URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 20	Ljubljana, petek 7. junija 1985
941.
Na podlagi 53. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Republiški komite za družbeno planiranje skupaj z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora ter v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje na svoji seji dne 3. aprila 1985 sprejel
NAVODILO
o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
'	I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
•	(1) S tem navodilom so določene:
—	podrobnejša obvezna vsebina strokovnih podlag prostorskih sestavin planskih aktov občin (v nadaljevanju -strokovne podlage) in metodologija njihove priprave ter
—	podrobnejša obvezna vsebina prostorskih sestavin planskih aktov občin (v nadaljevanju prostorske sestavine).
(2)	To navodilo podrobneje določa tudi vsebino strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, katerih razvoj v prostoru se usklajuje v postopku priprave in sprejemanja prostorskih sestavin planskih aktov občin.
(:t) Nosilci planiranja lahko v skladu z zakonom in tem navodilom po potrebi pripravijo dodatne vsebinske in metodološke napotke za pripravo svojih planskih aktov.
II.	VIRI IN PRIPOMOČKI TER SPLOŠNA NAVODILA ZA PRIPRAVO STROKOVNIH PODLAG IN PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČIN
Viri in pripomočki (evidence, raziskave, registri, kazalci, grafični in kartografski znaki)
2.	člen
Pri pripravi strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin se uporabljajo naslednje evidence in njihove obdelave:
—	evidence in obdelave, ki jih na podlagi programa raziskovanj vodijo službe družbenega sistema Informiranja,
—	s predpisi določene inventarizacije, valorizacije in evidence o dobrinah splošnega pomena, o prometni, vcrdni, energetski, komunalni infrastrukturi ter sistemih zvez (v nadaljnjem besedilu infrastruktura) in o družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnostih.
Cena 70 dinarjev______________ Leto XLII
ki jih za potrebe lastnega gospodarjenja, planiranju in družbenega nadzora vodijo in obdelujejo Samoupravne organizacije in skupnosti na teh področjih,
—	evidence in obdelave podatkov o naravnih lastnostih prostora, o pravnem stanju v prostoru in o njegovi dejanski rabi, evidence o predpisanem varo-vanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor ter evidence o stanju na področjih skupnega pomena brez neposrednega nosilca (omrežja naselij, varstvo zraka itd.), ki jih za potrebe družbenega planiranja vodijo in obdelujejo pristojne službe družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Ugotovitve in raziskave, ki jih je treba pri pripravi strokovniii podlag in planskih aktov občin upoštevati, so zlasti:
—	ugotoviU'6 iz urbanističnih programov in urbanističnih načrtov, drugih planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov ter
—	raziskave, ki jih je naročil ali sofinanciral Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občin oziroma raziskovalne skupnosti.
4.	člen
(1)	V postopku priprav strokovnih podlag in planskih aktov nosilci planiranja uporabljajo:
—	register prostorskih enot,
—- register organizacij in skupnosti ter
—	register prebivalstva.
(2)	Za ugotavljanje razporeditve prebivalstva, delovnih mest in dejavnosti v prostoru se uporabljajo prostorske enote iz registra prostorskih enot.
(3)	Prostorske enote iz prejšnjega odstavka se lahko glede na naravo problema, ki ga je treba analizirati med seboj združujejo.
5.	člen
(1)	Za pripravo strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov ter za spremljanje izvajanja prostorskih sestavin plana se uporabljajo obvezni enotni kazalci prostorskega razvoja.
(2)	Obvezni enotni kazalci se uporabljajo za prikaz:
—	sedanje organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora,
—	zasnove organizacije dejavnosti in zasnove namenske rabe prostora v dolgoročnih planskih aktih,
—	planskih odločitev v srednjeročnih planskih aktih.
(3)	Z obveznimi enotnimi kazalci prortorekega razvoj--i se stalno spremljajo in primerjajo:
—	dejanske spremembe v organizaciji dejavnosti v prostoru in namenske rabe prostora v primerjavi s planiranimi ter dejanski učinki teh sprememb v primerjavi s planiranimi,
—	izvedene ali izvajane druge naloge in aktivnosti v zvezi z urejanjem prostora v primerjavi s planiranimi ter njihovi dejanski učinki v primerjavi s planiranimi.
S kazalci se pri vseh nalogah spremljajo tudi roki izvedbe ter etape, če se naloge izvajajo postopno.
6.	člen
Pri pripravi grafičnih prikazov se uporabljajo:
—	kartografske podlage, pripravljene in dopolnjene v skladu s predpisi,
—	enotni grafični znaki, ki jih pripravi Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v sodelovanju z Republiško geodetsko upravo.
Splošna navodila za pripravo strokovnih podlag
7.	člen
(1)	Strokovne podlage ža prostorske sestavine planskih aktov občin je treba pripraviti v povezali s strokovnimi podlagami za druge sestavine planov.
(2)	Pri pripravi strokovnih podlag se upoštevajo vse opravljene raziskave (3. člen tega navodila), ki jih je treba pregledati in po potrebi dopolniti.
(3)	Strokovne podlage je treba v postopku priprave planskega akta pripraviti do tiste stopnje natančnosti, ki je potrebna za odločanje v določeni fazi. V naslednji planski fazi se po potrebi dodatno analizirajo listi strokovni predlogi, ki ostanejo v razpravi po izločitvi manj primernih variant.
(4)	Da ne bi prišlo do podvajanja dela in stroškov, se ob pripravi strokovnih ■ podlag upoštevajo potrebe vseh planskih in izvedbenih aktov, ki jih je trelba pripraviti za obravnavano območje.
8.	člen
(1)	Samoupravne organizacije in skupnosti pripravljajo tiste strokovne podlage, ki jih potrebujejo za planiranje razvoja svojih dejavnosti v prostoru.
(2)	Strokovne podlage iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na varovanje in gospodarjenje z dobrinami splošnega pomena oziroma z dobrinami, ki so pod posebnim družbenim varstvom, na zasnovo in izgradnjo infrastrukturnega omrežja ter omrežja družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, morajo biti na razpolago strokovnim službam, ki pripravljajo planske akte občine v rokih iz programa priprave planskih aktov občine in pod pogoji, ki jih določa zakon.
(3)	Občina pripravlja strokovne podlage za območja poselitve ter za druga področja skupnega pomena, za katera ni neposrednega nosilca. Občina pripravlja tudi sintezna gradiva (lahko jv variantah) o organizaciji dejavnosti in namenski rabi prostora ter usklajuje pripravo vseh strokovnih podlag Iz tega člena.
Splošna navodila za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občine
9.	člen
(1)	Prostorske sestavine planskih aktov občine je treba pripravljati in usklajevati sočasno z drugimi sestavnami planskih aktov.
(2)	Prostorske sestavine, ki se nanašajo na usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, se v planskih
aktih občine prikažejo skupaj z ekonomskimi in socialnimi sestavinami.
Posebej se prikaže prostorske sestavine, ki se nanašajo na organizacijo dejavnosti v prostoru in na namensko rabo prostora.
(3)	Posamezne urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo v posebnih poglavjih dolgoročnega plana.
(4)	Prostorske sestavine planskih aktov se v skladu z njihovimi značilnostmi prikažejo pisno, numerično in grafično s tako natančnostjo, da so odločitve glede na raven planskega akta jasne, čitljive in nedvoumne.
10.	člen
(1)	V postopku priprave dolgoročnega plana občine je treba naseljem omejiti ureditveno območje z namenom, da se vsa poselitev, razen izjem, ki so dolo-če le z zakonom, usmerja na ta območja.
(2)	V ureditveno območje naselja je treba vključiti:
—	območja zazidanih in nezazidanih strnjenih stavbnih zemljišč (ožje območje naselja),
—	območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so z veljavnim srednjeročnim družbenim planom določena za graditev objektov in naprav,
—	območja, ki so dolgoročno predvidena za razširitev stavbnih zemljišč,
—	območja, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve v zvezi z rekreacijo na prostem in varovanjem kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev ter v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč ali zmanjševanjem oziroma odpravljanjem posledic teh nevarnosti. Taka območja so predvsem varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, vodne površine, bregovi rek in jezer, kmetijske površine za ljubiteljsko obdelovanje, obstoječi površinski kopi rudnin, ki se morajo pri obratovanju podrediti zahtevam bivalnega okolja itd.
Razpršena gradnja se ne vključuje v ureditvena območja naselij, ampak se zanjo v planskih aktih le ugotavljajo obstoječa stavbna zemljišča. Njihovo morebitno širjenje se opredeli s prostorskimi ureditvenimi pogoji na podlagi določb srednjeročnega družbenega plana občine in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine.
(3)	Meja ureditvenega območja naselja je opredeljena tako, da jo je možno s srednjeročnim planom v okviru dopustnih toleranc glede na terenske in druge razmere določiti na parcelo natančno. Ne glede na to pa je treba mejo natančno določiti na naslednjih odsekih:
—	kjer poteka po izrazitih naravnih mejah (greben, breg reke itd.),
—	kjer je namenska raba sosednih zemljišč z odlokom ali drugim aktom že določena na parcelo na-
tačno (npr. zaščiteno območje vodnega vira ipd ).
11.	člen
V dolgoročnem planu občine se urbanistična zasnova naselja pripravi za:
—	ureditvena območja vseh naselij, ki so po veljavnih predpisih ražglašena za mesta ali naselja mestnega značaja;
—	ureditvena območja drugih naselij, če izpolnjujejo enega od navedenih pogojev:
O da imajo več kot 3000 prebivalcev,
O da imajo več kot 1000 delovnih mest,
O da je v naselju predviden v primerjavi z drugimi naselji bistveno hitrejši razvoj (bistveno povečanje prebivalstva, izgradnja novih večjih proizvodnih zmogljivosti itd.).
Urbanistična zasnova se lahko pripravi tudi za ureditvena območja drugih naselij, kjer je treba razreševali večja neskladja v prostoru (zaradi različnih interesov v zvezi z namensko rabo, zaradi ekološke problematike itd.) ter za ureditvena območja naselij s specifičnimi dejavnostmi (turizem, zdravniške dejavnosti itd.).
12.	člen
(1)	V dolgoročnem planu občine se pripravi krajinska zasnova za območja, ki so:
—	občutljiva zaradi varovanja naravnih virov, varovanja naravne in kulturne dediščine ter drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja,
—	pomembna zaradi ohranjanja ekološkega ravnovesja,
—	obremenjena z nasprotujočimi si interesi zaradi načrtovanih kmetijskih prostorskih ureditev, vodnogospodarskih ureditev, posegov za rekreacijo v naravnem okolju ipd.,
—	razvrednotena in potrebna sanacije zaradi spontanih naravnih procesov in zaradi poškodb, ki jih povzročajo posamezne dejavnosti.
(2)	Mejo krajinske zasnove iz prejšnjega odstavka je treba opredeliti, tako da:
—	zajame celotno območje, na katerem se pojavljajo problemi v prostoru, ki jih je treba razrešiti v postopku priprave dolgoročnega plana ali tako,
—	da poteka po izrazitih naravnih ločnicah (greben, breg vodotoka itd.).
(3)	Območja krajinskih zasnov in urbanističnih zasnov naselja se med seboj ne smejo prekrivati.
HI. PRIPRAVA PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČIN
1.	Dolgoročni planski akti
13.	člen
U) Občinski upravni organ, pristojen za družbeno Planiranje, pripravi kot osnovo za odlok in program Priprave dolgoročnega plana občine predhodno strokovno oceno. Pri tem upošteva spoznanje iz kontinuiranega dela planskih služb občine in drugih nosilcev planiranja ter ugotovitve o posledicah nadaljevanja dosedanjega razvoja in razvojnih teženj, ugotovitve o uresničevanju planskih in prostorskih iz-'elbenih aktov in ugotovitve o ustreznosti doslej opravljenih strokovnih raziskav in študij. V predhodni strokovni oceni opredeli:
najpomembnejše probleme v dosedanjem razvoju in razvojnih težnjah.
možne usmeritve dolgoročnega družbenega razvoja,
najpomembnejša problemska območja in področja ter naselja oziroma krajinska območja, za katera bi bilo treba pripraviti urbanistično oziroma krajinsko zasnovo,
obseg in vr.^to potrebnih strokovnih raziskav in študij, ki so potrebne za pripravo analize možnosti
dolgoročnega razvoja v prostoru (v nadaljevanju AMDR).
(2)	Probleme dosedanjega razvoja ter razvojnih teženj in možne usmeritve dolgoročnega družbenega razvoja v prostoru je treba ugotoviti zlasti v zvezi z:
—	varovanjem in smotrno rabo dobrin splošnega pomena,
—	varovanjem in razvojem naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja,
—	skladnim razvojem naselij z njihovimi funkcijami in velikostjo ter medsebojno odvisnostjo,
—	oskrbljenostjo prebivalstva z objekti družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
—	razvojem dejavnosti v pretežno neposeljenem prostoru (primarna raba prostora, črpanje naravnih virov, energetski viri, turizem, rekreacija itd.),
—	infrastrukturnim omrežjem, objekti in napravami,
—	ureditvijo prostora za oborožen boj in druge oblike odpora,
—	ogroženostjo in zaščito prebivalstva, materialnih ter drugih dobrin ob naravnih nesrečah, vojni in drugih izrednih razmerah ter zagotovitvijo delovanja družbenih, oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti v teh razmerah.
14.	člen
V delovnem programu priprave dolgoročnega plana občine je treba v zvezi z nalogami na področju urejanja prostora posebej opredeliti:
—	obveznosti samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so po odloku za pripravo dolgoročnega plana občine dolžne pripravljati lastne dolgoročne plane oziroma sodelovati pri pripravi dolgoročnega plana občine, v zvezi s pripravo potrebnih strokovnih podlag za prostorske sestavine AMDR,
—	obveznosti občine ,v zvezi s pripravo strokovnih podlag, ki se nanašajo na omrežje naselij, urbanistične in krajinske zasnove ter na področja, ki nimajo neposrednih nosilcev ter obveznosti v zvezi s pripravo sinteznih gradiv Organizacije dejavnosti v prostoru in namenske rabe prostora.
15.	člen
(1)	Samoupravne organizacije in skupnosti iz prve alinee prejšnjega filena in drugi zainteresirani nosilci planiranja sodelujejo pri pripravi AMDR občine s svojimi strokovnimi podlagami in predlogi, ki se nanašajo na njihovo dejavnost, ter s sprotnim strokovnim usklajevanjem pri nastajanju sinteznih gradiv AMDR občine.
(2)	Samoupravne organizacije in skupnosti pripravljajo svoje strokovne podlage ob upoštevanju lastnih evidenc o stahju v prostoru in ocen primernosti prostora za razvoj dejavnosti ter predhodne strokovne ocene iz 13. člena tega navodila.
(3)	V strokovnih podlagah iz prejšnjega odstavka ugotovijo zlasti:
—	probleme v zvezi z dosedanjim razvojem in stanjem dejavnosti v prostoru ter probleme, ki bi se pojavili ob morebitnem nadaljevanju razvojnih teženj in omejitve oziroma primerjalne prednosti prostora, ki vplivajo na razvoj dejavnosti;
—	možne variante zasnove nadaljnjega razvoja dejavnosti v prostoru, njihove ekonomske, socialne,
ekološke in varnostne posledice ter vplive vsake variante na druge dejavnosti.
V teh strokovnih podlagah je treba ob uporabi obveznih enotnih kazalcev proučiti:
—	območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj za proizvodnjo hrane v SR Sloveniji ter druga območja in površine, ki so pomembna za proizvodnjo hrane (ribištvo, ipd.),
območja gozdov, ki so pomembna za proizvodnjo lesa, varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom,
—	območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin ter območja sanacij,
—	poplavna območja, potrebne regulacije vodotokov in melioracije območij, potrebne zaščite vodnih virov, območja sanacij onesnaženih ' voda, območja, ki so deficitarna z vodo, potrebe po izgradnji vodo-oskrbnih sistemov,
—	možno izrabo hidroenergetskih in drugih naravnih energetskih virov, možno razmestitev drugih energetskih objektov in naprav,
—	deficitarno opremljena območja z infrastrukturnimi omrežji, objekti in napravami, njihovo tehnično stanje ter potrebe po rijihovi nadaljnji izgradnji in posodabljanju,
—	razmestitev proizvodnih dejavnosti glede na naravne vire (tehnološka voda, surovine ipd.), na infrastrukturna omrežja, objekte in naprave, glede na razpoložljivi delovni potencial ter glede na ekološke, varnostne in druge pogoje,
—	razmestitev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti z vidika primernosti prostora, gospodarnosti in zadovoljevanja potreb občanov (oskrbljenost, _ dostopnost),
—	varovanje in vključevanje območij in objektov naravne in kulturne dediščine v družbeni razvoj.
(4) Nosilci planiranja iz prvega odstavka tega člena pripravijo svoje strokovne podlage po potrebi pisno, numerično in grafično na kartah v merilu 1 : 5000 in na topografskih kartah v merilu 1 : 25000..
