«::>„> 4 a A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P * P * 126
Primorski
PoMiiiitc; p.acana v goiuviiu	.	■•
Abb. postale I gruppo Cena 400 lir
1
nevmk
Lelo XXXVII. St. 235 (11.057)
TRST, nedelja, 4. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa</ osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OBISK ZUNANJEGA MINISTRA ZRN GENSCHERJA V ITALIJI
NA KONGRESU CGIL V TURINU
Italija in Zahodna Nemčija ZSSTZSSZ za samostojno politiko EGS
Zunanja ministra sta ugodno ocenila pogovore med Gromikom in Haigom
RIM — Zahodnonemški zunanji minister Dietrich Genscher se je včeraj srečal v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Colom-bom, da bi poglobil nekatera vprašanja v zvezi z načrtom, ki ga obe državi imata za okrepitev evropske zveze. Po treh urah diskusije, v katerih sta ministra posvetila največ pokornosti podrobni analizi nekaterih vsebinskih in proceduralnih predlogov, ki jih bodo v prihodnjih mesecih predlagali preostalim osmim članicam EGS, sta se Genscher in Colombo poslovila s skupno izjavo, ki povzema bistvene teme včerajšnjih pogovorov.
«Italija m ZRN* — piše v komunikeju — «sta povsem prepričani, da je potrebno ustanoviti evropsko zvezo. Tako iz prejšnjih kot iz današnjih pogovorov je prišel do izraza najširši sporazum glede vsebinskega obsega te zveze. Italijanska in nemška stran morata sedaj nadaljevati in zaokrožiti niz posvetovanj za pripravo osnutka o evropskem aktu*. Ministra sta tudi sklenila, da se bosta v prihodnjih mesecih posvetovala z drugimi članicami deseterice, da bi preverila njihova stališča do evropske zveze.
Lahko bi torej rekli, da so bili včerajšnji pogovori uspešni, kar pa ni bilo nič novega, saj je znano, da imata Zvezna republika Nemčija in Italija podobne poglede na politično plat te evropske zveze, ki bi še bolj o-krepila vlogo Evrope v težkih odnosih med Zahodom in Vzhodom. O edini točki, pri kateri se nemški in italijanski partner razhajala — to je gospodarsko vpra sanje — pa *V skupni izjavi ni govora. Kot znano se Colombo zavzema, da bi ob politični zvezi bilo tudi večje' gospodarsko sodelovanje, medtem ko se Genscher in njegova vlada te plati otepata, saj obstaja bojazen, da bi to ZRN drago stalo.
Zato pa sta včera.i oba poglobi la še nekatera vprašanja iz mednarodne politike. Ugodno sta ocenila nedavne pogovore med Gromikom in Haigom ter še posebno de;stvo, da so si ZDA zadale cilj, da preko pogovorov in pogajanj obe strani odstranila iz Evrope rakete s srednjim dometom. Na koncu skupnega dokumenta zunanja ministra pozivata
Levica PSI nasprotuje razcepitvi
RIM — Vodstvo socialistične stranke minimizira napovedane odstope iz stranke po izidu petkovega glasovanja o mednarodni politiki v poslanski zbornici. Včeraj so na vodstvu socialistične stranke časnikarjem pojasnili, da gre le za «zcio manjhno število osebnih primerov* in da nekateri od omenjenih sploh niso več člani PSI, Ta trditev je verjetno resnična, saj je včeraj, kot kaže, odstopil le en član strankinega centralnega komiteja, župan iz Pavie Elio Veltri. ki je tudi napovedal odstop še devetih osebnosti. Poslanec Franco Bassanini in Paolo Leon prav tako nista izključila možnosti, da bi izstopila iz socialistične stranke Uradno stališče strankine levice pa je, da nadaljujejo z bojem znotraj PSI. To stališče so sprejeli včeraj na sestanku, ki so se ga udeležili tudi De Martino, Querci in Aehilli. Govorice o razkolu PSI so bile torej neutemeljene in se bo vsa polemika, kot kaže. končala z nekaterimi odstopi maloštevilnih posameznikov.
Srečanje med Genschcrjem in Columbom včeraj v Rimu (Foto AP) iliiiiiiiitriiiiiMiiiitiintiiiiiiiiMimiiitiiiiiiiniimniiiiifiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiimiiMIli
ČEPRAV VSEH GLASOVNIC ŠE NISO PREGLEDALI
ALI HAM ENII NO VI IRANSKI PREDSEDNIK
Prejel je kar 97 odstotkov oddanih glasov
Sovjetsko zvezo, naj odstrani rakete SS 20 in naj tako zgladi pot za dosego omenjenega cilja, kar je velika želja vseh evropskih narodov.
Preden sta se pozdravila, sta ministra imela krajši pogovor z novinarji, katerim sta v skrčeni obliki povzela glavne točke tega hitrega, a plodnega obiska. Genscher je takoj odpotoval v Bonn, od koder se bo jutri odpravil na uradni, obisk na Kitajsko.
RIM — Na povabilo portugal skega predsednika bo ital'lanski predsednik Pertini od 23. do 25. oktobra obiskal Portugalsko. Pertini bi moral to deželo obiskati že anrila meseca kot zadnio cta po dolgega potovanja v Latinsko Ameriko, Kolumbijo in Kostariko. n se je obisku odrekel zaradi nenadne smrti sestre Marion.
( TEHERAN — Čeprav vseh gib sovnfc še niso prešteli, je tajnik islamske republikanske stranke Ijgfina hcjdžatoleslam Ali Hamenef dčjallsko premočno zmagal na predsedniških ' volitvah v Iranu. Kot potoea tiskovna agencija PA RS, , je Hamenei prejel -namreč kair 97 odstotkov pregledanih glasovnic, oziroma šest milijonov 410 tisoč od skupnih šest milijonov 600 tisoč. Ostalim kandidatom so šle le drobtinice, glasove za prvega ministia ajalulaba Ma davija, ki se je tik p.ed volitvami odrekel kandidaturi, pa so razveljavili.
Hodžatoleslam Hamenei je prav gotovo porušil vse dosedanje rekorde na iranskih predseaniških volitvah. Njegov prednik, ubiti Radžaj, je na volitvah 24. julija prejel le 88 odstotkov glasov, čeprav so tudi takrat govorili o .pomembni zmagi. Gre torej za važno uveljavitev Homeinijevega režima, čeprav seveda ostaja odprto vprašanje, ali so volitve potekale ob upoštevanju najosnovnejših svoboščin, kar je za državo, v kateri' dnevno usmrtijo na 'desetine opo-zitorjev. vsaj dvomljivo. Tudi poročevalci namreč pravijp. da je tudi med samim potekom volitev prišlo do izvršitve ,52 smrtnih obsodb v raznih krajih Irana. Žrtve so bili seveda tudi tokrat «mud žahedini*. Sicer pa tudi incidentov ni manjkalo, čeprav so spričo imjiozantnih varnostnih ukrepov, bili zelo omejeni. V Sliirazu so na primer ustrelili nekega »islamskega stražarja*, ki jo varoval volilni sedež, umrla pa sta tudi dva atentatorja. Tudi včeraj, kot že predvčerajšnjim, pa so se v Parizu spopadli Homeinijevi in Banisadrovi pristašu Tudi tokrat je bila tarča demonstrantov iransko kulturno središče.
Medtem pa se nadaljujejo polemike v zvezi z letalskim napadom na kuvajtske naftne naprave. Teheranski režim se na vse kriplje trudi prepričevati kuvajtske oblasti, da napada niso zagrešili oni, temveč sami Irančani, ki hočejo razširiti iraško-iranski spopad tudi na ostale arabske države ob Zalivu. V intervjuju za bejrutski list «An Nahar* pa je kuvajtski zunanji minister, kljub prizadevanjem Teherana, dejal, da je njegova vlada absolutno prepričana. da so napad izvedla iranska letala.
BEJRUT — Število žrtev aten tata, do katerega je prišlo prete kli četrtek v Bejrutu je včera.i naraslo na 89. S tem je atentat zadobil tragičen rekord hajhujše-ga terorističnega dejanja na svetu. Atentat v Bologni je namreč povzročil 85 mrtvih, v hotelu King Davin v Jeruzalemu pa je leta 1948 umrlo 80 oseb.
Srečanje Vrhovca s Kitanijem v OZN
NEW YORK - V Stekleni palači OZN se je zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec
sestal s predsednikom generalne skupščine OZN Ismatom Kitaiii-jem, , s katerim se je pogovarjal »najvažnejših vprašanjih-, ki so na dnevnem redu svetovne skupščine. Oba sta poudarila doprinos OZN pri reševanju političnih problemov sveta, pa tudi vlogo neuvrščenih držav v borbi za boljše mednarodne in gospodarske odnose. V Nevv Yorku se je Vrhovec sestal tudi s šefom romunske diplomacije Andrejem in na s predstavnikoma delegacij iz Tunizije in Pakistana, s katerimi se je pogovarjal o odnosih med temi državami in Jugoslavijo. Včeraj je Vrhovec dopotoval v Zagreb.
gospodarsko politiko Spadolinijeve vlade
Generalni tajnik CGIL nasprotuje spreminjanju draginjske doklade
TURIN — Glavni tajnik sindikata CGIL Luciano Lama je včeraj govoril o Turinu ob koncu deželnega kongresa CGIL za Piemont.
V svojem posegu je Lama obravnaval domala vsa aktualna gospodarska vprašanja, med katerimi je posvetil posebno pozornost skorajšnjim pogajanjim z industrij-ci in z vlado ter pri tem ni skoparil s kritikami na računu proračunskega ministra Giorgia La Malfe. Lama je tudi obširno obravnaval gospodarsko stanje v drugih evropskih državah in predpise. ki so jih tam predlagali sindikati, izrazil je zaskrbljenost nad sedanjim mednarodnim stanjem s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na Poljskem, govoril je o krizi sindikata s krčenjem števila včlanjenih delavcev in o terorizmu.
Lama je v glavnem ponovil splošno negativno oceno vladne gospodarske politike. Še zlasti je kritiziral nedavne izjave proračunskega ministra La Malfe. o katerih je dejal, da so «zasenčile» samega Spadolinija ter je potrdil stališče sindikata o premični lestvici, ko je dejal, da je treba le-to ohraniti tako, kakršna je. V podporo tem stališčem je Lama navedel nekatere podatke o stanju na Nizozemskem in na Danskem.
Kar zadeva «demokracije v sindikatu* je Lama izrazil polno pripravljenost na široko posvetovanje z delavstvom ter napovedal vrsto posvetov pred vsedržavnim kongresom CGIL, ki bo novembra. Generalni tajnik CGIL pa je odločno zastopal stališče, da morajo sklepi, sprejeti po širokem posvetovanju z delavci o vseh vprašanjih, ob koncu veljati za vse, brez , možnosti strumenializiranja v tu- ) terpretacijj sprejetih sklepov. Lama je tudi opozoril na obveze CG IL proti terorizmu, kar pa zadeva notranja vprašanja sindikata je poudaril nujnost okrepitve enotnosti sindikatov v Italiji.
evropskih valut. Po še nepotrjenih vesteh, naj bi se dvignila vrednost nemške marke. Govorijo pa tudi o razvrednotenju francoskega franka. Vsekakor pa naj bi v Bruslju sprejeli globalne u-krepe o nihanju posameznih valut in ne o vrednosti nemške marke, oziroma francoskega franka. Sicer pa. resnici na ljubo, ni na prepihu le francoski frank, ampak tudi italijanska lira in belgijski frank, ki sta «šibki» valuti v evropskem denarnem sistemu. Najenostavnejša rešitev bi bila seveda v povečanju dovoljene možnosti nihanja posameznih valut, ki je sedaj omejena na tri odstotke (razen za italijansko liro, ki lahko niha za 6 odstotkov). Sedaj naj bi povečali možnost nihanja tudi za nemško marko in francoski frank, kar bi, vsaj začasno, predstavljalo premostitev sedanjih težav, ki nastajajo z naraščanjem vrednosti marke in s padanjem vrednosti franka.
SLAVNOSTNA SEJA OB OBLETNICI USTANOVITVE BRIGADE JANKA PllEMItLA-VOJRA
V novem proizvodnem obratu Iskre proslava občinskega praznika v Idriji
Podelitev občinskih priznanj in bogat kulturni spored Podatki o gospodarskih dosežkih idrijskih podjetij
IDRIJA — Včeraj je bila v novih proizvodnih prostorih tovarne Iskra v spodnji Idriji slavnostna seja skupščine občine Idrija v počastitev občinskega Draznika, ki ga slavijo v spomin na 1. oktober 1943, ko je bila v Cerknem ustanovljena brigada Janka Premrla - Vojka.
Predsednik skupščine občine Cveto Šulga.i, je v slavnostnem govoru poročal o uspešnem razvoju idrijske občine in pri tem zlasti podčrtal veliko vlogo solidarnosti združenega dela vse Slovenije pri premostitvi težav, ki so nastale pred štirimi let', ko je idrijski rudnik živega srebra prenehal obratovati. S pomočjo vse Slovenije so izpeljali preobrazbo idrijskega gospodarstva in s pomočjo štirinajstih naložbenih programov, vrednih 1,10 milijarde dinarjev nadomestili 40-odstot-no izgubo družbenega proizvoda, ki ga je ustvarjal idrijski rudnik
živega srebra. Gospodarsko sodelovanje s tujino ostaja glavni adut idrijskega gospodarstva, ki je bilo tudi minuela leta izvozno aktivno. Tovarne Eta. Kolektor, Iskra. Slovenijales in vrsta dru gih manjših izvoznikov bodo letos na tujem konvertibilnem trgu ustvarili okoli 949 milijonov dinarjev prihodka, to pa je še 911-krat več kot porabijo za uvoz potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala.
Posebno mesto v idrijskih načrtih zavzema tudi kmetijstvo, ki v tej občini stoji na trdnih nogah, saj so lani na primer pridelali kar 3,6 milijona litrov mleka in tako ustvarili precejšnje tržne viške.
Ob tej priložnosti so podpisali listino o pobratenju občin Idrija in Labin v Istri, s katero že dolgo sodeluje.it na več področjih. Pri tem pa je treba tudi omeniti, da sp številni idrijski rudarji za ča-
PO SMRTI DESETIH IRSKIH SEPARATISTOV
Krneč gladovnih stavk v Ulstru
Danes v Bruslju spremembe paritete evropskih valut
BRUSELJ - V palači EGS bodo verjetno že danes sprejeli sklepe o novi pariteti nekaterih
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrtiiiMiiMitfiiiiMimiMiiuiiiiiniDtiiiiiiiiiiiimiiiuiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA KONGRESU SOLIDARNOSTI V GDANSKU
Večina delegatov delno zavrnila predlog vlade o samoupravljanju
O nekaterih točkah naj bi v tovarnah izvedli referendum Podjetja naj bi vodil samoupravni organ in ne direktor
GDANSK — Vest. da so na prvem kongresu Solidarnosti delegati ponovno izvolili Lecha Wale-so za predsednika sindikata, so včeraj objavili vsi poljski časopisi. V komentarjih je v glavnem prevladala misel, da je tako zmagala zmernejša struja, tista, ki ji je do pogajanj, do ustanovitve fronte sporazumevanja in do akcij, ki bi Poljsko kmalu izpeljale iz globoke krize.
Zgodovinski voditelj Solidarnosti Lech VValcsa je res zmagal, toda ne v triumfalnem slogu. O tem pričajo številke njegovih glasov (dosegel je 55 odstotkov), predvsem pa resolucija, ki co jo delegati včeraj sprejeli z veliko večino. S to resolucijo so ponovno opozorili vodstvo, da ne more o-dločati samo ali le s pomočjo strokovnih svetovalcev. Čeprav so delegati sprejeli kompromis o imenovanju direktorjev, niso bili razpoložljivi do nekaterih drugih točk že sprejetih zakonov o samoupravljanju in o državnih podjetjih.
Z namenom, da »branijo samoupravljanje pred negativnimi posledicami zakonskih ukrepov* so namreč v Gdansku zahtevali, da se na sindikalni ravni izvede referendum o nekaterih točkah zakonov. Naj naštejemo najpomembnejše: v nasprotju z zakonom, ki pover.ia to nalogo direktorju, naj bi podjetje vodil samoupravni organ; v primeru nesoglasja med državnimi in sindikalnimi predstavniki pri imenovanju direktorjev, delegati Solidarnosti ne sprejemajo pristojnosti, ki jo zakon poverja sedaj sodišču ali posebni dvostranski komisiji. P6d tretjo točko pa resolucija odvzema vladi pravico, da imenuje direktor-
je v tako imenovanih «temeljnih podjetjih*.
Sprejeta resolucija, ki vsekakor delno sprejema kompromisno 0-dločitev svojega vodstva, je spet naostrila nože, saj dejansko zahteva pomembne spremembe že sprejetih zakonov. Vladni in partijski krogi bodo verjetno težko sprejeli tudi dejstvo, da bodo v vseh tovarnah izvedli referendum, ki bi lahko postal prenevarno o-rožje v rokah skrajnih struj v Solidarnosti.
Pfrlini v Assisiju
ASSISI (Perugia) — Ob priliki osemstoletnice rojstva italijanskega patrona sv. Frančiška, se
.je svečanosti, ki so jih priredili v njegovem rojstnem kraju, udeležil tudi predsednik Pertini, katerega je pri njegovem neuradnem obisku v Assisiju spremljal mi nistrski predsednik Spadolini. S svoio prisotnostjo je hotel Perti. ni obeležiti aktualnost nauka sv. Frančiška, ki se ie v različnih razmerah in v drugačnih časih prizadeval za mir, pravico in svobodo.
TRIPOLI — Po obisku angol skega predsednika Joseja Dos Santosa v Tripoliju sta Libija in Angola izdali skupno izjavo, v kateri poudarjata nujnost, da se nujno vsestransko sodelovanje še bolj okrepi
BELFAST — Jetniki irske republikanske armade, ki so zaprti v belfaškem zaporu Maže, sd se včeraj dokončno odrekli gladovnim stavkam, kot obliki protesta zoper britanske oblasti, za pridobitev statusa političnih jetnikov. To so včeraj sporočili v uradnem komunikeju, ki so ga pretihotapili iz zloglasnega zapora in v katerem je še rečeno, da so se za ta korak odločili zaradi pritiska, ki so ga katoliške oblasti in sosednja irska vlada izvajale na starše nekaterih jetnikov, ki so pričeli s stavko (nekateri starši so se namreč dogovorili z zdravniki, da bodo njihove sinove začeli spet umetno hraniti brž. ko bodo padli v nezavest). V komunikeju pripadniki IRA opevajo žrtvovanje. Bobbjja Sandsa in ostalih devetih članov separatističnega gibanja, ki so umrli v zaporu in ne zanikajo veljavnosti »samomorilske* protestne akcije ter trdijo, da so si s stavkami priborili pomembno politično mednarodno priznanje. Spričo dejstva, da britanske oblasti doslej sploh niso upoštevale niihovih zahtev in so nasprotno izjavile, da koncesij ne bodo dale. Da ie jasno, da je deset irskih separatistov pravzaprav umrlo zaman. Ni naključje namreč, da je sama premierka Thatcher, ki ie bila do vprašanja jetnikov IRA vselej
JUTRI V POSLANSKI ZBORNICI
Razprava o popisu na Južnem Tirolskem
RIM — Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o skorajšnjem popisu prebivalstva na Južnem Tirolskem. Vprašanje, o katerem bo tekla beseda, bo izključno izjava o narodnostni pripadnosti, ki je na Južnem Tirolskem obvezna za vse državljane, ki lahko izbirajo med tremi narodnostmi, italijansko, nemško in ladinsko. Vprašanja in interpelacije o tem vprašanju so vložili predstavniki vseh strank, stališča, ki jih stranke zastopajo, pa so si precej narazen. Najbolj sporno je vprašanje izjave o narodnostni pripadnosti mladoletnikov, ki jo morajo izpolniti starši, tudi v primeru mešanih zakonov.
Parlamentarna razprava bo verjetno v celoti pojasnila stališča posamebnih strank, kar pa zadeva izvedbo popisa verjetno ne bo spremenila ničesar, saj .so bila ustrezna zakonska določila že pred časom objavljena v uradnem listu. Prav tako verjetno ne bo
privedlo do nobene vsebinske spremembe srečanje med predsednikom vlade Spadolinijem in avstrijskim kanclerjem Kreiskyjem v petek v Veroni.
V zvezi s tem vprašanjem beleži včerajšnja kronika stališče »Italijanske grupe za zaščito manjšin,* ki je bila ustanovljena lansko leto v Rimu, V dokumentu ta skupina znanih kulturnih in političnih osebnosti-opozarja na nevarnost, da bi popis po narodnosti ne predstavljal samo osnove za določanje sorazmerij pri sprejemanju v državne službe, ampak bi postal prava »narodnostna kartoteka*, kat; vsekakor ne koristi razvoju odnosov med narodi na Južnem Tirolskem. Ob tefn »italijanska grupa za zaščito manjšin* opozarja, da je treba v skladu z mednarodnimi določili zaščititi vse manjšine, da pa mora biti zaščita v skladu s politiko prijal el jstva in sode lovatija med narodi, ki živijo na istem ozemlju.
zelo »hladna*, izrazila «veliko zadovoljstvo* zaradi srečnega izteka zadeve, čeprav v britanskih krogih obenem upoštevajo možnost. da se bodo sedaj irski separatisti spet s polno paro »posvetili* atentatom in umorom.
Na sliki (telefoto AP); Jetniki IRA. ki so umrli zaradi gladovne stavke.
sa fašistične Italije našli svoj kruh v labinskih rudnikih.
Znam trnovski četi, ki ji je poveljeval legendarni narodni heroj Janko Premrl - Vojko pa so podelili listino o domicilu. Za domicilno listino se .je v imenu preživelih borcev trnovske čete zahvalil Ivan Renko - Jakec, bivši generalni konzul SFRJ v Trstu. Tudi letos so podelili več priznanj občine Idrija in Pirnatovih nagrad. Letošnja občinska priznanja so prejeli: tovarha Iskra. Franc Ferjančič predsednik krajevne skupnosti Cerkno, Rafael Mauri generalni direktor tovarne Eta iz Cerkna in Maks Pagon učitelj iz Cerkiia. Pirnatovi nagradi na sta prejela:	kulturno-umetniško
društvo Sloga Črni vrh nad Idrijo in Jure Baudaš direktor mestnega muzeja Idrija. Z enominutnim molkom so počastili spomin častnega občana idrijske občine dr. Aleša Beblerja - Primoža. 00-sebna delegacija pa .je položila venec k spomeniku padlim borcem NOV v spodnji Idriji.
Sledil je kulturni program, ki so ga izvedb Pihalni orkester idrijskih rudarjev, dekliški nevski zbor KUD Sloga iz Črnega vrha nad Idrijo in recitatorji idrijskega šolskega centra.
Po slavnostni seji so predali svojemu namenu nove proizvodne prostore tovarne Iskra, ki so ve-ljab 250 mibjonov dinarjev in v katerih bodo proizvajab komprc-sovske motorje. Po besedah direktorja Eda Svetlika bo Iskra letos izvozila za 5 milijonov dolarjev in to v celoti na konvertibilno področje. Načrtujejo pa. da bodo leta 1985 izvozili že za 15 mibjonov dolarjev, kar bo skoraj šestkrat več kot letos, proizvedli pa pet mibjonov elektromotorjev, kar je triinpolkrat več kot leta 80. Vse to bodo naredili s 600 delavci, oziroma samo 1,5 krat več kot leta 80. S takimi dosežki bo Iskra postala eden izmed nosilcev hitrejšega razvoja gospodarstva idrijske občine. Pri tem ne gre zanemariti deistva, da so tovarno Iskra ustanovib komaj pred desetimi leti.
Slavnostni govornik Andrej Verbič predsednik gospodarske zbornice Slovenije ie delovnemu kolektivu Iskre čestital za dosežene uspehe in obetavni razvojni program.- V nadaljevanju ie Andrej Verbič govoril o aktualnih nalogah slovenskega gospodarstva. zlasti Dri povečevanju izvoza in o doslednem izpolnjevanju zastavljenih nalogah pri vsestranskih naporih za stahilizacijo jugoslovanskega gospodarstva.
JOŽE OBLAK
..................................... iiMiMiiiiMiiiiitiiiuiiiiiiuiiiiiifnia
NA 8. ZASEDANJU V LJUBLJANI
Dežele alpskega loka iščejo skupen jezik
Leta 1983 simpozij o vplivu Alp na širši evropski prostor
LJUBLJANA — S sklepom, da se bodo drugo leto ponovno sestali v Aosti in da bodo 1983 pripravili simpozij o vplivu Alp na širši evropski prostor, se je včeraj končalo v Ljubljani 8 zasedanje mednarodnega Somiic-ja za sodelovanje dežel alpskega loka.
Kot je na tiskovni konferenci dejala članica izvršnega sveta Slovenije ter predsednica komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora Marija Zupančič Vičar, so na ljubljanskem zasedanju dali enoletni obračun delovanja in nakazali bodoče pobude, med katerimi bo nadvse pomembna priprava razširjenega simpozija. na katerem bodo določena vprašanja obravnavali še bolj poglobljeno kot doslej. Letos je na-primer Slovenija pripravila študijo o vlogi voda za alpski in o-balni svet. študija je naletela na pozitiven odziv in pohvalne ocene. Alpe so navsezadnje rezervat čiste vode ne samo za dežele alpskega loka, temveč za večji del Evrope, da je nakazanje izhodiščnih točk za smotrno izrabljanje in za varstvo voda življenjskega pomena za vse.
Provansa je pripravila študijo o kulturnih dediščinah narodov alpskega loka, Piemont pa analizo o krajevnih upravah na tem območju. Mimo praktičnega po-
mena takih študij za bodoče načrtovanje predstavljajo taka dela velik doprinos v medsebojnem sodelovanju. Dežela sestavljalka je namreč neke vrste koordinator, ki mora podatke iz vseh dežel strniti v celoto. To pa zahteva tesne stike in sodelovanje. To je prišlo do izraza tudi na satvem zasedanju, kjer je prav letos prišlo do plodne izmenjave mnenj. Dežele alpskega loka imajo namreč številne skupne probleme, ki gredo preko ozkih regionalnih meja. Če samo pomislimo na vprašanja varstva okolja, na gospodarske in finančne težave tega problema, je vsakojnur jasno, da so dogovarjanja, izmenjave mnenj, konkretne študije, pravo orodje v rokah političnih dejavnikov, ki bodo morali nakazane rešitve uresničevati.. .
Generalni tajnik komiteja Edo-ardo Martinengo pa je nadvse pohvalno ocenil prireditev, zahvalil se je SR Sloveniji in mestu Ljubljani, ki je omogočila zasedanje, ter poudaril svoje zadovoljstvo nad dosežki zasedanja. Iz takih srečanj izhaja potreba po enotnosti alpskega območ;a. ki pa mora upoštevati želje in potrebe vseh. Sodelovanje pa je možno samo v ozračju razumevanja in medsebojnega spoštovanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZDELAL CA JE DEŽELNI ODBOR FURLANI JE-JULIJSKE KRAJINE
Sindikat CGIL kritično ocenjuje načrt za ekonomski razvoj dežele
Zastopniki industrijskih in pristaniških delavcev zahtevajo izpolnjevanje vseh obljub za razvoj Trsta in pokrajine
Gospodarske in sindikalne komponente naše dežele v teh dneh preučujejo in ocenjujejo splošni družbeno - ekonomski razvojni načrt Furlanije - Julijske krajine, ki ga je pred kratkim dokončno izdelal deželni odbor. V ta namen so se včeraj v Trstu sestali sindikalisti Nove zvezne delavske zbornice -CGIL, ki se neposredno ukvarja s problemi industrijskega in pristaniškega razvoja mesta in pokrajine. Ob sklepu sestanka, ki so se ga udeležili tudi tajniki ostalih področnih sindikalnih zvez CGIL, so izglasovali resolucijo, ki kritično ocenjuje vsebino in politične smernice omenjenega načrta. Sindikati v prvi vrsti očitajo deželnim odbornikom, da razvojni načrt ni organsko utemeljen in da je bilo v preteklosti iz ust raznih dežeirun upraviteljev, slišati preveč deljenih in tudi protislovnih izjav in mnenj o teh aktualnih vprašanjih.
Kar zadeva tržaško pokra iino, sindikati CGIL zahtevajo takojšnje ukrepe za preporod tržaških industrijskih in pristaniških dejavnosti, ki jih mora dežela izbojevati od rimske vlade. Pri tem bo treba posvečati posebno pozornost u-stanovitvi nove družbe za upravljanje ladjedelnice »Alto Adriati-co» v Miljah, dokončni ureditvi doka v Arzenalu, novim naročilom za tovarno Velikih motorjev in pa nujnim ukrepom za izhod iz krize v železarni Italsider. Poleg lega pa se CGIL zavzema za finančno o-krepitev Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) >n za dokončno odstranitev vseh težav ki so doslej preprečile namestitev raziskovalnega centra na Krasu.
Zahteva po odstopu predsednice Stalnega gledališča F-JK
V upravnem svetu Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine je večina svetovalcev zahtevala odstop predsednice ustanove Hansi Cominottijeve. Slednja je v upravnem svetu zastopala tržaškega župana Ceco-vinija.
Odstop predsednice so v posebnem dokumentu zahtevali predstavniki KD, KPI, PSI, PSDI in PRI. Predstavnika Liste za Trst sta bila seveda proti odstopu Cominottijeve, saj je tudi ona članica LpT. Dva svetovalca sta se vzdržala. V dokumentu so svetovalci, ki zahtevajo odstop predsednice, predlagali, naj se spremeni zakonska osnova gledališča skratka, statut in naj Stalno gledališče F-JK postane javna usta-
Kot je bilo poudarjeno v resolu ciji, ki so jo izglasovali na nedavnem področnem kongresu, pa CGIL poziva deželno vlado, da takoj poseže pri osredoii vladi za uresničitev ekonomskega dela o simskega sporazuma in za zace tek pogajanj o novi namestitvi industrijske cone. Ta sporazum, je nadalje rečeno v dokumentu, predstavlja za Trst in vso deželo odločilno priložnost, da se aktivno vključita v mednarodno gospodar sko sodelovanje.
Drugi del resolucije CGiL pa je posvečen vprašanju razvoja irža škega pristanišča na državni ter mednarodni ravni, S strani dežele je doslej manjkala politih na velja, da se rešijo problemi '.e gospodarske dejavnosti, ki igra nenadomestljivo vlogo za razvoj Trsta. Zaradi tega je potrebno, da Comellijev od-
bor vzpostavi z Rimom različne odnose kot doslej in Ja zahteva od vlade uresničitev vsen zahtev tržaških gospodarskih krogov in tolikokrat izrečenih obljuD za rast naše luke.
Dve milijardi in pol lir
za gozdove v lelu 1982
Dve milijardi in pol lir, toliko znaša proračun za delovanje Deželne ustanove za gozdove v prihodnjem letu. Pred dnevi ga je izglasoval upravni svet ustanove, ki ga vodi deželni odbornik Tripani. 61,9 odstotka celotne vsote bodo porabili za izboljšanje, potenciranje in valorizacijo deželnega gozdnega bogastva.
JUTRI DEMONSTRATIVNA AKCIJA
Starši soglasno odklanjajo razcepitev šole na Opčinah
Svojih otrok jutri prvo uro ne bodo poslali k pouku, prav tako ne bodo poslali otrok k popoldanskemu pouku
Združenje staršev slovenske os-1 jutrišnji pouk dejansko pričel ob novne šole «France Bevk* na Opči- 9.30. Prav tako je združenje staršev
VČERAJ V PRISOTNOSTI OBLASTI
Odprli park Vile Engelmann
nah je v četrtek še enkrat jasno in odločno, predvsem pa — kar je najvažnejše — enotno postavilo svoje osnovne zahteve: openski osnovni šoli je treba zagotoviti vse potrebne prostore v okviru starega šolskega poslopja na Trgu Mcnte Re, kamor so zahajale generacije in generacije openskih slovenskih otrok in kjer naj bi bila pred leti izvedena vselitev italijanske šole le začasna rešitev. To v bistvu pomeni, da slovenski starši ne pristajajo na razcepitev šole in odklanjajo možnost, ki jo je nakazalo šolsko skrbništvo, da bi tri razrede preselili v novo šolsko poslopje v Vili Carsii. To svojo zahtevo bodo starši jutri zjutraj podkrepili z enotno demonstrativno akcijo, za katero so se bili v četrtek soglasno dogovorili. Svojih otrok namreč prvo šolsko uro ne bodo poslali k pouku. Tako se bo
.........................(M.lit.III.I..	.............................
5 PREDAVANJEM V NOVI DVORANI NA LICEJU «FRANCE PREŠEREN>
Jutri začetek dopolnilnih tečajev za profesorje višjih srednjih šol
Tečaji bodo okvirita razdeljeni v tri dele ■ Najprej bo na vrsti načrtovanje, nato interdisciplinarnost, zadnji del pa bo namenjen posameznim predmetom
S predavanjem prof. Bariče Ma- I štoru* in »Psihiatrija dojemanja na rentič,- Požarnik z ljubljanske uni višjih srednjih šolah*. Vse tri te-
verze na lemo »Metode kurikular-nega načrtovanja; operativna metodologija za interdisciplinarno izvajanje učnih načrtov* se bodo za čeli jutri popoldne v prostorih li ceja »Prešeren* dopolnilni tečaji za učno osebje slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Tečaji predstavljajo v letošnjem šolskem letu prijetno no vost in bodo služili profesorjem za izpopolnjevanje in pridobivanje novega znanja predvsem za načrtovanje dela in poučevanja.
Prav načrtovanju bo namenjen prvi del tečajev. Poleg predavanja prof. Marentičeve je v tem sklopu predvideno še eno predavanje, ki naj bi ga imel docent italijanske univerze, kateremu bo sledilo poročilo s praktičnimi primeri rav natelja ene od italijanskih višjih srednjih šol.
V drugem delu tečajev bo go-' vor prvenstveno o interdisciplinarnosti. Okvirno sta bili v tej zvezi najavljene tri teme: »Možnosti usklajevanja učnih načrtov fizike, kemije, astronomije, zgodovine filozofije in prirodopisa*. »Vplivi evropskih književnosti (slovanskih, germanskih in neolatin-skih) na slovensko literaturo. Slovenska literatura v evropskem pro
me bodo obdelali docenti ljubljanske univerze.
Tako predavanja prvega dela kot tudi drugega dela tečajev bodo skupna za vse profesorje in bodo potekala v Trstu in v Gorici.
Tretji del tečajev pa bo ome jen na predavanja o posameznih predmetih. V okviru programa so predavanja o poučevanju slovenščine, italijanščine, tujega jezika, znanstvenih predmetov, pravnih in ekonomskih predmetov in telesne vzgoje. Vsa predavanja te skupine bodo v Trstu.
poklonili spominu žrtev in položili venec k spomeniku padlim.
...................................>•>»•■
DR. VITO SVETINA NOVI RAVNATELJ TKB
pravil. Porabniki se bodo lahko po-služili v tem času uslug v naslednjih uradih: v Ul. Combi 8 za hranilni knjižnice in poštne bone in na centralni pošti v uradu v prvem nadstropju poslopja na Trgu Vitta rio Veneto 1 za pokojnine.
Upravni svet Tržaške kreditne banke v Trstu, je na svoji seji 29. septembra imenoval za novega ravnatelja tega našega osrednjega denarnega zavoda dr. Vita Svetino. Novi ravnatelj, ki nasleduje nedavno umrlega dolgoletnega ravnatelja dr. Žarka Simoniča, je uradno prevzel novo odgovornost s 1. oktobrom.
Dr. Vito Sveuna je že vrsto let aktiven v slovenskem zamejskem gospodarstvu in uživa ugled tako v slovenskih in italijanskih gospodarskih krogih Trsta in dežele, kakor tudi v matični domovini. Že drugo mandatno obdobje je pred sednik Slovenskega deželnega go spodarskega združenja, bil je rav natelj špediterskega podjetja Cen tralsped in je še predsednik Fi nančne družbe za mednarodni promet. Na novo odgovorno delavno mesto prihaja z bogatimi izkušnjami na področju kreditnega, finančnega in investicijskega sektorja gospodarstva, kar je zanesljivo jamstvo, da bo Tržaška kreditna banka pod njegovim vodstvom tudi v bodoče uspesno delovala, se raz vijala v korist krepitve slovenskega in splošno tržaškega gospodarstva.
Upravni svet TKB je istočasno z imenovanjem dr. Svetine za novega ravnatelja kooptiral v upravni svet Egona Krausa in imenoval za podpredsednika upravnega sveta njegovega dolgoletnega člana Josipa Panjeka.
• Poštna uprava obvešča, da bo poštni urad v Ul. Giulio Cesare 1 zaprt od jutri do 20. t.m. zaradi po-
Ob 28. obletnici poroke MILKE in
SERGIJA MILIČA
jima od srca čestitajo in želijo še obilo zdravih in srečnih let skupnega življenja hčerka Katja, sin Bogdan z ženo Eriko ter ma,j Kažita
Jutri praznujeta 40. obletnico poroke
IVA in VLADIMIR ŠČUKA
Še mnogo zdravih in srečnih let na skupni poti jima želijo hči Marta z možem in ljubljena vnukinja Vladica.
Izgoni iz stanovanj trkajo na vrata
»V prihodnjih mesecih bo moralo sta tržaških .družin zapustiti stanovanja v najemu in sedaj še ni povsem jasno, kam se bodo, po izgonu, lahko preselile*. Pretresljiva vest izhaja iz skupnega tiskovnega sporočila treh sindikatov stanovanjskih upravičencev, ki bodo prav zaradi tako težkega položaja sklicali v drugi polovici oktobra skupščino družin, ki jim preti izgon. Na skupščini bodo izdelali skupni dokument z zahtevami, ki ga bodo nato predstavili pristojnim oblastem, da bi čimprej dobili zanje ugodne rešitve.
Doslej so lahko, prek vsakotedenskih sestankov komisije na prefekturi, ublažili domet izgonov v mestu, sedaj pa se je stanje poslabšalo, ker zasebniki še vedno vztrajajo pri svojih prvotnih namerah: prazna stanovanja ne dajejo v najem, kvečjemu jih prodajajo za težke denarce, ie-teh pa si jih revnejše družine, take, ki so najbolj izpostavljene izgonom, ne more:o priskrbeti. Tržaška občina je sicer pred časom pozvala lastnike praznih stanovanj, naj jih oddajo v najem, njen poziv pa je naletel v veliki večini primerov na gluha ušesa...
• Zaradi vzdrževalnih del bo predor pri Montebellu zaprt prometu od C. do 8. oktobra in sicer od 23. do 5 ure.
sklenilo, da svojih otrok ne bo pošiljalo k popoldanskemu pouku, ki bi moral steči za nekatere razrede z jutrišnjim dnem zaradi pomanjkanja prostorov v starem šolskem poslopju.
Na potezi je sedaj šolsko skrbništvo. Na četrtkovem sestanku so starši tudi sklenili, da bodo zahtevali sprejem svoje delegacije pri šolskem skrbniku. Kaže, da je leta pripravljen na pogajanja. Izjavil je namreč, da bo osebno spremljal opensko zadevo in da bo sprejel predstavništvo staršev. To srečanje naj bi bilo predvidoma v četrtek.
Na srečanju bodo slovenski starši seveda dostavili že omenjeno zahtevo. Pripravljeni pa bi bili tudi na alternativno rešitev tega vprašanja. Alternativa pa je za openske slovenske starše v ustanovitvi nove slovenske šole, ki bi imela svoje prostore v novem poslopju v Vili Carsii. Tudi ta zahteva je zelo stvarna, saj je že sedaj, kot vemo, šola dokaj natrpana, treba pa je obenem upoštevati, da se Opčine stalno širijo in da se bodo tudi v perspektivi (dovolj je, da pogledamo regulacijski načrt) še razvijale. Prav bi bilo, da bi šolske oblasti že sedaj ukrepale in ne dovolile, da bi se čez nekaj let ustvarjale nove nevzdržne situacije prenatrpanosti in pomanjkanja prostorov.
Večje nadzorstvo pri prodaji zlata
• V tržaškem gradu se nadaljuje razstava »Perujsko zlato*. Jutri bo možen vodeni ogled razstave. Interesenti naj se zberejo ob vhodu grada, ob 17.30.
Protest sindikatov zaradi skrčenja prispevkov za luko
Pokrajinska enotna sindikalna federacija CGIL. CISL, U1L je poslala predsedniku vlade Spadoliniju, ministru za proračun La Malfi, ministru za državne udeležbe De Miche-lisu in vsem parlamentarcem demokratičnih strank dežele Furlanije -Julijske krajine brzojavko, v kateri izraža svojo veliko zaskrbljenost nad skrčenjem vladnih prispevkov za dograditev suhih dokov v Trstu, Genovi in Neaplju. Zaradi skrčenja (od 18 na 14 milijard lir) sg bo zmanjšalo že itak preskromno finansiranje za dokončanje suhega doka v Trstu, za kar je sedaj potrebnih 23 milijard. Sindikalna federacija zahteva zato spremembo odloka o skrčenju prispevkov, obenem pa poziva vse parlamentarce naše dežele naj posežejo v parlamentu, da bi bila pristaniščem spet dodeljena prvotno predvidena nakazila.
Vse zlatarne bodo morale v kratkem razobesiti v izložbah napise o točni teži in žlahtnosti zlata in drugih dragocenosti, ki jih predajajo v trgovini. Tako določa posebni odlok, ki ga je včeraj izglasoval ministrski svet in ki je naperjen zlasti proti špekulantom, ki večkrat prodajajo eno dragocenost za drugo Vsakdo bo sedaj lahko mjrno prebral točno sestavo in težo dragocenosti, ki jo namerava kupiti, vsakršno nepravilnost pri tem pa bo lahko javil pristojnim organom.
Včeraj opoldne so slovesno odprli park v Vili Engelmann. Gre za dokaj obsežen (6.600 kv. m.) ljudski vrt med ulicama Chiadino in Rossetti. Tržaška občina je za ureditev parka potrosila 200 milijonov lir, preure-
ditvena dela pa so trajala precej časa zaradi birokratskih težav in zavlačevanja. V parku so uredili tudi igrišče za otroke in kotalkališče, ki bo lahko služilo tudi drugim namenom. Niso pa še dokončali
DANES OB 11. URI V DOMU «A. SIIIK> V KRIŽU
Slovesno odprtje razstave arhitekta Viktorja Sulčiča
Pomemben kulturni dogodek za vso našo zamejsko skup. Pobuda je. naletela na odmev tudi v Argentini
Včeraj sta se poročila
MARTA BOGATEČ in
BORIS ZOBEC
Iskreno jima čestita in želi obilo sreče na novi ^ivljfnjski
sekcija KPI Dolina
poti
Jutrišnje predavanje se bo začelo ob 16. uri, potekalo pa bo v novi dvorani v četrtem, komaj dograjenem in opremljenem nad stropju poslopja liceja »Prešeren*. Dan kasneje bo ob ;sli uri predavanje v Gorici v prostorih kla sičnega liceja «Trubar».
• Delegacija dolinske občinske u-prave bo prisostvovala današnji ko memoraciji ob obletnici nacističnega pokola v prijateljski občini Mar zabotto. Dolinski upravitelji se bodo
Danes praznuje 90 let
FRANCKA FERLUGA vd. FERLUGA
Vse najboljše ji želijo hči M ar čela z možem Zorotom, vnuk Renato z ženo Lučko, posebno pa pravnuk David ter ostalo sorodstvo.
nost
V domu Albert Sirk v Križu bodo danes, ob 11. uri odprli spominsko razstavo arhitekta Viktorja Sulčiča, ki se je s svojim delom vpisal med najvidnejše ustvarjalce slovenskega duha in kulture na tujih tleh. Razstava, ki jo prireja domače KD Vesna, predstavlja pomemben kulturni dogodek ne samo za Križ, ampak za vso slovensko narodnostno skupnost, ki se bo tako oddolžila spominu človeka, enega ustanoviteljev sodobne argentinske arhitekture, ki je ostal vedno v tesnem stiku z domačim okoljem in s slovensko kulturo. To je prva Sulčičeva razstava v zamejstvu, svoje akvarele in skice pa je razstavljal v Beogradu leta 1957. Tudi v Križu bodo razstavljeni zlasti njegovi akvareli in njegove skice, zanimivo novost pa predstavljajo nekateri dokumenti in fotografije, ki pričajo o ustvarjalnosti in slovesu, ki ga je Sulčič užival v Južni Ameriki.
Na današnjem odprtju razstave bosta spregovorila umetnostni kritik prof. Milko Rener in pa Sulčičev osebni prijatelj Rudolf Klarič, ki bo podal zanimiva pričevanja o življenju pokojnega kriškega arhitekta. V kulturnem sporedu pa bosta nastopila priznani zamejski kitarist Igor Starc in pa gledališki igralec Livio Bogateč, ki bo prebral dve Sulčičevi pesmi. Današnje slavnosti v Križu se bodo udeležili tudi nekateri rojaki, ki živi:o sedaj v Argentini in ki so osebno poznali Viktorja Sulčiča, ki ga v tej državi
preureditvenih del v poslopju bivših konjušnic. Poleg oblasti so bili na otvoritvi prisotni tudi udeleženci študijskega srečanja o problematiki ljudskih vrtov, ki se je včeraj zaključilo s praktičnim prikazom novejših tehnik zdravljenja dreves.
Na sliki predstavniki oblasti med ogledom novega parka.
• Ob prazniku zavetnika živali bo
danes ob 10.30 v prostorih tržaške pomorske postaje vsakoletno nagrajevanje dobitnikov šolskega natečaja o živalih za leto 1980/81.
Rajonski sveti
NA CESTI MED PROSEKOM IN KRIŽEM
Zgoniški občinski svet
Na četrtkovem zasedanju zgoniške-ga občinskega sveta je župan Jože Guštin najprej poročal o splošnih zadevah in o javnih delih. Še posebej je poudaril, da je po javni licitaciji poverjeno gradbeno podjetje že pričelo z deli za izgiadnjo drugega dela telovadnice v vrednosti 400 milijonov lir. Stekel je tudi postopek za zamenjavo zemljišča pri Brišči-kih, na katerem bodo vaščani zgradili stavbo — spomenik v spomin na padle borce. Z elektrikarjem, ki je pred kratkim nastopil službo pa je zgoniška občina napolnila svoj organik.
Med raznimi sklepi, ki jih je občinski svet odobril, naj omenimo najem posojila pri državni hranilnici in posojilnici v znesku 69 milijonov lir za nakup tovornjaka za smetarsko službo in povoljno mnenje za jusarskim terenom, na katerem bo zkradil stanovanjsko hišo. Imenovali so tudi preglednike računov za lansko leto.
B. Si
Smrtim nesreča pešca
55-letni Dante Galante je takoj po nesreči podlegel poškodbam
sedaj zelo cenijo. V ta namen ma ramo omeniti, da je vest o tej razstavi prišla tudi v Buenos Airesa med naše slovenske izseljence in da sta o njej poročala tudi tudi angen-tinski tisk in televizija.
Posebno za to priliko bedo danes v domu Albert Sirk odprli novo razstavno dvorano, ki bo sedaj omoga čala domačim kulturnim delavcem učinkovitejšo dejavnost na razstavnem področju. Spominska razstava Viktorja Sulčiča bo danes odprta od 16. do 19. ure, med tednom pa v večernih urah.
V	sredo, 7. oktobra, se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3, sestal rajonski svet za Rojan - Greto - Bar-kovlje. Seja se bo začela ob 18.15.
V	četrtek, 8., se bo ob 20. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16, sestal rajonski svet za Kjadin - Rocol.
RAZPIS
ZGONIŠKE OBČINE
Zgoniška občinska uprava bo sprejela v službo za dobo treh mesecev negovalko za pomoč handika-piranim otrokom v otroškem vrtcu. Rok za predložitev prošenj zapade jutri ob 10. uri.
Dne 3. oktobra nas je zapustila naša draga mama in nona
AVGUŠTINA JAZBEC roj. ŠČUKA
Žalostno vest sporočajo sinova Pepl in Polde ter hčerka Marija z družinami
Trst, Koper, Tupelče, 4. oktobra 1981
Dante Galante
Na odseku kraške pokrajinske ceste med Prosekom in Križem je včeraj ponoči, nekaj po 1. uri, 19-letni Roberto Carli z Opčin, Ul. Bianca spino 10, podrl s svojim avtomobilom
..................................................n.................n.........
Gledališče, ki želi priti do vseh ljudi
znamke renault 5, registrska tablica TS 217147, 55-letnega Danteja Galanteja s Proseka 381. Galanteja, ki je baje pešačil ob levem robu ceste, je zadel z desnim blatnikom, ko je vozil v smeri proti Križu. Pa nesrečenec je obležal nezavesten na robu cestišča in še pred prihodom rešilca rdečega križa je izdihnil.
Na kraj nesreče je prišla tudi pa trulja prometne policije, ki je o-pravila vse meritve. Vendar dinamika nesreče še ni popolnoma jasna, Pristojni organi bodo verjetno šele v ponedeljek zaslišali Carlija in njegovega sopotnika. Že sedaj pa je mogoče reči. da sta k nesreči botrovala tudi dež in spolzko ce stišče.
Slovensko stalno gledališče želi iz leta v leto potrditi in še poglobiti svoje stike z ljudmi, kar se veda pomeni ohraniti dosedanje gledalce in abonente in pridobiti nove ljubitelje. Prav v smislu pridobi vanja novih gledalcev je bilo že marsikaj storjenega, naj tu omenimo le gostovanja v okoliških vaseh in na podeželskih odrih, s pridobljenimi izkušnjami pa se pora jajo tudi nove ideje in seveda pobude.
Gledališče ne sme biti »priboli-
nia in tudi rezultati. Dejstvo pa je. I stopili tudi igralci, da je včasih pot do novih gledal | Tako je v krajih dolinske občine cev in ljubiteljev težavna: treba je igralec SSG Tone Gogala recitiral prebiti led. treba ie najti not do na odprtem monologe iz Lmharlo-pameti in do src Hudi. Niti dober j vega Matička se ženi». v Treu-reperloar ni vedno zadostna garan čah je bil posvet z vaščani, na ka cija. v sodobnem svetu obstala pač | terem sta sodelovala igralca Silvij vrsta pregrad, ki ločujejo človeka Kobal in Adrijan Rustia. Gleda od pristnega in resnično vrednega liščniki so torej s kombijem že
umetniškega izraza. S temi pregradami pa se hočeš nočeš srečuje vsako gledališče (in ne samo gleda lišče) potrebni sta torej spretnost in fantazija, brez katerih ne bo šek* izbrancev, ampak živa hrana Mohamed nikoli našel voti dr gore. širokih slojev Hudi. To lahko je in	ških vaseh, ovit v plakate ie dro-
SSG to hoče	biti. saj se iasno za-	ški vaseh, ovit v plakate ie dro
veda svojega poslanstva in svoje ben trojanski konjiček, s katerim odgovornosti	do celotne slovenske	so naši gledališčniki želeli «pope
narodnostne skupnosti v Italiji ter sl rit H abonmajsko kampanio in pri (	,	.	,
svoje vlnae	v širšem slovenskem	H tudi do tistih, ki v gledališče,	občinštvom	bodo	imeli	i;
in ne samo	slovenskem kulturnem	niso zahaiali. skratka, preskočiti	Kombi	pa	ne	bg	potoval	le po tr-
prnstnru. Lepe misli in dobra na- plot. ki večkrat ločuje. Zvočnik na j žašk: pokraimi amvak bo šel na čela pa ostanem prazna in brez kombju ie oddajal razne g,asbene. obisk tudi na Goriško m v ut ne predmetna, če jim ne sledijo deja-1 motive iz predstav, ponekod so na-1 ško Slovenija.
»obredli* dolinsko občmo in zgoni-Skn, bili so. kol smo že zapisali, v Trebčah, včeraj po so se ustavili pred slovenskim licejem «F. Prešeren» in pred učiteljiščem »A. M. Slomšek*. Obiske, ki smo jih našteli, so torej opravili ta teden, v tednu, ki" ie pred nami, pa bodo obiskali devinsko nabrežniskn občino, slovenske vasi v tržaški občini in tudi mestne predele, posvet z Zgoniku.
Ob vsem tem delu. ki zahteva precejšen trud, pa tudi veliko navdušenja, ie treba povedati, da zasluge za pobudo ne gre pripisati le upravi gledališča, ampak vsem, ki v gledališču delajo, to je igtalcem in ostalemu osebju. Gledališče ostaja kljub vsemu organizem, ki združuje ljudi na podlagi navdušenja in ljubezni do ustvarjanja in ni in ne more biti mrzel urad, kjer ie vsak zagledan v svoj pisalni stroj in v uro, ki odšteva čas do odmora.
Gledališčniki so nam tudi povedali, da so lindie sprejeli njihov kombi malce začudeno, potem pa so pristopili in poslušali, upamo, da bodo srečanja rodila črviček radovednosti in pozneje ljubezen. Za tiste, ki v gledališče že redno za bajajo, pa lahko napišemo, da je SSG naredilo in bo naredilo vse, da bo tudi letošnja sezona zanimiva in kvalitetna.
Identificirali žensko petkove nesreče
Dva uslužbenca centra za umsko zdravljenje iz Ul. Gambini sta včeraj dopoidne identificirala žensko, ki jo je v petek zvečer podrl avtobus na obalni cesti. Gre za 37-letno Gigliolo Apollomo s Trga At-tilio Hortis 2, ki je bila na zdravljenju v omenjenem centru Njeno zdravstveno stanje ostaja še naprej zelo resno.
Motociklist z nogo udaril v avtomobil
Na odseku Ul. Farneto, kjer so na cesti v teku dela, je včeraj pa poldne 29-letni motociklist Paolo Smrekar, ki se je s svojim motorjem znamke moto guzzi 500 peljal proti višjemu delu ulice, z levo nogo udaril v levo stran zadnjega odbijača nasproti prihajajočega avtomobila znamke fiat 128, ki ga je vozil 61-letni Giordano Ulcigrai iz Ul. Maršala 8. V trčenju si je Smrekar huje poškodoval levo nogo, za kar se bo moral zdraviti približno mesec dni.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
J03IPA DE VECCHIJA STARCA
se iskreno zahvaljujmo vsem sorodnikom, prijateljem, godbi In pevcem in vsem tistim, ki so na katerikoli način sočustvovali
z nami.
Žalujoči svojci
Trst, 4. oktobra 1981
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta in nonota
MATIJE GRGIČA
(MARKOTOVEGA)
Posebna zahvala župniku M. Živcu, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Sin Emil z družino
Padriče, 4. oktobra 1981
• V torek bo na sedežu CGIL v Ul Vidali 1 tiskovna konferenca, ki jo sklicujejo deželna tajništva e-notne sindikalne zveze delavcev trgovinskega in turističnega sektorja; govora bo o trenutnem stanju spora za obnovo delovne pogodbe turističnega sektorja.
4. 10. 1971
Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta
4. 10. 1981
EDIJA ŽERJALA
se ga spominjajo
Kroglje, 4, oktobra 1981
žena Francka, sin Edi ter hči Sonja z družinama
4. 10. 1978
4. 10. 1981
Ob 3. obletnici smrti žene in mame
DORE SAMEC por. SANCIN
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Mario ter sinova Primož in Zoran
Boljunec, 4. oktobra 1981
AKTIVNOST TRŽAŠKE SEKCIJE «ITALIJA-ZSSR»
Začenja se nova delovna sezona združenja za kulturne odnose s SZ
Tudi za tržaško sekcijo Italijanskega združenja za> kulturne odnose s Sovjetsko zvezo (Italija-ZSSR) se v teh dneh začenja nova delovna sezona. Ta kulturna ustanova, ki je nastala na pobudo nekaterih naprednih razumnikov v času tako imenovane «hladne vojne*, ko je hilo o SZ skorajda prepovedano govoriti, šteje danes več tisoč članov po vsej Italiji. V vsedržavnem vodstvu združenja so osebnosti vseh demokratičnih političnih usmeritev, od komunista Pajette do demokristjana Granellija in republikanca Biasinija ter umetniki in kulturniki kot so Edoardo De Filippo, Cesare Zavattini, Leonardo Sciascia ter Giorgio Strehler. Osrednja naloga združenja je krepitev vsestranskih kulturnih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo, ustanova pa si prizadeva tudi doseči boljše spoznavanje sovjetske zgodovine in u-metnosti med Italijani, v zadnjih letih pa nosi veliko zaslug tudi pri vzpostavitvi boljših gospodarskih odnosov med Rimom in Moskvo. «Italija-ZSSR», katerega osrednje vodstvo je v Rimu, ima podružnice in sekcije po vseh deželah Italije.
V tajništvu tržaške sekcije (Ul. Torrebianca 13, tel. 60158) je v teh dneh v polnem teku vpisovanje za tečaje ruskega jezika, ki se jih lah-
ko udeležijo vsi, ki so dokončali nižjo srednjo šolo. >V Trstu prirejajo tečaje ruskega 'jezijca že več kot dvajset let. zanimanje zanje pa iz leta v leto narašča, .zlasti-med mladimi. Prvo srečanje tečajnikov bo prav jutri v ponedeljek, 5. oktobra, zato tisti, ki ga to zanima, naj pohiti z vpisom. Celoletni tečaj ruskega jezika stane približno 150 tisoč lir, v tej ceni pa niso vštete slovnice, slovarji in razni učbeniki.
Tržaška podružnica, ki ji predseduje Saverio Giacchetti, pa ima v programu še druge zanimive pobude,- v prvi vrsti pa turistične izlete v SZ z ogledom mest in zgodovinskih znamenitosti, a tudi z neposrednim spoznavanjem vsakdanje sovjetske stvarnosti. Pri tem posveča posebno pozornost mladim, za katere veljajo posebni poupusti. V ta namen je treba poudariti, da sovjetska vlada vsako leto razpiše deset štipendij za mlade Italijane, ki se učijo ruščine in se nato nameravajo izpopolniti v tem jeziku.
Sekcija «Italija-ZSSR» razpolaga v Trstu z bogato knjižnico ter izborom sovjetskih revij, ki so na razpolago vsem članom združenja ter vsem tistim, ki se za to zanimajo. Na sedežu v Ul. Torrebianca, ki je odprt od ponedeljka do petka
auiiiimimmiiitiiitiiuiiiliililiiiiliiiiiaiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiHimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiuiiiuiiiiiHiiMtniiiiiiiiin
TRŽAŠKO GIBANJE ŠTEJE OKROG 150 ČLANOV
Esperanto kot sredstvo razumevanja med narodi
ne bo uveljavil kot učni predmet na šolah. Esperantisti upajo, da bo kdaj do tega tudi prišlo. V pričakovanju tega trenutka pa prirejajo na sedežu združenja teča je teea jezika in ravno v teh dneh se je pričel vsakoletni tečaj za začetnike. Interesenti se lahko zglasijo na se dežu društva v Ulici Trento 1 vsak torek in petek v večerni urah.
Natečaj
devinsko-nabrežinske občine
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava .je razpisala javno selekcijo na podlagi listin in izpitov za sedem mest kvalificiranih delavcev, dodeljenih raznim storitvam in smetarski službi. Natečaja se lahko u-deležijo kandidati od 18 do največ 35 let starosti, razen zakonskih izjem. Zahteva se diploma nižje trt$ijef štMe/^&i^b-i&mla so na čažpolago na dbčhfsRem uradu za prevajanje in stike z javnostjo.
med 17. in 19. uro, pa prodajajo .tudi originalne ruske predmete, pristne obrtniške izdelke ter knjige in plošče v ruščini, člani združenja pa se ukvarjajo tudi z ostalimi aktualnimi problemi v zvezi s sodelovanjem Italije in SZ in v tem okviru se je pred kratkim delegacija tržaške sekcije »Italija-ZSSR* udeležila znanstvenega seminarja o vprašanju onesnaževanja morja, ki je bil v Odesi.
Italijansko združenje za kulturne odnose s SZ je dalo v preteklih letih pobudo tudi za pobratenja nekaterih italijanskih in sovjetskih mest. Danes so tako na primer pobratene Firence in Kijev, Turin in Volgograd ter Milan in Leningrad. Voditelji tržaške sekcije pa si že več let prizadevajo, da bi tudi naše mesto vzpostavilo konkretne odnose s kakim sovjetskim mestom in se nato po možnosti z njim tudi pobratilo.
f Čestitke
Jutri praznujeta 40. obletnico po roke MIRO in IVA ŠČUKA. Vse najboljše v prihodnjih letih jima želijo Ladi Vodopivec sen., Jožka in Ladi.
Danes praznuje rojstni dan ZORKA OREL por. BEČAJ. Vso srečo ji želijo svojci.
MILVANA in LADI KOBEC sta povila novorojenčka. Srečnima staršema voščita, novorojenčku pa želi ta, da bi bil srečen in vesel, družini Gustinčič in Prodan. Istočasno čestitata tudi babici in dedku.
Včeraj je praznovala NEVENKA PETAROS 19. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, očka in sestra Vesna.
Te dni sta praznovala rojstni dan MITKO in NEVINA iz Gropade. še mnogo sreče in zdravja jima voščijo vsi, ki ju imajo radi.
Včerai je praznovala 16. rojstni dan TAMARA DANIELI. Vso srečo in da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji želijo Sonja, Andreina, Tanja in Sabina.
Danes je stric GEORGIO star 25 let. Polno zdravja in n^poha v živ-lienju mu želi mala Erika in vsi domači.
KULTURNO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN*
obvešča vse pevce, da bo pevska vaja v torek, 6. t.m. ob 20. uri. Obenem obvešča tiste, ki bi radi pristopili k pevskemu zboru,'tftUse vaje udeležijo.
V BORŠTU SO POKOPALI STANISLAVA PETAROSA
Esperanto — sredstvo zbliževanja in bratstva med narodi. To je geslo mednarodnega esperantistične-ga gibanja, ki šteje več članov tudi v našem mestu. Kaj je esperanto? Esperanto je mednarodni jezik, ki je nastal ob koncu prejšnjega stoletja na pobudo poljskega Zida, dr. Ludvika Samenhoffa. Ta je smatral, da bi bna najboljša rešitev nacionalističnih sporov, ki so se tedaj pojavljali na Poljskem, sprejetje skupnega, nevtralnega jezika, ki naj bi zbližal ljudi različnih narodnosti. To mu je deloma uspelo, saj je skupno z nekaterimi sodelavci sestavil jezik, ki fe nekakšna mešanica glavnih evropskih jezikov, poleg seveda tistih, ki so temeljne važnosti: latinščine in grščine.
' Esperanto je prodrl predvsem v državah vzhodne Evrope, nesaj ponj pa v zahodni Evropi. Razširjen pa je po. četam avjtji. državami, kjdr je gibanje najbolj razširjeno je gotovo Madžarska, kjer obstaja univerza z espe-rantskim učnim jezikom' in so publikacije v tem jeziku na prodaj tudi v kioskih in knjigarnah. Zanimivo je, da poleg občasnih publikacij posameznih združenj obstajajo redni časopisi v tem jeziku.
Omembe vreden je tednik, ki ;z haja v Zahodni Nemčiji in sprejema prispevke iz celega sveta. V tem jeziku izhajajo tudi gospodarske in znanstvene revije. Kot nam je s pomočjo prevodov spoznal Pre-n.ia dr. Della Loggia. čeprav ie esperanto sicer mrtvi jezik, se pa stalno razvija in je vedno sodoben.
Obstaja tudi bogata izvirna literatura v tem jeziku, poleg tega pa obstaja jo prevodi vseh važne j sili literarnih del. Neki član gibanja nam je med drugim izjavil, da je s pomočjo prevovod spoznal Prešerna, Cankarja in Župančiča.
Tržaško esperantist.ično gibanje ,
Ima svoj sedež v Ulici Trento 1, i šteje približno 150 članov in deluje v tesnem sodelovanju s podob ni mi organizacijami Slovenije in «Jugos’avije. Tako so pred mesecem dni imeli seminar in družabno \ srečanje v Crikvenici. V programu imajo srečanje mladin esperantistov ■ o literaturi obeh narodov, ki bo decembra. Povedali so nam. da so stiki z jugoslovanskimi esperan tisti zelo plodni, saj ima esperan-tištično giban:e v Jugoslaviji zelo bogato tradicijo. Kot dokaz za to navajajo deistvo, da ie tudi Tito zelo dobro obvladal esperanto.
Vsekakor pa bo esperanto omejen na ožji krog ljudi, dokler se
■fMmiiiiiiitiiiiimiMMiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiMiiiMiiiiiiiHiniiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiMiiiuiiiKiiiiMmiiiiiiiMiiiii
Nova športna trgovina v Bazovici
i
V četrtek, 1. oktobra, smo pospremili k zadnjemu počitku na doma če pokopališče v Borštu tov. Stanislava Petarosa, ki je nenadoma umrl dne 28. septembra 1981.
Pokojni Stanislav se ie rodil v Borštu na št. 79 (po domače pri l>hovih)' dne 2.3.1905 Že kot mla denič se ie vključil v pevski zbor «Slovenec» in v cerkveni zbor. Kot
mnogi naši fantje in možje je bil ob izbruhu druge svetovne vojne vpoklican v posebni bataljon. Ob razpadu Italije se je skupno z drugimi tovariši z vlakom vračal domov. Ko so se bližali Trstu so bili obveščeni, da so na tržaški postaji Nemci. Poskakali so z vlaka, se razšli in se tako rešili gotove aretacije.
Stanislav se .je srečno vrnil domov in se novembra leta 194? vključil v delovanje OF ir. sodeloval do vstopa v partizane ,
14. aprila 1944 je vstopil v partizane v Garnizon Mali Koren, nadalje je služil pri K M. Stari Trg - Kolpa, K.M. Metlika, K.M. Ljubljana in nato v I. Strelskem bataljonu KLVP do septembra 1945.
Po demobilizaciji se je vrnil domov, takoj se je pridružil delovanju PD Slovenec in kot pevec pri moškem in mešanem zboru sodeloval do leta 1976.
Za aktivno sodelovanje v NOB je prejel od jugoslovanskega konzulata v Trstu dve odlikovanji: leta 1951 »Zasluge za narod* in letos «Orden za hrabrost*.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
Sekcija ZVPI-ANPI Boršt - Zabrežec
Danes, 4. oktobra, bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12
PRAZNIK KALAMAROV
Čakajo vas sveže ribe, dobro vino, domače pecivo, klobase in jota ter bogata loterija, vse ob zvokih poskočne glasbe.
Vabljeni!
Sl
vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni
DAN PLANINCEV SPDT
ki bo v nedeljo, 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Paulega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14. uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi.
Pot do travnika bo zaznamovana s kažipoti.
V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 82
FERDO KOZAK
«PUNČKA»
Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Režija: JOŽE BABIČ
PREMIERA
v petek, 9. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red A — premierski PONOVITVE
v soboto, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure).
Kino
Ariston 15.30 »Competition*. Richard Dreifuss.
Ritz 14.30 «Excalibur».
Eden 17.30 »La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Storie di ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepoveden mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 »La tragedia di un uo-mo ridicolo*. Ugo Tognazzi.
Cristallo 16.30 »Una vacanza del cactus*. A. M. Rizzoli. E. Canna-vale.
Aurora 16.00 «Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Capitol 16.30 «Per favore occupati di Amelia*. Barbara Bouchet, Ren-zo Montagnani.
Moderno 15.00—22.00 «Le facce della morte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 »Roller boogie*.
Filodrammatico 15 00 «Le ragazze super p . . . ». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 »Belle, erotiche e maliziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.15 «11 giorno del
čebra*. F. Nero.
Radio 15.45 »Porno amante notturno* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 «Chissa perche capi-tano tutte a me*.
Razstave
V	galeriji «Tribbio» na P.zza Vec-chia so odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja, ki živi in ustvarja v Šanghaju. Doslej je razstavljal že v Firencah, Vidmu, Cortini d'Am-pezzo in Veroni. V Trstu bo razstavljal do 16. oktobra.
V	galeriji «Corsia Stadion* v Ul. Battisti ■ 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16. t.m.
Na željo prirediteljev je Bambiče-va razstava v miljski galeriji «H Mandracchio* odprta še danes od 10. do 13. ure.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, bo do 10. t.m. razstava del s slikarskega ex tempore v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA.
KD Vesna
prireja danes, 4. oktobra, ob 11. uri v domu Albert Sirk v Križu odprtje spominske razstave
arh. VIKTORJA SULČIČA
Sodelujeta član SSG Livio Bogateč in kitarist Igor Starc. Uvodna beseda: prof. Milko Rener in Sulčičev prijatelj Rudolf Klarič. Razstava bo danes odprta od 16. do 19. ure.
Vabljeni
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča obiskovalce zborovod-ske šole, da bo pričetek pouka v torek, 6. oktobra, ob 17. url na Glasbeni matici v Trstu.
MOŠKI PEVSKI ZBOR »VALENTIN VODNIK* - Dolina VABI
vse pevce, da se udeležijo vaje, ki bo v torek 6. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih.
VABILO VELJA TUDI ZA VSE DOLINČANE in NEDOLINČA-NE, POSEBNO ZA MLADE, KI BI RADI PRISTOPILI K ZBOROVSKEMU PETJU.
SLOKAN KS0
PADRIČE
vabi
nove in stare pevce in pevke na prvo pevsko vajo v novi sezoni, ki bo v torek, 6. t.m., ob 20. uri v prostorih Gozdne zadruge.
GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu
KONCERTNI ABONMA Sezona 1981-82
TRIO LORENZ, sodeluje Jože Falout, rog MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE,
dirigent Stojan Kuret PRIMOŽ NOVŠAK, violina ROLE MASER, klavir VLADIMIR KRPAN, klavir IRENA GFAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir TRIO DI TRIESTE MARJANA LIPOVŠEK, alt MARIJAN LIPOVŠEK, klavir SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Žarko Hrvatič, violina MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra, dirigent Mirko Slosar
CENE ABONMAJEV
—	Parter 23.000 lir	— Mladinski in invalidski 12.500 lir (parter)
—	Balkon 15.000 lir	— Mladinski in invalidski 9.000 lir (balkon)
Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 11. - 13. ure od jutri, 5. 10., dalje. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 12. L m.
23. oktober 1981:
13. november 1981:
25.	november 1981:
11. december 1981: 8. januar 1982:
22. januar 1982:
26.	februar 1982:
26. marec 1982:
23. april 1982:
Razna obvestila
Foto - krožek Trst 80 obvešča, da bo seja 9. oktobra ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/n. Po seji bo vpisovanje za fotografski tečaj. Program tečaja: teorija, snemanje,'razvijanje in tiskanje v društveni temnici.
Izleti
Tržaška federacija KPI prireja od 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije. Cena izleta je približno 500.000 lir. Vpisovanje še danes, 4. oktobra.
Prosveta
KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti nas je zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu.
KD Rdeča zvezda vabi na pred ;stavitev abonmajskega, repertoarja za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Na sreča nju, ki bo v četrtek, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu, bodo sodelovali člani SSG iz Trsta.
KD Rovte Kokmkovec priredi 10. t.m., ob 19.30, v društvenih prostorih v Ul. Monte Semio št. 27, nastop pevskega zbora «Tina Modotti*. Izvajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij.
Mali oglasi
GRADBENO podjetje prodaja stanovanja v gradnji v majhnem stanovanjskem kompleksu pri Domju. Telefon 040/827636 od 18. do 19. ure.
IŠČEMO sposobno, zdravo in pošteno kuharico srednjih let z referencami za dvočlansko družino za dobo 6 mesecev v Švici in e-ventualno 6 mesecev pri morju. Nudimo odlično plačo, po spoi a zumu. Samo resne ponudbe na naslov: Buffon Luciano, Fara ob Soči. Ul. Gorizia 60 - tel. (0481) 99-637.
PRODAM dvostanovanjsko hišo po trebilo popravila z 900 k v. m zemljišča dva' km izven' rrifckth.' ‘Telefon 040/822602.
IMAŠ kaj prostega časa? Bi rad zaslužil 100.000 ' lir dnevno? Javi se jutri, 5. oktobra, ob 17. uri v Nabrežini št. 145.
PRODAM avto alfa romeo 2000 ber-lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222.
PRILETEN Tržačan s pokojnino, pripravljen se preseliti tudi v Gorico, išče gospodično, iz Trsta ali okolice, Slovenko, s smislom za gospodinjstvo, pod 70 let, za poroko ali skupno življenje. Resne ponudbe poslati na naslov: Pošta Trst -poštno ležeče, osebna izkaznica št. 42530106.
I
pam železnina
|\/| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, kmetijstvo in zo dom TRST (Industrijska cono)
D O M J O, 132 Tel. 824-979
ASISTENT v kemijskem laboratoriju dobi takojšnjo zaposlitev. Telefonirati na št. 040/568233 v jutranjih urah.
KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246.
18-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390.
telefon (040) 7946 72
BAM BIČEVA olja iz leta 1949 »Na juriš*, «Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami predmetov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docce 12, 34128 Trst - telefon (HO / 572734.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico za poldnevno zaposlitev vsak dan. Telefon 040 - 755262.
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v elektrikarski, inštalaterski ali avtomehanični stroki. Telefon 040/229392.
PRODAJAM vpeljano ribarnico v okolici Trsta, Informacije v uradnih urah na tel. št) 040/62-928.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima ria /azpolago' v skladišču HI. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
<E>
* TUD
upr DARWlL
?T KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO
In plača do 14.000 lir za gram Karali - na|večja resnost -odkup palic
TRST
Trg Sv. Aniona 4 (Z. nadstrop|e)
PRODAM novo stanovanje veliko 70 kv, m z vrtom - 150 kv. m pri Domju. tel. 040/228390
PRODAM delno neuporabljiv lesen «borjar» z ograjo in zložljivimi deli (velik približno 90 kv. m). Telefonirati v večernih urah na št. 040/220554.
ZAPOSLITEV v trgovini z nadome stnimi deli za kmetijske stroje nudimo prodajalcu z nekajletno prak so na tem področju. Plača po dogovoru in soudeležba pri dobičku. Interesenti naj pokličejo na štev. 0481/84-758 v delovnem času ah na 0481/85 728 v večernih urah.
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390-788.
^GROZDJE ZA VINO ^
^'^^jsUPERORTOFRUT-nCOL0 - Trg Cagni 1
( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT
					
