¥ It. 116 filmu m&M Titmuidiiti cintitt m h'jrij V Trstu, v mcMJo 17. mala 1»S5. Posamezna številka 20 cent Letnik L Izhaia, itvtemM pondeijek. vlik dan zjatfl Urodnittvo: otic« A«išk<*a št. 20. L imHtropi«. Dopisi naj se potatajo uredništvu- Nefrft pisma s« -alrooUi »e ne vračajo. — Odgovorni ->f. F. Peric.--hum tisicarna fcdinost. Tisk rnaša za meaec L 7,—, 3 inegece L 1950. pol le*a L 60" i Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon št 11-57. EDINOST PoMinezn« številke v Trstu fai okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v iirokosti ene kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtaiMf zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dsnamih zavodotr mm po L 2.-—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica cv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Za naše gozdove I Iz Rima poročajo, da je predložen mi-/nis trškemu svetu izvršilni pravilni* Igoadnemu zakonu, ki se je, kakor znano raztegnil tudi na nove pokrajine. Cim bo ta pravilnik odobren, se prične postopno m previdno izvajanje zakona v novih pokrajinah Pripoznano spoštovanj zakonov od strani prebivalstva prej avstrijskega je gozdno premoženje dobro ohranilo. Ne more se tajiti, da italijanska zakonodaja v tem pogledu nakriljuje avstrijsko. Dočim se v starih pokrajinah tu pa tam znajo izogibati določbam tega zakona, je pa gotovo da se bo v novih pokrajinah spoštoval in da gozd, ki tvori lepoto in bogastvo planinskih krajin in ki je tekom vojna mnogo trpel, dobi zopet svojega varuha. Nadejati se je, da se bodo na izvrševanju j vitne doline, tega zakona uvaževale želje našega pre-1 Zato dvigamo, zakotnega pisača ali tolmača. Ni torej nir kako čudo, če se je naš človek vsled velikih izdatkov in malih dohodkov m vsled zapeljivih cen lesa pričel izneverjati naročilu očetov ter lahkomišljeno črpati iz onih rezerv, ki so mu bile zapuščene le za slučaj največje steske. Po goriških gozdovih jc pričela peti sekira, toda njeno petje je pjuobno petju sove, ki oznanja bližajočo se smrt, kajti od očetov, dedov in pradedotv zapuščene rezerve se z vsakim dnem vedno bolj manjšajo, dokler ne usahnejo popolnoma. In kaj se bo zgodilo tedaj? Tedaj bo moral naš človek zapustiti svoj dom in si iskati zaslužka v širokem svetu, tedaj bodo nase gore podobne goram Karnije, tedaj postanejo naši žuboreči potoki srditi hudourniki, ki bodo opustošili naše rodo- bivalatva, prijavljene svoječasno aH od oblaste v,' ali od zasebnikov, ali od stran poslancev v parlamentu. Tako se glasi vest, ki smo jo prejeli iz Rima. Radi velike in očitne važnosti predmeta naj izpregovorimo o njem nekoliko žalostne resnice. Po lepi goriški deželi, katero je priroda tako bogato obdarila z lesnimi bogastvi, se vsepovsod razlega jek sekir. Ali ta jek ni več ona vesela pesem, kakor je to bil nekdaj, ko je gospodar skrbno izbiral za sečo godne drevesne velikane, ki so tvorili ponos njegovega gospodarstva. Ne, da-wies je ta jek podoben pogrebni pesmi, ki turobno toži in tarna o propadanju, umiranju in smrti našega lesnega gospodarstva, kajti sedaj se seče vsevprek in čez, brez misli in skrbi za bodočnost. Prej so bili hrbti naših hribov in gor vedno pokriti s košato drevesno odejo, danes pa kažejo mnogi iz njih že svoja gola rebra. Ob pogledu na nje nas spreleta strašna misel, da se s hitrimi koraki bliža čas. ko ne bodo božale več očesa temnozelene hoste felk in brez, ko bodo naše zelene gcre podobne velikemu, sivemu pokopališču. Do vojne je smatral vsak skrben gospodar svoj gozd za neke vrste reservo, h kateri se je zatekel le v slučaju največje potrebe, ko so ga k temu prisilile morebitne družinske in gospodarske nesreče. Morda še preveč konservativen je bil v tem pogledu. Zakaj mnogokdaj mu ta najvarnejši kapital ni nosil onih obresti, kakor bi mu jih nosil, ako bi bil pametno izkoriščan. In to ravno zbog večkrat pretipane, obzirnosti do njega. Tudi tu je bil naš kmet podoben onemu, sicer varčnemu, toda preveč nezaupnemu gospodarju, ki ni hotel nalagati svojih prihrankov proti obrestim v hranilnico, ampak jih je raje držal doma, skrite v n&gavici na dnu skrinje. Pustil je raje, da je za sečo godni ie>s propadal v gozdu, nego da bi se dotaknil te svoje reserve. In tako je skozi