Kartografske podlage v ustreznem merila dostavi na zahtevo nosilcev planiranja za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ.
Analiza možnosti dolgoročnega družbenega razvoja 16. člen
kovno dokumentacijo v zvezi z obveznimi izhodišči pošljejo občini na njeno zahtevo samoupravne organizacije in skupnosti na ravni republike ali republiški upravni organi, pristojni za družbeno planiranje in za urejanje prostora.
17.	člen
, (1) Prostorske sestavine AMDE se pripravijo v na-; slednjih sklopih opravil:
1.	Analiza dosedanjega razvoja, stanja in razvojnih teženj
V tej analizi je treba proučiti ključne probleme urejanja prostora, ki izhajajo iz doseženega stanja, morebitnega nadaljevanja dosedanjih razvojnih teženj ter iz medsebojnih neskladij že sprejetih planskih odločitev, zlasti pa:
1.1.	Položaj oziroma vlogo občine in mest ter drugih pomembnejših naselij v občini v odnosu do sosednjih občin ter v SR Sloveniji z vidika:
—	stopnje centralnosti, prometne vloge, proizvod-. ne in upravne vloge občinskega središča in drugih
naselij v občini, ki presegajo občinski pomen,
—	globalne analize in projekcije prebivalstva in delovnih mest v občini in njihovega deleža v širšem območju ter v SR Sloveniji,
—	razpoložljivosti naravnih virov v občini ter pogojev za njihovo racionalno izkoriščanje ob upoštevanju varovanja okolja in dobrin splošnega pomena.
1.2.	Značilnosti poselitve in organizacije dejavnosti na območju občine:
—	prebivalstvo: selitvena gibanja predvsem v zvezi s praznenjem območij, pretirano koncentracijo prebivalstva in v zvezi s procesom deagrarizacije,
—	delovna mesta: razmestitev; dosedanji procesi koncentracije oziroma disperzije, dostopnost in oddaljenost delovnih mest od kraja bivanja delavcev,
—	predvidevanja o bodočem številu ter sestavi prebivalstva in delovnih mest v občini in njenih delih, kot izhajajo iz analitične ocene demografskih projekcij, iz -Socioekonomskih predvidevanj 'o razvojnih možnostih in potrebah ter iz ciljev razvojne politike v občini. Pri tem se upoštevajo predvidljiva migracijska gibanja iz demografske akcije za občino, v okviru demografskih projekcij v AMDR za širše območjč in SR Slovenijo,
(1)	Občine v prostorskih sestavinah AMDR obravnavajo prostor v celoti, podrobneje pa območja in področja, kjer se pojavljajo večji problemi v zvezi s skladnim dolgoročnim urejanjem prostora. Med ta območja spadajo vsa ureditvena območja naselij in krajinska območja, za katera se pripravi urbanistična oziroma krajinska zasnova.
(2)	Pri pripravi prostorskih sestavin AMDR je treba upoštevati ugotovitve iz predhodne strokovne ocene, strokovne podlage, ki jih pripravljajo za razvoj svojih dejavnosti v prostoru posamezni nosilci planiranja, ter ugotovitve iz raziskav AMDR, ki vplivajo na zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru in na zasnovo namenske rabe prostora.
(3)	Občine pri pripravi AMDR upoštevajo in analizirajo tudi tiste prostorske sestavine, ki so predlagane kot obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov v AMDR SR Slovenije. Stro-
—	razmestitev in zmogljivosti dejavnosti, ki so pomembne za skladen razvoj občine (er dejavnosti, ki pomembneje vplivajo na urejanje prostora' v občini, z oceno potreb po zemljiščih ter z oceno vplivov na okolje,
—	omrežje naselij: velikost in funkcija naselij ter njihova funkcijska območja, njihova opremljenost z infrastrukturnimi omrežji, objekti in napravami, opremljenost z objekti družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter ogroženost naselij zaradi naravnih in drugih nesreč in vojne.
1.3.	Značilnosti prostora in možnosti za spreminjanje namenske rabe
Za celotno občino je potrebno proučiti obremenitev okolja in ogroženost prostora, na območjih predvidenih večjih sprememb rabe prostora pa je treba ugotoviti tudi primernost, ranljivost in ustreznost prostora za razvoj posameznih dejavnosti.
1.3.1.	Obremenitev okolja in ogroženost prostora:
—	splošne značilnosti ekološkega stanja v prostoru,
—	vire onesnaženja okolja,
—	območja večje onesnaženosti in območja potrebna sanacij«,
—	posledice nadaljevanja onesnaženja na bivalne in delovne pogoje na posameznih območjih,
—	ebmočja, ki so ogrožena zaradi:
O naravnih pojavov in procesov (potresi, poplave, zemeljski in snežni plazovi, podori, usadi, orkanski veter itd.),
O človekovih dejavnosti in posegov v prostor (poplave ob porušitvah vodnogospodarskih objektov, požari, nevarnost eksplozij, izkoriščanje rudnin, odlagališča odpadkov, povečano onesnaževanje in kontaminacija tal, vode in zraka itd.),
O morebitne vojne (obseg, vrsta in stopnja ogroženosti območij upravnopolitičnih, kulturnih, industrijskih, pomembnejših oskrbnih središč, pomembnejših infrastrukturnih omrežij itd.).
1.3.2.	Primernost prostora •
Ugotavljanje primernosti prostora za razvoj posameznih dejavnosti obsega:
—	opredelitev namenske rabe prostora, ki jo bo predvidoma narekoval nadaljnji razvoj,
—	določitev meril za ugotavljanje primernosti prostora za posamezno namensko rabo,
—	ugotovitev danosti v prostoru (glede na predvideno namensko rabo in merila),	^
—	opredelitev območij večje ali manjše primernosti za posamezno bodočo namensko rabo (soočanje danosti z merili za ugotavljanje primernosti prostora).
Merila za ugotavljanje primernosti prostora za posamezno namensko rabo so oblikovana na podlagi normativov in standardov za razvoj posamezne dejavnosti v prostoru ter na podlagi pogojev, ki izhajajo iz naravnih lastnosti in iz sedanje rabe prostora. Ta merila in oceno primernosti prostora pripravi nosilec dejavnosti.
1.3.3.	Ranljivost prostora
Ranljivost prostora je izražena z možnimi negativnimi vplivi' predvidene dejavnosti na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja. Pri določanju stopnje ranljivosti, ki jo proučijo pristojne strokovne službe, je treba upoštevati pogoje, ki izhajajo iz naravnih značilnosti, iz dosedanje namenske rabe, obremenitve okolja in ogroženosti prostora ter normative n standarde dopustnih obremenitev okolja.
1.3 4. Ustreznost prostora
Ustreznost prostora je rezultat soočanja primernosti in ranljivosti prostora ter odraža strokovno uskladitev med varovalnimi In razvojnimi družbenimi interesi v prostoru. Z ustreznostjo prostora je treba ugotoviti tudi območja z nasprotujočimi si interesi, ki naj se razrešijo v postopku sprejemanja dolgoročnega plana.
Ugotovitve, ki izhajajo iz ocen o primernosti in ranljivosti prostora ter iz sintezne analize ustreznosti, so ob upoštevanju širših družbenih Interesov podlage
za zasnovo namenske rabe prostora ter za opredelitev pogojev spreminjanja namenske rabe.
2.	Predlog zasnov dolgoročnega razvoja v prostoru
Zasnove dolgoročnega razvoja v prostoru izhajajo iz analize dosedanjega razvoja, stanja in razvojnih teženj, ugotovljenih družbenih potreb ter temeljnih
usmeritev za organizacijo dejavnosti v prostoru in za doiočanje namenske rab« v prostoru. C« obstaja več
predpostavk in ocen o prednostnem pomenu posameznih dejavnosti, o različnih razporeditvah prebivalstva
in delovnih mest tar o različni stopnji varovanja dobrin splošnega pomena, je treba zasnove pripraviti
v variantah.
Zasnove dolgoročnega razvoja shematsko prikazujejo možen razvoj na posameznem področju ali območju ter soodvisnosti pri njihovem razvoju. Zasnove morajo biti prilagojene dolgoročnemu planskemu
obdobju, lahko pa vo pripravljene tudi za daljše časovno obdobje, če tako zahteva celovitost obravnave problema. V zasnovi namenske rabe prostora je treba opredeliti območja dobrin splošnega pomena, območja pomembnejših prostorskih ureditev (melioracije, vodnogospodarske ureditve itd.) in ureditvena območja naselij.
Zasnove podajajo predlog strategije uresničevanja dolgoročnega razvoja, ki je utemeljena s stopnjo nujnosti obvladovanja obstoječih problemov ter s soodvisnostjo dolgoročnega razvoja posameznih področij ati območij.
Zasnove dolgoročnega razvoja (oziroma variante) je treba ovrednotiti z vidika doseganja ciljev dolgoročnega družbenega razvoja ter ugotoviti njihove ekonomske, socialne in ekološke učinke oziroma posledice.
V teh zasnovah je treba proučiti in prikazati:
—	omrežje naselij z infrastrukturnimi omrežji,
možnimi smermi njihovega razvoja ter njihovo funkcijo in zmogljivost, predvsem pa:
O velikost in funkcijo (proizvodnjo, oskrbo la druge) naselij v občini, njihovo opremljenost z družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter z infrastrukturnimi omrežji, objekti in napravami. Na osno\;i analize razmestitve prebivalstva je treba opredeliti v povezavi z delovnimi mesti možno poselitveno politiko v odvisnosti od pričakovanega upadanja, stagnacije oziroma naraščanja prebivalstva v občini, posebej pa opredeliti naselja po 17. in 19. členu zakona o urejanju prostora in jih dodatno razvrstiti s pomočjo tipologije naselij in obveznih enotnih' kazalcev prostorskega razvoja. Predvideni razvoj pomembnejših naselij je treba soočiti in uskladiti s prostorskimi možnostmi za razvoj naselja, pri čemer je treba pripraviti približno bilanco razpoložljivih in potrebnih površin na podlagi predpisanih normativov tu standardov oziroma, kjer teh ni, izkustvenih norm. Pri tem je treba tudi primerjalno oceniti stroške za predvideni razvoj,
O funkcije ter zmogljivosti infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav zunaj naselij glede na predvidene prometne tokove, potrebe po energiji in home nalnth storitvah,
O rekreacijo v naravnem okolja,
—	način ravnanja z odpadki;
—	vodne vire, vodnogospodarske ureditve, objekte in naprave;

—	varovanje in vključevanje območij in objektov
naravne ni kulturne dediščine v družbeni razvoj;
—	razmestitev območij za potrebe obrambe in zaščite;
—	varstvo in izboljšanje okolja, v katerem je treba ugotoviti predvsem ogrožena območja in predlagati območja varovanja naravnih virov in način tega varovanja ter območja sanacij in zaporedje njihovega izvajanja.
3.	Strokovna izhodišča za oblikovanje prostorskih sestabin smernic
Za pripravo dolgoročnega plana občine je treba v zaključnem poglavju AMDR v zgoščeni obliki podati strokovna izhodišča za vse prostorske sestavine smernic, posebej pa navesti tiste sestavine, ki bi lahko bile obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine.
(2) Pri pripravi AMDR je treba uporabljati karte v merilu 1 : 5.000, vse ugotovitve in predloge pa prikazati na topografski karti 1 :25.000 ter na publika-cijskih kartah.
18.	člen
(1)	V ureditvenem območju naselja, za katerega je treba po predhodni strokovni oceni pripraviti urbanistično zasnovo, se v AMDR podrobneje analizirajo vsa območja in področja kot so navedena v prvem odstavku prejšnjega člena, ter proučijo problemi in možne rešitve, ki se nanašajo zlasti na:
—	ustreznost prostora ' za posamezno namensko rabo.
—	razporeditev dejavnosti in prebivalstva,
—	zmogljivost in kakovost dejavnosti ter njihove medsebojne vplive in odvisnosti,
—	možnost za sanacijo obstoječih in urejanje novi!) stavbnih zemljišč s primerjalno oceno stroškov za ta dela.
(2)	Na podlagi proučitev iz prejšnjega odstavka se za ureditveno območje naselja oblikuje predlog podrobnejše zasnove organizacije dejavnosti v prostoru, zlasti pa:
—	razporeditev stanovanj,
—	organizacija in razporeditev proizvodnih, družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter
—	funkcijske povezave v infrastrukturnem omrežju.
(3)	V zasnovi namenske rabe prostora v ureditvenem območju je treba predlagati zlasti:
—	območja za bivanje, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, za proizvodnjo, za večje športno rekreacijske in druge zelene urejene površine ter za večje infrastrukturne objekte in naprave,
—	drjlga območja zemljišč, ki se jim ohrani primarna raba in so vključena v ureditveno območje naselja zaradi varovalnih, rekreacijskih, obrambnih in drugih namenov.
(4)	Ugotovitve iz prejšnjih treh odstavkov se grafično prikažejo na kartah v merilu 1 : 5.000.
19.	člen
(1)	Za krajinsko območje, za katero se po predhodni strokovni oceni pripravi krajinska zasnova, je treba v AMDR podrobneje proučiti zlasti:
—	stanje in kakovost dobrin splošnega pomena ter vpliv dosedanjih človekovih dejavnosti nanje,
—	primernost, ranljivost in ustreznost prostora za dejansko in bodočo namensko rabo ter
—	zmogljivost in kakovost dejavnosti ter njihove medsebojne vplive in odvisnosti.
(2)	Na podlagi proučitev iz prejšnjega odstavka se za krajinsko območje oblikuje predlog podrobnejše zasnove organizacije dejavnosti v prostoru, zlasti pa za:
—	dejavnosti, ki izhajajo iz varovanja in rabe naravnih virov,
—	funkcijske povezave v infrastrukturnem omrežju.
(3)	Z zasnovo namenske rabe prostora pa se predlagajo zlasti:
—	območja zemljišč in pogoji, pod katerimi so namenjena za kmetijstvo, gozdarstvo in druge primarne rabe,
—	območja in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja,
—	območja za rekreacijo in druge dodatne rabe ter pogoji za te rabe,
—	zemljišča, na katerih je možna nadaljnja poselitev in izgradnja infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter pogoji za ta razvoj.
(4)	Ugotovitve iz prejšnjih dveh odstavkov se grafično prikažejo na kartah v merilu 1 :5.000.
Prostorske sestavine smernic za pripravo dolgoročnega plana
20.	člen
(1)	V prostorskih sestavinah smernic za dolgoročni plan občine se na podlagi AMDR določijo temeljni cilji dolgoročnega prostorskega razvoja občine in globalne prostorske usmeritve za pripravo in usklajevanje dolgoročnega plana občine in dolgoročnih planov posameznih nosilcev, zlasti v zvezi z:
—	varovanjem in smotrno rabo dobrin splošnega pomena,
—	varovanjem in razvojem naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja,
—	omrežjem naselij z njihovimi funkcijami,
—	infrastrukturnim omrežjem,
—	namensko rabo prostora in njegovim urejanjem,
—	urejanjem prostora za obrambo in zaščito,
—	naselji oziroma skupinami med seboj funkcionalno povezanih naselij In krajinskimi območji, za katera se pripravijo urbanistične oziroma krajinske zasnove,
—	razvojnimi problemi, ki jih je treba usklajeno
reševati z drugim občinami,
—	obveznimi izhodišči za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov v občini.
(3)	Ce je zasnova dolgoročnega razvoja v prostoru v AMDR pripravljena variantno, ob obravnavi smernic pa ni odločitve o izbiri najprimernejše variante, se za nadaljnji, postopek opredelijo v smernicah variantne zasnove.
Priprava prostorskih sistavm dolgoročnega plana občine
21.	člen
(1)	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pripravljali dolgoročne plane in drugi zainteresirani nosilci planiranja, oblikujejo svoje dolgoročne potrebe v zvezi z urejanjem prostora na podlagi smernic za dolgoročni plan občine in republike ter ob upoštevanju AMDR in lastnih strokovnih podlag.
(2)	Potrebe nosilcev planiranja v zvezi z urejanjem prostora občina sooči z AMDR ter preveri njihovo skladnost z v smernicah opredeljenimi cilji in usmeritvami. Če se ob tem ugotovijo odstopanja od ciljev in usmeritev za njihovo doseganje, ali so potrebe in njihove posledice nejasno opredeljene, jih morajo nosilci planiranja dodatno strokovno utemeljiti.
22.	člen .
(1)	Če so v smernicah opredeljene variante zasnove za nadaljnje usklajevanje in izbor, se variante v postopku priprave osnutka plana dodatno strokovno obdelajo. Dodatne strokovne podlage je treba izdelati tudi v primeru, če so bile v smernicah sprejete drugačne usmeritve od obdelanih oziroma predlaganih v AMDR.