Prav sreili Bazovice so včeraj odprli novo, lepo opremljeno trgovino športne opreme. Na sliki vidimo lastnika Žarka Eučko s sestro iu materjo, ki mu pomagata pri poslu.
Danes, NEDELJA, 4. oktobra
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 12.01 in zatone ob 21.20
Jutri, PONEDELJEK, 5. oktobra
DUNJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,2 stopinji, najnižja 14,7, ob 18. uri 18,6 stopinj, zračni tlak 1006,3 mb. narašča, veter 4 km na uro južni, vlaga 74-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
RODILI SO SE: Elisa Bucaj, E-lisa Sossi, Rossella Miniussi, Daniel Braini, Marco Segina, Christian Tropeano, Martina Burlo, Valentina Albanese, Maria Chiara Bu-rigana.
UMRLI SO :70 letni Marcello Giacomelli Battiston, 76 letni Muhamed Junuzovich, 69-letni Giuseppe Arbo-ritanza, 4D-letni Luciano Aliotta, 33-letni Pietro Cossino, 49-letna A-melia Zol por. Mocher, 63-letria Ita-lia Vittoria Sarpato, 40-letna Branka Klemenc por. Giusti, 81-letna Luigia Querin vd. Querin, 62-letni Vladimiro Turk.
Včeraj - danes
OKLICI: kapetan dolge plovbe Claudio Maranzana in prevajalka Franca Rabusin, podčasnik Giuseppe Nunziatp in bolničarka Aruia Sirico, zidar Emilio Diviacchi in tekstilka Silvestra Iannelli, finan-car Nicola Bergantino in gospodinja Donatella Di Cecca, agent jav-
[ ste poskusili 1 L pri meniji
kinoiotoa •
čegulin
ul rtuzzini 91
ne varnosti Sandro Silvestri in gospodinja Fulvia Bodani, avtoličar Marino Rodela in uradnica Patrizia Marsich, šofer Giorgio Visintin in strežnica Marisa Norcini, trgovec Robi Zanon in univerz, študentka Cinzia Moscato, finančni stražnik Antonino Azzeglio in prodajalka Patrizia Cerocchi, delavec Ennio Stefani in bolničarka Fabiola Merce-naro, finančni stražnik Antonio Ver-ga in gospodinja Antonia Canterel-la, uradnik Alessandro Miculan in pletilja Ines Tosolini, delavec Sal-vatore Terzo in gospodinja Maria Teresa Saladino, gradbenik Mario Camillo Gaiardo in uradnica Mi-chela Sacchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.J0 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Se vero 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 22H124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 2114)01; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljati: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje; tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 2U ure, tel. 68 441.
LOTERIJA					
BARI	84	12	72	42	38
CAGLIARI	70	58	85	72	36
FIRENCE	3	74	47	54	53
GENOVA	4	64	25	17	62
MILAN	50	25	39	65	21
NEAPELJ	14	8	53	7	27
PALERMO	62	32	31	22	12
RIM	85	17	4	55	48
TURIN	18	60	34	40	25
BENETKE	22	64	19	33	76
ENALOTTO					
2 2 1 IX	1	2 2	1	1 1	1
KVOTE 12 — 19.289.000 lir 11 —	586.400	lir
10 -	50.300	Ur
AISLI, italijansko združenje šol angleškega jezika (Associazione Ita-liana delle Scuole di Lin-gua Inglese) je nastalo decembra 1979. leta z namenom, da zagotovi pouk angleškega jezika v I-taliji. Glavni namen združenja je združevati in u-sklajevati šolske inštitute, ki se obvežejo zagotoviti najbolj kvaliteten pouk tega jezika v Italiji. In ker vsaka obljuba dela dolg, sprejema združenje le tiste inštitute, ki jamčijo popolno resnost. Podvržen kontrolam, mora inštitut, ki je vključen v AISLI, poleg tega, da ima ministrsko pooblastilo, tudi skrbeti, da njegova reklama odgovarja resnici, da so postavljeni si rezultati bili res doseženi, da poučujejo res najbolj kvalificirani docenti in naposled, da se cene gibljejo v dostojnih mejah in niso podvržene špekulacijam. Poleg teh garancij, jci jih nudi študentu (če ta ni zadovoljen, se za katerokoli stvar lahko obme na združenje), ščiti Al SLI tudi predavatelja angleščine pred težavami, na katere naleti tisti, ki mora nastopiti službo v tuji državi. Združenje bo doseglo svoj namen, ko bodo vanj včlanjene vse šole angleškega jezika. Tako bo doseženo zaščiteno kritje, ki bo obsegalo vse inštitute za poučevanje, predvsem pa zagotavljalo študentom homogeno angažiranost. Zaenkrat je v Trstu v AISLI vprisa-na BRITISH SCHOOL.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tiki
foto-kino (
kontaktne leče

Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03 71
m
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
iM«
ORVISI
Vse Igrače za igre na prostem (na vrtu)
bogata izbira koles, triciklov, motociklov
(ročnih in električnih) Itd.
TRST — Ul. PONCHIELLI 3
CASTEL
Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA
lnstaiaci|e in naprave za centralno gretje
GORIŠKI DNEVNIK
ODGOVORI NA INTERPELACIJE SVETOVALCEV V GORICI
Zakon o štetju ne predvideva dvojezičnih popisnih pol
Usposobili bodo nekaj dvojezičnih popisovalcev - Težave za MMP Štandrež zaradi pomanjkanja carinikov
cZakon ne predvideva, da bi v goriški občini ob sedanjem popisu prebivalstva uvedli dvojezične po-pisnice*. je na seji občinskega sve ta v petek zvečer župan Scarano odgovoril svetovalcu Acu Mermolji (KPI), ki mu je o tem zastavil ustno vprašanje Pač po bo občina, je nadaljeval župan, s tečajem, ki se je pričel včeraj, usposobila dvojezične popisovalce, ki bodo razdeljevali in zbirali popisnice po okoliških vaseh.
Občinska seja, a kateri je govor, se je namreč pričela z vprašanji svetovalcev. Leta so bila nadvse številna in so nekateri svetovalci, kot demokristjan Piani, zastav.li kar pet vprašanj hkrati. Skoraj vsi pa so želeli izvedeti, kdaj bodo popravili ločniško cesto (Ul. Brigata Re). Podžupan in odbornik za javna dela Del Ben (PSI) je ob ljubil, da mu je predsednik ANAS (cesta je državna) med svojim nedavnim obiskom obljubil a-sfaltno prevleko na cesti v tem ali najkasneje v naslednjem mesecu. Cesta je namreč zaradi poprejšnjih del (položili so kanalizacijo) polna lukenj in se zaradi njih lomijo avtomobilske vzmeti.
UPRAVA
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
sporoča vsem lastnikom kupona v vrednosti 7.000 lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le-ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo na u-pravi Primorskega dnevnika Drevored XXIV. maja št. 1 v Gorici naslednje knjige po znižani ceni:
1.	Černigoj: Monografija
2.	Slovenska plemiška pisma
3.	Kneippov Priročnik
Glede uporabe bazena so dolgo razpravljali. «Goriza nuoto*, ki je dobila objekt v upravo, zahteva od ostalih društev in nevčlanjenih koristnikov tako visoko vstopnino, da je plavanje postalo pravi luksuz. Župan je že pisal društvu, da tako ne gre, a očitno brez uspeha.
Težave carinske službe v Gorici, ki se bodo z odprtjem MMP Štandrež še povečale, imajo korenike, kot je rekel župan, v nezainteresiranosti carinikov v Italiji, da bi prišli službovat v Gorico. Trgovinska zbornica jim je celo zagotovila stanovanja, pa tudi ta ponudba ni bila dovolj vabljiva. Kot je v svojem vprašanju dejal Lam-berti (KPI), obstaja nevarnost, da bodo po odprtju MMP Štandrež de-klasirali sedanji MMP Rdeča hiša v dvolastniškega, kar bo Gorici prineslo občutno škodo.
Časovno dolga in vsebinsko po globljena je bila razprava o izbiri obrtnika, ki bo prevzel samopo strežno restavracijo na MMP štandrež. Pogoji so bili trije: znanje jezikov, po možnosti slovenskega (če ga ne bo znal gospodar, pa naj ga zna njegov uslužbenec), finančna solidnost in družinsko vodenje obrata. Najemnika mora poiskati občina, ki je lastnik prehoda. Ko bodo ustanovili javno družbo, bo nanjo prešla skrb za to in za druge dejavnosti na prehodu. Vsekakor bo vprašanje rešila gospodarska komisija občine. Sejo so začeli okoli 19. ure, sklenili pa so jo ob eni uri po polnoči.
v deželi Furlaniji - Julijski krajini, spregovorili pa bodo tudi o družbenopolitičnem in gospodarskem stanju v državi.
Na kongresu bodo predlagali nov razvojni model italijanske družbe, izvolili bodo novo vodstvo in deželno delegacijo za vsedržavni kongres ki bo od 16. do 21. novembra v Rimu. Sklepne besede bo izrekel konfederalni tajnik Rinaldo Scheda.
Melni kongres CGIL od 8. dalje v Gorici
V četrtek, petek in soboto, 8., 9. in 10. oktobra bo v deželnem avditoriju v Gorici peti deželni kongres CGIL. Pričel se bo v četrtek ob 15. uri. Na kangresu največje sindikalne organizacije bo 350 delegatov v imenu 100.000 včljanjenih razpravljalo o položaju delavskega razreda
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
La Goriziana
____________ S.T. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 • TEL. 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
	