desetletja in desetletja izročal gozdno bor gastvo vsake domačije, skrbno čuvano in nedotaknjeno, oče sinu in >sin vnuku in pravnuku z vedno istim naročilom: isezi po njem le v največji stiski! Ko je izbruhnila svetovna vojna, je za-iivjala tudi po Goriškem bojna vihra, ki nj uničila le domovja našega ljudstva, ampak tudi znaten del njegovega lesnega bogastva. Zlasti ob bojni črti je vojaštvo klestilo neusmiljeno gozdove radi lažje obrambe, za utrdbe, ceste in kurjavo. Z vojno so izginili ob bojni črti tudi vsi mnogoštevilni goizdni nasadi, ki so stali toliko truda in gmotnih žrtev. Marsikje je vojna popolnoma izčrpala one rezerve, ki Jih je s tako skrbjo zbiral in čuval skozi desetletja naš kmet. Vendar fco ni bil še najtežji udarec za naše lesno bogastvo. Pri prejšnjem načinu gospodarstva bi ga bilo prebolelo in se od njega oporavilo tekom nekoliko let. Najhujši udarec našemu lesnemu bogastvu je zadala in zadaja povojna doba. Glasom mirovnih pogodb je goriška dežela prenehala biti del države, ki je razpolagala z velikim, naravnost ogromnim lesnim bo-gastvo.ni, in je pripadla državi, Li je, kar ise gozdovja tiče, velika reva, vsled česar so v njej cene lesu jako ugodne in naravnost zapeljive za mnoge gospodarje. Razen tega je zahtevala ogromne količine lesa tudi obnova od vojne opustošene goriške dežele. Na drugi strani je postalo naše ljudstvo za časa vojne mnogo bolj potratno, nego je bilo prej, ker so se za časa vojne, ko je bilo denarja v izobilju, njegove življenjske potrebe znatno zvišale. Ko se je po končani vojni povrnilo na svoje domove, so mu v novi državi, katere del tvori sedaj goriška dežela, zmanjkali mnogi viri dohodkov, s katerimi se je Prei, sicer i trudom, toda vendarle za silo preživljalo. Prej so se naši gorski kraji preživljali 7 živinorejo, žganjekuho in s sezonskim izseljevanjem v Nemčijo, na dokler je še čas, svoj svareči g1 as na naše ljudstvo: ne uničuj gozdov, katere so ti izročili tvoji očetje le za slučaj največje stiske! Stiska je zares tudi sedaj velika, toda skrči raje svoje življenjske izdatke, zmanjšaj raje svoje povečane življenske potrebe, zadovolji tse raje s črnim kruhom na lastni zemlji, nego z belim, toda negotovim kruhom, ki te morda čaka v tujini! Obračamo pa se tudi do državne uprave s toplim in najnujnejšim apelom. Z ozirom na dejstvo, da je Italija revna na gozdnem premoženju in na lesni produkciji, so naši gozdovi prevažen del državnega gospodarstva. Nesreča, ki grozi našim gozdnim krajem, bi bila tudi nesreča za državo samo. Toliko z ozirom na dolžnosti, ki jo vežejo napram lastnim državljanom v na-.ih gozdnih krajih, kolikor tudi v interesu države je njena velika in neogibna dolžnost. da s primernimi in pametnimi izvajanimi ukrepi zajezi sedanje nespametno in tskrajno grožljivo devastiranje naših gozdov. Skrb državne uprave bodi, da bo sekanje v gozdovih racijonalno, to je, da bo na eni strani služilo le resničnim potrebam j rebivalstva za kurjavo in na gradbenem lesu, na drugi pa, da se bo vršilo v tisti meri, ki je potrebna za razvoj gozdov. Ne kličemo strogost in globe, marveč je, in v prvi vrsti, potreben primeren po'uk ljudstvu, da spozna samo, da je ohranitev gozdov v življenjskem interesu za ohranitev svojega gospodarskega obstanka že v najbližnjih rodovih. Katere ženske bodo toliko volile pri upravnih volM? RIM, 16. V smislu zakonskega načrta, ki ga je včeraj sprejela poslanska zbornica, bodo vpisane v volilni imenik za upravne volitve ženske, ki zadostijo eni izmed naslednjih določb: 1) ako so odlikovane s svetinjo za vojaške zasluge aH z vojnim križcem; 2) ako so odlikovane s srvetinjo za civilne za-sluge ali s svetinjo za zasluge javnega zdravstva ali za zasluge pri poučevanju v osnovni šoli ali za zasluge, ki »o jih stekle ob času javnih bed — ako je bilo izdano odlikovanje z vladno naredbo; 3) ako so matere padlih v vojni; 4) ako so vdove v vo*ni padlih in niso zgubile pravice do pokojnine v smislu člena 23. odloka od 12. ju*ja 1923; 5) ako izvršujejo očetovsko oblast ali varuštvo in znajo pisati in brati; 6) ako so napravile — v slučaju, da so rojene pred 1. 