Slev. 218. Posamezna Številka stane 1 Din. ... • • ' t • v umu, v temen ti? 27. sejiemira 1921 telo Ll. s Naročnina za državo SHS t do preklica: t) po pošti mesečno Oln 14 ^ dostavl|enj na dom mesečno...... 12 za inozemstvo: mesečno ....... Ola 23 @ Sobotna izdaja: ~ 1 Jugoslaviji ..... Oin 20 r inozemstvu......, 40 m 0«m (nsartitnm 1 mm Bnostolpaa pntltna vrsti mali OQlaxl ps OU. 1*50 ll Oln «'—> valilo oglasi nad 45 mm fl-line po Ola. 2 60, poslana Itd. po Oin. 4'—. Pri večjem naročila popust Izhaja vsak dan tzvzom&t ponedeljka ln dneva po praznita ob 5. nri zjutraj. IL Oprava je v Kopitarjevi ol. 6. — Račun poštne Hran. ljubljanske št. 690 sa naročnino in št. 349 za oglase, »■greb 39.011, saralev, 7563. praške In dunaj. 24.797. ___ Uredništvo je v Kopitarjevi uitoi itev. 6/ia Rokopisi se ne vračajo; nelrsnklrana plsmr se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 828. Političen iist za slovenski narod. Dne 25. septembra. Tu se je vršil dne 22. t. m. kongres ocialistične stranke. Zanimal se ni za to borovanje nihče, razen komunisti, ki so ipali, da jih socialisti sprejmejo pod svojo treho. Toda "politični tajnik stranke, bur-uj in bivši minister Korač je za1 ožil ves rpliv, da se to ni zgodilo. Besnel je, da ko-ounisti niso dobili strehe pri socialistih, iidi glede ureditve države je zmagala Ko-ačeva srbska struja, da socialisti morajo iraniti državno in uarodno edinstvo. V rbskih ustih pomeni narodno edinstvo to-iko kakor posrbljenje, in to stališče bodo oorali braniti tudi slovenski socialisti, ako ločejo veljati za ortodoksne. Dr. Komu je toril še en korak naprej in je prestopil v rbsko cerkev! Glede strankinega statufa e obveljal istotako centralistični princip, lovenski in hrvatski centralisti bodo mo-ali plesati, kakor bo Belgrad piskal. Nikjer človek ne poi tano tako lahko ivtonomist kakor tukaj v Belgradu. Med tirimi očmi so vsi slovenski in hrvatski iradniki popolni avtonomisti, javno pa ve-ika večina, izvzemši onih par koritarjev, liso odpluli v radikalni tabor, odkar ima-no samoradikulno vlado. Čeprav so srbski iradniki nesposobni i:: nedelavni, vendar ie morejo niti poleg sebe marljivih Sloven-ev in Hrvatov, temveč jih šikanirajo in lenuncirajo, kjer le morejo. Tako je v ci-ilnih in vojaških pisarnah, naši ljudje se apostavljajo, in za to ni čudo, da so najrajši protivniki centralizma. Džemijet in nemški klub so bili zopet mkrat akutno nezadovoljni, kronično pa 10 itak vedno. Džemijet se jezi nad ne-niri, ki jih povzročajo naši uradniški in leuradniški »patriotje-c v Makedoniji — ti ipatriotje« se v srbijanskih novinah ime-lujejo »makedonstvujučk, a ne prihajajo z Bolgarije, nego so produkt belgrajske »olitike, ki hoče turški in arnavtski ele-nent na ta balkanski način prisiliti na iz-eljevanje. Džemijet bi rad vstopil v opo-icijo, a se boji, da bodo persekucije še lujše. Seveda mu politična tlaka nič ne po-naga, ali izpametoval se še ni. Nemci pa lelajo s svojo politiko »kšeftNikdar siti k to je geslo italijanskega fašizma. Fašisti so se ojačili na Reki, ko so pregnali od ljudstva izvoljeno avtenomistično vlado. Po vsej priliki so fašisti slutili, da vlada v Belgradu ne bo dovolj močan nasprotnik. Državna vlada je pokazala, da je ta kalkulacija bila točna. Minister Perič je v svojem odgovoru dejal, da je vlada prišla na pravo pot, ko je registrirala rapallsko pogodbo. A zakaj vlada ni že prej krenila na to pot, če je prava? Mi smo registrirali rapallsko pogodbo 12. septembra po predhodni konzultaciji Anglije in Francije, a Mussolini brez vsake konzultacije 17. septembra. Kako pa Mussolini taksira Društvo narodov, kaže postopanje general Giardiniia. Kaj je vlada napravila proti znani izjavi Scialoie, ki je iz-javii, da Siorzino pismo ne obstoja in da je brez veljave? Naša vladi se je zadovoljila s tem, da je dobila neke koncesije v Solunu. Je-li s Solunom odprta pot na morje iu k svetovni trgovini celi državi iu so li zapadni deli dobili v Solunu nadomestilo za zgubo Reke? Dr. Hnhnjec je kritiziral postopanje Pašiča in njegovo pismo Mussoliniju, Čigar vsebina je neznana. Zdi se, da jc Pašič verj. 1 Italijanom in da namerava z lepimi razgovori rešiti to vprašanje. Dr. Hohnjec vpraša: Na kateri podlagi namerava to reševati? Italijan? so postavili podlago, da mi ne zgubimo samo Reke, marveč tudi Baroš. Vedno je manjkalo v naši politiki cilja, pravca in doslednosti. Vprašanje Reke spada pred mednarodni forum. Naša osamljenost v tem trenutku jasno kaže, da je treba obžalovati, da nimamo stikov z Rusijo, nit' Balkanske zveze. Žalibog da tudi centralizem, katerega ne odobravajo niti Hrvati niti Slovenci, slabi moč države. Govornik zahteva, da se izvrši rapallska pogodb.. in da se nam obranijo vsaj mrvice, priznane po mednarodnih pogodbah. Govor dr. J. Hohnjeca jc celokupna opozicija spremljala z burnim odobravanjem, i. radikali so protestirali, Kakor že v preteklem zasedanju, se je tudi topot oglasil nepričakovano Pašič sam, da odgovori na težko kritiko poslanca dr. j Hohnjeca. Pašič je odgovoril silno dolgočasno, ni povedal absolutno ničesar, kar ne bi bilo znano že iz časopisja in ni prinesel v celo zadevo nobene svetlobe. Izjavlja, da on ni bil za rapallsko pogodbo, da so zanjo odgovorni tisti, ki so jo sklenili, da pa on mora braniti in jo je kot šef vlade vedno branil. Mi smo končno rapallsko pogodbo pred Društvom narodov registrirali, kar je potem tudi Italija storila, vsled česar je ta. pogodba postala prava mednarodna pogodba. Mi sc bomo z Italijo pogajali v prijateljskem duhu dalje, toda strogo ua podlagi rapallske pogodbe, in upamo na povoljni uspeh. Ako pa do sporazuma ne pride, bomo rešitev izročili Društvu narodov, kojega pravdoreku se ne moremo protiviti. Paiič jc potem polemiziral z dr. J. Hobnjecem in izjavil, da ni res, da bi se vlada ne brigala za Slovence. Mi smo za Slovenijo storili toliko, kolikor za naše kraje. (Ugovori opozicijc: Ali Slovenija ni naša?) Kar se Soluna tiče, se jc bilo treba o svobodni coni dogovarjati na podlagi pogodb, ki so sc sklenile že pred balkansko vojsko. Rapallsko pogodbo pa smo branili tako, kakor da bi jo bili sami s krvjo izvojevali in ne bomo nikoli pristali na to, da bi sc kakšen del Slovencev in Hrvatov odvzel državi Radikali so Pašiču priredili velike manifestacije. Za njim so govorili: zemijoradnik Jo-ca Jovanovič, socialist D i v a c in demokrat Iliia Šumenkovič, ki so vsi ostro kritizirali zunanjo politiko vlade, Ob 8. zvečer se je seja prekinila. Ob pol 10. zvečer se je seja nadaljevala. Poslanec Balic (JMO) je govoril proti vladi iu je izjavil, da bodo muslimani glasovali za nezaupnico vladi. Za njim je govoril zunanji minister dr. Ninčič okoli pol ure. V svojem govoru ni navedel niti ene stvari, ki bi se tikala reškega vprašanja samega, marveč je sipal samo fraze, katerim so se smejali vsi, tudi nekateri radikalni poslanci. Dr. Ninčič je med splošnim smehom končal svoj govor. Dr. B u d i s a v 1 j e v i č je navedel ne'« ke nove momente pri pogajanjih, nakar je Marko Gjuričič predlagal, da se zaključi debata in preide na dnevni red. Opozicija je predložila narodni skup* šclni sledeči predlog: Narodna skupščina konštatira: 1. Kraljevska vlada ni v Jadranskem vprašanju vodila politike niti s potrebno odločnostjo, niti s potrebnim poznavanjem stvarnih razmer in je pokaza-al popolno nesposobnost vseh svojih čini-teljev. 