Ltn K	tel. 81-032 EKNOMEC
	s PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
	
Drogerija □ Parfumerija
□ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje
SERGIO ROVIS
GORICA — TRAVNIK Štev. 10
TEL. 84-812
	
	
POHIŠTVO •erijrtko In po meri
Sedež: 6TEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
Razstava o ljudeh na območju Tržiča
Večnamenski javni kulturni center prireja v dvorani Roma v Tržiču razstavo o družbi, gospodarstvu in prebivalstvu tržiškega območja. Koordinator je Drof. Furio Bianco, docent za moderno zgodovino na vseučilišču v Trstu.
IZVOLILI SO GA VČERAJ
Renzo Redivo tajnik posoške federacije KPI
Priznanje dosedanjemu tajniku Tulliu Paizi za opravljeno delo
Števerjanski otroci v novi šoli
Na včerajšnji seji odbora Dosoške federacije KPI so za novega tajni ka izvolili 'Renza Rediva, dosedanjega namestnika tajnika. Zasedanja so se udeležili član centralne ga komiteja Angelo Oliva, deželni tajnik Giorgio Rosetti in senator Silvano Rgciccbi, predsednik deželne kontrolne komisije.
Kot je dejal Oliva, odgovoren za organizacijska vprašanja v severni Italiji, bo dosedanji tajnik Tul-iio Paiza, ki je namestnik deželnega tajnika, član centralnega komiteja in član pomembne pete partijske komisije, poslej deloval v okviru deželnega odbora in bo, konkretno, v sedanjem trenutku prevzel odgovornost za deželni kongres partije, ki bo decembra letos.
Po Olivovem poročilu, ki je pred stavil kandidata za tajniško mesto, se je razvila razprava, v kateri so člani odbora soglasno sprejeli predlagano kandidaturo v osvetlili tudi nekatera organizacijsko politična vprašanja.
Renzo Redivo ima 37 let, kot delavec je zaposlen v Italcantieri v
Miiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiii
PRED ODPRTJEM KULTURNEGA DOMA V GORICI
ZAKLJUČNA FAZA NABIRKI ZA UMETNIŠKO OPREMO DOMA
Doslej zbrali 13,5 milijona lir, pričakovati pa je novi zagon, sedaj ko je datum otvoritve že določen
Le še nekaj tednov nas loči od svečane otvoritve Kulturnega doma v Gorici, ki bo od 27. do 29. novembra. Priprave na ta pomemben dogodek so že v polnem teku, tako glede urejanja prostorov, kot glede bogatega kulturnega in športnega programa ob odprtju novega objekta. Med te priprave sodi tudi nabiralna akcija, katere namen je pridobiti med goriškimi Slovenci, bodočimi uporabniki kulturno-športne-ga centra, denarna sredstva za primerno umetniško opremo, ki bo krasila prostore.
Kot je bralcem že znano, so prvo fazo nabirke izvedli letos spomladi. Tedaj je bilo v treh slovenskih kreditnih zavodih, Kmečki banki v Gorici, Posojilnicah v Sovodnjah in Doberdobu, zbranih skupno 13,5 milijonov lir. Poleg prispevkov treh omenjenih zavodov so ta denar zbrali med sedanjimi uporabniki telovadnice in po nekaterih mestnih društvih, ki so zbirala prispevke »lanov -jn prijateljev. Pavi del na-Tblrke je "torej bil uspešen, predvsem kar se tiče velikega števila prispevkov. Zaradi tega pa je pričakovati, da bo sedaj, ko je že določen datum odprtja Kulturnega doma. nabiralna akcija stekla s še večjim zagonom kot doslej.
Vsi, ki bi radi s svojimi prispevki izpričali, da čutijo novi objekt kot svoj, lahko vložijo prispevke na sledeče tekoče račune: tek. račun št. 1533 v Posojilnici v Sovodnjah, št. 1321 v Hranilnici v Doberdobu na št. 1699 v goriški Kmečki banki.
Glede vsebine otvoritvenega sporeda velja omeniti, da bo poleg nastopa gledaliških umetnikov SSG iz Trsta, ki bodo v petek, 27., in soboto, 28. novembra, nastopili z nalašč za to priložnost napisano in uglasbeno Kantato, obsegalo odprtje Kulturnega doma tudi bogat športni spored. V nedeljo, 29. novembra, bo namreč v telovadnici velika gimnastična akademija, na kateri bodo poleg mlajših in najmlajših zamejskih telovadcev nastopili športniki Narodnega doma iz Ljubljane, ki bodo prikazali vrhunsko orodno telovadbo, nato pa še mladi telovadci-umetniki iz Nove Gorice, folklorna skupina »Travnik* iz Gorice, selekciji košarkarjev iz Trsta in Gorice, ki se bodo pomerili med seboj. Športni spored bo popestril nastop godbe na pihala iz Doberdoba.
Več jasnosti glede usode podjetja Detroit
Včeraj dopoldne so o neugodnem razvoju krize v podjetju Detroit razpravljali na skupnem sestanku župani občin tržiškega območja ter ob koncu zasedanja sestavili tudi dokument, ki ga bodo poslali deželnemu odborništvu za trgovino in industrijo.
Upravitelji so v bistvu osvojili zahtevo neposredno prizadetih delavcev ter terjajo, da dežela končno že jasno pove, kakšne načrte ima glede nadaljnje usode podjetja. V dokumentu nadalje upravitelji poudarjajo svoje nasprotovanje možnosti, da se sedež podjetja prenese iz Tržiča.
Goriški župan dr. Scarano je sprejel delegacijo uslužbencev pod
KMEČKA BRHKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - K0R70 VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
jetja Artesac ter sindikalnih predstavnikov.
Podjetje je pred kratkim prekinilo vsakršno dejavnost, 17 uslužbencev pa se je znašlo brez dela in brez pripadajočih osebnih dohodkov. Župan je obljubil, da bo storil, v kolikor je v njegovi pristojnosti, potrebne korake, da bodo delavci v najkrajšem času prejeli dohodke, do katerih imajo pravico ter da se poiščejo možnosti obnovitve proizvodnje v podjetju.
Razna obvestila
Občinska uprava v Števerjanu obvešča občane, da bo občinski zdravnik cepil proti gripi. Kogar zanima, naj se prijavi na županstvu. Cepljenje bo brezplačno.
V Vipavi bodo cjanes, ob 11. uri odkrili spominsko ploščo protestantskemu pisatelju in jezikoslovcu Sebastjanu Krelju. Slavnostni govornik bo profesor Tomaž Pavšič.
Tržiču. Član tajništva posoške federacije je šest let, tri leta. pa je namestnik tajnika. Izvoljen je v občinski svet v Tržiču.
Oliva se je zahvalil dosedanjemu tajniku Paizi za njegovo dosedanje uspešno dek>.
Z naše strani moramo poudariti, da je pod Paizovim vodstvom pokazala goriška federacija polno razumevanje za vprašanja naše narodnostne skupnosti. Pomembno je tudi odprtje, ki ga je Paiza opravil do novogoriških Komunistov. S tem v zvezi velja opozoriti na srečanje obmejnih komunistov (takšni srečanji sta bili dve, v Gorici in v Novi Gorici) o vprašanjih osimskega sporazuma.
Prepričani smo, da bo posoška federacija na čelu z novim tajnikom Renzom Redovom, v skladu s politiko partije, nadaljevala po dosedanji poti.
Od danes po radiu Trst A spet Na goriškem valu
Z nastopom nove sezone bo Radio Trst A, po običajnem poletnem premoru, ponovno oddajal redne rubrike o kulturnem življenju naše narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Prva tedenska oddaja «Na goriškem valu* bo tako na vrsti danes, 4. oktobra, ob 14.10 in bo v celoti posvečena goriškemu slikarju Rudolfu Saksidi, ki te dni razstavlja v goriškem Deželnem Avditoriju. Oddaie bodo na sporedu vsak petek ob 12.00 s ponovitvijo ob nedeljah ob 14.10.
Natečaj za diapozitive v Števerjanu
Briški fotoklub iz števerjana razpisuje drugi fotografski natečaj na temo »Spomini iz preteklosti*, ki je odprt za vse fotoamaterje naše dežele in Slovenije. Vsak udeleženec lahko prispeva največ po pet barvnih diapozitivov v velikosti 5x5 cm pod steklom. K vsakemu diapozitivu mora priložiti točen naslov, zaporedno številko in mora spodaj napraviti znamenje. Gradivo mora poslati najkasneje do 30. novembra letos na naslov: Griški fotoklub, SKPD «F. B. Sedej*, Trg svobode, Števerjan.
Motivi so lahko zelo poljubni. Prireditelji imajo namen z razstavo ^vrednotiti narodno tradicijo..poštev pa pridejo šege, navade, predmeti, karakteristični kraji in vse, kar lahko prikliče v 'Spornih, svet, ki izginja.
.... -Pl
Nova šola na Dragah bo končno služila namenu. Od jutri dalje, kakor so nam povedali na občini, bo v novi šoli reden pouk. Te dni so namreč poskrbeli vse potrebno v zvezi s selitvijo iz starih v nove prostore, predvsem pa je bilo treba prepeljati precej opreme. Poslopje je popolnoma dograjeno, iz-gleda pa, da je zmanjkalo denarja za dopolnitev opreme in ureditev okolice, za kar naj bi porabili okrog 150 milijonov. Pa bodo otroci teh nekaj mesecev le zdržali tudi ob stari opremi, pravijo na županstvu, kjer so se vendarle odločili za preselitev. Uradna slovesnost bo čez kakšen mesec, takrat pa bodo šolo tudi poimenovali po briškem rojaku Alojzu Gradniku. (Takole izgleda novo šolsko poslopje)
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllimilMIUmillllllllllMiMMIIIIIIIIlllllllIllllllllIHlillMMIMIIIinillUllllllHIIMIH
ČEPRAV 1 NEKAJLETNO ZAMUDO
Končno tudi pri nas ugodnosti za kmete na hribovitih območjih
Za prispevke lahko zaprosijo posamezniki ali zadruge, ki obdelujejo najmanj tri hektarje zemlje ■ Prispevek na podlagi števila glav živine in na osnovi površine obdelane zemlje - Upravičenci bodo prispevek prejemali pet let
Z nekajletno zamudo v primerjavi z drugimi deželami, bodo tudi kmetje v hribovitih področjih Furlanije-Julijske krajine končno deležni pomoči (v obliki prispevkov) iz sklada Evropske gospodarske skupnosti. Na podlagi deželnega zakona št. 72 z dne 12. junija 1978, ki ga delno spreminja in dopolnjuje deželni zakon št. 19 iz letošnjega aprila, lahko za prispevek zaprosijo kmetje (posamezniki ali združeni v zadrugah), ki živijo v hribovitih predelih, na področju, ki je vključeno v gorske skupnosti in ki obdelujejo vsaj 3 hektarje zemlje. Prispevek prejmejo na podlagi števila glav živine (največ 35), kmetijska posestva, ki se baviio z mešano dejavnostjo-pa na podlagi površine obdelanega sveta. Prispevek znaša okrog 110 tisoč lir za vsako glavo živine za kmetije, ki ležijo
nad. 500 metri nadmorske višine in okrog 90 tisoč lir za kmetije, ki so v niže ležečih obhiočjih, kamor recimo sodijo tudi Brda in Kras. Prispevek bodo upravičenci prejemali za dobo petih let, v kolikor ne bo medtem prišlo do sprememb glede kmetijske proizvodnje ali prekinitev zaradi višje sile itd.
Prosilci morajo biti vpisani v seznam neposrednih obdelovalcev ter sprejeti obvezo, da se bodo vsaj pet let (za dobo trajanja prispevka) ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo.
Namen zakonodajalca je bil priskočiti na pomoč hribovskemu gospodarstvu, kjer so pogoji za živinorejo in druge dejavnosti precej težji kakor v ravninskem svetu. Posredno ‘ba^ Jbi‘rs>,tak1iWf Tigbdnost-mi omejili, če ne povsem zaustavili, odseljevanje ljudi iz hribovitih območij.
BIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilfllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItiftflllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllll.llllUlliUlllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIlilllllllHHIIiNIIIIIIIIIIII
NA SLOVESNOSTI VČERAJ DOPOLDNE
VKrminu izročili namenu novo občinsko telovadnico
Začeli so jo graditi pred več kakor štirimi leti - Odlične možnosti zo razvoj odbojke in košarke - Vrsta športnih prireditev vse do prihodnje nedelje
ZARADI INDUSTRIJSKE KRIZE
V Krminu so včeraj dopoldne, v prisotnosti deželnega odbornika Bombena ter predstavnikov civilnih in vojaških oblasti slovesno izročili namenu novo telovadnico, prvi člen v izgradnji športno-re-kreacijskega centra, ki naj bi ga v prihodnjih letih dogradili ob cesti proti Bračanu.
Na včerajšnji slovesnost; sta poleg krminskega župana Nunina, ki je dejal, da tolmači čustva zadovoljstva tako športnikov in članov športnih društev in celotne krmin-ske skupnosti ter odbornika Cane-sina, spregovorila še predsednik goriškp pokrajinske uprave Silvio Cumpeta ter deželni odbornik Bomben.
Pravzaprav je bilo okrog gradnje objekta, ki so ga včeraj slovesno izročili namenu precej polemik, tako že ob samem načrtovanju, kakor kasneje in prav v zadnjih mesecih.
Otvoritev je bila predvidena sicer že v lanskem letu, a so se stvari sila zapletle po stečaju podjetja Cesia. konec maja lani.
Načrt o gradnji večje telovadnice ter drugih športnih naprav ob cesti proti Bračanu, kjer naj bi zgradili športni center, ki bi občasno slu-
žil tudi občanom sosednjih občin, je star že več kakor deset let. Kar dobrih pet let je bilo treba, da so prvotni načrt, ki je bil po mnenju določenih političnih sil preveč ambiciozen, spremenili, oziroma uskladili. Temeljni kamen so položili pred dobrimi štirimi leti in gradnja je razmeroma dobro napredovala vse do konca leta 1979.
Dveletna zamuda in druge težave so imele kajpak tudi težke posledice glede na celotni strošek za izgradnjo objekta, v katerega je bilo doslej vloženih že preko 800 milijonov, deloma z deželnim prispevkom, deloma s posojilom.
Športna hala bo v začetku služila predvsem domačim košarkarskim in odbojkarskim društvom, ka sneje pa bo mogoče njeno uporabnost razširiti tudi na druge dejavnosti. Poleg ustreznega igrišča ima novi objekt tudi tribune za okrog 880 gledalcev.
Včerajšnja slovesnost je bila združena tudi z nastopom folklornih skupin, kolesarsko dirko na Krminsko goro, zvečer pa je nastopila godba divizije Folgore. športne prireditve bodo na sporedu tudi danes in prihodnje dni, vse do nedelje, 11. t.m.
iniHimiiiiiMiiitmiiiiHiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiMiiiMiiiMmiiiiitiiiiiiiimiMitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiK
Mazači ponovno na delu