1894. — prestopni izpit iz Seja poslanske zbornice Zakon o tajnih organizacijah - Premalo poslancev navzočnih RIM, 16. Seji je predsedoval on. Caser-tano. Po odobritvi zapisnika je zbornica prešla k razpravi o zakonskem načrtu: Ureditev delovanja društev, bitij in zavodov in pripadnosti k tem osobja, ki je odvisno od države, pokrajine ali občine. Zakon je naperjen v prvi vrsti proti frama-sonom. Razprave so se udeležili on. Volpe, ki je govoril za načrt; on. Massimo Rocca je govoril pre-ti, ker je zakon premalo določen, tako da bi se dal uporabiti na pr. tudi proti jezuitom, ki bi jih kdo lahko smatral za tajne organizacije. On. Moreili in Martire rsta zagovarjala zakon; on. Gron-chi je nastepil proti. Končno sta napadla prostozidarje še pravosodni minister Roc-o in Mussolini. Pri glasovanju o zakonskem načrtu o tajnih organizacijah je predsednik ugotovil, da je premalo poslancev navzočnih, da bi se moglo vršiti glasovanje. Radi tega je bilo glasovanje odloženo na torek. Seia senata Razprava o proračunu naučnega ministrstva RIM, 16, Današnji >seji je prisostvoval podpredsednik sen. Zuppelli. Nadaljevala se je razprava o proračunu naučnega ministrstva. Sen. Scialoia je govoril o Genti-lejevi reformi akademskih študijev. Nastopil je proti uvedbi izpitov po skupinah posameznih predmetov. Ta »sistem je bil že v veljavi, a se ni obnesel. Govornik je pozval naučnega ministra, naj ta sistem zopet odpravi, sicer se on za svojo osebo ne bo pokoril novemu zakonu. Nato je naučni minister v dolgem govoru branil svoje delovanje in zagovarjal Genti-lejevo reformo. Nadaljevanje razprave ;se je odložilo na pondeljek. nim obtožencem, bivšim sofijskim prefektom Proudikinom, jn njegovimi sokrivci in zaiq>niki, ki so sedaj izpovedali proti njemu. V isvoijem obtožilnem govoru je državni pravdnik zahteval smrtno kazen za pet glavnih obtožencev, med temi za že imenovanega Proudikina in za Muravjeva, bivšega vojnega ministra v Stambulijskije-vi vladi. ^. Vprašanje razorožitve in varnosti Francosko-angleška nasprotstva in Italija LONDON, 16. Italijanski poslanik markiz DeHa Torretta se je podal včeraj popoldne na zunanji urad, kjer ga je sprejel minister za zunanje stvari Chamberlam, s katerim je imel dolg pogovor. Ta pogovor se je tikal izmenjave vidikov glede not Nemčiji z ozirom na vprašanja razorožitve in varnosti zapadne Evrope, ki tvorijo sedaj predmet proučevanja s strani zavezniških vlad. V resnici je bil malo časa pred prihodom Della Torrette francoski poslanik na III. razreda osnovne šole v naslednji; v ■ zunanjem ministrstva, kateri je ob tej pri slučaju, da so rojene pozneje, ako predložijo izpričevalo- o prestanem izpitu čez Hrvaško in drugam. Neposredno po vojni pa je bila živinoreja skoraj popolnoma uničena, izseljevanje skoraj popolnoma . on nemočno. Ko se io ~ i \ . . ke on. ran znatno zboijšalo fe'VS" ' P° T » izvršiI žganjekuha. ' P* Je blla Povedana '„ ----: n,OVih/azmerah .v.katerih se je znašlo jase ljudstvo v gorskih, gozdnatih krajih, ° V StainU knti niti predvojnih. mnoge/ skromnejših, kaj pa sele Povojne za časa vojne znatno povc^ane življenjske potrebe. K tem potrebam pa so pridružili veliki davki in drugi pr<5 nepoznani, občutni izdatki, kakor jih na primer zahteva izgon slovenskega jezika iz fajvmh uradov, ko se mora naš človek za /vsako malenkost obračati na odvetnika. Kralj na razstavi Ameriške akademije RIM, 16. Kralj je danes dopoldne otvoril razstavo gojencev Ameriške akademije. Kralja sta sprejela poslanik Združenih držav Fletcker in ravnatelj Goerkam Ste-vens. Snop v Veroni razpuščen RIM, 16. Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča, da je glavni tajnik stranke on. Farinacci na podlagi preiskave, ki on. Mazzolini,-razpustil fašjo v Veroni ter imenoval triumvirat, ki bo vpisoval nove člane. Vlak skočil s tira RIM, 16. Včeraj popoldne je na progi Fabriano-Urbino med postajema Melano in Marischio skoćih s tira tovorni vlak. Med drugim blagom je bilo naloženo tudi žveplo, ki se je vnelo. Lahko je bil ranjen neki zavirač. Proga bo vzpostavljena tekom »današnjega dne. Vzrok nesreče še ni znan, vendar je gotovo, da ne gre za kak atentat zadnji razred osnovne šole. 7) ako plačajo v občini, v kateri hočejo biti vpisane v volilni imenik, državnega ali občinskega davka najmanj 100 lir. PreisRfiBfl proti beograjskim zarotnikom BEOGRAD, 16. (Izv.) Policija z največjo