2. Vlada je posobno v reškem vprašanju opustila vse, kar bi bilo treba storiti; da se obvaruje svoboda in neodvisnost države Reke, glede kalere sta se i naša država i kraljevina Italija slovesno obvezali z rapallsko pogodbo, da jo bosta »večno spoštovali«. 3. Enostransko postopanje kraljevine Italijo znači dejansko kršitev rapallske pogodbe. Vsled tega zahteva opozicija, da se takoj napravijo koraki, do katerih nam daje pravico rapallska pogodba in pakt o Društvu narodov v cilju, da se ustvari status quo ante in da komisija reši reško vprašanje v duhu rapallske pogodbe. Izjavlja nezaupnico vladi in predlaga, da se preide na dnevni red. Ker je Pašič izjavil, da vlada sprejme običajen prehod na dnevni red, je predsednik narodne skupščine dal na glasovanje najprej predlog o običajnem prehoda na dnevni red. Glasovalo se je z vstajanjem. Vendar pa se ni moglo jasno videti, kdo ima večino. Nato se je glasovalo o predlogu opozicije, pa se zopet ni moglo videti, kdo ima večino. Izgledalo je, da so radikali v veliki manjšini. Predsednik je odredil nato poimensko glasovanje, da so medtem časom mogli spraviti v skupščino vladne poslance, ld so se nahajali v raznih kavarnah in goslilnah. Rezultat glasovanja je naslednji: 113 glasov za vlado, 92 proti; Z radikali so glasovali: džemijet, Nemci in dva R-vIičeva disidenta. Na ta način je vlada dobila zaupnico. Prihodnja seja narodne sk-pščine bo v petcic ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o dvanaj:'inah. MAŠA ZADUŠNlCA IN 2ALNA SEJA ZA' f POSLANCEM EVETOVIČEM. Belgrad, 26. sept. (Izv.) Danes se je vršila sveta maša zadušnica za pokojnini poslancem Jugoslovanskega kluba Eveto-vičem. Prisotni so bili vsi člani Jugoslovanskega kluba in muslimanskega kluba, veliko število poslancev Džemijeta, nekateri radikali, demokrati in zemljoradniki, od vlade pa dr. Janjic in Ljuba Jovanovič. Nato se je vršila žalna seja Jugoslovanskega kluba, na kateri je dr. Korošec slavil zasluge pokojnika. PROSTA KUHA ŽGANJA SE DOVOLI. Belgrad, '26. septembra. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba so danes pri finančnem ministru posredovali zaradi trošarine, svobodne kuhe žganja in tropin. Finančni minister je obljubil, da zopet dovoli prosto kuho žganja. KFFSKO VPRAŠANJE. Pariz, 26. septembra. (Izv.) Velcpo-slaniška konferenca se je danes bavila s poročilom preiskovalne komisije na Grškem, ki ugotavlja neko popustljivost grško vlade v upravnem oziru glede razmejitve. Na podlagi tega poročila je zahteval italijanski zastopnik takojšnje izplačilo 50 milijonov lir, ki jih jc grška vlada založila pri Švicarski državni banki. Atene, 26. septembra. (Izv.) Uradno ugotavljajo, da Italijani zapuščajo Krf. Rim, 26. septembra. (Izv.) Vcleposia-niška konferenca jc od grške vlade založenih 50 milijonov lir prisodila Italiji, RUSIJA IN NEMČIJA. Moskva, 26. sept. (Izv.) Ruska brzo-favna agencija poroča, da se je vrnil v Moskvo ruski finančni izvedenec Sokol-nikov iz Berlina, ki je izjavil, da je sedaj nastopil v finančnih odnošajih med Rusijo in Nemčijo nov položaj. Prej je Nemčija zabranjevala uvoz ruskih rubljev v Nemčijo, sedaj pa bo treba zabraniti uvoz nemških mark v Rusijo, KONEC PASIVNEGA ODPORA. London, 26. sept. (Izv.) Tukaj vlada popolna nesigurnost, kaj bo ukrenila francoska vlada, čc preneha pasivni odpor v Porurju. Berlin, 26. sept. (Izvirno.) Berlinska *Zeit« poroča iz Londona, da bo obustava pasivne nemške politike v Porurju povzročila tudi popolnoma nov položaj v angleški politiki. NESREČA V RUDNIKU. London, 26. sept. (Izv.) V rudniku Falkirk se jc dogodila velika nesreča, ki jc zahtevala nad 40 človeških žrtev. Glede Reke krožijo slejkoprej najčudovitejše vesti, ki druga drugi nasprotujejo. Najverjetnejše pa je, da je reško vprašanje med Italijo in Jugoslavijo že rešeno, in sicer preko rapallske pogodbe, oziroma proti njej, v kolikor se tiče tam zajamčene neodvisnosti Reke, Belgrajski listi namreč pravijo, da se Te med Pašičem in Mussolinijem sklenilo: 1. Da Reka ostane pod italijansko okupacijo podobno oni, ki jo jc izvrševala Avstro-Ogrska v Bosni. 2. Baroš in Delta postaneta last Jugoslavije. 3. Meja pri Idriji, Postojni in ob Triglavu se popravi v korist Jugoslavije. Baje Idrija in Postojna pripacleta nam, 4. Italija izjavi, da sc ne bo vmešavala v naše odnošaje napram Bolgariji, Mažarski in Albaniji. Tako ti listi. Stvar se ne zdi neverjetna, izvzemši zadnjo točko, ker je izključeno, da bi Italija proglasila svojo popolno politično desinteresiranost na Balkanu in v srednji Evropi. To končno niti ni od nje odvisno. Tc dni se je sklenil med čchoslova-skim zunanjim ministrom dr. Benešem in mažarskim min. predsednikom grofom Bethlenoin ter ministrom za zunanje zadeve Daruvaryjem pakt. Obe vladi ukreneta vse potrebno v «Ceste se začno popravljali s kulukom, kadar to predlaga pristojno gradbeno vodstvo —• dosedanji cestni odbori, ki prav dobro vršijo svoj posel, postanejo nepotrebni; ukiniti se morajo tudi cestarji, ker njihov posel prevzamejo >kulukovck. Uboge ceste! Vsa stvar mora tudi povzročiti od sile pisarij in potov, za kar bo treba veliko novih korit, dočim se najbolj odiozno delo nalaga županstvom. Od tistega davka, ki sobo dobil v zameno za kuluk, bodo ceste malo prejele, ker se bo prijel rok, skc>7,i katere bo potoval. Ves zakon je silno površen, brezobziren do ljudstva, nelogičen: dokaz člen 8., ki pravi: »Ceste se popravljajo po deležih — na koncu istega člena pa stoji besedilo: >Ali naj se dela ceste po odrejnih deležih ali pn skupno, o tem odločajo gradbena oblastva.