m
Nočni mazači so bili tokrat na delu v UUci Malta ter pustili za sabo viden znak svoje »višje civilizacije*, ki pojma omikano sožitje ne pozna. Z njim tako dopadljivo črno barvo so pomazali tablico z imeni naših organizacij, ki imajo sedež v Ulici Malta v Gorirl. Prepričani smo, da dogodek ni treba posebej komentirati.,.
SINDIKATI GROZIJO S SPLOŠNO STAVKO
Neprestano se daljša seznam obratov, ki so v težavah zaradi pomanjkanja denarja ali mrtvila na tržišču
Delegati in voditelji vseh kategorij enotne sindikalne federacije CGIL, C1SL, UIL so ocenili položaj v industrijskih podjetjih in obnašanje javnih in zasebnih delodajalcev v odnosu do kriznih stanj. Ugotovili so, da se obljube, ki so jih delodajalci dali sindikatom, ne izpolnjujejo in so zato v načelu sklenili v bližnji prihodnosti oklicati splošno stavko vseh kategorij v Posočju.
Sindikalisti so spoznali, da se seznam kriznih in zaprtih obratov neprestano daljša, V ta seznam sodijo podgorska tekstilna tovarna, Detroit, Simo, jeklarna AAA, Tee Friuli, Baggio, Inteco, Bodmer, Alvi, OEG, CMI itd. Zaradi finančnih težav in mrtvila na tržišču so v dopolnilno blagajno (čestokrat tudi brez potre be) vpisali delavce SAEOG, Giulia, Venice et Mocchiutti, Snia, Manifat-tura Goriziana, Laminati I.isert, Sgu-bin, Marmi Vallone in druge manjše.
Splošno stanje je slabo tudi zaradi pomanjkanja naročil ladjedelnic Italcantieri. Ker na srednji in daljši rok teh naročil ni pričakovati, bodo verjetno že v kratkem veliko število delavcev ITC vpisali v dopolnilno blagajno.
Sindikalisti so ocenili potek sestankov z delodajalci in z deželnim odborništvom za industrijo. Na zna nje so vzeli njihova zagotovila, da bodo do konca septembra, prvili dni oktobra izdelali predloge za razplet najtežavnejših primerov in da bodo predstavili načrt za nove proizvodne dejavnosti. Toda besedam doslej ni so še sledila dejanja.
Ob vsem tem so sindikalisti povedali, da niso pripravljeni živeti od obljub, kajti posledica takšne po litike je nadaljevanje težav v pod gorski tovarni in v Detroit in s tem izguba 1.500 delovnih mest.
Skupščina sindikalnih aktivistov je pooblastila tajništvo CGIL, CISL, UIL, da zaostri odnose, če javna in zasebna stran ne bosta dali zadovoljivega odgovora. Datum splošne stavke ni še določen.
Iz tržlške bolnišnice
Dobra dva meseca se bo zdravil Carlo Marzarol iz Tržiča, Ulica Bel-fior 6 zaradi poškodb, ki jih je za-dobil v prometni nesreči, v petek zvečer v Tržiču. Z motorjem je namreč zadel v zadnji del fiata 850 ,ki ga je upravljal Luigi Pacorigh, prav tako iz Tržiča, Ul, Rossetti 4. Nesreča se je pripetila v Drevoredu Cosulich.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Erik Figelj, Dante Del Favero, Luca Altran, Alberto De-grassi, Daniela Calafiore, Frarice-sco Liguori, Miriam Sabot, Luca Maroni, Simone Sfiligoi, William Vi-cedomini, Chiara Battiston, Federi-co Matellon.
SMRTI: 78-letna kmetovaika Frančiška Valentinčič vd. Kodermac, 58-letni upokojenec Karlo Terpin, 66-letna upokojenka Giuseppina Vida vd. Decolle, 79-letna Maria Bon 73-letni upokojenec Vilibaldo Bregant, 94-letna upokojenka Justina Mužič vd. Tomasi, 82 letna gospodinja Kristina Pintar por. Valentinčič, 70-letni upokojenec Miroslav Devetak, 75-letni upokojenec Gio-vanni Stambul.
OKLICI: veterinar Marco Rubini in profesorica Loreta Grapulin. kuhar Angelo Camuffo in gospodinja Marina Saccon, profesor Alberto de Fabris in profesorica Silvana Terpin, trgovec Karlo Hlede in uslužbenka Piera Fanelli, zidar Fmilio Diviacchi in delavka Silvestra lan-nelli, delavec Sergio Sartori in vzgojiteljica Ada Comazzi, delavec Bru no Paier in učiteljica Alessandra Petarin.
POROKE: delavec Antonio Cotza in frizerka Antonella Brumat, upo kojenec Giuseppe Catamerč in upo ko.jenka Libera Spangher, bolničar Fausto Cocolo in bolničarka Antonella Bortolus, uslužbenec Alessan-dro Saveri in kavarnarka Grazia Modolo.
Čeprav je bil deželni zakon št.
19 objavljen že aprila letos, pa se pričenja izvajati s precejšnjo zamudo. Obstaja pa tudi vrsta nejasnosti glede njegovega pravega tolmačenja. Vsekakor je najbolje, da se kmetje (pri tem pridejo v poštev predvsem tisti z območja Brd in Krasa (gre za področja, ki so vključena v gorske skupnosti) že v prihodnjih dneh točneje pozanimajo pri strokovnih organizacijah, kakor so Kmečka zveza, Confcoltivatori itd.
Za kmete, ki vztrajajo na hribovitih območjih pa so predvidene še nekatere druge ugodnosti, oziroma olajšave. Tako lahko zaprosijo za prispe-vek za izravnavo dohodka iz kmetijstva, tako, da bo njihov do-J hodek enak poprečnemu dohodku zaposlenih v industriji, ki je za go-riško pokrajino določen na 9.572.000 lir. Tudi glede teh ugodnosti obstaja še vrsta nejasnosti, zato se bomo k vprašanju povrnili v prihodnjih dneh. Vsekakor velja priporočilo da se kmetje, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za prejem prispevka, čimprej zglasijo na sedežu strokovnih organizacij. Rok za predložitev prošenj je namreč zelo kras tek.
Kino
Gorrva
VERDI 15.30—22.00 c La tragedia di un uomo ridicolo*. U. Tognazzi in A. Aimee. Barvni film.
CORSO 16.00-22.00 I cancelli del cielo	/
VITTORIA 15.30-22,00 <Virus».Pre-povedan mladini pod 14. letom.
Tržit*
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Asso». A. Celentano.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Un uomo da abbattere*.
/Voivj Gorico in okolica
SOČA Ob 10. uri «Robin Hood nikoli ne umre*. Ob 16.00,. 18.00 in 20.00 «Ta Amerika n.»
SVOBODA Ob' 16. uri «Pepelka» Ob 18.00 in 20.000 »Ona to dela boljše*.
DESKLE 17.00—19.30 »Hooper super-kaskader*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italija, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
Ob težki izgubi dragega očeta Izrekajo Rencu in Karmen Frando-lič ter svojcem občuteno sožalje Slovenski goriški skavti.
Doberdobska skavtska družina sočustvuje z Rencom in Karmen ob nenadomestljivi izgubi dragega o-četa ter izreka družini najgloblje sožalje.
Ob drugi obletnici smrti ljubljenega
FLAVIA GRILLA
se ga spominjajo neutolažljivi mama Adrijana, brata Robert in Jordan ter sestra Dunja.
Obenem se zahvaljujemo športnemu odseku PD Danica za športno prireditev, posvečeno Flaviu v spomin.
Vrh, 4. oktobra 1981
KULTURA
ABONMAJSKA KONCERTNA SEZONA GM
Devet koncertov na visoki ravni
Goriškim abonentom bo na voljo 6 koncertov
Abonmajski koncerti Glasbene matice v sezoni I9ul/d2- se bodo za-čeii 23. oKlobra z nastjpom priznanega siovenskega komornega ansamoia Trio Lorenz. Z letošnjim letom vstopa koncertni aoonma Glasbene matice v deseto leto obstoja, potemtakem v jubilejno leto, kar nam daje priložnost za kratek obračun teh (vključno z nastopajočo) desetih koncertnih sezon. Vseh koncertov v abonmaju v Trstu in Gorici je bilo skupno 126,'od teh DO v Trstu in 36 v Gorici. Podrobnejša razčlemba pa nam pokaže, da nam je Glasbena matica nudila v Trstu od skupnega števila 90 koncertov 19 koncertov z domačimi izvajalci, to je z lastnim orkestrom in solisti ter zborom. Orkester Glasbene matice je sicer nastopal samo v prvih štirih sezonah običajno, po dvakrat v sezoni, zbor GM je nastopil enkrat, od solistov pa so se predstavili (z orkestrom ali z recitali) žarko Hrvatič (violina), Vojko Cesar (fagot), Ivan Sancin (bas). Črt šiškovič (violina), Neva Merlak (klavir), Aleksander Vodopivec (klavir) in Mojca šiškovič (klavir). •
Ansambli ali solisti iz Slovenije so nastopili 49 krat, ansambli ali solisti iz ostale Jugoslavije pa 15-krat. S petimi koncerti so bili zastopani italijanski ansambli ali solisti in sicer pianista Gon in Ma-rangoni, komorni orkester Busoni, zbor gledališča Verdi, komorni En-sembie di Venezia, iz drugih držav pa je gostoval še Dunajski komorni orkester. Poleg tega smo videli v abonmaju še štiri opere (Slovo od Mladosti - Maribor, Ekvinokcij, Evgenij Onjegin in Prodana nevesta - Ljubljana). Vsa operna gostovanja so bila od sezone 1976/ 1377 dalje.
Goriškim abonentom pa je Glasbena matica od skupnih 36 koncertov nudila 7 koncertov z domačimi izvajalci in od teh 3 z orkestrom in 1 s komornim zborom, kot solisti so se predstavili violinist Ž. Hrvatič, pianist Aleksander Rojc, violinist Črt šiškovič, en koncert pa je izvedla Goriška komorna skupina. Gostovanj iz Slovenije je bilo 26, iz ostale Jugoslavije pa tri.
Na programu letošnje — jubilejne aoonmajske sezone — se bo zvrstilo 9 koncertov od 23. oktobra do 23. aprila prihodnjega leta,.. Umetniško vodstvo se je tudi pri sestavljanju jubilejnega aoonma-ja oslanjalo na že ustaljeno na-. čelo, da je treba težiti k čim višji kvaliteti, da mora repertoar zajemati iz vseh ustvarjalnih in poustvarjalnih področij, da je treba težiti k uveljavljanju domačih u-stvarjalcev, predvsem mladih, da je treba našemu glasbenemu občinstvu omogočiti vpogled v novo in preteklo ustvarjalnost v matični Sloveniji in Jugoslaviji, da je treba gojiti (vsaj z enim koncertom v sezoni) povezovanje z italijanskim glasbenim svetom (predvsem krajevnim) in da je treba vsekakor prisluhniti tudi željam obiskovalcev koncertnih prireditev. Vsa ta vodilna načela skuša odražati tudi repertoar nove abonmajske sezone, katerega je za naše bralce dr. Gojmir Demšar, ki je pri GM odgovoren za koncertne abonmaje, takole predstavil:
Trio Lorenz (23. okt.) je zelo kvaliteten slovenski komorni ansambel in je pri nas že večkrat gostoval. Z njim bo sodeloval tudi v evropskem in svetovnem glasbenem svetu priznani solist na rog Jože Ea.out pri izvedbi Brahmsovega Tria.
Mladinski pevski zbor Glasbene matice (13. nov.) pod vodstvom btojcna Kureta se je v zadnjih letih povzpel na zavidljivo raven, kar je uokazal tudi z vrsto ime-mtnih uspehov na raznih tekmovanjih v Sloveniji in v Italiji. Z bjim smo po dolgih letih dobili do-mači ansambel, ki lahko dostojno Predstavlja našo zborovsko kulturo. Posebnost njegovega nastopa ho prva kompletna izvedba cikla Kogojevih otroških pesmi.
Primož Novšak (violina) s pianistom Rolfom Maeserjem (25. nov.) sodi med odlične mlajše slovenske violiniste. Akademijo za glasbo je dokončal v Ljubljani, izpopolnjeval Se je v Švici kjer zdaj tudi živi kot glasbeni pedagog, nastopa pa redno kot solist in v komornih sestavah tudi doma. Med drugim bo Prvič pri nas izvajal Franckovo Sonato za violino in klavir.
Vladimir Krpan (11. dec.) bo po daljši odsotnosti spet naš gost. 2ivi in deUtje v Zagrebu, sicer pa mnogo nastopa kot solist doma in P° svetu.
Flavtistka Irena Grafenauer in Pianist Aci Bertoncelj (8. jan.) sta Vrhunska slovenska glasbenika, ki sta prj nas že gostovala v prejšnjih letih.
Trio dl Trieste - Tržaški trio (22. lan.), ki ga sestavljajo Zanetto-vich, De Rosa in Baldovino, je i-meniten komorni ansambel, ki nastopa po vsem svetu. V lanski sezoni je nastopil tudi za Tržaško koncertno društvo v Rossettiju. Njegova vključitev v repertoar odraža težnjo povezovanja med ita-hjanskim in slovenskim tržaškim glasbenim svetom.
Mezzosopranistka Marjana Lipovšek (26. febr.) sodi v vrh slovenskih opernih in koncertnih pev-»v. Najprej je bila stalna članica ljubljanske Opere, v zadnjem ča su pa je stalno angažirana v Du-rmjski državni Operi. Pri klavirju jo bo spremljal oče Marijan, eden vrhunskih mojstrov klavirske ‘gre na Slovenskem.
Ljubitelji simfonične glasbe bodo prišli na svoj račun na predzadnjem koncertu v abonmaju, ko bomo imeli v gosteh Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana z dirigentom Markom Munihom (26. marca). Ta orkester velja za najboljši slovenski simfonični ansambel, ki se je uveljavil tudi v mnogih evropskih središčih. Kot solist bo z njim nastopil naš tržaški slovenski violinist Žarko Hrvatič, ki je zrasel v šoli Glasbene matice, nadaljeval študije na konservatoriju Tartini, zdaj pa deluje kot pedagog tako na Tartiniju kot na šoli Glasbene matice v Trstu. V priredbi za orkester bomo med drugim slišali izvedbo Kogoj - Sre-bo'njakove skladbe Andante.
Abonmajski spored bo sklenil mešani pevski zbor Obala iz Kopra ped vodstvom dirigenta Marka Slo-sar.ia (23. aprila), ki sodi danes med najboljše slovenske zbore.
Vsi koncerti bodo v veliki dvorani Kulturnega doma.
Za goriški abonma pa so na programu: novembra Goriški ansambel s slovenskima trobentisto-ma Arnoldom in Grčarjem: 10. decembra pianist Vladimir Krpan, 7. jan. flavtistka Irena Grafenauer in pianist Aci Bertoncelj; 4. februarja Trio Lorenz s solistom Jožetom Fa-loutom (rog):,marca 1982 Orkester Akademije za glasbo v ljubljeni s solistom pianistom Aleksandrom Rojcem in 14. aprila mešani pevski zbor »Obala* iz Kopra.
Goriški koncerti bodo v glavnem v Avditoriju pa tudi v drugih dvoranah, Dri čemer bo seveda prišel v poštev tudi novi Kulturni d-m.
(jk)
UPRAVA
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
sporoča vsem lastnikom kupo na v vrednosti 7.000 lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Ja dranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo v Tržaški knjigarni naslednje knjige po znižani ceni:
1.	Černigoj: Monografija
<	ItUžIdHUlVP	,. ,,
2.	Slovenska plemiška pisma
3.	Kneippov priročnik
Bralce Jadranskega koledarja opozarjamo, da se lahko na koledar za leto 1982 naročijo v predplačilu do 31. oktobra. Do tega datuma bodo celotno koledarsko zbirko dobili za 18.000 lir, po 1. novembru pa bo cena za prednaročnike znašala 23.000 lir.
Prednaročniki bodo tudi tokrat prejeli kupon v vrednosti
8.000 lir
za popust pri nakupu izdaj Založništva tržaškega tiska.
Zato pohitite!
ij-;«*;-"*	,,,,	,	.J
Trio Lorenz bo prvi gost nove abonmajske koncertne sezone Glasbene matice
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
«Ruški likovni krog» v galeriji «Sinagoga»
Umetniški sadovi likovnikov z nastopom jeseni so vse bolj na vpogled ljubiteljem likovne umetnosti. Mariborska razstavišča so na stežaj odprla vrata mikavnim razstavam domačih in tujih umetnikov.
Nova lokacijska pridobitev je razstavišče »Sinagoga* v starem mestnem predelu Lenta. Urbanistična preureditev prostora je lepo in funkcionalno urejena in bo zanesljivo privabljala kulturne delavce k organiziranju komornih prireditev glasbenega in gledališkega značaja.
Notranjščina razstavnega prostora »Sinagoga*, je smotrno preurejena v slogu, ki ni zanemaril prvobitnosti prostorov.
Tokrat razstavlja «Ruški likovni krog*, v katerem se že dvanajst
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinniiiiiia
ZAČETEK GLEDALIŠKE SEZONE V NOVI GORICI
Hiengovi «Zakladi gospe Berte»
Analiza človekovega prostora in časa v svetu, v prelomnem trenutku osebnega samozavedanja
Primorsko dramsko gledališče, v Novi Gorici je zagciovo med prvimi slovenskimi poklicnimi gledališči, ki je že začelo s svojo .novo gledališko sezono 1981-82. V sredo, 15. septembra je bila namreč na odru v Solkanu prva letošnja premiera, in sicer krstna uprizoritev najnevejšega Hiengo-vega dramskega besedila pod naslovom «Zakladi gospe Berte*.
Tudi to pot je Andrej Hieng o-stal v nekem smislu zvest svoji pisateMski in dramski maniri kot v svojih dosedanjih odrskih delih: v analizi človekovega prostora in časa v svetu, v prelomnem trenutku osebnega samozavedanja.
Zak'adi gospe Berte, nekdanje buržujke, trgovke in ugledne predvojne gospe so pravzaprav zakladi povojnega, aktivističnega direktorja Arneža, ki se je spečal z njeno hčerko Lidijo, zavoljo nje poneveril veliko vsoto denarja, ji pomagal h karieri, pri tem pa seveda tudi krepko plačal za svoje inkriminirano dejanje. In zdaj smo v obmorskem, vikendu gospe Berte v zelo .žgoičenem času enega samega večera zgednjejesen-skega večera in večerje prisotni razpletu neke drame značajev, dogajanj in usodni prepletenosti ljudi, ki so sicer naši sodobniki, a so po svojih družbenih koreninah tako različni, pa se vendar grizejo in bore med seboj za denar, ugled, položaj, seks in prostor pod soncem, pa naj prihajajo od koderkoh: iz< vrst skrahi-ranih. razlaščenih buržujev in izkoriščevalcev, aktivističnih povzpetnikov, mirnih upokojencev, sodobnih hipijev, navdušenih nad indijsko filozofijo ali pa iz mladega, brezobzirnega in vzpenjajočega se rodu, ki mu je poglavitni cilj uspeh, standard in lagodno življenje. In v vsej tej dru-
ščini bolj ali manj slučajnih gostov pri večerji za mizo ugledne gospe Berte prisostvujemo tudi ognjemetu duhovitih, tenko razmišljajočih dialogov, ki nosijo v svojem bistvu karakter in hotenje posameznih protagonistov ter njihov skrajni cilj, ki je vendar tudi v naši sodobni družbi relativen, s kakršnega kota ga pač gledaš, iščeš in stremiš k njemu. In končno, tudi napačen cilj je cilj, samo z drugačnim predznakom.
Zavoljo povedanega režiser Di-no Radojevič vsekakor ni stal pred lahko nalogo, saj je meral na eni strani na enovitem prizorišču z zelo zgoščenim, prav tako enovitim časom oživiti in nekako opredmetiti Hiengove dialoge, ki se bero in slišijo izbrano in duhovito, a jim je treba v danem trenutku in ob dani situaciji dati potreben sunek, da postanejo dramatični in dinamični. To se mu je v precejšnji meri posrečilo z različnimi intonacijami in timbri izreke posameznih igralcev, pri femjjj bi lahko posamezne osebe,’'oziroma njihovo izreko primerjali z g'asbenimi toni. ki vsi skupaj, usklajeni in uglašeni, nudijo šele resnično sozvočje, melodijo in logičnost. Tako so igralci pod njegovo taktirko harmonično in vzorno, skoraj brez napake, zares odigrali celoten komad v stilu in režiserjevi zamisli ter pri tem seveda zvesto sledili avtorju in njegovi notranji dramatičnosti.
Naslovno vlogo gospe Berte je odigrala Dragica Kokot - Šolarjeva z vso veličastnostjo dame, katere zenit je že zdavnaj zašel, čeprav bi morala gotovo ponekod pokazati več prefinjenosti in zadržane uglajenosti za trgovsko hčer z meščanskega parketa. Naivni in dobrodušni, malce čuda-
V	drugi polovici 19. stoletja, ko je bil razvoj
slovenske nacionalne aPr	nujen, je bil
naš kulturni in narodnostni napredek v veliki 1
ri odvisen od liitia.................ega, jezikoslov-
nega in časnikarsko - političnega dela — FRANA LEVSTIKA. Vso težko pot, ki jo je pisatelj ob tem delu prehodil, vse, kar je napisal: od prvih pesmic, ki jih je imenoval »otroci moje fantazije*, do ljubezenskih Toninih in Franjinih pesmi ter znamenitih, »otročjih igrah v pesencah*: od povesti, člankov in razprav do zagonetnih zapisov v zadnjih dnevih življenja, v «katerih se kaže do zadnjih trenutkov uporni, s čustvom nabiti boj* (Lev Milčinski), vse to je zbral, opisal in razložil profesor dr, Anton Slodnjak. To delo petdesetih let je zajeto v enajstih knjigah Zbranega dela Frana Levstika in obsežnem biografskem romanu v dveh knjigah.
Slodnjak je začel pripravljati izdajo Levstikovih zbranih spisov že pred zadnjo vojno. Brez njegove krivde je ostalo to delo nedokončano. Toda pri tem je zbral dragocene izkušnje za urejanje Levstikovega dela v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so začela kmalu po osvoboditvi izhajati pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. V vrsti nad 100 in nekaj desetin knjig te zbirke je tudi enajst knjig Zbranega dela Frana Levstika. Prva knjiga je izšla 1943. zadnja konec lanskega leta. Vse knjige skupaj, štejejo čez 5.500 strani, od tega je nad 1.450 strani urednikov uvodov v vsako knjigo posebej in z opombami k posameznim objavam. Seveda je kot običajno ta urednikov del tiskan z drobnimi črkami, kar da občutno večje število strani običajnega tiska. V vseh pogledih veliko in odgovorno delo, posebej	še zaradi	okoliščin	v zvezi	s pisateljem,
ki je izdal za svojega življenja le eno samo drobno, a zanj tako usodno knjigo svojih prvih stvaritev — PESMI 1854 — vse drugo pa raztresel po listih in revijah a veliko ostalo v rokopisu.
V	prvih treh knjigah je zbrana Levstikova ve-
zana beseda: lirika, epika, satire, puščice, pesnitve ipd.; v naslednjih treh knjigah so zajeti pri povedni	in dramatični ter	satirični	in mladinski
spisi. Nato sledita dve knjigi kritičnih spisov, v treh	knjigah so	politični	spisi, v	zadnji z do
datkom jezikoslovnih spisov in avtobiografskimi spi si in zapisi. Vse gradivo teh treh knjig je tukaj prvič objavljeno v knjižni obliki, nud njimi tudi ponatis	zabavljivo	- šaljivega lisla	»Pavlha*, ki
je izhajal Na Dana ji od 30. aprila do 31. julija 1870 (sedem številk). V njem je Levstik šibah
nemškutarje in naiodnjake,
če bodo delali napake.
V	enajsti, zadnji knjigi pa so zbrana ohranjena pisma (čez 260 jih je). Mimo obsežne razlage in opomb je še kazalo za celotno izdajo l^vsliko-vih del v knjigi in z osebnim imenskim kazalom za vseh enajst knjig.
Ob objavi prve knjige političnih spisov (1956) je urednik moral najti pot do Levstikove politične publicistike, k čemur ga je »pripravilo politično življenje po oktobrski diplomi (1860) v zvezi z njegovim koleričnim demokratskim mišljenjem in izkušnjami hterarnega in javnega delovanja. Ker pa je bilo vsako polovičarstvo proti njegovi naturi, se je moral tudi časnikarstva lotiti z vso silo svoje osebnosti. Tako so Levstikovi pohtični spisi tudi dokumenti njegove celotne osebndsti, izraženi neredko s stvariteljskim temperamentom in pesniško besedo ... Njegovi pohtični članki so tudi važne listine o prelomnem pojmovanju političnega dela v našem narodnem življenju.*
Prvič tukaj po nujnosti dela in časa zelo raztreseno zbrano gradivo predstavlja velikanski u-redniški napor. Za primer urednikovega dela naj navedemo tudi to, da je v prvi knjigi 20 novih pesmi, a 50 pesmi prvič natisnjenih v knjigi. Med pismi pa je celo kar 68 novih enot. Toda brez Franjinih pisem! Kako se je urednik v času od 1930 do 1947 z vsemi silami zavzemal za to, da bi pridobil to korispondenco za objavo, je podobno detektivki, ki pa je ostala brez srečnega konca. Gre za nič manj kot devetdeset pisem na nekih 500 straneh, ki jih je Levstik pisal nekdanji svoji ljubici, sedaj vdovi Guličevi v Sežani, v času od novembra 1886 do aprila 1887. Ta pisma naj bi vsekakor še obstajala, toda nahajališče še ni odkrito. Približno toliko pisem naj bi tudi Franja poslala Levstiku, tedaj že hudo bolnemu, v Ljubljano. Pred smrtjo je tudi ta pisma sežgal.
NOVELA IN ROMAN
Kot osrednjo osebo sta doslej vključila Levstika v leposlovno delo Fran Albreht z novelo »Zadnja pravda* (1934) in Anton Slodnjak.
V Slodnjakovi Slovenski trilogiji — Prešeren, Levstik, Cankar, ki obsega romane »Neiztrohnjeno srce* (1938), »Pogine naj — pes!* (1946) in »Tujec* (1976) in je to leto izšla prvič v skupni izdaji, je roman o Levstiku najobsežnejši: dve knjigi s 1300 str. Avtor nam z vso pripovedno zagnanostjo odkriva Levstikova pota, glavna in stranska, pravilna in kriva, a posebno tista, ki jih je moral storiti v najhujših težavah in mukah takrat, ko ga je Etbin Henrik Costa - Bleitveisov pohtični «sin» hotel -zadeti v srce (Krepieren soli der Hund!). S knjigo podoživljamo vso viharno in mučeniško pot Levstikove »vztrajno goreče, a nazadnje že v pogubo vodeče hoje za resnico.*
Anton Slodnjak je dobil za to pripovedno delo dve visoki družbeni priznanji: -Prešernovo nagrado 1947 in drugo nagrado vlade FLRJ za jugoslovanski roman. To je bilo leta 1948 in potem nič več.
Zbrano Levstikovo delo' naj bi čimprej dopolnila še dvanajsta knjiga • — monografija.
BOGOMIL GERLANC
ški upokojenec in sosed gospe Berte Jože je bil Stane Leban, ki je s svojo igro odlično izstopal kot pravo nasprotje od ostalih kot nekakšen pojav z drugega sveta v tej bolj ali manj divji posestniški druščini ob večerji, medtem ko je Bertino hčer Lidijo zares dobro odigrala Teja Glažar-jeva kot produkt meščanske in sodobne družbe, samske, ambiciozne in tudi pohlepne ženske, razpete med spolnostjo in posestni-štvom, v bistvu pa nesrečnega bitja, ki prepozno ugotavlja, da materialne dobrine in položaj v tem svetu še zdaleč niso vse. Milan, kot predstavnik mlajše sodobne generacije, odigral ga je Miloš Battelino, je bil več aii manj samo provokator v tej druščini, poskušal je vnesti razdor in razkroj med svoje soigralce, a je tudi sam nekje omagal, medtem ko je bil vsekakor najdra-matičnejši lik celotnega ansamb-
la nedvomno bivši direktor Arnež v vlogi Tone šolarja. V tem liku, ki ga je Šolar odigral naravno in prepričljivo, je avtor upodobil vse dileme in težave, splošne in osebne, človeka v naši nenehno razvijajoči se in iskanja polni družbi. V nasprotju z njim pa je Mira Lampe kot Biba, hi-pijevka, dekle iz ljudstva, vnesla v to mračno vzdušje vseeno nekaj svetlobe in topline, pa čeprav je bila videti nekam zmešana in nenavadna s svojo indijsko filozofijo, ki navdušuje najmlajšo generacijo.
Preprosta, moderna, a učinkovita scena Draga Turine je skupaj s kostumi Jasne Novakove skladno prispevala k uspešnosti te u-prizoritve, ki ni bila lahka, saj je prefinjeno, dodelano in izbru-šeno besedilo Andreja Hienga terjalo od slehernega gledalca nemalo miselnega in slušnega na-
P°ra' DUŠAN ŽELJEZNOV
let združujejo likovni ustvarjalci iz ljubiteljskih in poklicnih vrst. Slednji so predvsem likovni pedagogi, ki uvajajo ljubitelje k estetskemu osveščanju in usmerjajo njihove umetniške sposobnosti. Zanimivi so poklici razstavljavcev, med katerimi so razen poklicnih slikarjev, kiparjev, restavratorjev, še pravnik, strojni inženir, profesor telesne vzgoje, uslužbenka, farmacevt, predmetni učitelj in drugih poklicev vse do likovnih pedagogov.
V tehničnem pogledu se razstavljavci poslužujejo vseh vrst slikarskih tehnik: risbe, akvarela, olja, temper, pastela, linoreza, kiparji pa žgane gline in lesa. Lotevajo se običajnih likovnih tem od pokrajine, tihožitja in portreta, kot tudi svobodnih kompozicij.
Nadvse zanimiva in umetniško prepričljiva je razstava aktualne gledališke fotografije tržaškega poklicnega fotografa Gerija Poz-zarja na temo gledališke skupine Lindsay Kemp Company. V starih in lepo prenovljenih razstavnih prostorih salona Rotovž na Rotovškem trgu (novi so na Trgu Borisa Kraigherja), posreduje razstava 80 tehnično dovršenih in barvno čudovito patinasto ubranih fotografij z gledališkega odra v soju reflektorjev, kjer so skupine in posamezni odrski umetniki profilirani z likovno izredno prefinjeno govorico svetlobnih odtenkov luči in senc. S posameznih posnetkov gledališkega dogajanja je možno obnoviti prizor in trenutek, v katerem je scena fotografirana, tako precizno so fotografije vsebinsko in likovno oblikovane.
Zadnja leta se Geri Pozzar fotografsko povezuje skoraj izključno z gledališčem Lindsaya Kem-pa, ki uživa v umetniških krogih velik sloves. Kemp je vodja, režiser, pedagog, scenograf, koreograf, igralec in plesalec skupine, ki je razvila svojstveno gledališko tehniko, blizu grškim, srednjegr-škim in vzhodnjaškim izvorom, s katero preseneča svet. Predstavljene so najboljše fotografije s predstave »Salome* (ples za O-scarja Wildea), «Flowers» (ples za Jeana Geneta), «Sen kresne noči* (ples za Williama Shakespear-ja) in iz otroške predstave »Mr. Pupch*, ki navdušujoče prevze-
majo s čisto umetniško govorico in dovršeno tehniko.
Fotografa Gerija Pozzara, ki se je udeležil otvoritve razstave, je predstavil in podrobneje spregovoril o njegovem umetniškem deiu Marjan Pungartnik kot zastopnik revije Dialogi*, ki je skupaj z razstavnim salonom Rotovž organizirala razstavo. Pesnik Tomaž Šalamun je prebral nekaj svojih pesmi, razstavo pa je z izbranimi besedami odprla ravnateljica salona Meta Prosenčeva.
Izbrana dela znanega mariborskega slikarja Ivana Čohala, katerega Mala galfrija je postal pravcati kulturni hram komornih prireditev širšega pomena, so trenutno na ogled na posebni jubilejni razstavi 25-letnice slikarjevega umetniškega de'ovanja v U-metnostni galeriji Maribor. Razstavljenih je osemdeset raznovrstnih del v olju, akvarelu, gvašu, grafiki, monctipiji in risbi, kar dokazuje široko paleto umetnikovega plodovitega delovanja.
V začetku se je Čobal najprej ukvarjal z risbo in grafiko, po letu 1962 se predvsem posveča slikanju olj. Idejna in likovna izpoved razstavljenih del očividno sloni na Čobalovem svojevrstnem ploskovnem in grafičnem izrazu, ki prihajata do umetniškega oblikovanja zlasti v figuralikah, ki jim je glavnina obraz kot zrcalo človeške notranjosti. Prav poglobitve v psiho človeka so čar njegovih podob, ki kljub tehnično izoblikovani ploskovnosti razodevajo izredno plastično moč. Ženski akti velikih nadnaravnih dimenzij pa izražajo skoraj michelangelov-sko moč nature, ki ji je žensko telo utelešenje rojstva človeka.
Umetnik Ivan Čobal se je s studioznim in idejno nekompromisnim delom uvrstil v izrazite humaniste, ki jim je umetniški navdih najmočnejši izpovedni izraz ustvarjanja. Tudi kot likovni pedagog spodbuja mlajšo generacijo k lepoti likovnega izražanja, svojo galerijo pa namenja mlajšim in priznanim umetnikom za razstavljanje, ki jih bogati z intimnimi literarnimi, dramskimi in glasbenimi nastopi znanih slovenskih umetnikov, mlajšim pa pomaga do uveljavitve.
EMIL FRELIH
iimtiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiniiiniiMiiMmiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMniiiiimMiiiniiiii*
Zakladnica Levstikove besede