naglostjo nadaljuje preiskavo proti zarotnikom, ki so nameravali pomoriti predstavnike današnjega režima. Dosedanje informacije potrjujejo prvotno vest, da so zarotniki nameravali izvršiti atentate istočasno v Beogradu, Pragi in Bukareštu. Od neke bližnje države je jugoslovenska vlada prejela obvestilo, da se je imela zarota izvršiti dne 16. t. m., to je na današnji dan. Inspiratorji zarote so boljševiki. Zaroto je pripravila dunajska komunistična organizacija. Izvršili bi zaroto člani mace-donskega komiteta. Policija je aretirala mnogo zarotnikov, toda glavni voditelji so zbežali ali pa ise še skrivajo. Danes je bilo aretiranih tudi več Bolgarov. _ Kralj Aleksander odjKrtoval v Topolo BEOGRAD, 16. (Izv.) Delo v narodni skupščini je danes počivalo, le posamezni parlamentarni odbori so imeli seje. Dopoldne »sta se mu^la na dvoru ministrski predsednik Pašič in prosvetni minister Pri/bičević. Pred avdijenco sta se predstavnika narodnega bloka dolgo raz-govarjala. Kralj je sprejel tudi predsednika narodne skupščine Trifkoviča. Ob 13. uri sta kralj in kraljica odpotovala v Topolo, kjer ostaneta 10 dni. Od tu se popeljeta na Bled, kjer ostaneta več tednov. Preliminarna pogajanja za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom BEOGRAD, 16. (Izv.) Radikalec Janjič, član delegacije za pegajanja z Vatikanom, se je danes razgovarjal z zunanjim ministrom Ninčičem in njegovim pomočnikom Markovičem. Janjič odide dne 18. t. m. v Rim, kjer se sestane z vatikanskim poslanikom drjem Smodiako, da se posvetujeta o preliminarnih pogajanjih za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Angleški poslanik odpotoval iz Beograda BEOGRAD, 16. (Izv.) Angleški poslanik Young, ki odide v pokoj, je danes odpotoval. Propadanje irankovcev ZAGREB, 16. (Izv.) «Hrvatsko pravo», glasilo frankovcev, je v današnji številki naznanilo, da bo od sedaj dalje izhajalo le se kot tednik. Narednik Rundel bo ustreljen ZAGREB, 16. (Izv.) Narednik Avgust Rundel, ki je lansko leto umoril trgovca Kekoviča, je prejel obvestilo, da kralj ni upošteval njegove prošnje za pomiloščenje. Narednik Rundel bo ustreljen v torek. . Usodo sofijskih zarotnikov Pred zaključitvijo procesa radi atentata v gledališču Odeon SOFIJA, 16. Včeraj so Friedmann, Kojev in Zagorski, trije obsojenci na smrt, vložili priziv na vojaško kasacijeko sodišče, ki se bo moglo o razsodbi izreči še-le v ne- ";ko dneh, ker obsegajo vsi trije prizivi približno 200 poJ. pisanih po večini od hriedmana samega, ki je ponovno nastopil s "stališčem, da se ne more postopati proti Padanje brezposelnosti v Angliji LONDON, 16. Po zadnjih statističnih podatkih ministrstva za delo je iznašalo dne 4. maja število brezposelnih v Angliji 1,179.800, to je za 7268 manj kakor v prejšnjem tednu, ampak za 139.140 več kakor istega dne prejšnjega leta. Sahalin izročen Rusiji TOKI JO, 16. Danes se je izvršila izročitev SahaKna sovjetski Rusiji s podpisom zadevnega zapisnika. Istočasno se je ustanovil v Aleksandrovu ruski konzulat. Pismo iz Jugoslavije V LJUBLJANI, 15. 5. 1925. Politično življenje je z zasedanjem skupščine zopet oživljeno. Vsled dovršenega dela parlamentarne anketne kemraije Zagrebu je stopilo zopet v ospredje liki predložil Chamberlainu besedilo obeh not, kakor ga je sestavila francoska vladi. Angleška vlada želi gotove spremembe k temu besedilu, ki vendar upošteva zadnjo spomenico Anglije, ki jo je predložil francoskemu zunanjemu ministrstvu tehnični vojaški urad. Neizpolnitev gotovih obvez s strani Nemčije smatrajo francoski politični krogi za zelo važne, medtem ko jim angleški strokovnjaki ne pripisujejo nobenega pomena. V eni točki soglašajo med seboj zavezniške vlade, namreč da se ne bo določil gotov dan za izprazni t v Koelna, ampak da ostane ta izpraznitev odvisna od točne izvršitve klavzul mirovne pogodbe s strani Nemčije. Z ozirom na odgovor Nemčiji glede varnosti se ugotavlja, da gre tu za francoski odgovor in ne za zavezniški, o katerem se je Francija posvetovala z vsemi zavezniškimi vladami. Odgovor sam pušča možnost za nadaljnja pogajanja. Francosko stališče je, da imcra vsak pakt za varnost okrepiti in potrditi garancije versailleske mirovne pogodbe; angleški krogi se v tem razlikujejo le v toliko, da smatrajo