(2)	Ob pripravi dolgoročnega plana se na podlagi smernic in AMDR pripravi predlog o načinu urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Pri tem je treba upoštevati predvsem:
—	neskladja med dejavnostmi,
—	predvideni razvoj in mogoča neskladja, ki bi pri tem nastala,
—	zaporedja, v katerem naj bi se izvedli posegi v prostor, ki jih predvideva nadaljnji razvoj.
Za območja, kjer se predvidevajo posegi šele v kasnejših obdobjih, do takrat pa je treba zemljišča varovati pred posegi, ki bi onemogočili predvideni razvoj, je treba za prvo obdobje predlagati način urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, za urejanje posegov v kasnejšem obdobju pa predlagati ustrezen prostorski izvedbeni načrt.
23.	člen
Prostorske sestavine dolgoročnega plana so predstavljene v naslednjih sklopih:
1.	Skupni interesi in cilji dolgoročnega družbenega razvoja občine in merila za doseganje teh ciljev. Temeljne cilje iz smernic je treba razčleniti po posameznih področjih in območjih ter oblikovati merila za njihovo doseganje. Merila opredeljujejo v soodvisnosti z gospodarskimi in socialnimi dejavniki razvoja okvire, načela, omejitve in pogoje urejanja prostora za posamezna razvojna območja in področja. Merila morajo biti dovolj konkretna, da jih je kot usmeritev možno uporabiti pri pripravi srednjeročnih družbenih planov.
2.	Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, ki se nanašajo na:
—	bodočo poselitev in naselja, predvsem pa na:
O razporejanje prebivalcev in delovnih mest ter
migracijske tokove,
O razvoj proizvodnih, družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
O plansko tipologijo naselij v skladu z obveznimi
enotnimi kazalci prostorskega razvoja in zakonom
o urejanju prostora (17. in 19. člen), s katero so vsa naselja razvrščena v značilne skupine, za njih pa so določene skupne razvojne usmeritve in' načela urejanja,
O oblikovanje funkcijskih območij naselij,
O razvoj infrastrukturnih omrežij,
O rekreacijo v naravnem okolju,
O način obravnavanja z odpadki,
O obrambo in zaščito v tem okviru še posebej na usmeritve za zmanjšanje ranljivosti omrežij, objektov in naprav ter za njihovo uporabo ob naravnih nesrečah in drugih izrednih razmerah,
— Varovanje in izkoriščanje vodnih virov;
—	varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja.
3.	Zasnove razvoja dejavnosti v prostoru, ki ob upoštevanju usmeritev iz prejšnje točke opredeljujejo:
3.1.	Zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru predvsem pa:
—	omrežje naselij z njihovimi funkcijami in velikostjo ter njihovo medsebojno odvisnostjo,
—	razporeditev stanovanj,
—	razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
—	razporeditev proizvodnih dejavnosti,
—	infrastrukturna omrežja, objekte in naprave v ureditvenih območjih naselij in zunaj njih, z opredelitvijo zmogljivosti, ki so potrebne za planirani družbeni razvoj,
—	vodnogospodarske ureditve, objekte in naprave.
3.2.	Zasnovo namenske rabe prostora, predvsem pa:
—	območja kmetijskih zemljišč,
—	območja gozdov,
—	območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin,
—	območja voda,
—	območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja,
—	ureditvena območja naselij,
—	druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij (območja za industrijo, turizem itd.),
—	območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav zunaj ureditvenih območij naselij,
—	območja odlagališč odpadkov,
—	območja za rekreacijo v naravnem okolju,
—	nevarna in ogrožena območja ter območja obveznih sanacij,
—	območja za posebne namene ter za druge potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	zavarovana in preostala varstvena območja vseh vrst.
Na istem območju lahko nastopa več namenskih rab, če se glede na medsebojne vplive ne izključujejo.
4.	Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine, morajo biti prikazana skupaj z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanašajo na območje občine.

Pri obveznih izhodiščih, ki se nanašajo na dobrine splošnega pomena in se jim namembnost lahko spremeni le izjemoma, je treba prikazati tudi območja obveznih sanacij. Obvezna izhodišča, ki se nanašajo na omrežje naselij, morajo prikazati vlogo naselij, njihove funkcije in meje ureditvenih območij naselij, pri izhodiščih, ki se nanašajo na infrastrukturna omrežja magistralnega in regionalnega pomena, pa je treba prikazati predvsem funkcionalne povezave v teh omrežjih.
5.	Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine, zlasti pa:
—	način nadaljnjega urejanja posameznih območij s posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov;
—	merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembe plana;
—	program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave srednjeročnega družbenega plana občine;
—	naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja.
Naloge iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na:
—	razvoj proizvodnihj oskrbnih in storitvenih središč medobčinskega pomena,
—	varstvo in smotrno izkoriščanje skupnih dobrin splošnega pomena,
—	skupna infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
—	urejanje prostora na razvojno enotnih območjih, ki segajo na ozemlje dveh ali več občin.
24.	člen
Urbanistična zasnova naselja oziroma krajinska zasnova območja v dolgoročnem planu občine je predstavljena v naslednjih sklopih:
1.	Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju in merila za doseganje teh ciljev.
2.	Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti iz druge točke prejšnjega člena na ureditvenem območju naselja oziroma na krajinskem območju.
3.	Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju naselja oziroma na krajinskem območju, ki ob upoštevanju usmeritev iz prejšnje točke opredeljuje:
3.1.	Zasnovo organizacije dejavnosti predvsem pa:
—	razporeditev stanovanj,
—	razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
—	razporeditev proizvodnih dejavnosti,
—	infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
—	vodnogospodarske ureditve, objekte in naprave,
—	ureditve prostora za obrambo in zaščito,
—	rekreacijo v naravnem okolju.
3.2.	Zasnovo namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja oziroma na krajinskem območju.
V urbanistični zasnovi je treba zlasti opredeliti:
—	območja, na katerih se bodo s srednjeročnim družbenim planom določala stavbna zemljišča. Ta območja se po pretežni namembnosti nadalje delijo
na zemljišča za stanovanje (diferencirana glede na gostoto), za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, za proizvodne dejavnosti, športno rekreacijske in druge urejene zelene površine v naselju ter za večje površine infrastrukturnih objektov in naprav,
—	območja, ki so zaradi svojih varovalnih ali podobnih funkcij vključena v ureditvena območja naselij vendar se jim namenska raba ne sme spreminjati.
V krajinski zasnovi je treba zlasti opredeliti:
—	območja naravne in kulturne dediščine ter drugih vrednot okolja,
—	območja za kmetijstvo, gozdarstvo, vodnogo-spodarstvo ter raziskovanje in izkoriščanje rudnin,
—	območja za poselitev,
—	območja za rekreacijo v naravnem okolju,
—	območja sanacij.
4.	Urbanistične in krajinske zasnove opredeljujejo kot obvezno izhodišče poleg elementov in četrte točke 23. člena tega navodila še zasnovo namenske rabe prostora v ureditvenih območjih naselij.
5.	Opredelitve za uresničevanje urbanistične oziroma krajinske zasnove, ki se nanašajo na:
—	območja, na katerih se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova ter bodo zanje v okviru srednjeročnih družbenih planov izdelane programske zasnove za pripravo prostorskega izvedbenega načrta; za ta območja mora biti določeno tudi zaporedje predvidene graditve ali urejanja,
—	območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji,
—	urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij ali naselij,
—	usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednot.
6.	Urbanistične zasnove še dodatno vsebujejo primerjalno oceno urbanih stroškov.
• 25. člen
(1)	Prostorske sestavine dolgoročnega plana se grafično prikažejo v kartografskem delu.
(2)	Kartografski del plana sestavlja sistem tematskih kart, na katerih so grafično opredeljene zasnove in zaporedje uresničevanja ključnih nalog dolgoročnega plana občine.
(3)	Kartografske osnove za tematske karte so: pu-blikacijske karte v formatu A4 in A3, ki se praviloma uporabljajo za prikaz opredelitev na področju organizacije dejavnosti v prostoru- ter topografske karte v merilu 1 :25.000, ki prikazujejo predvsem namensko rabo prostora.
(4)	Urbanistične in krajinske zasnove se grafično prikažejo na kartah v merilu 1 :5.000 oziroma 1 : 10.000. V- istem merilu se prikažejo tudi ureditvena območja drugih naselij.
(5)	Dolgoročni plan občine ima tudi kartografsko dokumentacijo k planu na kartah v merilu 1 : 5j000, v katerih so prikazane opredelitve glede namenske rabe zemljišč (zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane v SR Sloveniji, trajno varovalni gozdovi, območja najožjih varstvenih pasov zajetij in črpališč vode, podtalnice, rudnin, naravne in kulturne dediščine).
Dodatno se na posebni prilogi na topografski karti v merilu 1 : 25.000 z oznako tajnosti ljudske obrambe, ki se javno ne obravnava, prikažejo ureditve za
potrebe enot jugoslovanske ljudske armade in enot teritorialne obrambe.
(6) Za javno obravnavo osnutka in predloga dolgoročnega plana je treba prostorske sestavine grafično prikazati v kartografskem delu na publikacij-skih kartali. Med javno obravnavo se razgrneta tudi
preostali kartografski del plana in kartografska dokumentacija k planu.
26.	člen
(1)	V osnutku dolgoročnega plana občine so usmeritve in - zasnove razvoja dejavnosti v prostoru lahko podane v variantah, ki izhajajo iz različnih predpostavk o nujnosti obvladovanja problemov v prostoru in zadovoljevanja različnih potreb, oblikovanih v strokovnih podlagah dolgoročnega plana občine in v smernicah za dolgoročni plan. V skladu s cilji dolgoročnega plana in merili za njihovo doseganje morajo variante prikazati možne usmeritve razvoja v prostoru. Izjemoma so V variantah predstavljene tudi druge posamezne sestavine dolgoročnega plana, če do priprave osnutka ni bilo možno uskladiti potreb posameznih nosilcev planiranja s prostorskimi možnostmi. Vse variante morajo -biti vrednotene po istih merilih in medsebojno primerjane. V postopku obravnave osnutka mora biti izbrana varianta, ki se sprejme z dolgoročnim planom občine.
(2)	V osnutku dolgoročnega plana morajo biti posebej prikazane usmeritve in zasnove, ki v dosedanjem postopku še niso bile usklajene z drugimi občinami in jih je treba uskladiti do priprave predloga dolgoročnega plana.
(3)	V osnutku dolgoročnega plana občine morajo biti posebej prikazana tudi morebitna neskladja s predlaganimi obveznimi izhodišči osnutka dolgoročnega plana SR Slovenije ter podan predlog za njihovo dopolnitev.
2.	Srednjeročni planski akti
27.	člen
(1)	Občinski upravni organ, pristojen za družbeno planiranje pripravi kot osnovo za odlok in program priprave srednjeročnega plana občine predhodno strokovno oceno, ki izhaja iz kontinuiranega dela planske službe občine in drugih nosilcev planiranja ter ugotovitev v zvezi:
—	s stanjem v prostoru v primerjavi s stanjem na začetku tekočega srednjeročnega planskega obdobja, pri čemer je treba uporabiti obstoječe evidence o dejanski rabi ter o predpisanem varovanju in o omejitvah pri posegih v prostor,
—	z odstopanji med dejanskim in planiranim razvojem, ki jih je treba ovrednotiti ter ugotoviti vzroke zanje. Pri tem je treba oceniti tudi posledice, ki bi nastale pri nadaljevanju takega razvoja,
—	z izvajanjem sprejetih prostorskih aktov in druge urbanistične in tehnične dokumentacije, pri čemer je treba ugotoviti vzroke za njihovo morebitno neizvajanje oziroma za odstopanje od začrtanih rešitev,
—	z odstopanji od usmeritev v dolgoročnem planu z oceno vzrokov zanje ter z ugotovitvami o potrebnosti spremembe dolgoročnega plana, bodisi zaradi spremenjenih dolgoročnih družbenih ciljev, bodisi zaradi spremenjenih pogojev, na katerih temeljijo v
dolgoročnem planu sprejete usmeritve o urejanju prostora,
—	s pregledom razvojnih ciljev in usmeritev iz veljavnih aktov Skupščine SR Slovenije in dolgoročnega plana občine, ki se nanašajo na planirano srednjeročno obdobje.
(2)	V predhodni strokovni oceni iz prejšnjega odstavka je treba ugotoviti predvsem:
—	območja, ki bi bila v planiranem obdobju najprimernejša za kompleksno graditev in prenovo,
—	območja, ki so v primerjavi z drugimi območji slabo opremljena z infrastrukturnimi omrežji, objekti ter napravami, ter z družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
—	obseg in vrsto strokovnih raziskav in Študij, ki so še potrebna za pripravo prostorskih sestavin analize možnosti srednjeročnega razvoja.
28.	člen
V delovnem programu priprave srednjeročnega plana občine je treba v zvezi z nalogami na področju urejanja prostora posebej določiti:
—	obveznosti samoupravnih organizacij in skupnosti, ki predvidevajo večje posege v prostor ali katerih dejavnosti imajo vpliv na urejanje prostora, v zvezi s pripravo ustreznih strokovnih podlag za srednjeročne planske akte,
—	obveznosti občine za pripravo strokovnih podlag, predvsem v zvezi s predvideno kompleksno graditvijo in prenovo v naseljih ter v zvezi s pripravo potrebnih prostorskih izvedbenih aktov v naseljih in zunaj njih.
29.	člen
(1)	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki predvidevajo večje posege v prostor, ali katerih dejavnost vpliva na urejanje prostora, v okviru lastnih strokovnih podlag za pripravo elementov za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih srednjeročnega plana opredelijo zlasti:
—	namen predvidenega posega z znanimi podatki o tehnologiji, zmogljivosti in kakovosti,
—	najprimernejšo lokacijo oziroma posebne zahteve za izbor lokacije,
—	velikost potrebnega zemljišča in njegovo kakovost,
—	potrebno opremljenost stavbnega zemljišča z infrastrukturnim omrežjem, objekti in napravami, ki jo zahteva nova investicija,
—	predvidene vplive posega na okolje in ukrepe za zmanjšanje sedanjih negativnih vplivov,
—	predvidene ukrepe za obrambo in zaščito,
—	predvideno leto pričetka in etapnost realizacije posega,
—	približno oceno stroškov predvidenega posega in predvidene vire financiranja.
(2)	Samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo pri pripravi analize možnosti srednjeročnega razvoja s tem, da pošljejo svoje strokovne podlage in jih po potrebi strokovno uskladijo v postopku nastajanja sinteznih gradiv.
Analiza možnosti srednjeročnega razvoja
30.	člen
(1) Prostorske sestavine analize možnosti srednjeročnega razvoja (v nadaljevanju AMSR) se pripravijo
ob upoštevanju ugotovitev v predhodni strokovni oceni, strokovnih podlag in projektih, ki jih pripravljajo samoupravne organizacije in skupnosti, strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za dolgoročni plan občine ter strokovnih podlag za njegovo pripravo. AMSR se v postopku nastajanja dogovora in plana po potrebi dopolni z dodatnimi proučitvami.
(2)	Prostorske sestavine AMSR se pripravljajo sočasno in v povezavi z ekonomskimi in socialnimi sestavinami.
(3)	V prostorskih sestavinah AMSR se prostor občine bilančno prikaže v celoti, konkretno pa se obdelajo tista območja, na katerih so predvideni kompleksna graditev ali prenova ter drugi večji posegi v prostor.
31.	člen
(1) Prostorske sestavine AMSR se pripravijo v
naslednjih sklopih opravil:
1.	Projekcija potreb po prostoru, ki izhaja iz predhodne strokovne ocene in iz strokovnih podlag samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	Vrednotenje prostora za kompleksno graditev in druge večje posege v prostor. To vrednotenje se pripravi na podlagi projekcije potreb in na podlagi usmeritev glede organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora v dolgoročnem planu ter vsebuje primerjalno oceno prednosti in pomanjkljivosti, ki jih imajo posamezna območja za izvedbo posegov v predvidenem obdobju.
3.	Proučitev prostorskih ureditev, ki jih vsebuje srednjeročni družbeni plan, zlasti pa:
—	z omrežjem naselij povezanih dodatnih poselitev, stanovanjsko gradnjo in razmestitev novih delovnih mest;
—	spremembe v organizaciji dejavnosti v prostoru, lokacijo, velikost in kvaliteto pomembnejših objektov družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav ter posameznih proizvodnih objektov in naprav, ki bi se načrtovali ali gradili v tem in v naslednjem srednjeročnem obdobju;
—	razmejitve po parcelnih mejah v dolgoročnem planu občine zasnovane namenske rabe prostora za:
O območja za kompleksno graditev,
O območja, kjer naj bi se pridobivala in urejala stavbna zemljišča,
O območja, kjer naj bi ^e urejala kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča,
O območja z vodnogospodarskimi ureditvami,
O območja, kjer naj bi se raziskovale in izkoriščale rudnine,
O območja varovanja naravne in kulturne dediščine,
O sanacijo ogroženih območij, kjer je prenehalo izkoriščanje rudnin in odlaganje odpadkov,
—	ukrepov za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter vojne;
—	ukrepov za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja;
—	ukrepov za varovanje in izboljšanje okolja.