Petdeset liajlepših
po izboru bralcev
IZBRANA ILUSTRIRANA LEPOSLOVNA DELA IZ DOMAČE IN TUJE KNJIŽEVNOSTI
PODVOJENA NAGRADA ZA KUPCE 3. LETNIKA!
Priljubljena knjižna zbirka PETDESET NAJLEPSIH PO IZBORU BRALCEV je doživela tolikšen uspeh, da smo kljub visoki nakladi morali prva dva letnika dvakrat dotisniti.
Tretji letnik zbirke, ki vam ga predstavljamo, prinaša zadnjih dvajset let v tridesetih knjigah. V zbirko so jih na podlagi ankete uvrstili naročniki prvih dveh letnikov.
Zaradi ugodnejšega nakupa smo 3. letnik zbirke razdelili v dva paketa: v prvem je štirinajst, v drugem pa 16 knjig. Glede na privlačnost naslovov se torej lahko odločite tudi samo za enega od paketov, vendar pa smo za naročnike celega 3. letnika, to je obeh paketov, pripravili imenitno dodatno knjižno darilo: to je bogato ilustrirani priročnik velikega formata UREDIMO Sl STANOVANJE, ki je več kot potreben v vsakem gospodinjstvu. Seveda pa boste pri nakupu celega 3. letnika z zadnjimi knjigami zbirke PETDESET NAJLEPSIH PO IZBORU BRALCEV brezplačno prejeli še zanimivo knjižico s petdesetimi svetovno znanimi anekdotami, kot je bilo predvideno že prej.
založba
mladinska
PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV — 3. LETNIK
1.	paket:
T. Svetina, STENA I, II — A. Ingolič, PRETRGANA NAVEZA — Ch. Bronte, SIROTA IZ LOVVOODA I, II —
F.	Prešeren, POEZIJE — J. Steinbeck, VZHODNO OD RAJA, I, II — A. Christie, ZAVESA — F. Godina, BELE TULIPKE — E. M. Remarque, NOC V LISBONI — J. Galsworthy, SAGA O FORSYTIH I, II, III.
Cena 1. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko nakažete v 12 obrokih.
2.	paket:
I. Andrič, NA DRINI MOST — F. Bevk. ZNAMENJA NA NEBU, I, II — A. Slodnjak, NEIZTROHNJENO SRCE I, II — E. Zola, NANA — A. Selinko, DESIREE I, II — Z. Grey, JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE — I. Cankar, NA KLANCU — M. Mihelič, OBRAZ V ZRCALU — M. Kranjec. MLADOST V MOČVIRJU I, II — A. Soubiran, DNEVNIK 2ENE V BELEM I, II —
G.	Flaubert, GOSPA BOVARY.
Cena 2. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko plačate v 12 obrokih.
Cena celega 3. letnika (1. in 2. paketa s knjižnim darilom UREDIMO Sl STANOVANJE in knjižico PETDESET NAJBOLJ ZNANIH ANEKDOT) je torej 7.800,00 din, ki jih lahko plačate v 24 obrokih.
Knjige 1. paketa so že natisnjene in jih boste prejeli takoj po naročilu, medtem ko so knjige 2. paketa še v tisku ali pripravi in jih boste dobivali postopno (v treh zavitkih), kot bodo izhajale. Zadnji izidi so predvideni za februar 1982.
Tržaški knjigarni
— Ul. sv. Frančiška 20, TRST
Knjige so na razpolago tudi v ali pa jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
dziiochi
yport
Vse za šport in prosti čas SESLJAN (CENTER)
bir^idi fatosL-
kr~nos
ELE^CI
•inon TACCHM
MAGLIFICIO
SU8ALPIN0
TRGOVINA OBUTVE
/TSPEBIA7
NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO
NAJUGODNEJŠIH
CENAH
TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633

m
JAWA
■-----—1
MOTOR JAWA 350
Ključi v rokah 1.400.000 lir
TAKOJ NA RAZPOLAGO
SERVIS IN NADOMESTNI DELI
\
,v\ Zastopnik v, sedežne garniture
ot)yNttL|
KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA
Vse po najugodnejših cenah!
Ulica Duca d’Aosta 91/93 Telefon (0481) 44557
v v
TRZIC
MODNA ZENSKA ' . OBLAČILA IN VSE ZA NEVESTE
pri
Boutique
MODE
BIANCA
Korzo Italia 17 TRST
Jesenska oblačila so pregnala poletna
O
0
*

Govorimo slovensko in hrvatsko
monfaic
boutique
* TRŽIČ — Ul. 9 Giugno 71 Telefon (0481) 74114
Konec poletja — konec golote. Plaže in kopališča so že precej manj obiskana, tista, ki so namenjena «nagcem», pa so že skoraj prazna. To pravzaprav ni niti tako vesela u-gotovitev. Kaj je na primer lepšega kot poletje, ko je človek čim manj utesnjen v oblačilih, ko si lahko mirne duše privošči zraka in sonce. Tisti, ki so že redni obiskovalci plaž za nudiste, so verjetno najbolj prizadeti. Iz svobode, ki so jo uživali v času bivanja v kampih za nudiste, je prehod v službo, v mesto, v domače o-kolje, prav gotovo še težji.
Pa kaj pomaga zdihovati. Tako je pač — po poletju pride vedno jesen in z njo drugačne skrbi in potrebe, tudi kar zadeva oblačenje. In te skrbi postajajo iz leta v leto večje, ker so namreč tudi jesenska in zimska oblačila vedno dražja. Kaj torej storiti, kako se obleči za jesen in zimo, da bodo ti stroški čim manjši?
Takega nasveta, ki bi resnično rešil to vprašanje, ne poznamo. Moda se s takšno naglico spreminja, da je resnično težko svetovati tudi kakšno varčevanje. Če drugega ne, se prav gotovo spreminjajo barve oblačil in to je dovolj, da si človek zaželi pač tisto barvo, ki je v modi in da se v lanski ne počuti dobro. Pa naj kdo še tako zatrjuje, | da ne sledi modi in da mu ni |
mar, kaj svetujejo modni u-stvarjalci. Ko bo videl na cesti in v izložbah oblačila v barvi, ki jo moda trenutno narekuje, se bo nehote tudi sam opredelil za novo in si tudi kupil to, kar mu bo pač ponujala trgovina.
In kaj nam bodo ponujali modni ustvarjalci in trgovci za letošnjo jesen in zimo? Trgovine zaenkrat še niso preveč založene, ker so mnoge tovarne, zaradi številnih stavk in stavkovnih gibanj, v zamudi z izdelavo jesenskih in zimskih oblačil.
Vendar smo v modnih revijah in časopisih že zasledili, kaj se nam to jesen in zimo obeta. Športno krojeni kostumi in plašči bodo še vedno na prvem mestu. Ženski plašči bodo bolj po telesu krojeni, manj široki in ohlapni, bodo kot doslej, kostumi bodo klasični z ozkimi krili, nekateri pa še vedno s hlačnimi krili. Barve ženskih plaščev in kostumov bodo jesenske, vendar drugačne od lanskih. Moderne bodo rjave, zelena in črna barva, toda v odtenkih, ki so jih tekstilne tovarne šele u-stvarile za nove kolekcije.
Prav isto bo veljalo tudi za moška oblačila, ki bodo sicer v že tradicionalnih barvah, ki pa se bodo vendarle razlikovale od lanskih. Tudi vzorci tkanin bodo drugačni: dosti bo črtkastega blaga, manj ka-
ARNIEL
s.n.c.
•	OTROŠKA OBUTEV
•	ŽENSKO SPODNJE PERILO
•	BOGATA IZBIRA OTROŠKIH ŠKORNJEV IN ČEVLJEV ZA PO SMUČANJU
TRST — ULICA S. CATERINA 11 — TEL. 631277
rirastega, več bo manjših vzorcev.
Tudi barvne kombinacije bodo drugačne. Vijoličasto barvo bo spremljala na primer živo rumena, rdečo zelena, rjavo črna barva itd. — torej kombinacije barv, ki jih morda do sedaj nismo bili vajeni. Še vedno pa bodo prevladovale pastelne barve, čeprav ne bodo tako nežne, kot doslej.
Dolžina ženskih kril se je že, pa se še bo skrajšala do nekaj centimetrov pod koleni. Tisti, ki so napovedovali povratek mini-kril, so se vsaj za sedaj ušteli. Morda se bomo kdaj kasneje zopet vrnili h kratkim krilom, toda zaenkrat le-ta ne bodo preplavila naših ulic. In po mojem je to kar v redu in prav. Zimski meseci res niso primerni za oblačila, ki puščajo ženske noge odkrite — če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi toplote.
Bomo torej pri vseh teh novostih lahko s pridom uporabili vse tisto, kar nas čaka v omarah še od lanske jeseni in zime? Bomo lahko tudi s tem po modi?
Tisti, ki se drži tudi v modi klasike, ne bo imel večjih težav. Ta že od sedaj ni nasedal raznim modnim_npyqstim in dovolj bo, da si omisli nove čevlje, torbice, šal, ali kaj drugega, pa bo že bofl po rrtbdi. Za ostale, ki se držijo pravi-
la, da morajo biti vedno po zadnji modi, bo prav gotovo težje. Iz ohlapnih plaščev in nabranih kril ne bodo mogle ženske pričarati ravnih, športno krojenih plaščev in bril. Tudi barve oblačil ne bodo mogle spremeniti.
Zato je pa po mojem umesten nasvet, ki smo ga glede nakupa tistih oblačil, ki so dražja in trajnejša že nekajkrat dali in sicer, da je dobro, če imamo plašč in jesenski kostum krojena bolj klasično in v barvah, ki niso vpadljive in ki jih lahko dalj časa nosimo. Pri oblekah, bluzah in jopicah si lahko privoščimo več fantazije in sproščenosti.
Pa še nekaj se nam za to jesen in zimo obeta — ženskam namreč. Zlati in srebrni našivki in okraski, ki smo jih bile do sedaj vajene le za večerne priložnosti, bodo sedaj krasili tudi najbolj športne obleke, jopiče in bluze. Zakaj ker so pač večerne obleke izginile iz mode in se morajo torej vsi tisti okraski, ki so tem oblekam služili, pojaviti nekje drugje. Tako so si modni ustvarjalci izmislili vrsto kombinacij raznih oblačil z zlatimi, šrebrnimi, ali drugačnimi našitki. Mladi se bodo za to novost prav gotovo kaj kmalu ogreli, pri ostalih bo to šlo verjetno nekoliko počas-
‘K ■	*>«■»•
neje.
NEVA LUKEŠ
TRGOVINA
OBUTVE
CALZATURE
a!
RISPARMIO
(Ex ARA)
UGODNE	UGODNE
CENE	CENE
Ključi v rokah 4.350.000 lir
TAKOJ NA RAZPOLAGO
Trgovina obutve
SUPER
KVALITETNI
ČEVLJI
PO POSEBNO UGODNIH CENAH
TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL 744801
JEAN Super Jonny
POŠILJAMO PAKETE	TRG LIBERTA’ 3/A
NA POLJSKO	TRST
Orientalski predmeti
eksotična oblačila iz Nepala, Indije, Ceylona, Indonezije ročno izdelani umetniški predmeti iz celega sveta
aobab bazaan
OB VSTOPU V NOVO ŠOLSKO LETO VAM PRIPOROČAMO ZA VAŠE OTROKE VSE VRSTE OTROŠKE OBUTVE
OGLEJTE Sl NAŠO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
TRST
Ul Boiamontl 3 — telefon: 820766 Ul Di Vittorio 12 — telefon. 813301
105 L
Ulica
Duca cTAosta 10 TRŽIČ
Avtoagencija CL AUDIO
TRST — Ul. Geppa 8 — Tel. 62640
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK V TRSTU
120 LS
Ključi v rokah 4.800.000 lir
TRST
TRGOVINE OBLAČIL
m
VAM
PRIPOROČAJO NOVO KOLEKCIJO MOŠKE IN ŽENSKE • KONFEKCIJE ZA JESEN IN ZIMO
Ul. Mazzini 23 - Tel. 65988 Drev. XX. septembra 21 - Tel. 795381 Ul. Timeus 4 - Tel. 795381
	
	
	
	
	