pakt kot dodatek mirovne pogodbe. Vse tri vlade — in najbrže tudi nova belgijska vlada — izključujejo vsak pakt, ki bi šel za kako spremenitvijo temeljnih določb mirovne pogodbe. Tukajšnji diplomatski krogi očitajo Franciji, da ne kaže nobenega navdušenja za garancijski pakt, in *se kot vzrok temu navaja namera Brianda za vztrajanje na protokolu o priliki septemberskega zase danja Društva narodov. Briond in Calllaug proučujeta vprašanje vojnih dolgov PARIZ, 16. Na ministrskem svetu, ki se je vršil včeraj v Elizeju, je bila Briandu in Caillauxu poverjena naloga, da poiŠČeta način za rešitev vprašanja medzavezniških dolgov. S tem se potrjujejo vesti, ki so krožile zadnje dni o obnovitvi pogajanj z Združenimi državami za rešitev tega zamotanega vprašanja. Ameriški poslanik v Parizu se je v tem oziru že razgovarjal z ministrskim predsednikom Painlevejem, Briandom in s Cail!auxom. Dosedaj je pa šlo le za poluradne razgorvore, ki so šli za tem, da 'se določijo pogoji za pripravljalni sestanek zastopnikov obeh vlad. Belgijski liberalci proti novi vladi BRUSELJ, 16. Liberalni poslanci so na svoji včerajšnji seji sprejeli resolucijo, katero se izrekajo za nespreobrnljive nasprotnike Van de Vyverejeve vlade ter izjavljajo, da ne bodo podpirali prehodne parlamentarne ali izvenparlamentarne kombinacije, kateri manjka politična barva Trocki — ljudski komisar za prosveto in za trgovino PARIZ, 16. Iz Rige brzojavljajo «Chica-go Tribuni», da je bil Trocki izvoljen za člana izvršilne oblasti in da bo prevzel portfelja za prosveto in za trgovino. Ta po-vralek Trockija v uradni -svet pa da nima nobene politične važnosti, niti ne pomeni kako zmago desnice nad levico, ampak izhaja iz dejstva, da je Trocki radi svojih izvanrednih zmožnosti neobhodno potreben sovjetski vladi. Italijansko delegacija se ne bo udeležila mednarodne konference v Washingtonu RIM, 16. Davi se je sestala interparla- njemuTsmillu "zakona "za ^čitTcteave/^mentarna kotoistja za mednarodno konfe- na podlagi katerega je bil obsojen. Kasa- g ' kl 56 b° S€SUla mC cijsko sodišče sodi le v vprašanjih oblike in procedure, vendar sta Kojev in Zagorski dostavila k prizivom svojih odvetnikov novo obrambo lastnega stališča. V smislu Friedmanove želje so bili obsojenci premeščeni v centralne zapore, kjer jih bodo mogle odslej obiskovati njihove družine. Daskalorv, ki je bil na zadnjem procesu obsojen na 6 let ječe, bo prišel še enkrat' Pre<* vojno sodišče, ker se je dognalo, da te bil član komunistične omladine, zakar predvideva zakon za zaščito države smrtno kazen. Tudi proces proti povzročiteljem atentata v gledališču Odeon, kateri je bil izvršen še za časa Stambolijskijeve vlade, se bliža svojemu koncu. Pri izpraševanju prič je prišlo do dramatskih prizorov med giav- seca oktobra. Komisija je ugotovila, da se na dnevnem redu ne nahajata vprašanji, ki zanimata Italijo, in sicer problem vojnih dolgov in vprašanje emigracije, pa se je zato izrekla proti temu, da bi se italijanska delegacija udeležila te konference. Tovorna eksplozivnih snovi se razletela Trije mrtvi — Ogromna škoda LONDON, 16. V Favershamu se je razletela tvornica eksplozivnih snovi. V sosednjih vaseh je ljudstvo razburjeno. Večje število hiš je zgorelo. Daleč naokoli so vse hiše več ali manj poškodovane. Trije delavci so ostali na mestu mrtvi, nekoliko jih je bilo ranjenih. Kakih 300 delavcev je na čudežen način ušlo strašni e»mrti. Škoda je ogromna. vprašanje sporazuma. Vse mogoče kombinacije se razpravljajo, vse mogoče rešitve se predlagajo, toda vse te kombinacije in vsi ti predlogi nimajo zaenkrat drugega pomena, kakor da so dokaz, da je vp-rašanje sporazuma v resnici aktualno. Najprej pa je treba, da skupščina na podlagi poročila anketne komisije reši vprašanje verifikacije mandatov HSS. V tem oziru prevladujejo optimistični nazori, zlasti po zadnji izjavi dr. Laze Mar-koviča, predsednika anketne komisije. Dejal je, da je imela anketna komisija razpravljati o dveh stvareh. Kak je bil potek seje poslanskega kluba HRSS. z dne 3. avgusta 1923., ko je bil sklenjen vstop HRSS v seljačko iniernacijonalo in kak^i so ise obnašali poslanci HRSS po tej seji in s svojim postopanjem vplivali na narod. Glede prve točke so bile najbolj merodajne