« Gospoda, še jo čas, da zakon umaknete. Nikar ne mešajte, kjer ni treba! Našo cestno upravo, urejeno in dobro delujočo, pustite pri miru, dajte jim le časa in razmeram potrebna sredstva in vrnite denar, ki ga plačuje naše ljudstvo. S kulukom se pač nalagajo še večja bremena, sitnosti, jeza, neredi, bodo sledili, korist bo pa majhna. Ali je centralizem res tako trmast, da tega ne uvidi? Stanko Majcen: III. Naša državna uprava jc med Češkimi upravniki na glasu, da je celo slabša od poljske, ampak da se ubiti ne dd. Gotovo so več ali manj koruptni uradniški korpusi vseh držav iu vseh časov imeli neusposobljene, protežirane ljudi med seboj. Le da protežiranje ni bilo pravilo. Nova pragmatika se zdi sankcija na protekcijo. Priznam: II. in III. kategorija v nekem smislu nista manj vredni od I. Vsaj toliko so si kategorije ravnorodne, da ena brez druge biti ne morejo. Le da delo v njih zahteva trikrat drugačno splošno in for-melno izobrazbo, le da na primer z izobrazbo za II. in III. kategorijo nisi kos nalogam, ki te čakajo v I. kategoriji, šuš-marilo se je povsod in dovolj dolgo. Nihče pa ni razumel, da uradnika z izobrazbo II. ali III. kategorije, ko opravlja posle I., ne moreš poklicati na odgovor, če šušmari, ker se odgovornosti za te posle ne zaveda. Ne zaveda se je, ker jih ne pozna. In višja izobrazba ni privilegij nekih kast, položen v zibel k drugim prednostim rojstva, temveč z osebnim delom priborjena sposobnost, ki ž njo izvestne naloge ne le rešuješ, temveč se tudi zavedaš odgovornosti za svojo reševanje. Ne zdi se mi verjetno, čeprav zakon tega no izključuje, da bodo odlične može čl. 2, 17 in 53 pripustili recimo med sodnike. Med upravne uradnike pa gotovo. In sicer vseh panog. Državna uprava namreč ni stroka. Pri nas. Posebno kakršen-žebodi državnoupravni resor voditi mora biti lahko. Dokler ti nevabljeni gostje mirno sede za svojimi mizami, na svojih odlikah, in prepuščajo delo poklicnim tovarišem, res ni nesreče. Polomi jo le, če je tak odllčnjak slučajno iniciativen, energičen značaj, ki kakor karp v vodi živi le v delu, delu in zopet delu. Takrat bi se, postavimo, pri zdravniških poslih zgodila nesreča takoj, pri inženjerskih malo poznej, v državni upravi pa se no bo poznalo nikoli. Tudi čez deset let ne. V tej fikciji živi laik — in avtorji pragmatike so laiki — ta fikcija mu pomaga graditi državnoupravni uradniški aparat, s to fikcijo stopa pred svet, ki je natanko pred petdesetimi leti proglasil državno administracijo, ekse-kutivo državne oblasti, za kvalificirano delo, ki mu jamči uspeh le fakultetna izobrazba in strokovna praksa. Vem, da je zaman utemeljevati akademski značaj reševanja državno-upravnih nalog javnosti, ki ji je državna uprava policajstvo. In da bi bilo treba pričeta s poukom, kaj je državna uprava. Vendar bi bili naši pragina-tičarji lahko gladko posneli tuje pragmatike tudi po tej plati, če so jih za podrobna določila vedeli najti in porabiti. -f Proteste proti kuluku in vlaganju denarja v belgrajsko Hipotekarno banko so sklenile sledeče nove občine: Mavčiče, čeplje, Draga, Kamnogorica, Vič, Semič, torjul, Račna, Iška vas, Želimlje, Šmartno pod Šmarno goro, Ježica pri Ljubljani, Sp. Slivnica, Dolsko, Studenec-Ig, Št. IIj, p. Velenje, Lancova vas, Cirkovice, Razbor pri Slovenjgradcu. -f- Za zbližanje med Jugoslavijo in Ogrsko. Bivši ogrski zunanji minister dr. Gustav Gratz priobčuje v >Zagreber Tag-blattu« pismo, v katerem zagovarja misel prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo in Ogrsko, kakor mgd nasledstvenimi državami sploh. Le na ta način bodo mogle te države obvladati denarno anarhijo in anarhijo v cenah, ako na prijateljski način ure-de medsebojni trgovski promet. Razpoloženje za tale sporazum je tačas na Ogrskem zelo ugodno; Jugoslavija naj te prilike ne zanemari. — Misel gospodarske donavske konfederacije dr. Gratz zavrača kot zaenkrat neizvec*'Ivo. — Vojaškega guvernerja dobimo v Ljubljani, kakor se sliši. V Belgradu je že imenovan, Bosna in prečanski kraji pa pridejo baje kmalu na vrsio. Ta guverner l3i vodil poleg vojaških zadev tudi policijske. S tem bi se približali sistemu, ki je vladal ali še vlada v francoskih in angleških kolonijah; v angleških je večinoma že odpravljen razen morda kje v afrikan-skih. V Evropi imamo talce guvernerje na Španskem. Na ta način se naša država čez- daljebolj demokratizuje. Da bodo »gube nadorji« Srbi, se razume samo po sebi, — Žerjav in slovenski častniki % jav molči o svojih dopisih na Dravsko < vizijo in Vojnega ministra kakor grob. 1 di »Jutro c je utihnilo. Radi točnosti moramo popraviti neko neresnico, ki jo »Jutro« pri svojem nerodnem zagovo pred par dnevi zagrešilo v tej zadevi. »J tnx namreč tam trdi, da je g. podpolkc nika Svetiča izrinil g. Vidic. Vpraš mo pa, kako jo imel g. Vidic v tej zade tako moč in po čegavi zaslugi? Mar li \ po zaslugi dr. Žerjava, ki je dal j direktno odstraniti g. Svetiča kot pove nika orožništva za Slovenijo in je pustil mesto zasesti po Srbu pešadijskem p< kovniku Milenkoviču, katerega je znal Vidic popolnoma pridobiti na svojo stra kar je bilo povod predčasni upokojitvi Svetiča? Res je, da g. Svetič ni bil pn prevratom orožniški oficir. Vprašamo p ali je imel g. Milenkovič pred svojim pi hodom v Ljubljano kak pojm o orožuišhi Torej se v tej zadevi ni šlo za strokovnj ka, marveč jo predčasno upokojitev Sv tica igralo le osebno sovraštvo seveda ] zaslugi g. Žer java Naj »Jutro«- še tako z vija, res je, da je bil g. Svetič po iniciati dr. Žerjava upokojen. — Učiteljska podružnica FS za branj« okrajj. Ze nekaj časa se je učiteljstvo zanima za FS, zato so se ustanovile učiteljske p družnice FS, katerih članov jo med slove skim učiteljstvom nad 1000. Mnogi izmed ti so letos kot potovalni člani uživali udobn« na svojem potu po naši domovini, ker le k ferjalcem jim je bilo to mogoče. Maja letošnj ga leta se je ustanovile učiteljska podružni FS tudi za kranjski okraj. Torej, tovariši, t varišice iz kranjskega okraja, pristopite k p družnici. Članarina ta mesec 15 Din, z vsi kim prihodnjim mesecem več. Prijavite ton svoj pristop takoj tajnici Mici Malenškovi, uj teljici v Predosljah pri Kranju. — Iz Vevč. Naša papirnica jo sedaj tail sročna, da ima kar tri ravnatelje; tretji, o ki tereni bomo tu govorili, je prišel pred kri kim iz »rajba«. Možak je majhen človek, a vi liko glave: ima namreč naslov: generalni d rektor. Mož se čuti vsemogočnega v Vovčal kjer vlada kakor »ekskajzer« Viljem. Krasa novo stanovanje, ld je bilo ravno restavrirai za direktorja Wutsclia in ki jo stalo tisoče i tisoče, mu ni všeč in zadosti nobel. On znhiei 13 sob in za služkinjo posebno stranišče. Za sedaj omenjeno stanovanje, komaj dodelat in najmodernejše narejeno, podirajo in nan vo predelujejo. Prejšnji direktor Wultsdi bil zadovoljen z enim stanovanjem, ta /e t daj zasedel še drugo sianovanje poleg, tako i bo imel 13 sob — za 3 ljudi. — Kaj bo to pr narejanje stalo! Za uboge delavce pa, ki st nujejo v luknjah, ki niso človeka vredne, < celo po hlevih! — pa ni denarja, da bi ji sezidali par stanovanjskih hiš. Pač pa si ni sli gospod direktor, pardon, generalni direl tor, kot se sliši, zidati posebno garažo za svi avto. Tako se živi v dobi velekapitalizma, — Dijaško podporno društvo. Prošnje : sprejem v akademsko menzo se imajo vlož do 10. oktobra na predpisanih formularjih, 1 se dobe pri tov. tajniku. Priložiti je uboi list in kolokvijska spričevala (pri abiturijent maturitetna). Na pozneje vložene prošnje : bo odbor oziral samo v izjemnih slučajih. Odbor DPD v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. — Nasilje. Dne 4. septembra sta igra vlogo pogorevskih beračev na Gorici pri R dovljici dva možakarja v čepicah, eden mu go večji v belkastosivi, drugi manjši v rja Občni iMr Ljudskega odra *e je vršil v nedeljo dne 16. septembra t 1. v dru.