	
Velika izbira konfekcije za sezono jesen ■ zima '81/'82	

ČEVLJI ZA VSAK OKUS
LA SCARPOTECA
TRST - Ul. Battisti 23 Tel. 723206
GORICA
Ul. Arcivescovado 8 Tel. 32089
Dprema stanovanja je stvar okusa.
Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva.
Bil MIBIII
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SAH
VČERAJ V MERANU ZA SP
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
Drugo partijo so prekinili
MERAN — Drugo srečanje za svetovno šahovsko prvenstvo v Me-ranu med Karpovom in Korčnojem so sinoči prekinili pri 42. potezi. Karpov je (kot beli j kuvertiral svojo naslednjo potezo, s katero bo danes ob 17. uri nadaljeval svoj boj s Korčnojem.
Po mnenju strokovnjakov je trenutno Karpov v nekoliko boljšem položaju od svojega nasprotnika.
TENIS
Argentina v finalu
BUENOS AIRES — Argentina se je uvrstila v finale Davisovega pokala. Clerc in Vilas sta včeraj premagala britanski par Jarrett - Smith z 8:6, 8:6. 6:2.
Argentina tako vodi s 3:0 in današnji tekmi posameznikov bosta le formalnost.
NAVDUŠUJOČA ZMAGA KRAŠEVK
Dve točki je svoji ekipi priborila Sonja Milič, eno pa Sonja Doljak - Čez teden dni proti ekipi iz Cagliarija
Pred več kot sto navdušenimi gledalci je ženska ekipa Krasa sinoči v Repnu pospravila prvi par točk v okviru prvega kola prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva. P6 pričakovanju je bila to prava maratonska tekma med enakovrednima tekmecema, polna živčnosti in obenem navdušujočih potez, po skoraj dveurnem nihanju rezultata pa je zmaga le ostala doma.
Najbolj zaslužna za zmago »belo-rdečih* je bila vsekakor odlična in od časa do časa eksplozivna Sonja Milič, ki je priigrala Krasu dve točki, predvsem pa je v samih dveh setih odpravila državno prvakinjo Cergol. Spopad med tema izrednima igralkama je nedvomno predstavljal kakovostni in emotivni vi-
NiiiHiiiiiiniiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin
NOGOMET.
.J /	.... j
V C-l LIGI
Triestina danes doma
Popravili mora slab vtis z gostovanja v Parmi
Tržaški tretjeligaš bo moral danes na domačem igrišču proti Sanre-meseju dokazati, da je bil nedeljski poraz v Parmi le trenuten spodrsljaj in da’ je njegova prava vrednost tista, ki jo je pokazal v prvem srečanju letošnjega prvenstva proti Eorhju. Glede na to, da bo lahko nastopal tudi De Falco. ni nobenih težav s postavo, tako da bi morala Triestina, se zlasti z bolj pazljivo igro v obrambi in nekoliko večjo cd ločnostjo v napadu, osvojiti obe točki.
DANAŠNJI SPORED (3. kolo) Alessandria - Rhodense, Atalanta -Monza, Empoli - LR Vicenza, Mo'-dena - Parma, Padova - Fano. P.a-cenza - Forli, S. Angelo - Tre vi so, Trento - Mantova, Triestina - San remese
A LIGA
nija 1:1 (0:0), Španija - Egipt 2:2 (1:1), ZRN - Mehika 1:0 (1:0), Avstralija - Argentina 2:1 (0:0), Anglija - Kamerun 2:0 (0:0).
Osrednje srečanje četrtega kola bo derbi med Milanom in Juventu-som, za katerega vlada izredno za; nimanje, saj računajo, da bodo za vstopnice vnovčili okrog-750 milijonov lir. Juventus je trenutno v izredni formi, kar je dokazala tudi v sredo proti Celtieu, vendar tudi Milan ni še doživel poraza, danes pa bi .njegove vrste moral snet okrepiti tudi Jordan	7*31
DANAŠNJI ŠPORTU 44. kofc) : Ascoli - Napoli. Avellino - Genom ^
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Tesna zmaga C. zvezde Olimpija v Sarajevu
V včerajšnjih anticipiranih tekmah 11. kola prve jugoslovanske nogometne lige je Partizan v Titogradu • premagal Budučnost s 3:1. beograjska .Crvena zvezda ua ie z dokajšnjo težavo doma odpravila moštvo Zagreba s 3:2.
Ostala srečanja tega kola bodo danes .Ljubljanska Olimpija bo gostovala v Sarajevu, kier se bo spoprijela z Železničarjem.
DANAŠNJI SPORED (15.00) Dinamo - Osijek: Hajduk - Sarajevo: Željezničar - Olimpija: Velež Rijeka: Beograd - Vojvodina: Slo-boda Teteks; Vardar - Radnički.
šek celotnega večera. Pri vodstvu gostij iz Livorna z 2:1 je Cergolo-va namreč povedla proti Miličevi, kar z 11:4, nato pa je krasovka z izredno serijo neubranljivih udarcev nasprotnico dohitela in jo zatem popolnoma pregazila.
Odločilno tretjo točko je pri stanju 2:2 osvojila Sonja Doljak, ki je kljub dokašnji meri živčnosti i-grala odločno in učinkovito. Skupno z Damjano Sedmak pa je v igri dvojic, malo prej, po razburljivem poteku tesno klonila gostujočemu paru.
Obetaven krstni nastop Krasa torej, ki bo v letošnjem prvenstvu prav gotovo nudil svojim navijačem še marsikatero zadoščenje. Že v soboto prihaja v Repen ekipa iz Cagliarija, -ki velja za najšibkejšega ligaša in obeta se že drugi par točk.
IZID
Kras - Budassi Livorno 3:2
Posamezne tekme: Milič - Eccar-di 2:0 (13:8), Doljak - Cergol 0:2 (—19, —11), Sedmak in Doljak -Cergol in Eccardi 1:2 (19, —17, —19), Milič - Cergol 2:0 (18, 13), Doljak -Eccardi 2:0 (14, 18).
B. S.
KOŠARKA
PRVENSTVO A 2 LIGE
Goričani v Vidmu Tržačani doma
V 3. kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige bo danes v Vidmu deželni derbi med domačim Tropicom in goriško Goriziano.
Tržaški OECE pa bo doma igral proti Sacramori iz Riminija.
Današnji spored (17.30)
Cidneo - Lazio; OECE - Sacra-mora; Honky - Vigevano; Tropic -Goriziana; Stella Azzurra - Latte Matese; Rapident - Sapori; Napoli
Livorno.
Bancoroma —
Acqua Fabia	82:36
RIM — V anticipirani tekmi 3. kola košarkarskega prvenstva A-l lige je sinoči v Rimu Acqua Fabia iz Rietija premagala Bancoromo s 86:82	(46:42). Najboljši strelci:
Hicks 29, Gilardi 19, Ženo 32, Bla-setti 20.
Današnji spored (17.30)
Squibb - Scavolini; Sinudyne -Benetton; Billiy - Cagiva; Berloni -Latte Sole; Recoaro - Jesus; Car-rera - Bartolini.
Ljubljančani uspešni
V osmini finala jugoslovanskega košarkarskega nokala je sinoči v Ljubljani domača Iskra Olimpija premagala čačanskega Borca s 94 proti 78 (36:36).
VALENCIA — Na tekmovanju v hoji za svetovni pokal je na 50 km dolgi progi v Valencii zmagal Mehikanec Canto, pred VViserjem (NDR) in Pezzatini.iem (It.).
Na ekipni lestvici vodi SZ. pred Italijo, Mehiko itd.
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
O •
VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA"
. -	:■'< -	-M '
Briščki - Girandole 4Z/B
DANES
NEDELJA, 4. oktobra 1981
NOGOMET
1.	amaterska liga
15.00 v Palmanovi: Palmanova -Vesna.
2.	amaterska liga
15.00 pri Domju: Domio - Kras; 15.00 v Ribiškem naselju: S. Mar-co - Breg.

NOGOMET
3. AL NA TRŽAŠKEM
Letos samo ena skupina
Na Tržaškem se je namreč vpisalo Ie 15 ekip Slovenske barve bosta zastopala Primorec in Čaja
Danes bo start še zadnjega amaterskega prvenstva, tretje lige. Kot smo že včeraj poročali, se je v naši deželi vpisalo nekaj manj ekip kot prejšnja leta in zato je tudi manj skupin, in sicer deset. Skupno bo danes stopilo na igrišča 143 ekip.
Znaten padec števila ekip smo zabeležili prav na Tržaškem, kjer se jih je prijavilo le 15. Prav zato imamo na Tržaškem prvič eno samo skupino. Zato bo prvenstvo daljše in v višjo ligo bosta prestopili prvi dve uvrščeni enajsterici.
V skupini «L» bodo na Tržaškem igrale sledeče enajsterice: Aurisina, Chiarbcla, Edera, Esperia San Gio-vanni. Gaja, Giarizzole, GMT. Primorec, Rabuiese, San Luigi, San Sergio, SanfAndrea, SanFAnna in Union.
Vsako predvidevanje je skoraj nemogoče, predvsem zaradi tega, ker bo prvenstvo daljše in zato bolj naporno.
Vsekakor med favorite sodijo E-dera, Giarizzole, GMT, San Sergio
itiiMiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiuiiiiniimiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiMimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB

4'<*j
VČERAJ NA PROSEKU V 2. AL
^agliari - Inter, Catar»a*»~ ^orenS tiha, Cenesa - Udmese, Como - Bo-logna, Milan - Juventus, Torino -Roma.
B LIGA
DANAŠNJI SPORED (4. kolo) Bari - Piša, Catania - Perugia, La-»o - Foggia, Pescara - Varese. Pi-stoiese - Brescia, Reggiana - Lecce, Rimini - Cavese. Samptoria - Sam tienedettese. Spal - Palermo, Vero ha - Cremonese.
NA MLADINSKEM SP
«Koreja» se je ponovila
SYDNEY - Po 15 letih, odkar ie v kvalifikacijah za svetovno pr venstvo v Angliji italijanska članska nogometna reprezentanca do živela zgodovinski poraz proti Se-yerni Koreji, je včeraj tudi italijanska mladinska reprezentanca dočakala svojo »Korejo* Na svetov-nem mladinskem prvenstvu v Av-stralijj jg namreč doživela nepričakovan in pekoč poraz proti Južni Rpreji. v prvem dnevu pa to ni bilo edino presenečenje. Zgubili *'a tudi svetovni prvak Argentina (proti Avstraliji) ter Poljska (proti Qatarju), Španija in Brazilija Pa sta le s težavo remizirali.
. IZIDI 1. DNE Južna Koreja - Italija 4:1 (3:0), (fatar - Poljska 1:0 (1:0). Uragvaj ' ZDA 3:0 (3:0), Brazilija - Romu-
,_, • • ▼
DERBI- BAZOVIŠKI ZARJI
Premagala je domače Primorje z Ražmovim zadetkom v 16. min. igre
Primorje — Zarja 0:1 (0:1)
STRELEC: v 16. min. Ražem.
PRIMORJE: Štoka; Tomizza, Vasilij Pertot; Caharija, Angileri, Be-zin; Di Benedetto, Valter Pertot (od 67. min. Cauzer), De Bernardi, Mi-kuš, Schipizza (od 64. min. Rustja).
ZARJA: Puzzer; Žagar. Grgič; Franco, Macor, Križmančič; Ražem, Sossi, Lenarduzzi, Machnich, Tognetti (od 69. min. E. Fonda).
SODNIK: Furlan iz Trsta.
RUMENI KARTONI: Mikuš (19), Caharija (25), Angi’eri (30), Bezin (51), Križmančič (53), Machnich (57). RDEČI KARTON: Bezin (80).
Bazoviška Zarja je včeraj na Proseku v anticipiranem srečanju 3. ko la druge amaterske lige osvojila svojo drugo zaporedno zmago, tokrat v slovenskem derbiju na račun proseškega Primorja.
Odločilen trenutek vsega srečanja je bil. in to ne samo zaradi zadetka v 16 minuti prvega polčasa. Na desni strani kazenskega prostora Primorja so se Bazovci pripravljali na prosti strel. Prosečani so »urejevali* živi zid, Bazovci pa so presenetili domače, žogo je dobil povsem prosti Ražem, ki je brez težav ukanil vratarja Štoko. Zaman so bili vsi protesti proseških igralcev, češ
DANES NA MOSTU NA SOČI
18. hitropotezni turnir obmejnih krajev in mest
RJRIJA — V okviru tpkmovalne-,a Programa primorske šahovske toieze' tio danes, 4. oktobra, v, ho-u Soča na Mostu na Soči 18. ustveni hitropotezni šahovski tur-r obmejnih mest in krajev slo-lii i ega Primorja, Furlanije - Ju-J*ke krajine in avstrijske Koroške. vmu tehnično in organizacijsko iz-9 lo 0 (umirja, ki se bo pričel ob •jM, • je zadolženo šahovsko društvo ‘teih- šahovski delavci iz Tol
0	ua, pod vodstvom Franca Gru-
1	a; niso v zadnjem času poznani zai dobri in gostoljubni organi; , urii. temveč s svojimi mladimi rn^Vskimi močmi dosegajo tako v n« n kot tudi v tenski konkurenci
pomorskem dobre rezultate. Opj^Uiorska šahovska zveza je na šah- k° tradicionalno tekmovanje la iS*,ov treh sosednih dežel povabi in i ^ moštev iz obmejnih mest nr:* , ajev, tako da organizatorji kalit UteJ0 rekordno udeležbo. V hinit r 1)0 vei kot 24 prijavljenih st. ftev, bo turnir potekal v dveh (Utehah in nato v finalni skupini, ue pa v eni skupini. Skupni 8 a*hi čas za partijo bo 10 minut,
vsako moštvo pa mora obvezno prinesti s seboj tri brezhibne ša-hovnp ure.
Pobudo za prvi šahovski turnir obmejnih mest in krajev, ki je bil avgusta leta 1963 v Bovcu, je dal Jožko Torni, prizadevni šahovski delavec in entuziast iz Tolmina, ki bo tudi v nedeljo na Mostu na Soči glavni sodnik in vodja tekmovanja Za prvih šest uvrščenih ekip sta primorska šahovska zveza in šahovsko društvo Tolmin pripravila pokale, vse sodelujoče ekipe pa bodo prejele spominske diplome.
Silvo Kovač
KOLESARSTVO
Danes dirka po Emiliji
RAVENNA — Danes bo na sporedu 64. tradicionalna mednarodna kolesarska dirka po Emiliji ki bo veljala tudi za svetovni pokal.
Med glavnimi favoriti je letos Ba-ronchelli. ki bo imel nekaj nevar nih nasprotnikov, med temi tudi nekaj tujih.
da zadetek ni regularen, ker sodnik ni dal znaka za izvedbo prostega strela. Sodnik je zadetek priznal. Odtlej pa se je le-temu srečanje povsem izmuznilo iz rok in .rumeni kartoni so padali kot za stavo. Kur-
ivo Grgič, včeraj eden najboljših Zarjinih igralcev
lan jih je namreč pokazal kar šest, poleg tega je šp izključil Bezina. Na srečo, da so ob vsem tem nogometaši obeh moštev na splošno ohranili živce, kajti nasprotno bi se tekma lahko izjalovila. Ta, 16. minuta pa je bila tudi odločilna, saj je lahko tako Zarja po zadetku s svojo solidno obrambo mirno odvračala, sicer neorganizirane napade domačinov in sprožila nekaj nevarnih protina padov. Prosečani so občasno -sicer imeli tudi terensko premoč, toda napadalci so bili premalo odločni, da bi lahko presenetili goste in Zarja je tako osvojila novi zelo pomembni točki, medtem ko je Primorje, sicer s tekmo manj, še praznih rok.
»Z igro svojega moštva nisem za dovoljen. Le obramba je tokrat dobro igrala. Mislim, da je bil zadetek povsem regularen,* je po tekmi dejal Zarjin trener Vojko Križmančič.
»Mislim, da bi bil neodločen izid pravilnejše plačilo za obe moštvi, saj smo prejeli gol po sodnikovi napaki. Sicer pa smo imeli po tem zadetku več kot dobro uro. da bi stanje izenačili. Upam, da se bo moštvo kmalu uigralo,* je dejal trener proseškega moštva Severino Kozina.
Po našem mnenju, sta bila Tomizza in Di Benedetto najboljša pri Primorju, vsa obramba in Ražem pa pri gostih.
B. Lakovič
TENIS
PORTLAND — Po prvem dnevu teniškega srečanja za Davisov pokal vodijo ZDA proti Aystral;ji z 2-0.
OBVESTILA
Športna šola Trst sporoča, da se bo pouk telovadbe začel v teni tednu za učence naslednjih šol:
Milje — ponedeljek ob 13.45, 14.30 in 15.15
Skedenj — ponedeljek ob 16.30 in 17.30
Rojan — ponedeljek ob 16.00
Sv. Ana — torek ob 12.30
Katinara — torek ob 14.30.
Za ostale šole bo začetek vadbe najavljen v torek.
* * *
ŠZ Bor
košarkarska sekcij'a obvešča, da bo v torek, 6. oktobra. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj* seja vseh košarkarskih trenerjev.
• • •
TPK Sirena
obvešča, da bo danes, 4. oktobra, društvena regala v jadranju na deski za 1. pokal Sirene. Start regate bo ob 11. uri pred društvenim sedežem v Barkovljah, vpisovanje pa bo od 9. ure dalje na sedežu društva.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 7 t.m., ob 20. uri na sedežu združenja v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. seja izvršnega odbora.
in SanfAndrea ter obe naši enajsterici, Gaja in Primorec.
Poglejmo torej, kakšna bo struktura teh dveh vzhodnokraških enajsteric.
GAJA
Vodstvo ekipe je letos prevzel bivši trener Primorca Aldo Kralj. Velikih zamenjav ni bilo. V ekipo so prestopili Mauro Krali in Tome (Primorec) ter Guštin (Vesna). E-najsterica se je letos že izkazala na Racetovem memorialu in zato vlada med navijači optimizem. Trener Aldo Kralj bo imel na razpolago sledeče nogometaše:
VRATARJA: Kante (29 let). Sancin (19)
BRANILCI: Križmančič (24), M Grgič (20), Tome (19), Kalc (19) Olenik (45), Gabrielli (20), R Stranščak (29), B. Rismondo (30) VEZNI BRANILCI: Ghezzo (26), Vr še (28), P. Stranščak (20), M. Ri smondo (21), Zippo (28), Vivia ni (28)
NAPADALCI: Bolcich (31), B. Grgič (31), Salvi (19), Guštin (22), Bržan (28), M. Kralj (29)
PRIMOREC
• Vodstvo Primorca-1 se je odločilo, da ekipo ojači z mlajšimi silami. Novost predstavljajo Germani, Lugman in Bruni, ki so igrali v vrstah Inter ja TS, ki je letos prenehal z delovanjem. K Primorcu pa se je ponovno vrnil Sergij Husu. Za trenerja je bil potrjen Edi Kralj. VRATARJI: Leone (24), Germani (32), Rončel j (23).
BRANILCI: Mule (17), F. Milkovič (19). A. Milkovič (23), Husu (31) M. Kralj (21), Križmančič (26) VEZNI IGRALCI: W. Milkovič (23), I. Milkovič (17), E. Kralj (22). B. Kralj (26), M. Kralj (23), Fi-nessi (18), Fonda (18), Vidali (17) NAPADALCI: D. Kralj (24), F. Kralj (18). P. Kralj (29), Bruni (25), Lugnan (24).
B. R.
3. amaterska liga
15.00	v Tržiču: Romana - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -S. Lorenzo; 15.00 v St. Petru ob Soči: Isonzo - Juventina; 14.30 v Trstu, Ul. Flavia: S. Anna - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Rabuiese.
Naraščajniki
9.30	v Romansu: Pro Romans • Juventina; 10.30 na Padričah: Ga ja - Kras.
Deželno prvenstvo
10.30	na Proseku: Primorje/Domio
Začetniki
11.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Bor-go S. Anna.
Najmlajši
8.00	v Trstu, Sv. Sergij: Costalun-ga - Breg; 12.00 na Proseku: Primorje - S Andrea.
KOLESARSTVO
9. pokal Adrie
10.30 v Lonjerju: prireja ŠD Adria
NAMIZNI TENIS
Moška C liga
10.00	v Križu: Mladina - Ente Porto
ODBOJKA
Mednarodni turnir
9.00	v Brezovici: nastopa tudi Bor (moški).
KOŠARKA
Turnir v Šoštanju
9.00: nastopa tudi Jadran.
Trofeja mesta Trst
12.00	v Trstu, Športna palača: Pal-lacanestro TS - Kontovel (mladinci).
JADRANJE
Regata Sirene
11.00	v Barkovljah: nastopajo de skarji.
10. uri (če ne bo spet deževalo).
Vsekakor o izidu tega srečanja ne more biti dvoma, saj so Korejci za nekaj razredov slabši od svojih gostiteljev, tako da so zdaj oči Italijanov, ki so si že priborili pravico do obstanka v boljši skupini, uprte v žrebanje nasprotnikov za višje kolo, ki bo 12. oktobra.
KOŠARKA
Jadran v Šoštanju
Na današnjem košarkarskem turnirju v Šoštanju bo v okviru priprav na bližnje prvenstvo C-l lige nastopil tudi Jadran.
SPORED
9.00: Elektra - Rudar Trbovlje 10.30: Jadran - Branik 14.00: finale za 3. mesto 15.30: finale za 1. mesto
NOVA
PA S S AT
NOVA KAROSERIJA. Nova oblika, več prostora za potnike in večji prtljažnik NOVI MOTORJI. 5-cilindrični 1.300 in 1.600, diesel 1.600 ter 5-cilindrični 1.900 kub. cm (115 KM, 188 km/h)
NOVA VARČNOST. Manj potrošnje z elektronskim vžigom, s pokazateljem prestave in merilcem porabe goriva
£ »•
TENIS
DAVISOV POKAL
Srečanje dvojic prenesli na danes
SANREMO — Nastopa dvojic v okviru teniškega srečanja za Davisov pokal v Sanremu med Italijo in Južno Korejo včeraj zaradi dežja niso opravili. Prenesli so ga na danes, začeti pa bi se moral ob
za poskusno vožnjo vam je na razpolago pri
ZASTOPNIK	.	^1^
dinCSDnti
Ul. Coroneo 33 - Tel. 762-381 - TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS
V&COU COMM6R0AU *
11 Cangurd.Canguro sope. pick-up
POKAL PRVAKOV
Zaslužena zmaga tržaškega Cividina
Cividin — Otmar 23:21 (11:8)
CIVIDIN: Pušpan, Maresano, Schi-na 4, Scropetta 4, Sivini 4, Pischianz 8, Gitzl 1, Pipan, Bozzola 2; Calcina, Giustin, Brandolin.
Pred 2.400 gledalci je sinoči tržaški Cividin v prvem kolu evropskega rokometnega pokala prvakov zasluženo premagal švicarskega prvaka, moštvo Otmar. Zmaga Tržačanov bi lahko bila še »obilnejša*, domači rokometaši pa so drago plačali neizkušenost.
Max
ŠUNBFAM IS 10> GL e GLŠ 10 e l3. Tl 16. Lotus-?2
1510 LSI3. GL e GLS15 SX16
imiiMiiiiiiMiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiuHiiiiiniiiiiiiittiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMii
ODBOJKA
NA TURNIRJU NA BREZOVICI
BOR NA DRUGEM MESTU
Našim fantom je za las ušla zmaga (ki je pripadla La Talpi)
Odbojkarski troboj na Brezovici med domačo istoimensko šesterko, La Talpo in Borom je bil izredno i-zenačen. Vsaka ekipa je bila po enkrat uspešna, tako da je odločala o končnem zmagovalcu razlika v setih. Zmagala je La Talpa, ki je naprej izgubila z Brezovico in v zadnjem nastopu odpravila Bor. Odbojkarji Bora niso najbolje pričeli z Brezovico, saj so domačini povedli v prvem nizu 11:3. V nadaljevanju pa so uredili svoje vrste in zmagali. V drugem so bili občutno bolj ši. Potem ko je La Talpa odvzela Brezovici prvi set je morala v ostalih dveh kloniti razigranim domačinom.
V odločilnem srečanju za osvojitev končnega prvega mesta borovci z l.a Talpo niso igrali najbolje. V drugem nizu so bili že na pragu delne zmage, ki bi zadostovala tudi z.a končno, toda nezanesljiva igra jim je preprečila končno zadoščenje.
Pred pričetkom turnirja je nastopajoče ekipe pozdravil predstavnik ŠD OŠ Brezovica Rudi Ziernicki, pri zaključnem nagrajevanju pa je iz-
ročil spominske plakete sekretar OZS Janez Kranjc.
Turnir je odlično uspel, Prijateljske vezi so bile še utrjene. Obenem pa je bilo sklenjeno, naj bi prijateljski športni stiki postali tradicionalni.
IZIDI POSAMEZNIH TEKEM Bor - Brezovica 2:0 (14, 10); Brezovica - La Talpa 2:1 (—12, 7, 7); La Talpa - Bor 2:0 (8, 15).
KONČNI VRSTNI RED: 1. La Talpa, 2. ŠZ Bor, 3 ŠD Brezovica.
G F.
KOLESARSTVO
Polončič prvak
Na državnem jugoslovanskem prvenstvu na kronometer na progi Kobarid - Tolmin - Kobarid je zmagal kolesar ljubljanskega Roga Vinko Polončič.
SOI ARA IS 13. Gl 1 b Cit S e SX 16
HORI/ON IS e GL 11 GLS 13 S e Skl 5
ZASTOPNIK
TALBOT
GIOVANNI DUPLICA
RAZSTAVA - PRODAJA - SERVIS
VIALE IPPODROMO 2/2 - TRST - TEL. 763487
PREVZAMEMO VASE STARO VOZILO □ NAJVISJE OCENITVE
Neposredno finansiranje na obroke: PSA Finanziarla Italla S.p.A 42 mesečnih obrokov tudi brez menic
Na Jesenicah neodločeno
V prvem kolu jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu sta na Jesenicah domače moštvo in ljubljanska Olimpija igrala neodločeno 1:1 (1:0, 0:0, 0:1).
Novu!
specializirana trgovina za šport in rekreacijo
/-ipi
ica
BAZOVICA - Ul. Dragotin Kette 2 • TEST
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84 000
V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeiiah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacij in podietio mesečno 100.00. letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS 61000 Ljubljana
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8

Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOLJ IZ PREČNIKA
Alberto Held (Vrtiljak) daruje 23 000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
SOLE V BARKOVLJAU PO E.S.
FINŽGARJU
Namesto cvetja na grob Štefanije Matjašič daruje svakinja Marta 20.030 lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Matjašič darujejo Milka, Marica in Valerija Brecelj lo.(HK) ter Vik toi ija Besednjak 10X00 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
Ob 40. obletnici poroke Ive in Vlaclimira Ščuke daruje hči Marta z družino' 40.000 lir.
Ob 6/ obletnici smrti, Justa Kal-ea iz Gropade daruje sin Maks s Katinare 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silve stre Grgič in Matije Grgiča daruje družina Franca Kalca (Padtiče 51) 10.000 lir.
Ob 70. rojstnem dnevu pok. strica Franeeljna daruje Anica 10.000 lir.
Ob 40. obletnici poroke Mirota in Ive Ščuka darujejo Ladi Vodopivec sen. in Ladi ter Jožka 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Justine Rupel darujejo Zofka, Miranda in Renato 10.000 lir za F.C. Primorje.
Namesto cvetja na grob drage sestre in tete Ane Zorman roj. Per havec darujeta Mara in Neva Fe rjančič 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob imendanu pok. Franca Ukma rja se ga spominja žena Marija in daruje 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob strica in svaka Stanislava Petarosa da ruje družind Petaroš (Boršt 42)
20.000	za PD Slovenec in 20.000 lir za sekcijo VZPI ANPI Boršt - Za biežee.
V	spomin na Stanislava Petarosa daruje družina Petaios (Boršt 70)
10.000	lir za sekcijo VZPI ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na teto Silvestra žagar por. Grgič darujeta družini Petan in Stopar 25.000 lir za ŠZ Sloga.
Pred povratkom v «novo domovino* po krajšem bivanju v rojstnih krajih, daruje skupina naših stalili primorskih izseljencev v Argentini v zahvalo za obujanje spominov na že pokojna arhitekta Viktorja Sulčiča in opernega pevca Angela Hrovatina 100.000 Ur za tiskovni sklad Primorskega dnevnika.
Ob 10. obletnici ŠZ Sloga daruje Viktor Stopar z družino 30 000 lir za sZ Sloga.
V	spomin na očete prijateljev Andreja Mahniča, Sergija Pahorja iu Borisa Simonete darujeta Ingrid Kalan in Joži Peterlin 30.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Danila Simončič daruje Justa Kodram j 3 IKK) za KD Rdeča zvezda in 3.000 I lir /a ŠK Kras
Namesto cvetja na grob Olive ! Štoke darujejo za Kulturni dom | Prosek - Kontovel: Josip Ferfolja I in Gabrijela 10.000 ter Marija Kalc I z družinami 30.(MK) lir.	j
V	spomin na bratranca Egona , Puntarja darujeta Elda in Cveto 10 000 lir za ŠD Primorje
V	spomin na Danila Siinoneto daruje pekarna Malalan (Prosek) j 20 000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Silvestro Grgič daruje Marija Birsa 10.000 lir za ! ŠZ Gaja..
Namesto cvetja na grob Olive Štoke daruje Nadja španger 10.000 i lir za Kulturni dom Prosek - Kon : to vel.
Namesto cvetja na giRb Danila ! Simonete daruje Marino Kokorovec j 20 000 lir za ŠK Kras.
Ob 3. obletnici smrti drage ma me Emilije Zobec vd. Kuret daru I jeta sinova Kino iu Gorazd 20 000, lir za ŠD Breg.	I
Za Društvo slovenskih upokojen cev darujeta Marija Ukmar 3.000 in Mihael Stok 10.000 lir.
Ob L obletnici smrti drage mame Marija darujeta Marinca in Nerio
30.000	lir za PD Kolonkovec - Ze-njan 40.
V	spomin na Danila Simoneto daruje Ivan Lovrenčič 5.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Danila Simoneto darujeta za ŠK Kras: Marica Obad 10X00 in Renato Doljak 10.000 lir.
Ob priliki poroke Milenke Čufar daruje Srečko Sclivvatnberger 5.000 lir za Dijaško matico.
Angela Bočaj daruje 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Danila Sirrlonete darujeta Pepi Milič (Op čirie) 10.000 za pevski zbor Rdeča zvezda in Paolo Milič (Opčine)
10.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja fta g rol) Popke Sosič darujeta Marija in Pepi Mi lič 10.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
V	počastitev spomina drage Ane Zorman Ančke darujejo za pevski zbor Vasilij Milk: Drago Štoka 10.000, Saško Bucik 10.000, R. Bucik 10.000, Sonja Ukmar 5.GOO, Lori Ukmar 5.00, Lori Semcz 5.000 in Sergij Guštin 5.000 iir.
Ob priliki izrednega uspeha SK Devin na rolkah 23.9.1981 v Bocnu daruje Franc Trobec 50.000 lir za SK Devin.
N.N. iz Trebč daruje 20.000 za popravilo Ljudskega doma, 20.000 za popravilo slačilnic in 10.000 lir za godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč.
V	spomin na Danila Simoneto darujejo za KD Rdeča zvezda: družina Perčič (Salez) 50.000 in Jolan • j da ter Danilo Milič 10:000 lir.
Ob 6. obletnici'smrti našega 'ljub- j ljencga in, nepozabnega Androta j Čoka darujejo užaloščene družine 120X00 za Sklad Andreja Čoka na openski srednji šoli Srečko Kosovel,
20.000	za Društvo slovenskih upo-kojencev, 20.000 za Dijaško matico in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina dr. žaro-mira Simoniča daruje komendator Vincenzo D'Orso 50.000 za Glasbeno matico in 50.000 lir za Dijaški dom v Trstu.
Namesto cvetja na grob Danila Simonete darujejo za balinarski odsek ŠK Kras:	Sander Gruden z
družino 10.000. Justina in Sergio Furlan 10.000, Rudi Pahor 10.000, Aldo Živic z družino 5.000. Riolina Michcle 10.000 in balinarji ŠK Kras
95.000	lir.
Namesto cvetja na grob Danila Simonete darujejo družini Ladi ja in Igorja Miliča 10.000 za balinarski odsek ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda, ter Kristina Milič
10.000	za balinarski odsek ŠK Kras in 5.000 za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na moža Stanislava daruje žena Ivanka Kralj (Trebče 18) 10.000 za VZPI ANPI Trebče. 10.000 za KD Primorec, 10.000 za ŠD Primorec. 10.000 za godbo Viktor Par
ma in 10.000 lir za dramsko skupino KD Primorec.
Namesto cvetja na grob Gabrijele Micheli daruje družina Marka Per-tota 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dragega strica Da mig Simoneto daruje Srečko Simo-neta 25tOCO za ' balinarsko sekcijo ŠK Kras in 25.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad z Opčin.
V	spomin na Danila Simoneto da rujeta za KD Rdeča zvezda: Milka Perčič 10X00 in Bojana Furlan 10X00 lir.
Ob 2. obletnici smrti Justa Cre-vatina od Banov daruje žena 10.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in 10.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja, na Opčinah.
Maks Kalc s Katinare daruje 20X00 za atletsko sekcijo ŠZ Bor, 20.000 za Glasbeno matico in 20:000 za KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria.
Rosana Komar daruje 50.000 lir za KD Slavec Ricmanje - Log.
V	spomin na Justino Starc vd. Rupel daruje Danica Starc 5X00 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Stanislava Pc tarosa daruie Franc Petaros (Bost 70) 10X00 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob drage Gabrijele Micheli daruje Zofija Per-
tot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa darujejo sestrične Zahar (Zabrežec št. 43) 30.000 lir za cerkev v Borštu.
V počastitev spomina pok. Danila Simonete daruje Paolo Kocman z družino 10.000 za ŠK Kras in
10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Na začetku skupne življenjske po ti darujeta Drago Košuta in Pavla Žerjal 50.000 lir. za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Danila Simonete daruje družina Trampuž Janko 5.000 lir za balinarski odsek ŠK Krasa in 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto - cvetja na grob Danila Simonete daruje Vojko Kocman 10 tisoč lir za ŠK Kras.
Ob 10. obletnici smrti sina Vojka daruje Milka Grilanc, Izola 500 ND za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Danila Simoneto darujeta Ivan in Milka Caliarija 30.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob pok. strica Danila Simonete darujeta Stanka in Neva z družinama 500 ND za ŠK Kras.
V	spomin na Olivo Štoka daruje Lotka Antoni 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 10. obletnici smrti Slavka čoka iz Lcnjerja daruje sestra Mimica 10.0CO lir za Center za rakasta o-bolenja.
V	spomin na pok. Olivo Štoka da rujeta Maja in Mitja Bitežnik 30.CC0 lir za amaterski oder Jaka Štoka Prosek - Kontovel.
/s
	
r /	
//	- /
'v./	// /
/ /	• /
7	//z
	
KERAMIKA
6RUNETTA
TRŽIČ ,
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
KAMINI
MOOUETTES
PARKETI
't V Vi	c
gg
-M
S

tL &
mm.
m?
V,
Trst-Sv. Jakob Ul.delllstria 18 tel.790 381
na ročno izdelanih ploščicah ££



PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.
2.
O
vJ.
široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostio kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 250 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
BDEIO GRGIČ
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica
PADRIČE — TRST — 226161
^ KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
UNIVERSALMACCHINE
TRAKTORJI SAME TRAKTORJI GOLDONI POLJEDELSKI STROJI DROBNA ORODJA
TRST - DOLINA 195 - Tel. 040-228190
2iro račun 50101-603-45361 <ADIT>
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sozoiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlaniie Juhiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
*	član italijanske j
zveze časopisnih I založnikov FIEG
4. oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska

ZTT
Trst
Nedelja, 4. oktobra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.25 Maša in Nabožna oddaja
13.00	DNEVNIK 1
13.30	DNEVNIK 1 Vesti
14.00	V teku nedelje . . .
14.20, 15.45 in 10.55 Športne vesti
14.45	Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah
16.05 «Piccole donne* - 1. del TV nadalj.
17.30	Fantastico bis - oddaja v zvezi z loterijo Italija
18.30	SO. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo - polčas nogometne tekme A lige
20.00	DNEVNIK
20.40 Eneida - 3. del
21.45	Športna nedelja
22.45	Ray Charles na koncertu Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
uri
del
- po
Drugi kanat
10.00	Razvoj, soodvisnost in sodelovanje med Evropo. Japonsko in arabskimi deželami
11.00	Evropski dnevi
11.30 Komični film
11.30	Popoldanski program: infor macije, pričevanja, nasveti in material za vsakdanjo rabo t
12.10	Ceste San Francisca - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13.
13.30	Zaklad Hugonotov - 2.
TV nadalj.
15.10	Tri zgodbe za en par zgodbi Sieglreda Lenza
16.05	DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi
Konjske dirke Bologna: Kolesarstvo Rim: Konjske dirke
17.30	Tukaj risanke
18.00	Italijansko nogometno prvenstvo - polčas nogometne tekme B lige
18.30	Srečanje z Edoardom Ben natorn
18.45 DNEVNIK 2 - Gol flash
18.55 Amerika na kolesu - TV film - Napoved vremena
19.50 DNEVNIK 2
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint
20.40 «Accendiamo la lampada* -
glasbena komedija, zadnji del
22.05	Srce in utrip srca - TV film Ob koncu DNEVNIK 2
Tretji kanat
14.30 Neposredni športni prenosi Novara: Balinanje
Košarka
17.25	Rally canoro - šesti finale
18.30	«Canta che non ti passa*
19X0 DNEVNIK 3
19.15 Deželni šport
19.35 Rcck ženska: Mia Martini
20.40	šport tri
21.40	Benetke: Laguna in vrtovi
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.35 Živ žav, otroška matineja
10.30	D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, TV nadalj.
11.10	TV kažipot
11.30	Po domače: Ansambel dobri znanci
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
15.55 Poročila
16.G0 Vasi brez vaščanov, dok. oddaja
16.25	Sprehod po kvintnem krogu, zabavno - glasebna oddaja
17.20	športna poročila
17.30	Frederickova ulica 10, ameriški film
19.24 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	J. Veselinov Radovanovič Baza na Donavi, TV nadalj.
21.05 Zanima me
21.50 Reportaža z nogometne tekme: Dinamo Osijek
22.20	športni pregled
Žarko in V. A. Diklič:
Koper
15.00	Boks: Pula, prvenstvo Bal-kanov
18.00	Ponovitev filma
19.30	Telstart - glasbena oddaja
20.15	TV D Stičišče
20.30	Kralj igralcev - film 22X0 Velika dolina - TV film
23.00	Glasbeni nokturno: Ivo Po-gorelič, II. del
Zagreb
13.15	Jugoslavija, dober dan 13.55 Gledalci in TV
14.25 Bratje Marx v cirkusu, a meriški film
15.50 Nedeljsko popoldne 17.10 Zgodnja pomlad, kitajski film
19.30	Risanke
21.00	S kamero po svetu
ŠVICA
13.35	Ura za vas 19.15 Glasbena oddaja
20.35	Osvajanje neba
TRST A
8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu: 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste (ponovitev): 10.30 Ne-diški zvon; 11.00 Mladinski oder: Otroci umetnosti: «Christoph VVil-libald Gluck>; 11.30 Nabožna glasba:	12.00 Narodnostni trenutek
Slovencev v Italiji: 12.30 Glasila IX) željah in 13.20 Glasba po željah: 14.10 Na gori.škem valu -Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.30. 13.30 Poročila: 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar: 7.40 Kinospored;
8.00	Kmetijski nasveti: 8.03 Spo red zborovske in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja:
13.00	Najava sporeda. Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah: 15.(X) Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Branka Kranes; 15.30 Programi tedna: 15.40 Zabavna glasba:
16.00	Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 15 min. s skupin Novi Fosili; 17.00 Nede lja na športnih igriščih.
KOPER
(Italiinrifiki ptogram)
7.30,	10.30, 12.30. 13.30, 18.30 Po ročila; 6.00 Glasba za dobro ju tro; 8.50 Podrobnosti: 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbena oddaja; 15.00 Orkester Johana Williama Frisobanda; 15.15 Stisk roke; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Popevke tedna; 16.30 Crasli; 17.45 Glasbeni slovar.
RADIO 1
8.00.	10.12, 13.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja: 10.15 Poje Frank Sinatra: 11.00 S tabo na plaži; 11.45 Moj glas za tvojo nedeljo: 12.30 Bel papir; 15.50 Nogometne vesti; 19.25 Jaz... Charles Bukowski: 20.00 Melodrama v treh dejanjih..
LJUBLJANA
6.00,	8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17. X). 19.00 Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke. Slovenski pesniki otrokom, Skladbe za mladino; 9.05 oe pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11,10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.(15 Humoreska tega tedna. Gerhard Branstner: Utopične a-nekdote: 14 25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 l.isti iz notesa: 16.20 Gremo v kino; 17 05 Priljubljene operne melodije; 17.505 Zabavna radijska igra; 18.27 Na zgornji polici: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih.
Ponedeljek, 5. oktobra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Katera energija
13.00	Problemi gospoda Rossija
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London: Velika dogodivščina Severa. 5. del TV nadaljevanje
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	šolska vzgoja: Medicina
15.30	Capitan Futuro - risani film
16.00	Josephine Beauharnais -5. del
16.30	Moj brat policaj - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05 Furia - TV film
17.30	Gospod Rossi išče srečo -L del
17.50	Trije vnuki in majordom -TV film
18.50	Hagen - TV film
19.45 Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Mala prineeza - film Ob koncu Komični film
22.35 Srečanje v kinu
22.40	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK,
14.00
rubrika
14.10
15.25
16.00
Drugi Kanat
12.30	DNEVNIK 2 - Odprti prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
We Speak English Popoldan, dnevna Frate indovino Mnenje
Veliki kamaleoni - srečanje z zgodovino šolska vzgoja Program za mladino Pravljice Evropske živali Starsky in Hutch - TV film DNEVNIK 2 - Flash Iz parlamenta DNEVNIK 2	- Večerne
športne vesti Kdo se boji opere? Programi pristopanja Korenine - Nove generacije 19. del
Napoved vremena DNEVNIK 2
«Una famiglia* - gledališka nagrada Sandro Giovannini Sindikalna tribuna A tutto gag - komično-glas-beni program Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2
Tretn Kanal
15.15 Vabilo
16.45 Nogometno prvenstvo A
8.45
16.55
17.45
17.50
18.05
18.30
18.50
19.45
20.40
B lige
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ponedeljkove deželne šport ne vesti
20.05 Šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
20.40	Apulija
21.30	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
- 10.00 TV v šoli: TV ko ledar; Mesto se širi: Vladimir Vidrič; Secesija na Hrvaškem; Materinščina. Risanka:	Zemljepis; Mali
program; Iz arhiva šolske TV.
16.15	Kmetijska oddaja
17.15	Poročila
17.20	Ciciban, dober dan:
Trgatev
17.35	Nobelovci: Trgovec smrti, 1. del
18.00	Jedrska revolucija:
Atom, ta neznanka
18.35	Obzornik 18.45 Zdravo. mladi
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK 19.55 Vreme
20.00	M. Dolenc in
Dorin:	Jonov
21.25	V znamenju
21.40	35 mm. oddaja o filmu
Koper
13.30	Odprta meja
15.30	Ponovitev Odprte meje 16.C0 Velika dolina - TV film 17X0 Rezervirano za najmlajše:
Avanti! Avanti! - tečaj ita lijanščine
Staranje - dok. oddaja iz serije: Človekovo telo
18.00	Ponovitev filma
19.30	Cinenotes in Risanke 20.15 TV D - Stičišče in
minuti
20.30	Nenadoma lansko poletje film
22.20	TV D - Danes
22.30	Skrivnostna organizacija film
21.30
22.00
22.35
F. Robar let. drama
Dve
Zapreb
16.55 Radost Evrope 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Varaždin 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Krleža: Maškerada, TV priredba
TRST A
7.00,	8.00. 10.00. 13.00. 14 00,
17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gospoda) ska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice;
9.30	Nenavadno kramljanje o navadnih stvareh; 10.10 Koncert;
11.30	Izbrani listi; 12.00, Kulturni dogodki; 13.20 Letošnja revija «Primorska poje*; 14.10 Otroški kotiček: Tik tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Miguel de Cervantes Snavedra: «Veleumni plemič Don Kiliot iz Manče*. 10. del:
15.00	V svetu športa in glasbe; 17.10 Mi in glasba: Trio Pahor v našem studiu: pogovor o stari glasbi in skladbe Jakoba Regnar-ta, Luca Marenzia in Giovannija Pierjuigija iz Palestrine; izvajajo Dina Slama (glas) ter Irena in Miloš Pahor (viola da gamba);
18.00	Roža mogota (ponovitev); 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30. 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; G.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.1X1 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.:«). 9.30. 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za do bro jutro; 8.32 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 9.30 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; Iti.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mla dih: 12.05 Glasba po željah; 15.00 Življenje v šoli; 16.00 Stadioni in telovadnice: 16.10 Glasovi in zvo ki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz .
17.00	Free show; 18 00 Giordano Rossini: L'italiana in Algeri.
LJUBLJANA
6 00, 6.30, 8.00. 9 X0. 10.00. 11.00. 12 00. 14.00. 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!: 8X8 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje pozdravi; 9.05 Z radiom na poli_ 10.05 Rezervirano za . . .;	11.35
Znano in priljubljeno; 12 10 Ve liki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne god be na koncertnem odru; 1300 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.30 Priporo čajo vam . . .; 14.05 V gosteh pt zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci če stil a jo in pozdravljajo; 13X0 Do godki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!: 16X0 cVrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00: 18 00 Na ljudsko te, mo: 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!,
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, fi oktobra LJUBLJANA
9.05 - 15.45 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Beli delfin: 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sedem madžarskih balad: 18.00 Pisani svet: Poljane Bela krajina: 18.30 Obzornik; 18.40 ()-bramba in samozaščita: 19.10 Ri sanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20X0 Odgovornost za neodgovornost, aktualna oddaja; 20.55 C. Brulc: Voltaire, ta vražji človek, francoska na dalj.; 21.55 V znamenju; 22.10 Za lahko noč z Martialom Solalom, 1. del.
KOPER
13.30 Odprta meja; 15.30 Odprta moja; 16.00 Narodna glasba; 16.30 Cinenotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja in Serijski film; 18X0 Ponovitev filma; 19.30 Horizonti; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Burkeži na bo jišču. film; 22.00 TV D Danes; 22.10 Serijski film: 23.05 Vrnitev odpisanih.
SREDA. 7. oktobra LJUBLJANA
9 00	10.00 TV v šoli; 17.30 Po-
ročila: 17.35 Cirkus: 18.00 Romantika proti klasicizmu: 18.25 Ob-
zornik; 18.40 Balet za vsakogar: Kaj je balet. L del angleške serije; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Včernc; 20.00 Film tedna; Pločevinasti bo ben, zabodnonemški film; 22.25 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 15.30 Pono vitev Odprte meje; 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za najmlajše: Tajne Jadrana, dok. oddaja in Pravljice iz gozda, risanke; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Teiestart. glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.10 TV D Stičišče in Dve minuli; 20.30 Sprehod po divji strani, film; 22.20 TV D - Danes; 22.30 Ellu Fitzgerald v koncertu; 23.00 Horizonti in TV D • Danes.
KOPER
13.30 Odprta meja; 15.30 Ponovitev odprte meje: 16.00 Tajne Jadrana. dol!, oddaja; 16.30 Pravljice iz gozda; 17.00 Rezervirano za najmlajše; Staranje, dok. oddaja in Serijski film; 18.00 Ponovitev filma; 19.40 Ella Fitzgerald in Bostoni pops orchestra v koncertu. L del: 20.1X1 Risanke; 20.15 TV D Stičišče in Dve minuti: 20.30 Cilj neznan, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Kdo pozna u-metnost? in TV D - Danes.
ma; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D Stičišče in Dve minuli; 20.30 Najbolj očarljiva predstava na svetu, dok. od riaja; 22X0 TV D - Danes; 22.:«' Serijski film; 23.05 Baletni večer in TV D - Danes.
ČETRTEK, 8. oktobra LJUBLJANA
8.55 - 15.55 TV v šoli: 17.25 Poročila; 17.30 Divja leta. mla dinska nadalj.; 18.1X1 Nova ob zor ja; 18.30 Obzornik; 18.40 Mladi za m'adc: 19.10 Risanka: 19.21 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre me; 20.00 Studio 2: 21.30 Praški komorni orkester; 22.10 V zna rfienju.' •
PETEK, 9. oktobra LJUBLJANA
8.55 - 15.30 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Čebelko hlaček, risanka; 17.40 Jazz na ekranu; 18.10 Obzornik; 18.20 Jezik v javni ra bi; 18.30 Sodobna medicina: 18.55 Ne prezrite: 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.1X1 Prebujajoča se dežela, zadnji del nadalj.: 22.15 V znamenju; 22.30 Nočni kino: Zahodni Indijci, mavretanski film.
KOPER
13.30 Odprta meja; 15.30 Ponovitev Odprte meje: 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za naj mlajše: Avanti. Avanti. tečaj ita lijanščlne; 18,00 Ponovitev lil
SOBOTA. 10. oktobru LJUBLJANA 8.00 Poročila: 8.05 Ciciban, do ber dan: 8.20 Beli delfin; 8.J<| Divja leta. nadalj.; 9.05 Pisanj svet: 9.30 Dokumentarna oddajat
10.00	Zgodovina šaha. L del; 10.2«
Bolnišnica na koncu mesta, zadaj) del nadalj.; 11.20 Poročila: 1I.2-' Nogomet:	Sarajevo S lobod"
16.15	Potovanje Charlesa Darjina; 17.15 Košarka: Bosna Z# dar; 18.50 Naš kraj; 19 05 Zlat« ptica; 19.10 Risanka; 19.24 TV >n radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna' 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme,
20.00	Sobotna TV križanka; 21-35 Oviram naproti, ameriški lih11 23.35 Poročila: 23.40 TV kažipot-
KOPER
14.25 Nogomet: Sarajevo - Slo boda; 18.15 Circus story - film4
17.15	Košarka: Bosna Zadat'-18.45 Ponovitev filma: 20.10 T* D - Stičišče in Dve minuti; 20.3« Predaj se Moralosl, film; 22.«« TV D Danes: 22.10 Dve v eni-film.