izjave bivših poslancev Jalža-betiča in Lovrekoviča, ki sta nasprotovala vstopu HRSS v seljačkoi internacijonalo. Obe izjavi nista dali popolne jasnosti, ki bi pa bila najbrže dosežena, če bi se moglo zaslišali tudi dr. Horvata, ki pa se žal nahaja v Rimu. (Pripominjam, da sta biii izjavi Jalžabetiča in Lovrekoviča za St. Radića ugodni). Kar se tiče druge točke, je bil rezultat pozitiven. Člani anketne komisije so obiskali več volilnih okrajev in čisto nenadoma stopili v stik z naredem. Zagotovili so, da se ni vodila nobena komunistična agitacija s strani poslancev HRSS. (Znano je, da je biia komisija sprejeta od kmetic, čeprav so mislile, da je to angleška komisija, z vzkliki; Živio kralj! Zivio Radič! Tudi so kmetice opetovano poudarjale, da niso več za republiko, temveč za kralja. Op. pisca). Dasi je izjava Laze Markoviča nad vse previdna, se vendar iz nje vidi, da je poročilo anketne komisije ugodno in da je skoraj gotovo, da bo skupščina vse anketirane mandate HRSS, razen onih treh poslancev, ki se nahajajo v tujini in ki še danes niso predložili svojih poverilnic, verificirala. To potrjuje tudi izjava poslanca Grge Angjelinoviča (hrv. demokrata), člana anketne komisije. Dopisniku «Novosti» je dejal, da bo po njegovem mnenju skupščina na vsak način verificirala mandate HSS, ker je poročilo anketne komisije tako, da skupščina drugega storiti ne more. Končno bi to potrdila tudi včerajšnja konferenca med Pavlom Radićem in Nikolo Pašićem, ki je trajala celo uro in na kateri je Pavle Radić zahteval, da se to vprašanje vendar enkrat že reši. Računati moramo torej s tem, da bodo mandati radičevcev verificirani in da postane radičevska stranka legalna parlamentarna stranka^, s katero more stopiti vsaka stranka v zvezo in vsako kombinacijo. In kaj potem! Ko je šel dr. Laza Mar-ković, ki uživa veliko zaupanje Pašića in ki je vodil volilni boj radikalne stranke iz Zagreba, je dejal pri svojem odhodu: «Pa ni v Zagrebu tako strašno, kakor se nekateri govorili. Človek >se v tem mestu naravnost okuži od ideje za sporazum. Mislim, da morejo biti Hrvati zadovoljni in da bodo v najkrajšem času še bolj zadovoljni. Pitriotično ponašanje Hrvatov do edinstva države in naroda, do kralja, ne more biti brez upliva. Toda o tem bomo mogli jasnejše govoriti šele potem, ko; ne bom več član anketnega odbora. Mislim, da se bodo v Beogradu v kratkem odigrali zelo interesantni politični dogodki. Zaupanje rodi zaupanje in od te poti se ne bo več odstopilo. Taka je napoved enega glavnih in najbolj inteligentnih radikalnih voditeljev. Interesantno je, da je mnenje demokratskega voditelja skoraj isto. Demokratski poslanec dr. Grga Angjelinović je 'namreč izjavil: Moje mnenje je, da gremo nasproti vladi R. R. (radikalno-radićevski). Ne verjamem, da bi se to zgodilo v hitrem tempu, kakor nekateri pričakujejo, toda taka vlada je logična posledica razveja političnih dogodkov. More se to zgoditi preje ali kasneje, ali izogniti se temu ne more. Če pride do tega, potem je seveda blck narodnega -sporazuma seveda pokopan. Sicer pa že sedaj komaj še vzdržuje svoje skromno življenje. Ima pravzaprav samo še en smisel, da pomaga radićevcem izvajati pritisk na radikale. Če ne sklenete z nami sporazuma, potem ostanemo v opoziciji in blok sporazuma bo prehodnje vo-ilno geslo. Ni pa posebno prepričujoča ta grožnja, ker so odnošaji med strankami bloka vedno slabši. Med HSS in našimi sloven-I skimi klerikalci toliko da ni napovedan a •EDINOST* V Trst o, dne 17. maj« 1925, odkrit boj. Skupno delovanje je zlarciti sedaj po skupnem nastopu kmetijcev in slovenskih raidtćevcev, izključeno. — Med {bosanskimi muslimani in Radičevci so lodnoi&fi malo boljši, toda čisto dobri ne »morejo biti že visled nasprotnega naziranja kV agrarnem vprašanju. Najboljši odnosa* ji so še med demokrati tn radičevci, pa čeprav izgleda to malo čudno. O tem je zelo pravilna izjava doktorja Angjelinoviča, ki naj ga še enkrat cHiram. DejaJ je: koalicijska vlada RR je za mene v prvi vrsti sodelovanje večine 'Hrvatov z večino Srbov, pri Čemer se ne joziram na to, kako je do te večine prišlo. Drugič: najmočnejše sodelovanje Hrvatov ,v upravi države. Tretjič: kar je najvažnejše, razčiščenje politične situacije. Ce bo rodila HSS v resnici