štvenib prostorih. Po pozdravu zastopnika SKSZ g. dr. Debevca in vseh navzočih so je takoj prešlo na dnevni red. — Ljudski oder se spominja zaslug umrlega odličnega sodelavca Dore Masiča. Zborovalci izkažejo pokojniku stojo zadnjo čast. Obračun o delu v preteklem letu je pokazal na novo veliko važnost našega osrednjega diletantskega odra. Iz poročila tajnikovega je bilo razvidno, da je imel Ljudski oder 22 sej, priredil 26 predstav, gostoval z najlepšim uspehom v Mostah, na Viču, v Šmartnom pri Litiji, Logatcu, na Ježiei, na Jesenicah. Štirim podeželskim odrom pa je moral gostovanja radi pre-pičlega časa odkloniti. Pisarna je poslovala vsak dan od B. ure popoldne, včasih pozno v noč, važnejših spisov je bilo rešenih 213, pri čemer ni všteta ona številna korespondenca s podeželskimi društvi, ki se tiče raznih naročil, malih informacij in nasvetov, Ze dejstvo, da so je samo na poštnini potrošilo 1209 Din 35 p, govori dovolj glasno o obširnem delu Ljudskega odra. Novih iger je nabavila pisarna 32 v 252 izvodih, posodilo se je na deželo 471 iger. Ljudski oder je bil v živahnem stiku celo z ameriškimi katoliškimi Slovenci, z rojaki v Italiji in Avstriji, s Hrvati, prijatelji v Alzaciji. Garderobo jo posodil 92 strankam. Gosposvetskemu Zvonu je nakazal kot darilo čisti prebitek ene predstave 034 Din, za Borštnik-Verovškov spomenik pa Udruženju gledaliških igralcev 600 Din. Dalje je pristopil Ljudski oder kot ustanovni član k Slovenski Straži. Blagajniško poročilo knže, da je imel Ljudski oder y preteklem letu 198.000 Din denarnega prometa. Od tega stroškov 95.000 Din, dohodkov pa 103.000 Din. Za nabavo novih iger je izdal 15.000 Din, za nabavo garderobe 10.000 Din, pisarniški stroški znašajo 8000 Din, ostalo so stroški za prireditev iger i. dr. Člani (26 moških in 8 žensk) ne prejemajo za igranje nikakršnih nagrad. Obžalovalo se je, da je Ljudski oder med najboljšimi zimskimi meseci radi mrzlih, nedo-statnih prostorov obsojen na počitnice, ki so se letošnje leto izpolnile z vajami in dramatičnim tečajem. Od lanskega leta se je promet zvišal za 800 odstotkov. Predsednik je razvil ves program in delo Ljudskega odra, ki gre vedno bolj za tem, da postane izbran, discipliniran zbor diletantov, ki so zavedajo svojega lepega cilja. Povsod gre za poglobitev igre, poglobitev resnega dela in poglobitev programa. L juti ski oder se zaveda veliko naloge,, ki jo ima kot središče vseli naših Ljudskih odrov. Izvedel je princip demokracije tako, da šteje med svoje člane od rokodelskega vajenca do akademika. Strogo je med igro in vajami pazil na disciplina in beležiti nima med preteklim letom nobenega slučaja, ki bi ga moral grajati.; tudi je hvale vredno dejstvo, da so dani vsak najmanjši migljaj vpoštevali. Veselo je biti med takim izbranim zborom! Letošnje igre, predvsem >Potrlov greh«, »Kirke« in »Pasijon«, so bile že na taki višini, da so izzvale odkrito priznanje našega občinstva. Nebroj priznanj dežele glede »Pasijona« priča o globokih simpatijah, ki si jih jo priboril Ljudski oder s svojim delom. Odbor Ljudskega odra jo storil vse, da poglobi znanje in spretnost igralskega zbora. Priredil je pozimi 26 teoretičnih predavanj, na katerih jo obdelal gosp. prof. Dcbevec izgovorjavo, prof. Gruden iz- brano partijo iz mimike, predsednik sam pa ob čitanju Ibsenove drame »Gospa z morja« psihološko-telinično razmotrivanje drame s strani režiserja in igralca. Praktično tehniško režisersko delo in mimiko je povrhtega z izredno prijaznostjo nazorno podal član dramskega gledališča g. Gregorin pri. izkušnjah za »Pasijon«. Imenovanim gospodom se predsednik za njihov trud toplo zahvaljuje. Z| ljubljanskimi prosvetami, kakor tudi z Narodnim gledališčem je Ljudski oder v zelo prijateljskih stikih in bo skušal te stike še oja-čiti. Se bolj pa potrebuje Ljudski oder dežela. Ogromno delo, ki ga jo morala izvršiti pisarna tekom lota, nešteto stranke, ki so oglašajo vsak dan v odsekovih prostorih, dovolj jasno izpričujejo potrebo po urejeni pisarni. In da nima Ljudski oder tako vzornega, marljivega in vestnega blagajnika, ki obenem stoji na čelu odsekovi pisarni, bi vsem zahtevam ne bil kos. Predsednik se je končno s prisrčnimi besedami zahvalil g. blagajniku Kramarsiču za njegovo požrtvovalno delo. Zborovalci so mu priredili živahno in prisrčno ovucije. Poleg resnega dola jo Ljudski oder izku-šal gojiti mod člani tudi družabnost. Članom jo na razpolago bogata odsekova knjižnica in čitalnica, priredil je dva zelo uspela izleta, prijeten prijateljski večer članom, ki so odhajali k vojakom, družabni predpustni večer in proskrbel vstopnice za nekatere predstave v dramskem gledališču. Izkušal Jo tudi svojim članom pomagati v sili 7. nnssveti ln dejanji. Ljudski oder so je udeležil obenem s SKSZ po svojih zastopnikih vsake naše manifestacije. Matici SKSZ se mora zahvaliti za izredno naklonjenost in moralno podporo v preteklem letu. Odbor Ljudskega odra je da- lje strogo pazil ua verskonravno in dostoji ponašanje svojih članov izven odsekovih pr štorov ter zahteval tudi v tem oziru neizpr sen red. Z ozirom na uspehe, ki jih je dos gel tekom prošlega leta, se predsednik top zahvali odboru in igralcem za podporo, ; izredno požrtvovalnost in smotreuo, discipl nirano delo. Zborovalci so podano poročilo sprejeli burnim odobravanjem. Gosp. prof. dr, Deb vec poda v imenu SKSZ revizijsko poročil Revizorja, odbornika SKSZ, sta. našla v ta gah in garderobi vse v najlepšem redu, i hvaljujeta se Ljudskemu odru za izvršei delo ter predlagata absolutorij. Pri norih v litvah so bili izvoljeni soglasno v odbor: predsednika N. Velikonja, za ostale odbori ke: prof. I. Gruden, E. Kramaršič, A. Nagod I. Novak, A. Oražem, F. Poženel in R.Vranfi Pri slučajnostih so bili sprejeti sled« sklepi: o osnovanju podpornega sklada : slučaj bolezni in nesreče v družini dan igralcev; o sprejemanju in pridobivanju nov članov; da bo Ljudski oder mogel zadost potrebi podeželskih odrov po novih igrah, ustanovi sklad za preskrbovanje iger. V namen se pozovejo društva, ki si izposoja igro, da vplačajo enkrat na leto 100 P Društvom SKSZ, ki vplačajo ta prispevek, igre izposojal proti običajni izposojovalui ostalim društvom so izposojevalnina zviša 400 odstotkov. Po izčrpanom duovnem redu jc preds( nik pozval člane k delu do novih zrnat; uspehov v prid našo krščanske prosveto prosvetne organizacije ter zaključil uspeli olični zbor." obliki. Manjši se je dolgo mudil pri vdovi Ar-lolj in poslušal sledeče njene besede: »Imam dovolj. Otroke imam dobro preskrbljene tam in tam. Doma sem sama. Tudi ponoči sem sama. Pa podnevi mi je bilo enkrat iz tistele shrambice pokradeno. Po noči se pa vendar še ni ničesar hudega pripetilo.