Če v dolgoročnem planu in v doslej opredeljenih
raziskavah in študijah, ni dovolj argumentov za predlaganje samo ene najboljše rešitve, se predlogi lahko pripravijo variantno. Variante je treba zaradi nadaljnjega odločanja vrednotiti tako, da so jasno razvidne
njihove ekonomske, socialne, ekološke in druge posledice.
4) Strokovna izhodišča za oblikovanje prostorskih sestavin smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine.
V teh izhodiščih je treba v zgoščeni obliki podati vse tiste strokovne ugotovitve o prostorskih sestavinah AMSR, ki so podlaga za prostorske sestavine v smernicah.
(2) AMSR se za vso občino prikaže na topografskih kartah v merilu 1 :25000, posamezna območja predvidenih posegov v prostor pa še na kartah v merilu 1 :5000, po potrebi pa tudi v večjem merilu.
Prostorske sestavine smernic za srednjeročni družbeni plan
32.	člen
(1)	Na podlagi AMSR iz prejšnjega člena se v smernicah za srednjeročni družbeni plan občine oblikujejo cilji, ki jih je treba upoštevati pri prostorski organizaciji dejavnosti ter pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor v obravnavanem srednjeročnem obdobju zlasti v zvezi z:
—	obsegom in kakovostjo graditve in prenove stanovanj objektov družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti, infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav, vodnogospodarskih ureditev, kmetijskih ureditev, gozdno gospodarskih ureditev, ureditev prostora za raziskovanje in izkoriščanje rudnin,
—	pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč,
—	varovanjem naravne in kulturne dediščine,
—	varstvom in izboljševanjem kakovosti okolja,
—	izvajanjem urbanističnih in gradbeno tehničnih ukrepov za obrambo in zaščito,
—	etapn ostjo izvajanja predvidenih posegov v prostor.
(2)	V smernicah se opredelijo:
—	območja, ki jih je treba podrobneje proučiti glede primernosti za kompleksno graditev ali druge pomembnejše posege v prostor,
—	območja, za katera bi bilo potrebno pripraviti a#i spremeniti veljavne prostorske izvedbene akte,
—	posegi v prostor, katerih izvajanje zahteva medobčinsko sodelovanje in jih bodo občine vključile v dogovor o skupnih temeljih planov,
—	obveznosti nosilcev planiranja, da za svoje predvidene posege pripravijo idejne projekte ali druge strokovne proučitve kot podlago -za usklajevanje v prostoru.
(3)	Smernice vsebujejo tudi ugotovitve o skladnosti predvidenih posegov z usmeritvami dolgoročnega plana oziroma utemeljitve za morebitno spremembo teh usmeritev.
Priprava prostorskih sestavin o temeljih srednjeročnega družbenega plana
33.	člen
(1) Nosilci planiranja, katerih dejavnosti vplivajo na urejanje prostora, pripravijo ob upoštevanju svojega dolgoročnega plana (če so ga dolžni pripraviti), svojih strokovnih podlag, AMSR in smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine ele-
mente za samoupravno sporazumevanje o prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana občine.
(2) V prostorskih sestavinah elementov nosilcev planiranja iz prejšnjega odstavka so opredeljene etap-nost izvedbe investicijske namere, časovna ter funkcionalna povezanost z drugimi posegi v prostor, ekonomska in socialna upravičenost predvidenega posega ter morebitni variantni predlogi za usklajevanje v nadaljnjem postopku.
34.	člen
(1)	Na podlagi smernic in elementov, pripravi občina pregled potreb po prostoru.
(2)	V zvezi s potrebami po prostoru iz prejšnjega odstavka ugotovi zlasti:
—	skladnost učinkov predvidenih posegov s predpisi na področju urejanja prostora in varovanja okolja,
—	skladnost posegov in njihovih učinkov z v dolgoročnem planu določenimi cilji in merili urejanja prostora in varovanja okolja,
—	skladnost elementov z že sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti ter morebitna neskladja, o katerih bi se morali v nadaljnjem postopku sporazumeti.
Ce so predvidene potrebe po prostoru v nasprotju z določbami prve in druge alinee lega odstavka, morajo biti izločene iz nadaljnjega postopka.
(3)	Na podlagi ugotovitev prvega in drugega odstavka tega člena občina pripravi 'pregled potreb v zvezi s pripravo prostorskih izvedbenih aktov, v katerem se ocenijo usklajenost veljavnih prostorskih izvedbenih aktov in potrebe po njihovi spremembi ali dopolnitvi ter predlagajo:
—	območja, za katera je treba dopolniti ali spremeniti veljavne prostorske izvedbene akte,
—	območja, za katere je treba pripraviti nove prostorske izvedbene akte v planiranem srednjeročnem obdobju,
—	območja, za katera je treba prjpraviti nove prostorske izvedbene akte v naslednjem srednjeročnem obdobju, v planiranem srednjeročnem obdobju Pa se pripravijo potrebne strokovne podlage zanje.
(4)	Pregled iz prejšnjega odstavka je podlaga za organizacijo strokovnega dela pri pripravi dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine ter podlaga za program priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki ga sprejme izvršni svet skupščine občine.
35.	člen
(1) Na podlagi pregleda iz tretjega odstavka prejšnjega člena se za območja, na katerih se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanje treba v planiranem srednjeročnem obdobju pripraviti prostorski izvedbeni načrt, ob upoštevanju predhodno pripravljenih raziskav predlagajo:
—	meje območja in obodna parcelacija, ki je Podlaga za določitev stavbnega zemljišča v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih,
—	organizacija dejavnosti na območju z njiho-vimi zmogljivostmi, njihovim vplivom na okolje in medsebojnimi vplivi, ki jih je treba pri nadaljnji obdelavi usklajevati,
—	namenska raba površin,
—	zasnova infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav na območju in v povezavi s sosednjimi območji,
—	usmeritve za izvajanje urbanističnih in grad-beno-tehničnih obrambno zaščitnih ukrepov,
—	usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje,
—	usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
—	predlog strokovno najprimernejše zaporednosti izvajanja posegov,
—	primerjalna ocena stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
(2) Strokovne podlage iz prejšnjega odstavka se grafično prikažejo na kartah v merilu 1 ; 1000 ali 1 : 2000.
Sestavine, ki se nanašajo na usklajevanje v širšem prostoru se lahko grafično prikažejo na kartah v merilu 1 : 5000.
30. člen
(1)	Na podlagi pregleda iz tretjega odstavka 34. člena je treba za območja, za katera je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju pripraviti nove prostorske izvedbene akte, izdelati predlog programa za pripravo strokovnih podlag.
(2)	V predlogu programa iz prejšnjega odstavka se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana in doslej znanih strokovnih ugotovitev opredeli obseg in organizacijo potrebnega strokovnega dela, možni izvajalci teh del in okvirni rok, v katerem bi morala biti strokovna dela izvedena.
(3)	S programom . določena strokovna opravila morajo skupaj z že znanimi ugotovitvami omogočiti:
—	podrobnejše poznavanje značilnosti prostora: geomorfološke, hidrološke, seizmične in vegetacijske razmere, biotope, naravno dediščino, krajinske značilnosti odprtega prostora ter druge naravne značilnosti,
—r podrobnejše poznavanje ustvarjenih razmer: značilnosti grajene strukture, namembnosti ter pravno stanje objektov in površin, območja s substandard-nimi bivalnimi oziroma delovnimi razmerami in z vzroki zanje, območja in objekte kulturne in oblikovane naravne dediščine, kakovost in zmogljivost infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, socioeko-nomske razmere (število prebivalcev, starostna in spolna sestava prebivalcev, zaposlitvena sestava prebivalcev, dejavnosti v prostoru), motnje v okolju po vrsti in izvoru, urejenost prostora za obrambo in zaščito ter podati usmeritve o možnih posegih v prostor.
S programom je treba tudi predvideti pripravo ustreznih geodetskih podlag za prostorske izvedbene akte.
37. člen
(1) Z dogovorom o temeljih srednjeročnega druž-' benega plana občine se nosilci planiranja, dogovorijo in sprejmejo v zvezi z urejanjem prostora obveznosti, ki se zlasti nanašajo na:
—	obseg, strukturo in lokacijo graditve novih stanovanj ter prenovo obstoječih stanovanj,
—	zmogljivost in lokacijo graditve objektov družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
—	namen, zmogljivost in lokacijo graditve objektov proizvodnih dejavnosti,
—	zmogljivost in lokacijo novih infras.truktuftiih omrežij, objektov in naprav oziroma prenovo' obstoječih,
—	vodnogospodarske, kmetijske_ in gospodarske ureditve,
—	ureditve v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem rudnin,	.	.	.	:, .
—	spremembo namembnosti kmetijskih -zemljišč,
—	določitev in pridobivanje stavbnih zemljišč z njihovim obsegom in lokacijo za to in naslednje plansko obdobje,
—	urejanje stavbnih zemljišč za potrebe v tem in naslednjem srednjeročnem planskem obdobju,
—	varovanje zemljišč in drugih dobrin splošnega pomena oziroma omejevanje njihove rabe zaradi smotrnega dolgoročnega urejanja prostora,
—	varovanje naravne in kulturne dediščine,
—	sanacijo območij razvrednotenih dobrin splošnega pomena,
urejanje prostora za obrambo in zaščito,
—	dopolnitev ali spremembo veljavnih prostorskih izvedbenih aktov,
—	pripravo prostorskih izvedbenih aktov za posege v prostor, ki so predvideni v planiranem in naslednjem srednjeročnem obdobju,
—	pripravo strokovnih podlag za območja, za katera se bodo prostorski izvedbeni akti pripravljali v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Priprava prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine
38. člen
(1) Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana obsegajo:
1.	Cilje, ki jih je treba v srednjeročnem obdobju uresničiti v zvezi z urejanjem prostora in varstvom
okolja.
2.	Prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora na območjih, kjer so po dogovorih o temeljih srednjeročnega družbenega piana občine in v skladu z dolgoročnim planom občine predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora (vodnogospodarske, kmetijske, gozdarske ureditve, ureditve v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem rudnin, sanacijami območij razvrednotenih dobrin splošnega pomena ipd.). Za vsako od teh območij je treba določiti:
—	obodno razmejitev po parcelnih mejah,
—	način, izvedbe posega,
—	soodvisnost z drugimi predvidenimi posegi,
—	rok izvajanja in dinamiko izvedbe posega.
Na območjih, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova in bo zanje izdelan prostorski izvedbeni načrt je treba podrobneje oblikovati programske zasnove z naslednjo vsebino:
—	vse potrebne podlage za določitev stavbnega zemljišča,
—	organizacijo dejavnosti,
—	tehnološke pogoje in omejitve,
—	podrobnejšo namensko rabo površin,
—	infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
—- usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in
krajinsko oblikovanje,
^ "^2. usmeritve ža Varovati je' naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine,
—	usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,.
—	usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.
• • .	39. člen
(1)	Prostorske sestavine srednjeročnega družbe-
nega plana se grafično prikažejo v kartografskem delu. !	;
(2)	Kartografski del srednjeročnega družbenega plana sestavlja sistem kart, v katerem so grafično prikazane lokacije sedanjih objektov in naprav ter določene lokacije prostorsko pomembnih nalog v srednjeročnem obdobju.
(3)	Kartografska osnova za tematske karte so pu-blikacijske karte v formatih A 4 in A 3, ki praviloma prikazujejo obstoječo organizacijo dejavnosti v prostoru in sprejete naloge za plansko obdobje ter topografske karte v merilu 1 : 25000, na katerih je določena namenska raba občine.
(4)	Srednjeročni družbeni plan ima za celotno območje občine tudi kartografsko dokumentacijo k planu na kartah v merilu 1 : 5000 ter kartografsko dokumentacijo na kartah v merilu 1 : 1000 ali 1 : 2000, ki- se nanaša na programske zasnove.
(5)	Za javno obravnavo srednjeročnega družbenega plana, je treba prostorske sestavine grafično prikazati v kartografskem delu na puhlicijskih kartah Med obravnavo se razgrnejo tudi vsi prikazi sprejetih nalog za plansko obdobje na topografskih kartah v merilu 1:25000 ter vsa kartografska dokumentann iz prejšnjega odstavka.
. VI. PREHODNE IN KONČNE DOL'
40.	člen
Dokler ne bo dokončno določena vsebina registra prostorskih enot, se kot prostorske enote uporabljajo enote iz registra območij teritorialnih enot (ROTE) in evidence hišnih številk (EHIS).
41.	člen
Navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80
Ljubljana, dne 29. maja 1985.
Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik
Milivoj Samar 1. r.
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
Jože Kavčič 1. r.
POSTOPEK PRIPRAVE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA (DP) OBČINE z urbanističnimi zasnovami (UZ) in krajinskimi zasnovami (KZ)
•13.
ODLOK 0 PRIPRAVI DP
EELCVNI PROGRAM
PRIPRAVE O?
16.-17.
ANALIZA MOŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
podrobna analiza
18.-19
DODATNA■OBDELAVA VARIANTNIH ZASNOV
podrchna obdelava
cbaročij UZ in KZ
23.-26.
zasnove
DOPOINITVE STROKOVNIH PODLAG
dopolnitve obdelav
območij UZ ±n KZ I
PREDLOG DP
urbanistične in
• krajinske zasnove
Predhodna strokovna ocena
PKOTAVLJAINA CELA
POTREBE NOSILCEV
STROKOVNE PODLA®
NOSILCEV
(SREDNJEROČNI DRUŽBENI PIAH)
POSTOPEK PRIPRAVE PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA (SDP)
OBČINE
ODLOK O PRIPFAVI SDP
DELOVNI PPOGRSM. PRIPRAVE SDP
30._31
STROKOVNE PODLAGE ZA DOGOVOR O TEt-TUIH SDP
pregled potreb
po prostoru
OSNUTEK / PREDLOG SDP
I j. .-a. v-*-) o, a: i udjvc:	jvvg: _
1 prostor.izvedbenih I
načrtov
(PPOSTOPSKI IZVECBENI AKTI)
'^prostorskih iz\edb. aktov J
Predhodna strokovna ocena
PRIPRAVLOAINA DEIA
ELEMENTI NOSILCEV
ANALIZA MOŽNOSTI SREDNJEROČNEGA RAZVOJA
STROKOVNE PODLAGE ZA OSNUTEK / PREDLOG SDP
SMERNICE ZA SDP
OSNUTEK / PFEDLOG DOGOVORA. O TEMELJIH SDP
Oporka: številke označujejo ustrezne člene v "Navodilu'
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
942.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Brežice je v skladu s SaS o temeljih plana OZS Brežice za obdobje 1981—1985 na svoji seji dne 14. maja 1985 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. 1. 1985 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1985 in opredelijo osnove za obračunavanje td? določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov In drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohod’- ’n iz dohodka obračunavajo in plačujejo orga-niza,. _ združenega dela in drugi zavezanci za delavce in združene kmete.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje razen kmetov-kooperantov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin 13,20 »/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 2300 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz 1. odstavka tega člena.
Po določilu prvega odstavka tega člena tudi ne plačujejo prispevka:
—	lastniki kmetijskih zemljišč za sebe in družinske člane, ki so zavarovani kot družinski kmetje in so se odločili, da plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po 1. členu citiranega sklepa (kot delavci v združenem delu);
—	lastniki kmetijskih zemljišč, ki so se upokojili
in prejemajo starostno kmečko pokojnino ali pokojnino (po določilih 9., 10. ali 11. člena zakona o pokojninskem zavarovanju — Ur. list SRS, št. 27/83) in to samo v primerih, da na kmetijskem gospodarstvu ni potrebno obvezno zavarovanje posameznega člana družinske ali gospodarske skupnosti po določilih 9., 10. ali 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83).	t
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa
osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od psnove v višini 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo m plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja	830 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in obča-
nov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost	830 din
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oz. zvezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v
tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov kot za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenih v prverp odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka.
Ta prispevek se plačuje za večji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oz. prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1984 dalje.
Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje.
St. 022-07/85-2/1
Brežice, dne 14. maja 1985.
Predsednik skupščine OZS Brežice Igor Majce 1. r.
943.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Dobova o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje asfaltiranja krajevnih cest z zapornim slojem asfalta
Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Dobova je bil dne 12. 5. 1985 opravljen referendum. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spiskov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Vseh volilnih upravičencev je bilo 2293.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 2168 ali 98,9 °/» upravičencev.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1602 ali 72,5 %>.
Proti je glasovalo 517 ali 23,4 e/».
Ni glasovalo 125 ali 3*/».
Neveljavnih je bilo 44 glasovnic ali 1,1 ‘/o.