politiko, ki bo ispravila v skladnost interese Hrvatov z državnimi interesi in ki bo v praktičnem življenja izvedba principa enakopravnosti, potem bomo ostali Hrvati to politiko podpirali, pa naj pripadamo katerikoli stranki. Če pa hi stopila HSS v vlado samo zato, da se reši težav in pritiska, ki pade na opozicionalno stranko, potem bomo proti njej v najodlcčnejšem boju. Iz vsega tega se vidi, da ni aktualna grožnja z oživljenjem bloka narodnega sporazuma, da pa bi veliko bolj učinkovala grožnja z ustanovitvijo ene vsedržav-ne Demokratske seljačke stranke, katere jedro bi tvorili radičevci in Davidovićevi demokrati in ki bi na vsak način imela veliloo agftatorično silo. Roj proti kompleksu Šestih strank s 150 mandati je neprimerno manj nevaren in težaven ko pa boj proti eni stranki -s 100 mandati. In zato mislim, da je iz isedanje situacije »amo sledeča alternativa mogoča kot rešitev; ali vlada radikalov in radičevcev ali ga demokratsko seljačka stranka. Eno ko drugo je napredek, ker bodo morale manjše stranke likvidirati in pridemo tudi v Jugoslaviji do dvostrankarske grupacije, ki je za parlamentarizem najbolj ugodna. #** Tudi v skupščini sami moramo zabeležiti lep napredek. Z vladne strani je padel predlog o možnosti imkompatibilitetnega zakona. Deloma se je v njegovem smislu že tudi postopalo in poslanci niso bili več izvoljeni v upravni odbor državne hipote-karne banke. Več poslancev pa je že tudi položilo svoja mesta pri raznih upravnih svetih. Tako popolno, kakor so nekateri mislili, se seveda stvar takoj ne bo izvedla in treba bo še mnogo drezati, predno s to borbo vanja poučuje javnost v naših hstift ter wa SVojih soplemenjakov. stoji ob strani vsem, ki potrebujejo nje-, Vsa n€Vrednost odgovora v «Popolo di Trie- gove pomoči, nasvetov in intervencije, ^ ( ste„ se 05etuje že v dejstvu, da začenja z — Ker je na Goriškem ogromno teh sluča-; neresnico, s tisto večno in neslano trditvijo, jev, medtem ko na Tržaškem manje, je biW da smo mi nespravljivo zakrknjeni nasprot- določeno, da bo imel ta odsek svoj sedež niki italijanskega naroda. Ponaša se s svojo v Gorici pri političnem tajništvu za Gori- izjavo, da Hrvat,e in Slovenci v Italiji niso ni- ško Via Carducci Št. 7, I. Ta odsek bo £aki podaniki, marveč enakopravni državljani. vodil g. Emil Gorkič, bivši deželni urad- i navaja pa nobenega veljavnega dokaza — .« i . . . t ■ - c-t -«_ Ker ga ne more — v izpodbitev nase trditve, nik, kateri se je tekom svojega sluzbova-, da Hrvatj€ in Slovcnci v u^, niso enako. nja pn deželnem odboru skoraj izključno le pravni državljani ne v narodnem, ne kultur s temi vprašanji pečal. Znani so mu pe ve- • -1 čini vsi slučaji. Ob strani tega gospoda bodo delovali tudi drugi odlični pravniki. Delitev skupnih zemljišč je velikanske | tem, ko bi se mi povsem odrekli svojim za- važnosti za naše ljudtvo, ki je pri tem ih- htevam, bi bili — kakor si «Popolo» tolmači leresirano, in je v interesu torej upravi- ta p o,m - enakopravni državljani. Iniker tega * j f «-- -i v. nočemo m tudi ne moremo ze po zakonu clo- ceucev, da sami skrbijo za pravilno resi-, večanskega čustva smo zakrknjenl'sovražniki tev in zagotovitev svojih pravic. I italijanskega naroda. Kakor da je ljubezen do Vsakokratne objave oz. spremembe bo- sebe ie ei ipso sovraštvo do drugih. Ah ne! mo pravočasno objavljali. Mi ljubimo svoie, ne da bi zato sovražili druge! POL. DR. «EDINOST« V TRSTU.; Očitno navzkriž je pršla «'Popolu» naša iz- nem, ne jezikovnem, ne socijalnem pogledu. Mi pa smo svojo trditev podkrepili s konkretnimi in neoporečnimi ugotovitvami. Še le po- Tajništvo. java, da niti ne sanjamo o kaki spremembi ustave, ki bi bila potrebna, ako naj bo ustreženo zahtevam našega ljudstva. Iz zadrege si hoče pomagati z argumentom, ki je še — kako bi rekli? — neskladnejši. Vprašuje namreč: ali morda, zahtevamo posebnih zakonov, da bi se tu umetno ustvarila kaka »slovanska Dopolnilni davek na dohodKe Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 14. t. m. je objavila kr. odlok-zakon št. 586, r * t m , . J | ■ | , Ul 3» kU U"»v tuv UJ. . »I.IH ---------------------- s katerim ss urejuje pobiranje dopolnilnega Najina?" Ne tudi tega ne zahtevamo. 2e zato davka na dohodke za 1. 