« Dobil je precejšen dar. Poiskal je tovariša, ki je pregledoval druge hiše. Naslednjo noč sta dva možaka (katera?) v slamnato streho pri vdovi Artelj napravila vhod. V podstrešju sta vse pretaknila. Pustila sta tam dva nahrbtnika, dleto itd. Prišla sta v hišico navzdol. Večji je davil ženo od spredaj, jo metal ob tla, manjši jo je pa hudo brcnil iu skrivavši se za njo ji je čez ujene ramo zadal nekaj ran v roko. Gorela je električna luč. Vdovi se je posrečilo, da je potegnila večjemu krinko raz obraz. Vpija je ludi v smrtnem strahu. Roparja sta se zbala, odprla vežna vrata in zbežala. Bila sta menda tudi v Poduartu. — Slana. Na večer 24. t. m. je bil v gorenjskih dolinah velik naliv. Gorske vrhovo je pokril sneg. Naslednje jutro smo dobili prvo slano. — Prehitra vožnja. V št. 218 ^Slovenca« nem grajal postopanje avtomobila št. 64 ob nesreči pri Radovljici. Da se ue godi komu kri-rica, moram dostaviti, da je bil iz Dalmacije, in je osebje v njem govorilo nemški. — B. — Na Brezjah sta bila 28. t. m. poročena tovarniški livar Martin Bručan in trgovka Amalija Rozman iz gorenjske doline. — Isti dan sta se tam vzela elektrik Ivan B e z -laj in šivilja M. Velkavrhiz ljubljanske okolice. — Dne 24. t m. je župnik Fr. Košir poročil posestnika Alojzija Kunstelj iz Gline in Marijo Velikovrhiz Savlja. Sploh ie lotos izredno veliko porok na Brezjah. — Sadja imamo na Gorenjskem tretjino lanskega pridelka. Ga bomo toliko skrbneje porabili. 2e sušimo, vkuhavamo, namakamo in stiskamo. Lepše spravljamo. — Delavstvu in županu ViC-Glince. Tako SC glasi notica v nedoljski »Orjunk pod oddelkom sTeror«. V nji se Orjuna obrača do viškega župana in delavstva z grožnjo in pret-njo, da ona odklanja vse eventuelne posledice, ki bi lahko nastale povodom razvitja orjun-skega prapora. Za vso vsebino te notice tiči gotovo le viška Orjuna, ker nekateri njeui člani gotovo nimajo čiste vesti in so se radi tega zatekli po pomoč v centralno glasilo, ki jim daje poguma, meni podpisanemu in pa našemu delavstvu pa nudi nauka in svarila, kar vse hvaležno odklanjam in vračam ter obenem ugovarjam, da se del tukajšnjega delavstva psuje kot >viška fakinaža«. — Uredništvo Orjune vljudno prosim, da blagovoli soznaniti viške Orjunco s programom Orjune, ki jc gotovo lepši,' kakor pa so dejanja, ki jih uga-ujajo nekateri viški člani Orjuue. Tako na primer se gotovo ne sklada s pravili Orjune neumestno ponočno streljanje, razgrajanje iu podiranje ograj, pobijanje oken, poseganje po tuji laslnini, nemoralno, pohujšljivo obnašanje. To vse odgovarja bolj pobalinstvu in ne pravilom Orjune. Ako vsega tega ne bi bilo, tedaj bi tudi ne bilo treba nobenih varnostnih odredb, ki imajo samo ta namen, da prepre Čijo pobalinstva. Priznati pa moram, da mi je žal in me kot Slovenca boli, da nosi viški orjimski prapor po terorju z nemčursko zaplato zašito neozdravljen madež. Končno pa ae zahvaljujem vsem občanom in tudi vam Or-junaši, ker ste se lepo obnašali in ni bilo treba uporabiti nobenih varnostnih odredb. — Zdravo, za naciju! — Zupan: Ivan Gale, 1. r. — Škandal v Novem Sadu. V Novem Sadu Je policija odkrila »klub svobodne ljubezni«, ki so mu pripadali ljudje takoimenovane »najboljšo družbe«. V stvar je posegel posebno »Beogradski glasnik«, ki obeta velika razkritja. — Mostarski premogovnik pod vodo. V mostarski premogovnik je te dni udrla pod Krnska reka in napravila 300.000 Din škode. Delavci so se pravočasno rešili, produkcija je aiižana na 20 vagonov dnevno. — Eako se da doseči cenejše meso. Na Pelješcu v Dalmaciji je tamkajšnji mesar strahovito odiral ljudi in v kratkem času silno obogatel. Da reši ljudstvo iz rok te pijavke, je občina otvorila svojo lastno mesnico in začela prodajati meso po mnogo nižji ceni. Ni bilo dolgo, ko je moral tudi oderuški mesar znižati cene. Ljudstvo je zadovoljno. — Nekaj Podobnega se je te dni zgodilo v Celju, kjer so ceno mesu čez uoč padle za okroglo 50 od-sklfcov. — Berite današnji oglas znane tvrdke ban N. Adamič, katere izdelke, kakor vrvi zvonove, oprti za transmisije, i. dr., uajtop-% priporočamo. — Belokranjsko učiteljstvo priredi dno 7. oktobra Metliki razstavo sadja, ki ima namen Pokazati 3elokranjcom in tujcem, kaj raste v Belokrajini, Poživljajo sc sadjarji, da razstavijo sadni trgovci pa da si razstavo oglodajo. Podobnosti >ri Belokr. učit. društvu v Metliki. — Vodnikova koča na Valom Polju sc jo tac 25. septembra t. 1. zatvorila. — PoŠta Unec preneha dne 30. sept. 1923 Poslovati. Njen okoliš se priklopi pošti Rakek. S oktobrom 1923 so začne selska dostava pri Plšti Rakek. Dostavljalo sc bo v Uncu, Slivicah 111 Knnjom Sftlti, in $ic*r v.tnk dan rirpn npHelj. — Poskusite špecijalna vina v stekleničk 3lovito tvrdke Gjuro Valja k, Grajska klet v Mariboru. Dobijo so po vseh hotelih, Kavarnah in restavracijah širom uašo domove, 4378 Primorske novice, p Usoda goriško deželne hranilnic«. Kakor poročajo italijanski viri, so goriška deželna hranilnica »spojlc z mestno hranilnico v Vidmu. Tako izgubi Gorica tudi ta zavod. p Poitalijaneevanje istrskih šol. Tržaška šolska oblast je odredila, da so hrvatski šoli v Novakih in Močibobih v Istri poitalijančita, češ da tako želi tamkajšnje prebivalstvo. Kako fašisti ljudstvu vtepajo take »želje«, je znano. p Slovenski učiteljski pevski zbor v Bo-logni. Iz Benetk, kjer so želi tako lep uspeh, so slovenski pevci-učitelji odpotovali v Bo-logno, kjer so nastopili v dvorani Glasbenega liceja. Nacionalistična gonja je v tem že tako napredovala, da je prišlo na koncert zgolj »izobraženo občinstvo«, glasbeniki in kritiki. Zbor in .solista ga. Lovšetova in g. Rijavec so častno rešili svojo nalogo in želi zasluženo odlično pohvalo, toda zagrizenih italijanskih šo-venov slovenska pesem zaenkrat ni mogla pridobiti. Koncert v Vidmu je italijanska oblast prepovedala in pevci se vrnejo domov. Italijanska kultura, kakor se vidi, še ne sega preko »izbranega občinstva«. Stari Dunaj je slal kulturno vseeno znatno više. štajerske mmm, š Duhovniške novico. Kapucinski ho-spic v Studencih pri Mariboru je dobil novega superijorja v osebi č. g. p. Lina Prah, večletnega gvardijana v goriškem samostanu, iz katerega so se morali slovenski kapucini izseliti letošnje poletje. Č. p. Lin jo naš rojak od Sv. Križa pri Slatini in mnogozaslužen redovnik-duhov-nik. Da bi bilo njegovo delo tudi v Studencih pri Mariboru blagoslovljeno! — Prejšnji