Glede na število volilnih upravičencev 2293 in glede na število veljavnih glasovnic »ŽA"< referendum, katerih je bilo 1602, je glasovalo za referendum 72,5 odstotka.
Tajnik	Predsednik
volilne komisije	volilne komisije
Zvonimir Kežman L r. Marjan Vučajnk I. r.
944.
Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73, 23/77 in 17/83) ter statuta krajevne skupnosti Dobova je skupščina krajevne skupnosti Dobova na-seji dne 23. maja 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Dobova na podlagi odločitve z referendumom, dne 12. 5. 1985, za financiranje zapornega sloja asfalta na cestno-komunalnih objektih KS Dobova.
2.	člen
Samoprispevek je uveden za dobo 5 let od 1. junija 1985 do 31. maja 1990.
»	3. člen
Samoprispevek se plačuje v denarju. Ocena celotne investicije asfaltiranja znaša 67,000.000 din. S samoprispevkom bo zbrano cca 67,259.851 din. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu št. 51620-842-002-822483 s pripisom »za krajevni samoprispevek — izgradnja zapornega sloja asfalta«.
Sredstva bodo namenjena izključno za financiranje navedenih del iz 1. člena tega sklepa.
4.	člen
S sredstvi samoprispevka bodo v posameznih vaških skupnostih KS z zapornim slojem asfalta pokrite naslednje površine cest:
	.
1. Loče	11.630
2. Mihalovec	9.900
3. Veliki Obrež	10.300
4. Dobova	13.000
5. Gaberje	6.800
6. Rigonce	5.300
7. Mostec	4.000
8. Mali Obrež	1.690
9. Sela	21.000
Skupaj	83.620
5.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dobova in sicer:
1.	Delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu 2 ‘A od neto prejemkov mesečno.
2.	Upokojenci od neto pokojnin 2 °A.
3.	Delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve 2 °/» od bruto OD
letno.
4.	Kmetje in drugi lastniki zemlje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost 1,5 °/o od katastrskega dohodka letno.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnji točki, plačujejo za vsak vir posebej.
i-tnb <■	6. člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani od družbene pomoči, od varstvenega dodatka, kmečki upokojenci, od otroškega dodatka, štipendij in nagrad, invalidi od invalidnin, delavci in upokojenci od regresa za letni oddih ter od dohodkov, za katere veljajo oprostitve po zakonu.
7.	člen
Izvajalska dela asfaltiranja vodi gradbeni odbor, ki ga imenuje skupščina krajevne skupnosti. Gradbeni odbor šteje 10 članov in sicer po enega delegata iz vsake vaške skupnosti in predsednika. Gradbeni odbor je izvoljen za čas dokler se ne zaključi asfaltiranje krajevnih cest.
8.	člen
Vrstni red asfaltiranja določi gradbeni odbor in sicer na podlagi strokovne ugotovitve glede na dotrajanost posameznih krajevnih cest.
9.	člen
V primeru odstopanja od planiranega priliva sredstev iz samoprispevka in odstopanja od planirane cene po m2 zapornega sloja asfalta, je gradbeni odbor dolžan sprotno koregirati obseg del v vsaki vaški skupnosti in sicer procentualno od površin, navedenih v 4. členu sklepa. Vsaka vaška skupnost bo dobila sredstva za 80 °/e asfaltiranih površin v prvem roku. Ostalih 20 °/o dobijo vaške skupnosti po tem, ko bed i vse vaške skupnosti že dobile 80 %> sredstev.
10.	člen
Določba 9. člena ne velja za vaško skupnost Mostec, ki bo dobila 40 %> sredstev po preteku dveh let samoprispevka in 40 %> sredstev po izteku štirih let samoprispevka Za preostalih 20 %> sredstev veljajo določbe 9. člena.
11.	člen
Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in pokojnin obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu. Od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa uprava za družbene prihodke občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka.
12.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku iz 2. in 5. člena sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
13.	člen
Za spremljanje in izvajanje programa, kakor tudi za zbiranje sredstev ter gospodarno porabo sredstev, sta odgovorna skupščina in svet krajevne skupnosti
Dobova.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 27/85
Brežice, dne 23. maja 1985.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Borut Mokrovič 1. r.
OBUK
945.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi
37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 22. maja 1985 sprejel
SKLEP
s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9
1
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. projekta 388/84 v maju 1985.
Osnutek obravnava spremembe namembnosti zemljišča v kareju 8 in 9 v Vojniku za gradnjo dveh stanovanjskih hiš na bivšem ribniku, ki je zasut, jarek pa kanaliziran in sredi že pozidanega kompleksa.
3
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Vojnik.
4
Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/76-5
Celje, dne 22. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.'
946.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 22. maja 1985 sprejel
SKLEP
s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — Cona 18
1
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — Cona 10 (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. projekta 131/85 v maju 1985.
2
Osnutek obravnava razširitev območja zazidalnega načrta do ceste Celje—Maribor tako, da bo možna na parceli 536 k. o. Vojnik trg zgraditi stanovanjsko hišo.
3
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Vojnik.
Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/70-5
Celje, dne 22. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
> Zvtme Hudej, dipl. inž. 1. r.
GROSUPLJE
947.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 216. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 28. maja 1985 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Si-noles« Ivančna gorica
I
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta »Sl-noles« Ivančna gorica, ki ga je izdelal Zavod za PKS urejanje Grosuplje pod št. 4-7/84 v maju 1985.
II
Osnutek zazidalnega načrta zajema namensko rabo zemljišč in določa oblikovalske in funkcionalne pogoje nadaljnje gradnje industrijskih objektov.
ra
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen trideset dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Ivančna gorica.
IV
V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem
listu SRS. •
St. 350-3/84
Grosuplje, dne 28. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
J
948.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji 105. seji dne 28. maja 1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Grosuplje do leta 2000 z urbanističnimi zasnovami za Grosuplje - Šmarje Sap in za Ivančno gorico - Stično - Šentvid
1
Javno se razgrne osnutek prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Grosuplje do leta 2000 z urbanističnimi zasnovami za Grosuplje - Šmarje Sap in za Ivančno gorico - Stično - Šentvid.
2
Osnutek prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Grosuplje z urbanističnimi zasnovami naštetih naselij je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije v maju 1985 v sodelovanju z drugimi organizacijami.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena do 30. junija 1985 v prostorih Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Grosuplje, Šmarje Sap, Ivančna gorica, Stična in Šentvid.
4
V času javne razgrnitve lahko k osnutku prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Grosuplje z urbanističnimi zasnovami podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
St. 30-13/81
Grosuplje, dne 28. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
949.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78), 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6'82, 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 14. maja 1985 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterin arsko-sanitarne preglede iz 17., 21. ter prvega in drugega odstavka 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77),
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednje pristojbine:
1.	Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
Nova
pristoj-
bina
din
—	do 10 ton	1.150,00
—	za vsako nadaljnjo tono pa še po	115,00
2. Za kosovne pošiljke
—	kopitarjev in odraslega goveda od komada	170,00
—	telet, prašičev in drobnice od komada 84.00
—	za čebele za vsakih 10 panjev	168,00
3.	Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju
—	mesa, mesnih izdelkov za vsak kilogram	0,60
—	mlečne izdelke in mleko za vsak kilogram ali liter	0,60
—	jajca —	cela	od	komada	0,074
—	ostale neimenovane živalske proiz-
vode, surovine in odpadke od vsakega kilograma	-	0.080
—	jajčne izdelke	za	vsak kilogram	0,37
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, živalskih odpadkov in surovin, ki se uvozijo ali izvozijo se plačuje naslednje pristojbine:
din
1.	Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev, žive perutnine
— do 10 ton	1.650
— za vsako nadaljnjo tono	165
2. Za kosovno pošiljko:	
— velike živali	382
— teleta, prašiči, drobnica	220
— velika divjad	275
— mala divjad	200
— perutnina, zajci	25
4.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina po molznici — 350 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroške pregleda molznic na TBC, kar znaša po molznici — 540 din.
5.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, njih razkladanje in nakladanje ter za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi izdelkov in brisov rok in obleke ter občasnimi pregledi izdelkov in pesticide in antibiotike se v obratu MIG, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka v Stični plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 102.000 din.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 33.400 din.
7.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede v skladišču sira Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 62.640 din.
Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah .ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled. Vrednost ure je — 1.130 din.
8.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava.
9.	člen
Preglede iz 2. in 3. člena je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem.
Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj določen, za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začetno zamujeno uro dolžan plačati — 1.130 din.
Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, prež opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za pregled izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo na posebnem računu.
10.	člen
Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali mesečno po računu.
11.	člen
Pristojbina plačana v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 50130-840-009-3182 Republiška taksa za promet s parkljarji in kopitarji.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-
sanitarne preglede v občini Grosuplje objavljena v Uradnem listu SRS, št. 2/85.
13.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-15/85
Grosuplje, dne 14. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
IDRIJA
950.
Na podlagi določil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 35. člena samoupravnega
sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za obdobje 1981—1985, 9. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija ter samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov za obdobje 1981—1985 je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija dne 15. aprila 1935 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz namenskih sredstev SPIZ SRS
1
15.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Višina posojila, ki pripada upokojencu po tem pravilniku glede na doseženi mesečni povprečni osebni dohodek na člana družine v preteklem letu znaša:
Ce znaša mes. skupni čisti doh. na člana družine (gospodinj.) v primerjavi s pov. mes. os. doh. na zap. v SRS v pretek, letu	Pripada upok. posojilo v •/• od cene v predračunu	Odpl. doba — let
do 50 °/o	40 Vo	15
nad 50 %> do 75 °/o	35 Vo	12
nad 75 °/o do 100 Vo	30 Vo	10
nad 100 % do 120 Vo	25 Ve	8
nad 120 */o	20 Vo	6
Natančnejša določila o višini lastne udeležbe določi pristojni organ standvanjske skupnosti ob vsakokratnem razpisu. Najnižji odobren kredit znaša trikratni povprečni OD v SRS v preteklem letu, najvišjo vsoto odobrenega kredita pa določi SPIZ SR Slovenije.«
2
Drugi odstavek 16. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 1.000 din. Mesečna anuiteta se po petih letih odplačevanja zviša za 12,5 °/o in po 10 letih še za 12,5 "/o začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skrajša dobo vračanja posojila.«
3
18. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za vsa odobrena posojila po določilih tega pravilnika .znaša" obrestna mera- TVi, po 10 letih pa se poveča za nadaljnjih 2 %r za neodplačani del posojila.«
4
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
'St. 02-A/5-83
Predsednik skupščine
Franc Kenda 1. r.
951.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list' SRS, št. 3/81), tretje alinee 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 56. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Idrija za obdobje 1981—1985, na podlagi 13 člena statuta SSS občine Idrija je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija na seji dne 15. aprila 1985 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV
1
Prvi odstavek 10. člena se dopolni in spremeni, tako da se glasi:
»Prosilci za posojilo lahko pridobijo namensko posojilo za gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanj do 40 »/o vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada prosilcev! družini.
Minimalni znesek posojila ne more biti nižji od trikratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Posojilojemalec mora zagotoviti najmanj 25 "/o lastne udeležbe. Za lastno udeležbo se šteje privarčevani denar dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.«
2
12.	člen se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
»Odplačilna doba za posojila ne more biti daljša od 15 let, obrestna mera pa ne manjša kot 7 %> s tem, da se po preteku 10 let od pričetka plačevanja poveča še za 2 indeksni točki. Mesečna anuiteta se po petih letih odplačevanja zviša za 12,5 °/o in po 10 letih še za 12,5 %> začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skraj-
ša dobo vračanja posojila. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 1.000 din.«
i
3
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-F/1-82
Predsednik skupščine
Franc Kenda 1. r.
952.
Na podlagi 18. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3 81), tretje alinee 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), na podlagi 56. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine fdrija za obdobje 1981 do 1985, na podlagi 22. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija je zbor uporabnikov skupščine SSS občine Idrija na seji dne 15. aprila 1985 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pogoj/n in mer.lili za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti
1
VII. OSNOVE ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
Doda se nov 17. a člen, ki se glasi:
»Občan je upravičen, da se ga uvrsti na prednostno listo upravičencev za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če izpdlnjuje splošne in posebne pogoje 13/a in 19. člena tega pravilnika.«
VII/A. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
13.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»1. da občan in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti), ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju;
2.	da ima občan stalno prebivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja in da prosilec sam oziroma z družino (člani gospodinjstva), ki se je na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju;
3.	da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja;
4.	da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj In so
vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma v stanovanjih;
5.	da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše;
6.	da socialne razmere občana oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči;
7.	da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.«
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-A/8-81
Idrija, dne 15. aprila 1985.
Predsednik skupščine
Franc Kenda L r.
953.
Na podlagi 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za obdobje 1981—1985, 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija, je zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija na seji dne 15. aprila 1985 sprejel
SKLEP
o spremembi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Idrija
1
7.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj
in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajo največ za dobo 10 let po 7 %> obrestni meri. Posojilo za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se da delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 19 let po 7 % obrestni meri. Obrestna mera se po 10 letih poveča za neodplačani del posojil za 2 indeksni točki. Pri premostitvenih posojilih se zaračunava obrestna mera v odstotku, kot to določajo bančni predpisi.
Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi, pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.«
2
8.	členu se za drugim odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Mesečna anuiteta se po petih letih odplačevanja zviša za 12,5 •/• in po desetih letih še za 12,5 •/• začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skrajša dobo vračanja posojila. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 1.000 din.«
3
9.	členu se za prvim odstavkom, doda nov odstavek, ki se glasi;
»Minimalen znesek posojila ne more biti nižji od trikratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem leta.«
4
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. Ol-C/2/81
Predsednik skupščine
Franc Kenda 1. r.
LITIJA
954.
Na podlagi 15. in 80. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. aprila 1985 sprejela
DOPOLNITVE IN SPREMEMBE STATUTA
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Litija
1.	člen
Dopolni se 26. člen statuta tako, da se za pristojnosti odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve določijo tudi naslednje zadeve: •
—	ugotavlja in sprejema vrednost točke in druge elemente za izvedbo revalorizacije stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini,
—	skladno s sprejetimi letnimi stopnjami za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže, ugotavlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih najemnin,
—	skladno s sprejeto politiko stanarin v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za stanovanja v družbeni lastnini ugotavlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih stanarin,
—	obravnava in odobrava investicijske programe za gradnjo stanovanj s pripadajočo zunanjo ureditvijo in komunalno ureditvijo,
—	daje soglasje k finančnemu načrtu delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti.
2.	člen
V 27. členu statuta se črta 5. alinea, ki glasi:
—	pripravlja predlog investicijskega programa za graditev in prenovo stanovanj.
(Pristojnost odbora za graditev stanovanj, prenovo in gospodarjenje s stanovanji In stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini).
3.	člen
Dopolni se 28. člen tako, da se za pristojnost odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu določi tudi:
—	obravnava in sklepa o podaljšanju roka izpolnitve jamstvenih pogodb in podaljšanje roka uporabe solidarnostnih stanovanj za občane, kateri so pridobili stanovanja po kategoriji »mlada družina«,
—	obravnava in sklepa o vlogah za odlog plačila lastne udeležbe,
— skladno z določili splošnega akta stanovanjske skupnosti obravnava in sklepa o reševanju izjemnih stanovanjskih vprašanj določenih kategorij občanov.
4.	člen
Te dopolnitve in spremembe statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija so sprejete in začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina Stanovanjske skupnosti občine Litija.
5.	člen
Dopolnitve in spremembe statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je objaviti v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/81-1
Litija, dne 27. maja 1985.
Predsednik
skupščine Samoupravne
stanovanjske skupnosti 4 občine Litija
Alojz Kotar 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 955.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8. 78) v'povezavi z 72. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/34) in na podlagi 3. člena odloka SO Ljubljana Bežigrad o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet SO Ljubljana Bežigrad na 50. seji dne 23. aprila 1985 sprejel
S K L E P
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — Brod z zazidalno zasnovo, sprejeto z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok BP 10 — Brod
1
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — parceli 5 B in 5 C UNIS-TOS, ki jo je pod št. 3326 v marcu 1935 izdelal ZIL TOZD Urbani-zem-LUZ, s sprejeto zazidalno zasnovo za območje tega zazidalnega otoka.
2
Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se nanaša na ureditev parcel 5 B in 5 C, kjer je predvidena izgradnja proizvodne hale s proizvodnim aneksom za pripravo dela, skladišča vnetljivih tekočin in snovi, preizkuševalnice in zaklonišča investitorja UNIS-TOS Ljubljana.
3
Dokumentacija je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Ur-banizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Urbanistični in-
špekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana ter pri DO UNIŠ TOS Ljubljana.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-31/76-8/2
Ljubljana, dne 16. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Bežigrad Aleš Čerin 1. r.