superijor 5. p. Ladislav Hazemali ostane še v Studencih. š Pobegnili so iz mariborskih okrožnih zaporov štirje kaznjenci: Vid Krišto-fič, ki je bil obsojen na dve leti težke ječe radi vloma v Spodnještajersko Ljudsko posojilnico, Anton Šlamberger, obsojen radi tatvine na 10 mesecev, Ivan Kuhar in Ivan Besednjak, ki sta imela samo še nekaj tednov odsedeti. Voditelj tega bega jo po dosedanjih poizvedbah bil Krištofio, ki je bil zaposlen v delavnicah južne železnice kot ključavničar. Kot tak specialist si je preskrbel na tihotapski način potrebno orodje v celico. Ko je imel vse v redu in pripravljeno, je prepilil mrežo na oknu, odprl vrata z vitrihom ter nalo z ostalimi tremi šel skozi zagovorniško sobo, kjer so vsi begunci odšli na prosto in izginili neznano kam. g «Turistovr,ki dom« na gori Urški sc s 27. septembrom t. 1. zatvori. Gospodarstvo. g Devizni trg. Na včerajšnji curiški pred-borzi se je dviguil dinar od 6.30 na 6.55 in je ostal na tej višini tudi na sklepni borzi. Na zagrebški borzi se je padanje deviz in valut nekoliko ustavilo, ker so se kljub visokemu tečaju na curiški borzi pričeli trgovci že kriti z nakupom tujih plačilnih sredstev. g Žitni trg. Na vojvodinskem žitnem trgu so bile ceue žitu sledeče: pšenica 360—387.5 Din, ječmen 280 Din, oves 250 Din, koruza 260 Din, beli fižol 545 Din, pšenična moka št. 0 570 Din, otrobi 150 Din. g Cone kolonijalnomu blagu na zagrebškem trgu so bile zadnje dni sledeče: sladkor: kocke 22 Din, kristal 21 Din, kava: Rio 7 33.75 Din, Rio 6 35.25 Din, Rio 5 36.50 Din, Rio 4 37.50 Din, Rio 3 38.50 Din, Santos pri-rna 42.50 Din, Minos srednji 38.75—40.50. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Na podlagi izkaza mažarske emisijske banke se je stanje papirnatega denarja na Ogrskem pomnožilo v prvih desetih dneh me seca septembra za 44.6 milijard o. K in znaša sedaj 444.2 mlijardi. BORZA. Zagreb, 26. septembra. Pešta 0.47—0.50, Berlin 0.0000080—0.0000120, Italija 4.03—4,05, London 398—400, Ncwyork 86—87, Pariz 5A114-5.55, Praga 2.63—2.64, Dunaj 0.1215—0.123214, Curih 15.62/3—15.70. — Dolar 85—86. Curih, 26. septembra. PeSta 0.0297, Berlin 0.0000046, Italija 25.65, London 25 58, Ne\vyork 560, Pariz 34.90, Praga 16.57 Dunaj 0.0079, Sofija 5.40, Belgrad 6.55, Varšava 0.0017. — N. a, krona 0.0079^, Ljubljanske novic©. lj Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je ugrabila smrt blagega moža in zvestega somišljenika: Antona Medveda, uradnika Gospodarske zveze. Umrl je sredi svojega vsestranskega dela in zapustil soprogo iu šest otrok, od teh večino še nepreskrbljenih. Pokojnik je bil blag in značajen mož, ki v borbi za načela ni nikdar omahoval. Bil je član krajevnega odbora SLS za Sp. Šiško, nevtruden v nesebičnem delu za strankino stvar. Iskreno je ljubil cerkev in si stekel zanjo velike zasluge; novi zvonovi so v znatni meri sad njegovega truda. V zasebnem življenju skrhen oče in mož, v službi vesten in marljiv, v javnem delu neumoren in nesebičen, je bil pokojni Medved mož, ki jih današnji čas tako zelo potrebuje. Ža njem ne žaluje samo njegova družina, aiunak vsi, ki smo ga pozuali. Naj mu bo Bog plačnik za njegova dobra dela. Njegovi spoštovani družini našo iskreno sožalje 1 lj šišensko prosvetno društvo vljudno vabi vse svoje člane, članice, kakor tudi člane ostalih ljubljanskih prosvet, da se udeleže pogreba prerano umrlega, dolgoletnega člana in odbornika g Antona Medveda. Pogreb se vrši v petek ob 4. popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Pre-blagi rajnik je bil izredno delaven ne le v našem društvu, temveč vsepovsod, kjer je šlo za delo po krščanskih načelih. Ni mu bilo usojeno slišati zvonov s stolpa šišenske cerkve, za katerih nabavo je žrtvoval denar in trud. — Društvo izreka obenem njegovi težko prizadeti družini na bridki izgubi vzornega moža, očeta in člana naj-odkritosrčnejše sožalje. lj Umrl je predvčerajšnjim v deželni bolnici g. Ignacij Bartstieber. Pogreb je danes popoldne ob 4. uri iz mrtvašnico dež. bolnice. Člani Križanske moške Marijine družbe se udclc/e pogreba z za- svo. lj Čohoslov&ci! ZudAme všechny pffsluš-niky Československčho naroda zdržujici se v Sloveniji, aby se pfihlasiU za členy bu ri za I kurz paralelka in obenem izdatno razširi ostali učni načrt. Kakor lani, tako tudi letos vodi blagajniške posle društva g. F. Abul-ner, knjigovodja Mestne hranilnice, knjižnico pa oskrbuje še nadalje in izposojuje knjige v Mladiki vsak ponedeljek od 17.—18. prof. ga. M. Wirglerjeva. lj Komercialni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Priglasi se sprejemajo do 1. oktobra. Pojasnila pri ravnateljstvu trgovsko akademije. lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Fležar, hiralka, 42 let. — Andrej Klemene, posestnik, 35 let. — Janez Mihelič, berač, 72 let — Marija Koren, delavčeva žena, 50 let. — S. Ro-zalija Jagodic, bolniška sestra, 5.1 let. — Pavlina Skubic, hči progovnega čuvaja, 3 leta. — Jera Zlate, dekla, 50 let. — Frančiška Glin-šek, dn' larica, 76 let. — Slavko Završnik, obrtnikov sin, 2 meseca in pol. — Ivana Štrukelj, čevljarjeva žena, 3.1, let. — Ivau Makuc, dninar, 26 let. — Teobalda Trček, delavčeva hči, 2 leti. — lj Za trgovske potnike. Pri podpisanem Gre-mlju so jc v zadnjem času pritožilo že več trgovcev glede kršitve obrtnega reda, storjene s strani trgovskih potnikov s tem, da sc dotični protizakonitim določbam o trgovskih potnikih bavijo neposredno s prodajo blaga trgovcem in netrgov-ccm, ki ga nosijo v svojih kovčegih za vzorec. Gremij poziva, da trgovci v lastnem interesu javijo imena takih potnikov, da bo mogel napraviti ovadbo na obrtna oblastva. — Gremij trgovcev, Ljubljana. Fr. Stupica, načelnik. lj Deček se je izgubil. Minolo nedeljo popoldne se je neznao kam izgubil 8 letni Lovrenc Koleno iz Spodnje Šiške, Kavškova cesta št. 130. Oblečen je v plave hlače in bel jopič, razoglav, lase ima svetle. Deček je nekoliko slaboumen. Komur jc o dečku kaj znanega, naj dobrotno sporoči na gornji naslov, lj Mestni dohodarstveni urad razpisuje javni natečaj za napravo službenih oblek svojim uslužbencem, obstoječe iz suknjiča, hlač in telovnika. Natančne podatke daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti št. 17 z dostav-kom, da sprejema zadevne ponudbe do 4. oktobra L 1. opoldno. lj Tatvino. Dne 25. 