956.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v povezavi z 82. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 3. člena odloka SO Ljubljana Bežigrad o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet SO Ljubljana Bežigrad na 53. seji dne 21. maja 1985 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — Brod z zazidalno zasnovo, sprejeto z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod
1
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — parcela 3 B, Polikem, ki jo je pod št. 3371 v aprilu 1985 izdelal ZIL TOZD Urbanizem-LUZ, s sprejeto zazidalno zasnovo za območje tega zazidalnega otoka.
2
Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se nanaša na ureditev parcele 3 B, kjer je predvidena izgradnja distribucijskega centra tehničnih plinov investitorja Polikem Ljubljana.
3
Dokumentacija je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana ter pri DO Polikem Ljubljana.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-31/76-8/2
Ljubljana, dne 22. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta SOb Ljubljana Bežigrad Aleš Čerin 1. r.
LJUBLJANA SISKA 957.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne
1.	junija 1981 sprejela
STATUT
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Siška
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 6. 5. 1982, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo vodja strokovne službe, v mejah pooblastil, ki jih ima, oziroma drug delavec delovne skupnosti strokovne službe, če ga določi skupščina skupnosti.
II.	PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
5.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice ip obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o teme-
Ijih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi piani v občini in republiki.
6.	člen
/ Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov.
Pri določanju elementov za samoupravne sporazume, o temeljih plana upoštevamo zlasti:
—	potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva;
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve;
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov;
—	zagotovljen obseg zdravstvenega varstva.
7.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti obsega zlasti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti;
—	obnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev;
—	program skupnih nalog in program naložb;
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
8.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog.
9.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki ter izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
III.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
10.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnostih s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe.
11.	člen
Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev,
standard storitev, cene oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti.
IV.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
12.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov.
13.	člen
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali:
—	iz dohodka temeljne organizacije, združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti;
—	iz drugih virov, ki so določeni z zakonom.
14.	člen
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
15.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo določali merila in načine, po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti.
16.	člen
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti.
V.	NALOGE SKUPNOSTI
17.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva;
—	določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic;
—	določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog tei usklajujejo in usmerjajo1 zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe;
—	prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v mestni, v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni.
18.	plen
Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
—	z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
—	s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in Preprečevanju poškodb pri delu ter izven, dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne za vse prebivalce v občini.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti.
19.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz regionalnih usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov.
VI.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
20.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki 'so skupnega pomena.
21.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
1.	Pravice, dolžnosti ni odgovornost delegatov
22.. člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornost, ki jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni;
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da zastavljajo delegatska vprašanja;
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles
skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so biti izvoljeni.
,	23. čien
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
Delegat je . dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
2.	Skupščina skupnosti
24.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora 'sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
25.	člen
Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določa skupščina s posebnim splošnim ' aktom.
26.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 92 delegatskih mest.
27.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Funkcijo delavskega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom.
Zbor izvajalcev ima 19 delegatskih mest.
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki .ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno skupno delegacijo.
28.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov skupščine , in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne
more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
29.	člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v javno razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o pravi'-cah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva,
—	zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,	i
—	druge .zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
30.	člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno:
—	sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
—	usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združeni v medobčinsko zdravstveno' skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata višino prispevka, izraženo v stopnji;
—	določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o postopkih hi načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva;
—	sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
—	sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih Potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume m druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
—	dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti;
—	izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti .in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti ;
—	dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog;
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, Vi zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti.
Ce zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz prvega odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Ce pa pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
31.	člen
Ce zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
32.	člen
Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikpv in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge,
—	imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog.
33.	člen
V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov ih meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev;
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojnih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev;
—	valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev;
—	nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva;
—	sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev;
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti;
—	določitvi delegatov za zbor uporabnikov skup-
ščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti ;	’
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora;
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
34.	člen
V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve;
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu;
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva;
—	organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora;
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva;
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti;
—	določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti;
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
35.	člen
Odločitev praviloma zbor sprejme s soglasjem
navzočih delegatov.
Šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je določitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
3.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine skupnosti
36.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko zdravstveno skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren
skupščini skupnosti.
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
37.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
38.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo piedsedstvo skupščine, U:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teli sej,
—	skrbi za ta, da so zagotovljeni pogofl ca delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami te z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skopnoefl v delovanja ustreznih organov te ergani-
zaelj,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine to zborov.
4.	Odbor za samoupravni nadzor
39.	člen
Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev uresničevanja planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor.
40.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
41.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima G članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme pošeben poslovnik o svojem delu.
42.	člen	^
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva;
—	izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu;
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odložitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
—	delo organov skupnosti,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
43.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodje strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, »druženih v ikupnostl, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, pre3-l*ga ukrepe, da bi jih odpravili.
1^20 — 7. VI. 1985 __ORAMfI UST SRS	__________________ stran 1169
vn. organi sKUPSCn« EBeemoem:
44.	člen
2a izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skup-ne organe uporabnikov in izvajalcev;
—	koordinacijski odbor uporabnikov la izvajalcev zdravstvenega varstva,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito,...............
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so elani, delegacij uporabnikov in izvajalcev.
1- Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva
45.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva ima 10 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
46.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti;
—	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev,
—	v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki iih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s pro-blemaliko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe.
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti.
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi ob-r'me, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja dela m naloge za občinsko zdravstveno skupnost,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga je Pooblastil zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Predsednik koordinacijskega odbora
47.	člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja na-slednje naloge:
—	vodi in usklajuje delo koordinacijskega od-bora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
!■ vodi aeje koontincci jakega odbore ter predlaga njihov dnevni red,
•— skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Ce je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora.
2.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
48.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
49.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stauje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
3.	Odbor za varstvo pravic uporabnikov
50.	člen
Za ugotavljanje in odločanje o zahtevkih, predlogih. prošnjah in ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 12 članov. Člane odbora izvali skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor lahko dela v senatih v sestavi najmanj treh članov.	t
Odbor imenuje predsednika in druge člane senata.
51.	člen
Odbor ugotavlja in odloča o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, zlasti pa v primerih, ko:
—	menijo, da so kršene njihove pravice pri uveljavljanju posameznih zdravstvenih storitev ali pravice do socialne varnosti in ko stroški za uveljavljanje teh pravic bremenijo skupnost,
—	uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljena po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zdravstvene skupnosti in predlagajo oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ali v celoti), so pa zavezanci za prispevke,
—	predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček,
—	vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi krivdi poškodovani drugi uporabniki,
—	se pritožijo na organ zdravstvene organizacije vendar le-ta ni obravnaval njihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	v vseh drugih primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
,	52. člen
Senat odbora mora odločiti o zahtevi uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh, potem, ko je vložil zahtevek. O svoji odločitvi senat odbora izda sklep, proti katerim pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z odločitvijo senata odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela zdravstvenega varstva.
Odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem določi organizacijo in način dela svojih senatov.
4.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
53.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne ali občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
VIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
54.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del občinska zdravstvena skupnost skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnost-
mi v Ljubljani in Zdravstveno skupnostjo mesta Ljubljane ter občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, občinskimi skupnostmi otroškega varstva in občinskimi skupnostmi socialnega varstva v Ljubljani, ustanovi skupno strokovno službo, lahko pa prenese opravljanje določenih strokovnih in administrativnih opravil na drugo delovno organizacijo ali delovno skupnost.
Strokovna služba mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga opravila.
55.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
56.	člen
Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno strokovno službo, in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe.
Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
57.	člen
Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
—	organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles,
—	skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti pa tudi za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti in strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje,
—	sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe,
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—	skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
—	organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami strokovne službe,
—	poroča skupnosti o delu strokovne službe,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge. '
Vodja strokovne službe lahko prenese del svojih nalog na drugega delavca delovne skupnosti strokovne službe, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti.
POSE1BNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA NA
PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
58.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonom-skih in v drugih samoupravnih odnosih med uporab-nilti in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih I0®«! skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva uporabniki in izvajalci v skupnosti, skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samo-uPravnih interesnih skupnostih ustanovijo posebno s°dišče združenega dela za področje zdravstvenega
varstva.
59.	člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi Pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi Posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
IX. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
60.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, res-n'čno in popolno obveščanje uporabnikov in izvajal-cev o vsem delovanju skupnosti in o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomemb-n* za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
61.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti,
—	z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo Popolno obveščanje.
XI. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
62.	člen
Skupščina skupnosti v roku 60 dni po izteku mandata sedanjih delegacij uporabnikov in izvajalcev izvoli nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa.
Mandat sedanjih članov ustreznih organov skupnosti in skupščine traja do izteka mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev.
63.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine ter ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha ve-liavn.ost statuta občinske zdravstvene skupnosti z dne 9. 6. 1976.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška
Anica Pepcrko 1. r.
958.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 15. decembra 1983 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Ljubljana Šiška ,
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 19. 7. 1982 ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Šiška kot uporabniki so-cialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem Svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
'	2. člen
V	skupnosti delavci, delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po načelih vzajemnosti in solidarnosti, zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Ljubljana Šiška (območje občine v nadaljnjem besedilu: občina).
5.	člen
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1.
8. člen
Skupnost je družbena pravna oseba.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik pred-srednika skupščine.
8.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike. Na obodu je v polkrogu besedilo: »Občinska skupnost socialnega
skrbstva«, v sredini vodoravno pa je besedilo: »Lj. SMFka«.
9.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnost, se
združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v mestu Ljubljani v Mestno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, zaradi usklajevanja enotnih programskih izhodišč na področju socialnega skrbstva v mestu Ljubljani ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo solidarnost med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v mestu Ljubljani.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljubljana Šiška, združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Šiška v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
1.	Naloge skupnosti
13.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za
uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajuje elemente za pripravo samoupravnega
sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, - ki jih uresničujejo v Mestni skupnosti socialnega skrbstva
Ljubljana in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	spremljajo in preučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo za organiziranje in spodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, društvi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
14,	člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki so jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje;
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	materialne pomoči;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje'in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne
v,arnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, se izva-]aj0 na način in v obliki, ki najbolj primerno in učin-ovito rešujejo probleme občana ih ga hkrati spodbu-jajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in ' razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno V ^iučevanje v delo in družbeno življenje.
2.	Upravičenci do storitev in pomoči
15.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja soci-alne§a skrbstva so:
— otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno aružinsko življenje,
otroci in mladostniki z motnjami vedenja in
°sebnosti.
otroci in mladostniki z motnjami v telesnem ln duševnem razvoju,
materialno ogroženi otroci in mladostniki ter
družine,
— odrasle invalidne osebe, ki so potrebne druž-ene Pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod Posebnimi pogoji,
' odrasle osebe pod skrbništvom,
~~ odrasle materialno ogrožene osebe, st odrasle osebe, ki so potrebne družbenega var-'Va zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
osebnostno in vedenjsko motene in neprilago-lone odrasle osebe,
z odrasle osebe, ki jim je izrečen varsfveni nad-0?r °'3 Pogojni obsodbi in osebe pi potrebujejo pomoč Pogojnem odpustu po prestani kazni,
~~ osebe in družine, upravičene do posameznih sto-
ritev
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmer-
Po ‘n drugih zakonih, po katerih je izvrševanje sarneznih nalog poverjeno skupnosti,
. osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov po-ebuiejo pomoč.
In- ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNO-SKRBSTVENIH STORITEV v SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU
16.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju c>alnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialno-^rbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo po f Z. delavci v organizacijah združenega dela na ročju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljeva-t SVoiih osebnih, skupnih in celotnih družbenih po-P° socialnoskrbstvenih storitvah.
17. člen
Predmet svobodne menjave dela na področju so-
ia nega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, pro-ne 1111 storitev oziroma določene socialnoskrbstve-5 dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge soci-sk h8a sbrbstva kot jih določa zakon o socialnem Dstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v kladu z zakonom.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni samJ lVi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot °uPravno dogovorjeno:
~~ ceno posamične socialnoskrbstvene storitve, Povračilo za izvajanje programa storitev, Povračilo za izvajanje določene socialnoskrb-tVene dejavnosti.
19.	člen
V	skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta in republike.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov določa zakon.
21.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Mestni skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
23.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih .plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi
sporazumi in pogodbami.
V	drugih samoupravnih sporazumih oziroma v
pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V
*
teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
24.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialno-skrbstvene dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let).
25.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
26.	člen
Skupnost je organizirana tako, da v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov in izvajalcev socialnoskrbstvenih storitev pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
27.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora samoupravne delavske kontrole.
A. Skupščina skupnosti
1. Konstituiranje skupščine
28.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbora skupščine skupnosti sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
29.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja ter razmerja med delegacijo in delegati.
30.	člen
Skupščina skupnosti ima 82 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 71 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest.
31.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 71 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine — 40 delegatskih mest
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti — 31 delegatskih mest.
V	zboru izvajalcev, ki ima 11 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva — 6 delegatskih mest
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva — 5 delegatskih mest.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
32.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in namestnika predsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov skupščine in njuna namestnika ter predsedniki drugih organov uporabnikov in izvajalcev in njihovi namestniki so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
33.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), zlasti pa:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
—	biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini.

—	postavljati delegatska vprašanja,
—	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi m potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določiji samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
35.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva kli na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
36.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti
3.	Sporazumevanje v skupščini
37.	člen
V skupščini skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev spciazumevnjo in odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno.
38.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s pod-fočja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter da-iojo pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev leh zakonov,
—	dajejo pobude in predloge za sprejem predpi-s°v s področja socialnega skrbstva,
—	obravnavajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skup-ne strokovne službe ter organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila skupščine In drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščajo o sv°jih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi,
—	obravnavajo pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	volijo delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujejo in razrešujejo predstavnike skupnosti oziroma delegirajo delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	podeljujejo priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
39.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plan skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata, statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katete je pristojna skupščina,
—	sprejemala program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu,
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volita oziroma imenujeta organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa.
—	imenujeta strokovnega delavca skupščine skupnosti,
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z diugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe,
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	sprejemata poslovnik skupščine,
—	sprejemata obrambni in varnostni načrt skupnosti,
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samouprav-
nem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma, da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega statuta se delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sporazumevajo in odločajo na ločenih sejah ali na skupni seji. Ce zbora zasedata skupno, se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno.
40.	člen
Delegati vsakega zbora samostojno:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika izmčd članov delegacij za zbor,
—	odločajo o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoja delovna telesa, jim določajo naloge in odločajo o sestavi teh teles,
—	sprejemajo program svojega dela,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
41.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi, 'o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
• Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so.sprejeti, ce je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
42.	člen
Ce samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oz"iroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna .vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem.
13. Gra
Ce se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa ▼ zadevati, o katerih odločata oba sboca enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri
Deta stas** komisija prisostvuje tudi Mmeateae
predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
44.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
45.	člen
Ce se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje v večini predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali predsedstva.
46.	člen
Ce skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
47.	člen
Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik.
4.	Predsednik skupščine, predsednika zborov in njihovi namestniki
48.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje seje skupščine,
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanj^ z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
49.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine skupnosti. opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine
odroma zborov,
—	dajeta poboti* ta obravnavanj* posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevanem postopku,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom-
B. Organi skupščine skupnosti
50.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje
drugih nalog ima skupščina skupnosti organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za vprašanja samouprevae nrganlirtr—n
s ti in kadrovskih zadev,
—	odbor za plan in analize ter svobodno menjavo dela,
—	svet za varstvo otrok to Antiee,
—	svet za varstvo odraslih oseb,
—	svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze,
—	odbor za SLO in DS.
Za posamezna področja del in nalog lahko skupščina -skupnosti imenuje še druge stalne ali občasne organe oziroma delovna sveta.
1.	Odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovskih zadev
51.	člen
Odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovskih zadev ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
52.	člen
Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predloge samoupravnih in drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se . legati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi Skupščine občine Ljubljana Šiška in Skupščine mesta Ljubljane, drugimi samoupravnimi in-1 1 mirni skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in temu Podobna dela,
—	opravlja druge naloge, ki so določene s statutom m za 1 itere ga pooblasti skupščina.
2.	Odbor za plan in analize ter svobodno menjavo tlela
53.	člen
Odbor za plan in analize ter svobodno menjavo dela ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
54.	člen
Odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	pripravlja predloge vseh planov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini,
—	skrbi za uresničevanje sprejetih planskih obvez, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničeva-nia planskih obvez in družbenoekonomske situacije s
področja socialnega skrbstva in predlaga potrebne
ukrepe,
—	poroča akapdčtol o »roje* delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi Skupščine občine Ljubljana Siska in
Skupščine Mesta Ljubljane, drugih samoupravnih Interesa* skupnosti to družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja za
skupnost administrativno-strokovna, pomožna in temu podobna dela,
—	opravlja druge naloge, ki so določene s statutom in za katera ga pooblasti skupščina.