10. t. 1. je bila na Vodnikovem trgu ukradena Zofiji Tonja kmečka svilena ruta s franžami, vredna 1200 kron. — Josipu Jamnlku iz Pijave gorice je bilo izpred gostilno »Amerikanec« ukradena kmečka ročna košara s 4 kg slanine v skupni vrednosti 520 kron. lj Kolo je bilo ukradeno posestniku Valentinu Peterci iz .Vevč. Petcrca je pustil kolo v veži Sodna uL 1. Kolo Je bilo vredno 10.000 kron. Prosveta. pr »Socialna misel«, št. 10 (oktober), ki izide 1. oktobra, prinaša: Po katoliškem shodu (Eugelbert Besednjak), kjer se pre-motriva delo, izvršeno po raznih odsekih minulega katoliškega shoda. Drugi članek Problemi našega orlovstva (Josip Jeraj) so peča z ideologijo orlovstva, pobija nekatere pomisleke zoper njega in mu stavlja času primerne naloge. V temeljiti, na prvovrstnih španskih virih sloneči razpravi: Jezuitske redukcije v Paraguayu (Ivan Bu-kovnik) se obrazloži ustrojstvo interesant-nega poizkusa španskih jezuitov v letih 1641—1768 ustanoviti na skupnolastninskili principih temelječo državo. Izredno zanimiv je Pregled, v katerem nahajamo poleg našega notranjepolitičnega položaja strokovnjaško oceno vojaške revolucije v Španiji in dopis odličnega španskega kul-tudnega delavca o katalanskem ovtonomi-stičnein pokretu, kakor tudi razpravi o angleškem svetovnem imperiju ter o svetov, ni politiki sovjetske Rusije. Bogat je tudi pregled o verskoobnovitvenih pojavih, predvsem o novi katoliški Nemčiji, nadalje o dušnopastirskih problemih velikega mesta in o dveh večjih katoliških prireditvah zadnjega časa, namreč o mednarodnem kat. kongresu v Konstancn in o mirovnem kongresu v Friburgu. -— :>Socialna misel' se čezdaljebolj izpopolnjuje in obeta prihodnje leto še večji napredek, tako da je katoliški inteligent no bo mogel več pogrešati in da postane neobhodna kulturna potreba našega pokreta. Naročila ze leto 1924 se že zdaj lahko sprejemajo od Uprave »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, Kolportažni oddelek, Poljanski nas. 2. pr Tržič. Prosvetni odbor J. D. vabi v »Naš dom« na III. prosvetni večer, ki se vrši v ponedeljek 1. oktobra ob osmih zvečer pod predsedstvom Ivana Majcršič. Spored: 1. Fr. Vihar: «Slo-vcnac i Hrvat«. Koračnica za klavir, 2. Pni ljubljanski škof — iz zakletega (?) gradu nad Bistrico. Predava Anton Selan. 3. Ferd. Kalinger: «Pri zibelki«, Dvospev. Pojeta gdč. Tončka Slabe in Mici Ahačič, s klavirjem spremlja Slavko Slabč. 4. »Svojemu pevovodji v slovo!« Govori Iv. Gra-šič. 5. Potočnik - Žirovnik: «Zvonikarjeva«. Poje oktet. 6. «Po svetu...« Razmišlja Etič. 7. Gre-gorčič:Sattner: »Jeftejeva prisega«. Recitira Joško Vider. Jeiteja predstavlja na odru Slavko Slabiš. Uvod, Jcftcjevi samospevi ter zaključni zbor iz Sattnerjeve »Jcltejeve prisege«. S klavirjem spre-mlja gdč. Ivanka Paternoster. — Vstopnine ni. Občni zbor Orlovske podzveze. Občni zbor O. P. se bo vršil v nedeljo 30. t. m. točno ob pol desetih dopoldne v Ljudskem domu. Ob devetih bo v stranski kapeli cerkve sv. Jožefa sv. maša, katere naj se vsi zastopniki udeleže. .Vhod v cerkev iz Ciril-Metodove ulice. Zastopniki odsekov naj no pozabijo na pravilno izpolnjena pooblastila. Vsak zastopnik more iu sme zastopati samo svoj odsek. Pride pa na občni zbor lahko vsak redni član in starešina. Polovična vožnja. Na južni železnici naj se člani pri blagajni izkažejo s člansko izkaznico ter vzamejo cele vozne listke, ld veljajo tudi za nazaj. O načinu polovične vožnje na državni železnici bomo odseke pravočasno obvestili v »Slovencu«. Odseko, ki še niso poslali izpolnjenih tf« skovin za vložitev pravil na okrajno glavarstvo, poživljamo, naj jih prinesejo s seboj na občni zbor in oddajo v pisarni O. R_ Turistika in šport. H. A. š. K. (Zagreb) igra v nedeljo 30. t. m. v Ljubljani prijateljsko tekmo s SK Ilirijo. Hrvatski akademski športni klub, ki uživa širom cele države največje simpatije, je tudi nam dobrodošel in mil gost, katerega je sprejela naša publika vedno z velikim navdušenjem. Hašk je proslavil nedavno dvajsetletnico svojega obstoja. Predstavlja torej enega najstarejših klubov v državi in velja povsem upravičeno za utemeljitelja vsega jugoslovanskega športa. — Njegovo nogometno moštvo, ki nastopi v nedeljo v Ljubljani, je bilo z dvema kratkima presledkoma nepretrgoma prvak Zagreba. Letos je doseglo lepe uspehe tudi proti internacionalnim prvorazrednim protivnikom doma in v inozemstvu, osobito v Pragi. Hašk : Ilirija. — Predprodaja vstopni« za nogometno tekmo Hašk : Ilirija se vrši od petka naprej pri td. J. Goreč na Dunajski c. Sedeži I. vrsto so numerirani, tako da si v predprodaji oskrbi lahko vsakdo določen prostor. Članske in znižane dijaške in vojaške karte se bodo dobivalo le v predprodaji. Brez vstopnice je vstop na igrišče nedovoljen; aktivni člani nogometne sekcije morajo dvigniti proste vstopnice v predprodaji. Poizvedovanja. Nad 5000 kron v navadni denarnici, nolc9 popisan in žigosan s itampiljo i Imenom Ur z raznim papirjem je nekdo Izgubil včeraj okoli pol štirih popoldne na Gosposvctskt cesti tik kavarne Evropa. Pošten najditelj naj vrne denar proti n&iiradj v, upravi »SlovMuia*. CVARII n p°dP">M* odločno m. Y ■ HllltU« rim vsako osebo v občini Moste pri Ljubljani kakor tudi izven nje, ki bi me sumljivo obrekovala radi mojib zasebnih razmer brez vsakih točnih dokazov. V vsakem takem slučaju bodem brez ugovorov odločno sodnijsko postopal. TINKO REJC. Gospodično spreJmenT na stanovanj«. — SELO Itev. 37. INŠTRUKTOR absolvent univerze, p r e v z a-m e instrukcijo iz vseh predmetov srednjih, meščanskih in ljudskih šol proti zmernemu honorarju, najraje proti hrani ali stanovanju. Prijave na upravo lista vpod Šifro »SIGUREN USPEH«. 6135 Dva krojaška pomočnika za boljše delo sprejme takoj v trajno sluibo Gašper Cukjati, krojaški mojster, Št. Gotard, poita Trojan*. — Hrana in stanovanje v hiii, plača dobra. 6109 Pomočnika in vajenca sprejmem za MIZARSKO obrt, tudi na brano in stanovanje. — JOSfP GOLJAR KLEČE št. 2 pri Ljubljani. 6125 Mizarskega pomočnika za pohištvena in stavbena dela IŠČEM za takoj in trajno proti dobri plači, stanovanju in hrani. — MATIJA LEDINEK, mizarski mojster, GUŠTANJ, Koroško. PLETARJE iztirjene, sprejema proti dobri plači od komada PLETARNA V STRNISČU, r. z. z o. z., Slovenija. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno. 6112 Knjižica Ja Aa Evftarislifteoa Kralja" se prodaja po 2 Din v prid bosen. mi-sijonom sa zvon Srca Jezusovega. Prosimo širite in priporočajte I Bosenski odbor Ljubljana, Jožefinum. Hrano in stanovanje za 1 ali 2 dijakinji odda boljša rodbina z glasovirjetn in drugimi ugodnostmi. — Naslov pri upravi pod številko 6123. Potrti neiztnfetn« žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Anton Medved kletar Vinskega oddelka Gospodarske zveze danes ob 5*A uri po kratki in mučni bolezni v 45. letu svoje starosti, pokrepčan s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 28. t. m. ob 16. uri iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. septembra 1923. IVANA MEDVED, soproga. ANTON, STANISLAV, ANICA, ALOJZIJ, MARIJAN, otroci. GREMU TRGOVCEV razpisuje mesto tajnika. Zahteva se temeljita trgov, in narodnogospodarska izobrazba, praksa v civilnopravnih, obrtniških, socialnih in društvenih zadevah. — Pismene ponudbe z referencami in spričevali jc nasloviti najkasneje do 5. oktobra 1923 na poštni predal štev. 29. 6045 I' veščega papirne, graHčne in kartona žne |; stroke, SPREJME večje podjetje v Ljub-| ljanL — Ozira se le na ponudnike, ki ! koiikortoliko obvladajo označene stroke | i in razpolagajo z najboljšimi referencami. Dohodki poleg stalne plače Se v proviziji. — Ponudbe pod naslovom: «AGILNI POTNIK« na otfasni zavod JOSO ZOR-MAN, centrala: Ljubljana, Gledališka nI. Prodam hišo v Rožni dolini, _____- srednje veliko; Eoleg je tudi vrt z nekaj sadja. Cena 'in 120,000. — Naslov pri upravi pod številko 6131. 6131 MODNI ATELJE ntava stoječa, NAPRODAJ na Ra-UIhwS35 kovi jelši. — Več povedo v REČNI ULICI štev. 6. 6127 železno peč znamke »Pboebus«, posebno pripravno za gostiln, prostor, ceno prodam ali zamenjam za KOLO. — Naslov pri upravi lista pod številko 6130. Uradništvo »Gospodarske zveze« javlja vsem znancem dragega pokojnika, da je naš nepozabni tovariš, gospod Anton Medved kletar Vinskega oddelka danes ob 5*4 uri v deželni bolnišnici umrl. Pogreb dragega, nepozabnega tovariša se vrši v petek dne 28. t. m. ob 16. uri iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križa. Ljubljana, dne 26. septembra 1923. Pisarniški vodja z najboljšimi izpričevali, večletno bogato prakso, v vodstvu denarnih i. dr, gospod, zavodov strok, temeljito Izurjen, star 40 let. povsem zanesljiv in vesten, ŽELI prememU dosedanje mesto, kjer službuje 17 let. Sprejel bi vodstvo večje obč. hranilnice ali posojilnice v mestu ali na deželi. Zmožen je položiti kavcijo. Reflek-tira le na stalno mesto. — Ponudbe je poslati pod «J. B.« na upravo lista. 6013 Malo novo hišo ;.ad™, 'St jo in 400 m® vrta poceni prodam. Eno stanovanje obstoji iz dveh sob in kuhinje, drugo iz velike sobe in kuhinje, — ZELENA JAMA 127. 6136 POZOR! Na novo urejena USNJARIJA sprejema vsakovrstne Ljubljana — Mestni trg šiev. 24 izdeluje kostume, plašče, toalete itd. -Istotam se vrši redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek, po najboljši in razumljivi (Jack) metodi Sprejemajo se tudi naročila za vsakovrstne kroje, natančno po meri in po solidnih cenah. "naprodaj je enonadstropna hiša z gospodarbkim poslopjem v letovišč« na Gorenjskem na zelo prometnem kraju blizu jezera. V hiši je dobroi-oca go. . stilna, uporabna tudi za trgovino, i t. vetimi sobami, kletjo, ledenico, hlevom ter sadnim in zelenjadnim vrtom. — Po. nudbe pod «HIŠA 6046« na upravo lista SSSII'Posodim ali violini na BOKS in ŠEVRO v vsaki množini. Hitra izvršitev. Nizke cene. — Istotam sprejmejo VAJENCA. — KAROL SA-JOVIC, usnjar, MOTNIK. 6108 p. n. šivilje gospodinje opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji 150 vojaških POSTELJ (Feldbetten) z 8 gurtami, 2 joniška NASTAVKA za dimnik in okrogle železne STOPNJ1CE. — Ponudbe pod «Nizka cena« na upravo. v dobro podjetje 100 do 150.000 Dil proti sodelovanju. Posodim iudi 50.000 dinarjev na prvo mesto proti prim en. in obrestim. - Naslov pove uprava it. 6043, POZOR! V globoki žalosti naznanjamo, da nam je dne 26. t m, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul naš preljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod Albert Derganc brivec, posestnik in meščan ljubljanski Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 29. t. m„ ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Stari trg štev. 28, na pokopališče pri Sv. Križu, Ljubljana, dne 26. septembra 1923. Mani« Dergano, žena. — Kvot, Albert, Stane, Ernest, sinovi. — Julči Miklavc, roj. Derganc, hči. — Žane Miklavc, zet. — Vlafka in Sonfa, vnukinji. Branko, vnuk. Vri ostali sorodniki. v vseh opremah. Pouk v vezenju ter krpanja perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri: Ljubljana, »^p. Iščem LOKAL v sredini mesta za takoj ali za novo leto naprej. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod šifro «LOKAL 6124«. DVOKOLES, MOTORJEV novih rabljenih, v zalogi po nizki ceni, BATJEL, Ljubljana, Karlovska ib in malti :eni. - FI a cesta 4.' z večmesečne prakso, zmožna knjigovodstva, stenografije in strojepisja, išče primerne službe v mestu, ev. na deželi. — Ponudbe pod: «Pod zanesljiva 6069« na upravništvo »Slovenca«. ZALOGA! Telefon 441 ZALOGA! Prve kranjske vrvarne Ivan N. Rudnik v Sloveniji išče prvovrstnega strojnega mojstra za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik ia znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in perna stroje ter pretikalne naprave in transformatorje; specielno mora biti vešč vsem poslom pri rudarsljjh napravah. Ozira se samo na popolnoma samostojno prvo. vrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskega materiala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer jo poslati na upravništvo »Slovenca«.__5957 Brez posebnega naznanila. Mest, pogr. zav. v Ljubljani. LJUBLJANA, Sv, Petra cesta 31. MARIBOR, Vetrinjska 20. — KAMNIK, Šutna št, 4, kjer kupite dobro VRVAR-SKO BLAGO, lastnega izdelka, kakor vse v to stroko spadajoče predmete. Solidna postrežba! Cene zmerne! NA PARNI ŽAGI KOBI V LAZNICI, občina BISTRICA pri Llmbušu, je naprodaj na javni dražbi dne 1. oktobra 1923 ob 9. uri dopoldne ŽELEZNI MATERIJAL: 15 komadov tračnic po 15 m (skopaj 7436,11 kg) in sledeče drobnarije: 20 komadov ZAPLATK, 3 komadi menjičnih] komolcev (Wechselstangen), 93 komadov PODLAG, 2 zaboja VIJAKOV in drugih stvari. OBČINSKI URAD BISTRICA PRI LIMBUŠU. Podpisana zadruga naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, vestni uslužbenec, gospod Hnfon ITledoed kletar vinskega oddelka danes ob B1/« uri v deželni bolnici izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika se vrSi v petek, dne 28. septembra ob 16. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. septembra 1923. fiospodsrsba zveza r.Lis.L Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je *Raciio balsamlca^ dr. Ivana Bahlejeva Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije se je obrniU na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska štev. 43. OBTAVTI Uliudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P. HOCHNEGGER i drugo** ki se je razšla, -TVORNICO PGHIŠTVA in STAVBENO MIZARSTVO« M*«' bor, Koroška cesta štev. 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firm »MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA«. Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem owr> najcenejše in najvestnejše postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razp° lagamo s prvovrstnimi močmL Se priporočamo z odličnim spoštovanjem »Mariborska lesna Industrija« parna žaga — tvornica lesnih izdelkov — stavbeno pohištvo. TEL. INT. 160. BRZOJAV: «agil Udaia konzorcij >Siov«nca«* Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Lhihliani. ugoslovanska tiskarna v Liubliani