S.	Sveti
55.	člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči1 socialnega skrbstva In za odločanje
o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom skupnosti zaupane po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti: ,
—	svet za varstvo otrok in družine ter
—	svet za varstvo odraslih.
Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti svet za opravljanje spravnih poskusov.
'*	56. člen
Vsak svet ima 5 članov in 5 namestnikov.
Člane svetov izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev, za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
57.	člen
Predsedniki svetov sklicujejo in vodijo seje, podpisujejo sklepe in odločbe, ki jih v zadevah iz svojega delovnega področja izdajo sveti, zastopajo skupnosti pri sklepanju rejniških pogodb ter sporazumov s posamezniki v zadevah, ki spadajo v delovno področje svetov, niso pa pooblaščeni za zastopanje na sodišču.
58.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v invidualnih zadevah je pri delu svetov javnost izključena.
Člani svetov in njihovi namestniki ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov ali bi imelo zanje kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
59.	člen
Skupščina skupnosti sprejme pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu, v katerem se podrobneje določijo oblike, pogoji, načini uveljavljanja in izplačevanja denarnih pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki do skupnosti in druga vprašanja v tej zvezi.
Svet za varstvo otrok in družine
_	60. člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
— odloča o materialnih pomočeh socialnega skrb-
stva družini in mladoletnim posameznikom,
—	odloča v zadevah rejništva,
—	odloča v zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča 'pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
Svet za varstvo odraslih
61.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o materialnih, pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o Izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki, jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja, na podlagi strokovnih analiz, problematiko na področju družbenega varstva socialno ogro-
ženih odraslih in starejših oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
62.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupščine skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
63.	člen
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
4. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
64.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko ^brambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 6 članov, ki jih izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
65.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje socialnoskrbstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	pripravlja predlog obrambnega načrta,
—	pripravlja predlog načrta delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah v drugih izrednih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih halog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
66.	člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sc podrobneje uredijo s posebnim aktom skupnosti.
C. Odbor samoupravne delavske kontrole
67.	člen
Samoupravni nadzor nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in preko odbora samoupravne delavske kontrole (v nadaljnjem besedilu: odbor).
68.	člen
Odbor ima 5 članov.
Člane odbora izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih iu v krajevnih skupnostih, na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V	odbor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
69.	člen
Člani odbora izvolijo iz svoje sestave predsednika in podpredsednika odbora za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne Izvolitve.
Mandat članov odbora traja 4 leta. Ista oseba je 'ahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora.
70.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele Pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s Pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne
službe,
•— nadzira obveščanje članov skupnosti,
—	opravlja druge naloge.
V. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
71.	člen
V	skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno po-^oč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) obča-n°m, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposob-ni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim Pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natanč-rieje določijo pogoji uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblik materialnih pomoči v social-dom skrbstvu v občini Ljubljana Šiška obveznosti in Zgovornosti prejmnikov materialne pomoči do občin-51x6 skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z Materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje
pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljubljana Šiška, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
72.	člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne prežviljati a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
73.	člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. -
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialni pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
74.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta (revizija materialnih pomoči).
VI. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KOT IZVAJALSKE ORGANIZACIJE
75.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del s področja socialnega skrbstva v skladu s 68. členom zakona o socialnem skrbstvu je skupnost ustanovila Center za socialno delo Ljubljana Šiška.
Z ustanovitvenim aktom centra za socialno delo se natančneje določijo naloge, ki jih ta opravlja.
76.	člen
Zaradi zagotavljanja primernih življenjskih razmer tistim, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti, zaradi drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini, je skupnost ustanovila Dom starejših občanov Marije Draksler-Marjane.
VI. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
77.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-tehničnih in drugih pomožnih del, ki so potsebna za nemoteno delovanje skupnosti in njenih organov, ustanovi
skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi
skupnostmi s področja družbenih dejavnosti skupno strokovno službo, DSSS občinskih SIS zdravstvenega in
socialnega varstva v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu:
DSSS).
Medsebojna razmerja med skupnostjo in DSSS ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
78.	člen
K določbam statuta DSSS, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena, iz programa njenega dela ter k razvidu del in nalog ter k imenovanju vodje DSSS in delavca, odgovornega za področje socialnega skrbstva, daje soglasje skupščina skupnosti.
7». Sen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-tehnič-nih in drugih pomožnih del, ki niso zagotovljene v DSSS, sklene skupnost samoupravni sporazum s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Šiška.
Delavci Komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Šiška, strokovni sodelavec za SIS, opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za sklice sej skupščine, njenih organov in delovnih teles, pripravlja gradiva za seje in skrbi za vodenje zapisnikov sej,
—	pomaga pri uresničevanju sklepov skupščine in njenih organov,
—	sodeluje na sejah skupščine in njenih organov,
—	opravlja druge naloge, določene s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in naloge, ki mu jih poveri skupščina in njeni organi.
VIII.	RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA SISKA
80.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina skupnosti obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
81.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju socialnega skrbstva v občini, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih.
82.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko delegatov v skupščini skupnosti,
—	s pisnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja, zlasti z občinskim glasilom Javna tribuna.
— z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi
skupščina skupnosti.
X.	KONČNE DOLOČBE
83.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljavnost statuta skupnosti, ki je bil sprejet leta 1975.
St. SIS OSSS 72/84 Ljubljana, dne 8. maja 1984.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Predsednica skupščine Ivanka Kukovec 1. r.
MOZIRJE
959.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 7., 43., 50. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 29/79, 30/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1985 sprejela
ODLOK
o stavbnih zemljiščih v občini Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini, ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev.
2.	člen
Pri tem se uporabljajo določbe zakona o stavbnih zemljiščih, dogovori in samoupravni sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer.
Upravljanje in razpolaganje v stavbnimi zemljišči se poveri Skladu stavbnih zemljišč občine Mozirje.
3.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo ter vsa zemljišča, ki so po zakonu stavbna zemljišča.
4.	člen
« Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za graditev objektov in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami.
5.	člen
Stavbna zemljišča na ureditvenih območjih naselij in na območjih, namenjenih za kompleksno graditev se urejajo na podlagi investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč, ki jih sprejme sklad na podlagi srednjeročnega družbenega plana občine. Vrsta in obseg opremljanja stavbnega zemljišča se določita v investicijskem programu skladno s prostorskim izvedbenim načrtom.
6.	člen
Sredstva za urejanje stavbnega zemljišča na območju naselij in na drugih območjih namenjenih za kompleksno graditev se zagotavljajo:
—	z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, s ceno za oddano stavbno zemljišče v družbeni lastnini in s prispevkom posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v skladu s tem odlokom in zakonom;
—	z namenskimi sredstvi samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov in naprav, določenimi z njihovimi planskimi
akti;
—	z drugimi sredstvi.
II. ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
7.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad stavbnih zemljišč občine Mozirje v uporabo temelj-him in drugim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš ali drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
8.	člen
V območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov sklad odda v uporabo za gradnjo le stavbno zemljišče, ki je urejeno v skladu z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč.
Stavbno zemljišče, ki ni na območjih iz 1. odstavka tega člena, se lahko odda neurejeno, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil.
9.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga mora porav-nati investitor.
10.	člen
Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča po Prejšnjem členu zajema povprečne stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča m povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezni pro-storski izvedbeni načrt.
11.	člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma s°razmemega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča se vsako tekoče leto valo-rizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za Pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč.
12.	člen
Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče Izdati gradbenega dovoljenja, ravno tako pa ne začeti Sradnje na podlagi priglasitve.
13.	člen
Upravni odbor sklada imenuje komisijo za od-<'aj° stavbnega zemljišča. Komisija je Imenovana za d°bo štirh let. Člani komisije imajo namestnike.
14.	člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa 51. člen zakona o stavbnih zemljiščih.
15.	člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb.
Javni razpis se objavi na krajevno običajen način in to 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, ki jo opravi komisija.
16.	člen
Razpis mora vsebovati:
—	naziv in sedež upravljalen stavbnega zemljišča,
—	katastrske podatke o zemljišču,
—	ceno stavbnega zemljišča,
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok za predložitev pismenih ponudb,
—	rok za sklenitev pogodb o oddaji stavbnega zemljišča,
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s pro-stroskim izvedbenim aktom,
podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča,
—	posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi,
—	druge pogoje v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Mozirje.
17.	člen
Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše se (poleg pogojev iz prejšnjega člena) upoštevajo tudi stanovanjske in socialne razmere ter zdravstveno stanje udeležencev razpisa, oziroma njihovih ožjih družinskih članov, tako da imajo prednost:
—	ponudniki, ki so brez stanovanja oziroma so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja ali pa so podnajemniki posameznih stanovanjskih prostorov, ki ne štejejo za stanovanje,
—	ponudniki, ki imajo nižji mesečni OD na družinskega člana,
—	ponudniki z večjim številom družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu,
—	mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki,
—	ponudniki, ki imajo stalno bivališče v občini
Mozirje.	*
18.	člen
Udeležencem javnega razpisa se pogoji iz prejšnjega člena vrednotijo po naslednjih merilih:
Stevlfc
točk
1.	pri posebnih pogojih se upošteva
a)	sodelovanje v NOB	10
ta kriterij se upošteva samo, če investitor rabi stavbno zemljišče za izgradnjo stanovanjske hiše za lastne potrebe.
2.	pri delovnih pogojih se upošteva:
id deficitarnost kadrov	20
—	težko fizično delo	10
—	delo z bonificiranim delovnim časom	8
Stevilc
točk
b)	oddaljenost prebivališča od delovnega mesta
—	do 5 km	0
—	do 10 km	4
—nad 10 km	tO
3.	pri socialnih razmerah se upošteva:
a)	velikost družine
—	zakonca z dvema ali več otroki	10
—	zakonca z enim otrokom ali brez otrok 8
—	samski	4
b)	skupni dohodek na družinskega člana
—	do 40 %> povprečnega OD na
zaposlenega v SRS v preteklem letu	10
—	od 40—50 “Z* povprečnega OD na
zaposlenega v SRS v preteklem	letu	8
—	od 50—60 °/o povprečnega OD na
zaposlenega v SRS v preteklem letu	4
c)	mlade družine z nepreskrbljenimi otroki
(do starosti zakoncev do 30	let)	10
d)	zdravstveno stanje člana družine
—	invalid I ali II. kategorije	10
—	kronična ali težja bolezen	8
4. pri stanovanjskih razmerah se upošteva a) imetnik stanovanjske pravice — stanovanjska površina, ki odpade na družinskega člana za vsakega člana skupnega ' gospodinjstva v stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno priznanemu stanovanjskemu standardu določenega števila članov iz tabele, se upošteva	10
Število	stanovanjska
druMnskih	površina
članov	do m!
1
2
3
4
32
45
58
70
Stevilc
točk
b)	ni	imetnik	stanovanjske pravice	20
c)	namensko varčevanje udeleženca
—	doba vračanja
—	do	2 leti	4
—	do	4 leta	8
—	nad " 5 let	10
—	višina privarčevanih sredstev:
—	do	100.000	din	4
—	do	200.000	din	8
—	nad 200.000 dni	10
19.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti; da obrtno dovoljenje že imajo ali pa so v postopku za pridobitev le-tega. Kot merila se smiselno uporabljajo kriteriji iz 17. in 18. člena tega odloka, poleg tega pa imajo prednost ponudniki, ki že opravljajo, ali bodo opravljali obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno v občini in tisti katerih dejavnost je opredeljena kot prioritetna v razvoju občine in je za njeno opravljanje podano
tudi pozitvno mnenje strokovnega združenja obrtnikov.
20.	člen
Vsi interesentje morajo v zaprti pismeni ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 °/o od celotne vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, ter se vsako leto ustrezno poveča. Varščina se uspelemu vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa se vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca. Za eno plačano varščino lahko interesentje navedejo v ponudbi tri gradbene parcele na katerih bi želeli graditi.
21.	člen
O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisane pogoje in druge pogoje, določene s tem odlokom, komisija obvesti pismeno vse ponudnike, id so se udeležili javnega razpisa.
22.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je prejel Obvestilo o izboru na upravni odbor sklada, če meni da je z odločitvijo o izboru kršena njegova pravica, le-ta pa mora odločiti o ugovoru v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejet in v tem roku o svoji odločitvi obvesti pritožnika.
23.	člen
Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta investitor, ki mu je bilo oddano" 1 stavbno"zemljišče in sklad pogodbo o oddaji stavbne-' ga zemljišča.
24.	člen
Občan lahko prenese pravico uporabe stavbnega zemljišča, ki mu je bilo oddano po določbah tega odloka. s pravnim poslom le na svojega zakonca.
Pravica iz prejšnjega odstavka se sme prenesti s pravnim' poslom na drugega, če je na zemljišču zgrajena stavba do tretje gradbene faze in če je od dneva, ko je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje za stavbo preteklo najmanj pet let.
III.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Za primere, ki jih odlok ne navaja se smiselno uporabljajcf določila zakona o stavbnih zemljiščih.
26.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-14/85
Mozirje, dne 28. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik, dipl. inž. 1. r.
960.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi območij katastrskih občin Ter in Savina
1.	člen
Območje katastrske občine Ter se zmanjša na Parcele št.: 1760/1, 1761, 1743/4, 1743/5 in 1743/6, ki ležijo na desnem bregu Savinje in se pripojijo h katastrski občini Savina.
2.	člen
V katastrski občini Ter se briše pare. št. 1760,2 in dobi v katastrski občini Savina pare. št. 1311; pare. št. 1761 se briše v k. o. Ter in dobi k. o. Savina pare. št. 1312; št. 1743/4 se briše v k. o. Ter in dobi v k. o. Savina pare. št. 1313; pare. št. 1743/5 se v k. o. Ter briše in dobi v k. o. Savina pare. št. 1314; pare. št. 1743/6 se v k. o. Ter briše in dobi v k. o. Savina pare. št. 1315.
3.	člen
Grafični prikaz spremenjenega območja katastrskih občin Ter in Savina je razviden iz zemljiško-katastrskih načrtov in katastrskega operata, ki ga vodi Geodetska uprava SO Mozirje.
4.	člen
Razdružitev obstoječega katastrskega operata mora biti opravljena najpozneje v roku enega leta od sprejema tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/85
Mozirje, dne 28. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik, dipl. inž. 1. r.
961.
Na podlagi 7. in 8. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih občine Mozirje
1.	člen
3.	člen odloka o priznanjih občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/79 in 25/83) se spremeni tako, da se na novo glasi:
Priznanja občine Mozirje so:
1.	naziv častnega občana občine Mozirje
2.	domicil občine Mozirje
3.	zlata plaketa občine Mozirje
4.	srebrna plaketa občine Mozirje
5.	nagrada občine Mozirje
6.	značka občine Mozirje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/85-0
Mozirje, dne 28. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik, dipl. Inž. 1. r.
962.
Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških in upravnih organih (Uradni list SRo, št. 24/79 in 12/82) in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 6/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zborov dne 28. maja 1985 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Mozirje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Mozirje in določa njihova delovna področja.
2.	člen
Občinski upravni organi samostojno opravljajo upravne, strokovne in druge naloge na področjih za katere so ustanovljeni v okviru pravic in dolžnosti občine v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v skladu s statutom občine Mozirje.
3.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno poliv tiko, izvršujejo zakone in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter druga strokovna dela za občinsko skupščino, izvršni svet in ostale interesne dele delegatskega in skupščinskega sistema SIS družbenih dejavnosti, SIS materialne proizvodnje in samoupravne sklad*e.
4.	člen
V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za spremljanje in obveščanje skupščine, izvršni svet in skupščine SIS o stanju in pojavih na področjih za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine občine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo.
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, občinski upravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, pri vprašanjih za katere imajo te interes in opravljajo naloge .za katere so se sporazumele.
5.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter pri tem sodelujejo s pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področjih, za katere so ustanovljeni.
6.	člen
Občinski upravni organi so za uresničevanje svojih lunkcij po tem odloku odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu. Za uresničevanje del in nalog, ki jih upravni organi opravljajo za SIS in samoupravne sklade so odgovorni skupščinam SIS in njihovim organom.
Izvršni svet usklajuje, usmerja in nadzira dela upravnih organov.
7.	<3*a
Občinski upravni organi opravljajo na podlagi
poprejšnjega sporazuma tudi vse ali določene naloge oziroma opravila s svojega delovnega področja za dmibenopolitične in družbene organizacije, samoupravne sklade.	'
S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih opravljajo za posamezne uporabnike, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti.
8.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge skupne oblike sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po naravi sodelovanje teh organov in služb. Dolžni so zlasti sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanja In razporejanju dohodka delovne skupnosti in podobne zadeve.
9.	člen
Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Občinski upravni organi, ki neposredno delujejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občanom omogočeno v čim krajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti.
Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku In drugih predpisih.
10.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
O delu občinskega upravnega organa obvešča javnost funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki »e s zakonom ali dragimi pmdpM Močeni kot državna ali uradna tajnost.
n. a*
organa odloča funkcionar, ki vod! občinski upravni organ.
engea tar pradeede*ea aB Sem ebčlnahaga kolegijskega upravnega organa odloča »vrtel met občinske
ML Sen
Upravne organe vodijo funkcionarji, ki imajo lahko enega ali več namestnikov.
Sekretariat vodi sekretar, komite vodi predsednik komiteja, upravo direktor uprave, druge upravne organe pa načelniki.
Notranje organizacijske enote — oddelke uprave oziroma službe vodijo načelniki, ki so vodilni delavci
v upravnih organih.
Funkcionar upravnega organa predstavlja upravni organ, izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen ter je osebno odgovoren za opravljanje
s veje funkcije, kakor tudi za delo organa, Id ga vodi ter za stanje na področju za katerega je organ ustanovljen.
n. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH
ORGANOV
13.	člen
Občinski upravni organi so:
1.	Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora,
2.	Občinski komite za družbene dejavnosti,
3.	Občinski sekretariat,
4.	Občinska uprava družbenih prihodkov,
5.	Oddelek za ljudsko obrambo,
6.	Oddelek za notranje zadeve
14.	člen
Kot upravni organ v sestavu .el: : ..vlata se ustanovi Inšpektorat.
15.	člen
Za Spravljanje zadev določenih s tem odlokom, delujejo v sestavu oddelka za notranje zadeve naslednji krajevni in matični uradi:
—	krajevni in matični urad Nazarje
—	krajevni in matični urad Rečica ob Savinji
—	krajevni in matični urad Ljubno ob Savinji
—	krajevni in matični urad Luče ob Savinji
—	krajevni in matični urad Gornji grad
—	krajevni urad Solčava
16.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahter^e glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
17.	člen
Na upravnih področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv in družbeno svetovanje ter pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za družbenopolitično skupnost ali za družbeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih Hvljetijsirth potreb občanov, se lahko ustanovijo družbeni sveti za upravna področja.
Družbeni sveti za upravno področje se ustanovijo s peanbntm adtotoom občinske skupičlne na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta.
HI. DBLOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
18.	člen
Ob Hinki komite za družbenoekonomski razvoj m um j—Ji prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na
izdelavo, spremljanje in uresničevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov občine in na oblikovanje te-
Bt. 20 __
7. VI. 1985
URADNI UST SRS
Stran 1185
l‘ače politke razvoja v letnih resolucijah in drugih do-kurtietitih uresničevanja družbenih planov ter dela 5 Področja statistike.
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in Ul'eianje prostora opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na industrijo, obrt, gostinstvo in turizem, vodno gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, veterinarstvo, ovstvo, ribištvo, promet in zveze, energetiko, promet laSa in storitev, družbeno kontrolo cen.
Opravlja naloge, ki se nanašajo na urejanje prostora, varstvo okolja, gradbeništvo, stanovanjske in kornunalne zadeve, urejanje cestnega prometa, ter zadeve s področja premoženskopravnih zadev, zadev v zvezi z družbeno lastnino in s prometom nepremičnin.
Komile za družbenoekonomski razvoj in urejanje Prostora opravlja strokovna opravila za SIS ma-^rialne proizvodnje za naslednja področja: za kmetij-, 0 zemljiško skupnost, stanovanjsko gospodarstvo, ornunalo, cestno dejavnost, sklad za urejanje stavb-zemljišč, energetsko skupnost ter druge samo-uPravne sklade in skupnosti.
19.	člen
Komite za družbene dejavnosti opravlja upravna "Pravila s področja vzgoje in izobraževanja, otrošlče-t.u varstva, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture, "lesne kulture, raziskovanja, zaposlovanja in sojinega varstva.
Opravlja strokovna opravila priprave planov, de-'nnih programov, analiz in poročil ter druga stro-°vna opra vila za potrebe delovanja samoupravnih ‘"teresnih skupnosti družbenih dejavnosti s področja z°uraževanja, otroškega varstva; zdravstva, socialne-skrbstva, kulture, telesne , kulture, raziskovanja in socialnega varstva.
Opra\-lja opravila socialnega dela, upravne za-ev‘e v zvezi z varstvom borcev NOB, vojnih in civil-'h invalidov ter zadeve s področja urejanja, vzdrŽe-'opja in varstva spomenikov, spominskih plošč in ruSih spominskih obeležij NOV.
20.	člen
Občinski sekretariat opravlja naloge na področju inančn;h in strokovnih opravil za občinski proračun ln sredstev za delo upravnih organov ter skladov, "bračun osebnih dohodkov in opravlja druga opra-'ila v ZVCZj z izvrševanjem proračuna in finančnega načrta delovne skupnosti. Opravlja finančna in računovodska dela za samoupravne interesne Skupnosti ?_ Področja družbenih dejavnosti in materialne pro-'zvodnje ler druge subjekte.
21.	člen
Občinski sekretariat opravlja strokovna opravila 'a delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri Pcipravi samoupravnih splošnih aktov delovne skup-"osti občinskih upravnih organov, opravlja naloge Področja delovnih razmerij ter pravne in kadrovske ^deve.
Občinski sekretariat opravlja upravna opravila 5 Področja dela.
Opravlja organizacijsko tehnične naloge na pod-1 cju upravljanja z zgradbami in opremo občinskih Pravnih organov, dela glavne pisarne in sprejemne sarne, opravlja nadzor nad odločanjem v upravnih v3reh in pravilno uporabo predpisov v upravnem stopku pri upravnih organih ter samoupravnih JlSanizacijah in skupnostih. Opravlja druge naloge
s svojega področja in druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih organov.
Obtimki sekretariat opravlja strokovna in tehnična opravila ra občinsko skupščino, skupščino SIS, njihove zbore, izvršni svet ter druge organe skupščin: priprava sej za skupščine in izvršni svet ter druge organe, zbiranje in priprava gradiv, priprava osnutkov programov dela, sodelovanje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine in skupščine SIS ter skupinami delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije in skupščine SIS na ravni republike, nudenje strokovne pomoči in spremljanje delovanja delegatskega sistema v občini, sodelovanje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejema občinska skupščina, skupščine SIS, izvršni svet in drugi organi ter skrb za njihovo objavo.
Opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji.
V občinskem sekretariatu se opravljajo natopi občinske kadrovske službe, ki spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko. Spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih delavcev ter individualnih poslovodnih organov v OZD in vodi kadrovsko evidenco.
Opravlja tajniška opravila za komisijo, ki ugotavlja skladnost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Opravlja zadeve s področja družbenega sistema informiranja.
22.	člen
Kot upravni organ v sestavi občinskega sekretariata: inšpektorat opravlja zadeve, ki se nanašajo na inšpekcijsko nadzorstvo za katere so pristojne: gradbena, urbanistična, tržna, kmetijska, vodno gospodarska, cestno prometna, komunalna, sanitarna, veterinarska, gozdarska, lovska in ribiška inšpekcija, elektroenergetska inšpekcija, požarna inšpekcija, inšpekcija dela in inšpekcija parnih kotlov.
23.	člen
Občinska uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na: spremljanje pridobivanja dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, ugotavljanje davčnih obveznosti občanov, pobiranje davkov in nadzorovanje pravilnosti davčnih napovedi, ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov; ugotavljanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in davčne politike ter pripravljanje predpisov in drugih splošnih aktov za urejanje vprašanj s področja davkov, spremljanje in pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavljanje izvora njihovega premoženja.
Odmerja in pobira prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosli, odmerja in pobira prispevke in druge obveznosti občanov za druge družbene dejavnosti, če se tako sporazumejo z ustrezno organizacijo oziroma skupnostjo, opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davkov in drugih obveznosti občanov.
Opravlja strokovna opravila za komisije, ki rešujejo zadeve s področja družbenih prihodkov in za družbeni svet pri upravi za družbene prihodke, vodi kaznovalno politiko, izreka denarne kazni po zakonih o davkih občanov, predlaga uvedbe postopkov pri sodniku za prekrške oziroma pri temeljnem javnem tožilstvu, vodi evidence o višini in plačevanju davč-
ni h in drugih obveznosti občanov, opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
24.. člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnji in vzdrževanju zaklonišč, izvrševanje dejavnosti o civilni zaščiti ter dejanja v zvezi s pridobivanjem mladih za vojaške šole in poklice skupaj z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, daje strokovno pomoč in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij izdelani in usklajeni z občinskim obrambnih načrtom. Skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odlokov o mobilizaciji, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, javljanje in alarmiranje. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe, skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite, za organizacijo ter materialno opremljanje enot civilne zaščite.
25. člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo ha izvrševanje predpisov s področja osebnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez državno mejo, stalnih obmejnih prepustnic, stalna in začasna dovoljenja za gibanje in muditev v obmejnem pasu, prebivanje tujcev, združevanje občanov, prijave javnih shodov in prireditev, nabave, posesti in nošenja orožja, nabave razstreliva in drugih eksplozivnih stvari, varstvo pred požarom, registracija motornih vozil in voznikov motornih vozil, izdaja vozniških dovoljenj, preventivo in vzgojo o cestnem prometu, prijavno odjavna služba in vodenje centralnega registra prebivalstva, vodenje razvida začasno prijavljenih oseb, upravne zadeve, ki se nanašajo na položaj verskih skupnosti in druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve.
Oddelek za notranje zadeve opravlja naloge upravitelja občinskega varnostnega načrta in načrta SO Mozirje, skrbi, da so varnostni načrti OZD, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravnih organov usklajeni z varnostnim načrtom občine, daje strokovno pomoč OZD, KS, SIS in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter državnim organom pri izdelavi varnostnih načrtov in opravlja naloge družbene samozaščite, opravlja nadzor varnostnih načrtov skupaj z upravnim organom za ljudsko obrambo.
Krajevni in matični uradi v oddelku za notranje zadeve opravljajo zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov v matičnih knjigah, prijavno odjavno službo občanov, na zahtevo občinskih upravnih organov daje podatke iz evidenc, ki jih vodijo in
opravljajo poizvedbe, ugotavljajo stanje ter opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov, izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku na zahtevo upravnih organov, overjajo podpise in prepise, opravljajo administrativno tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti in tajniška dela za organe v krajevnih skupnostih (skupščina KS, svet KS in komisije sveta).
IV.	DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV
26.	člen
Delavci upravnih organov sestavljajo skupno delovno skupnost.
Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v sklepni delovni skupnosti upravnih organov.
27.	člen
Delavci v skupni delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnih organov ter za razvoj samoupravljanja.
28.	člen
Funkcionar ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnih organov.
V.' PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom v šestih mesecih po njegovem sprejemu.
30.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok v organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 13/81).
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1935-
St. 010-4/85
Mozirje, dne 28. maja 1985.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
1	Alojz Plaznik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 963.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij ih drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18 84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji dne 9. maja 1985 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Trate
I
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Trate (v nadaljnjem besedilu: osnutek), ki ga je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod številko D-41/85 v mesecu maju 1985.
II
Osnutek zajema ureditev območja, ki poteka na severni strani do odcepa ceste na Dobje, na severozahodni strani še ob cesti na Dobje, na južni strani do zožene doline pred spomenikom NOB, na vzhodni strani po robu pobočja, na zahodni strani pa do ceste Šentjur—Planina.
III
Osnutek ureditvenega načrta bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Zavodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju *n v prostorih krajevne skupnosti Dobje pri Planini.
IV
V času javne razgrnitve lahko k osnutku uredit-venega načrta dajo svoje pripombe in predloge de-i°vni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/85-2
Šentjur pri Celju, dne 9. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
904.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju i® na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij 'n drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-84) ler na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur Pti Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji tlne 9. maja 1985 sprejel
ODREDBO
0 javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Nova vas - Crnoiica
I
Javno se razgrne sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta Nova vas - Crnoiica (v nadaljnjem besedilu: sprememba in dopolnitev), ki jo je izdelal 2avod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju Pod številko N-42/85 v mesecu maju 1985.
Sprememba je na parcelni številki 176/3 k. o. 0Va vas, kjer je predvidena nadomestna gradnja stanovanjske hiše, dopolnitev pa na parceli številka >0'I, k. o. Rifnik, kjer gre za zapolnitev vrzeli z Nadnjo stanovanjske hiše v obstoječem naselju.
III
Sprememba in dopolnitev bo javno razgrnjena en ^lesec od dneva objave v Uradnem listu SRS, na ^avodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju *1 v prostorih krajevne skupnosti Šentjur - okolica.
IV
K spremembi in dopolnitvi lahko v času javne razgrnitve dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/85-2
Šentjur pri Celju, dne 9. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine 4	Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
965.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. IStSJ) ter na' podlagi 197, člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji dne 9. maja 1985 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske EH Šentjur pri Celju
I
Javno se razgrnejo spremembe (v nadaljnjem be: sedilu: spremembe) zazidalnega načrta stanovanjske soseske EH Šentjur pri Celju, katere je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod številko S-43/85 v mesecu maju 1985.
II
Spremembe zajemajo ureditev pločnika od Gasilskega doma do Kulturnega doma, gradnjo prizidka h Kulturnemu domu in zunanjo ureditev pri Kulturnem domu ter gradnjo objekta za potrebe civilne zaščite.
III
Spremembe bodo javno razgrnjene en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Zavodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur - center.
IV
K spremembam lahko v času javne razgrnitve dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter dhuge samoupravne organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/85-2
Šentjur pri Celju, dne 9. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
966.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 13/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji dne 9. maja 1985 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta
stanovanjske soseske CENTER Šentjur pri Celju
I
Javno se razgrnejo spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske CENTER Šentjur pri Celju (v na-daljnem besedilu: spremembe), katere je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod številko Š-44/35 v mesecu maju 1935.
II
Spremembe zajemajo gradnjo kotlovnice na parcelni številki 491/26, k. o. Šentjur, uvoz preko parcel številka 478/2 in 476/2, k. o. Šentjur ter gradnjo ene
garaže.
III
Spremembe bodo javno razgrnjene en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Zavodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju v prostorih krajevne skupnosti Šentjur-center.
IV
V času javne razgrnitve lahko k spremembam dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-7/85-2
Šentjur pri Celju, dne 9. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine
Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž, 1. r.
POPRAVEK
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje (Uradni list SRS, št. 2-94/85) se v 3. členu, v zadnjem stavku besedi »nezazidana zemljišča«, pravilno glasita »zazidana zemljišča«.
Sekretar
Skupščine občine Celje
Vlado Kamor 1. r.
VSEBINA
BEPDBUSaa UMLAVNI 0*0 ANI Bf ZA TOD!
941. Navodilo o vsebini in metodologiji Izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Stran
942.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od i. i. 1985 dalje
943.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Dobova o izidu referenduma (Brežice)
944.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova (Brežice)
945.	Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (Celje)
94G. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — Cona 10 (Celje)
94T. Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Sinoies« Ivančna gorica (Grosuplje)
948.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Grosuplje do leta 2000 z urbanističnimi zasnovami za Grosuplje — Šmarje Sap in za Ivančno gorico — Stično — Šentvid
949.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje
950.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih jn merilih za pridobitev posojil iz namenskih sredstev SPIZ SRS (Idrija)
951.	Sklep o spremembah In dopolnitvah pravilnika o pogojih In merilih za uporabo sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Idrija)
952.	Sklep o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti (Idrija)
953.	Sklep o spremembi pravilnika o pogojih m merilih za pridobitev posojil n združenih sredstev vzajemnosti v občini Idrija
954.	Dopolnitve in spremembe statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
955.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP io Brod z zazidalno zasnovo, sprejeto z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok BP id — Brod (Ljubljana Bežigrad)
956.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka EP io — Brod z zazidalno zasnovo, sprejeto z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP io — Brod (Ljubljana Bežigrad)
957.	Statut Šiška
1157
1158
1158
1161
1162
1163
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana
953, Statut Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška
959.	Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Mozirje
960.	Odlok o spremembi območij katastrskih občin Ter in Savina (Mozirje)
961.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih občine Mozirje
96L Odlok • organizaciji In delovnem področju upravnih organov občine Mozirje
963.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Trate (Šentjur pri Celju)
964.	Odredba o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Nova vas — Crnolica (Šentjur pri Celju)
965.	Odredba o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega
načrta stanovanjske soseske EH Šentjur pri Celju
m, Odrsdba o Javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta stanovanjske soseske Center Šentjur pri Celju
— Popravek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih
'■ v Občim Colje
1171
11S0
1182
1136
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 1350 din, inozemstvo 35« din — Reklamacije se upoštevajo .e mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprave Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predel 379/vn - Telefon direktor uredništvo sekretar. sef računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 - 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72