1925. Omenjeni ne, ker ni pcirebno, ker —ie že tu naše ozem-odlok določa, da se bo letos pobiral ta lje s slovansk m prebivalstvom davek Ie v polovičnem znesku, in sicer . Ali je — vprašuje «PopoIo di Trieste» dalje od 1. julija dalje. Obdavčenci bodo plačali — italijanski narod, v teku enega celega stori'-(polnilni davek v treh obrokih, t. J. 10. av- telja stoletja potrosil toliko državljanskih ener, gusta, 10. oktobra in 10. decembra. Pri gij in milijone življenj, da si je pridobil zopet tistih obdavčencih, kateri plačujejo davke svoje meje, le za to da bi ,.h sedaj prepustil . « •• ^jLh^: ' * priseljencem«? Velike m zveneče besede so na ta nacm da se jim odbijajo tozadevm P ^ _ ^ ^ y nasprotslvu z opetova- zneSKi direktno od place (državni urad- nim naglašanjem istega .Popola*, da smo tudi mluK se bo iztineval dopolnilni davek od mi povsem enakopravni držaljani Italije! Kako ' nas more potem traktirati s «priseljenci» in niki), se bo iztirjeval dopolnilni davek 1. julija 1925. dalje. Oni državni uradniki in upokojenci, ki spadajo v kategorijo D in znašajo njihovi dohodki nad 25.000 lir, ali pa imajo dohodke kategorije D pod 25.000 lir, a imajo cbenem še druge dogodke v višini vsaj — so pravi izrecno — *uzurpatorji», «pnsvo-jitelji»?! Tako se je «PopoIo» zaplel v mrežo, ki jo je sam plel proti nam in našim zahtevam! rejemafo£ega uradnika, ako napovedovalec to zahteva. Na kuverto se v takih slučajih napiše številka in datum ter se pritisne pečal občinske uprave. _ — Predavanje o manjšinskem vprašanju. Jutri bo imel v veliki dvorani tukajšnje trgovinske univerze prof. Amedeo Gian-nini javno predavanje o predmetu: «Zaščita manjšin in Društvo narodov*. Začetek predavanja ob 17. uri. šinskega vprašanja in ki se ne znajo poglobiti vanje in zato tudi n,e morejo biti pravične napram našemu ljudstvu. Vseobči preokret v ideologiji o tem vprašanju pa pojde dalje svojo pot tudi brez «Popola di irieste» in kljub njemu! Ne, mi nismo zakrknjeni nasprotn ki italijanskega naroda, pač pa je «Popolo di Trieste* zakrknjen nasprotnik vsake pravice našega ljudstva! «Popolo» hoče postavljati proti zakonu čustev zakon resničnosti. Toda zgodovina uči, da tudi resničnosti — ako niso v skladu t zakonom čustva, torej z moralo — so zgradba na pesku. Zakon morale zahteva, da se izpolnijo slovesne in obvezne obljube, podane drugorodcem v Italiji I ffline preiskave se natfolfalelo! Pred par dnevi smo omenili, kako «o se vrstile hišne preiskave pri osebah, ki urejujejo kak naš list, ali pa so le na sumu, da sodelujejo pri listu. To iskanje nekakih zarotnikov je prešlo sedaj iz Trsta tudi na deželo. V petek so kraljevi orožniki izvedli hišno preiskavo pri Viktorju Sošiču na Kozini. Rekli so mu, da se zbirajo pri njem ljudje na politične dogovore ter da snujejo zavratne načrte. Premetali iso mu vse v hiši ter odnesli nekoliko pisem narodnih institucij. Na vprašanje Sosičevo, po čigavem ukazu delajo to, so odgovorili, da je ukaz od tržaške kvesture, ker da — prepogosto zahaja v Trst! Tu je treba pripomniti, da je g. Sosič trgovec na Kozini in da kot tak zahaja v Trst po trgovskih poslih, po neogibni potrebi, ki nima nič opraviti s politiko! In to je vzrok za sumničenje, da je soudeležen pri kaki pro* tidržavni akciji. Tu prihajamo do absurda: če tržaška kveistura misli, da vsi naši podeželski trgovci zahajajo v Trst radi politike. bi mogla izdati tudi ukaz, da je slovanskim trgovcem sploh zabranjeno dodajanje v Trst ter da ne smejo kazati ob ni-kaki priliki, da so Slovani. (Samo ne vemo, kaj bi rekli k takemu ukazu mestni trgovci, tudi italijanski, s katerimi so naši trgovci v kupčijskih zvezah!) Oblastva naj bi tudi pomislHa, kako hišne preiskave pri poštenih ljudeh slabo vplivajo tudi na prebivalstvo. Sosiča poznajo v9i, da je pošten naš Brkin in da edina njegova pogreška v očeh oblastev je ta, da je Slovan in pošten «sin svojega naroda, ki noče biti izdajalec materinskega mleka. Dasi je bila ta preiskava porazna za njegove hišne ljudi, ima ljudstvo, ko| zna, za kaj gre, še večje spoštofvanje do Sosiča, ker ve, da se samo proti našim najboljšim ljudem delajo take šikane radi njihovega narodnega poštenja. Dobrotniki na£i! V tretje stopa «2ensko dobrodelno udru žen je» v Tretu pred Vas; v tretje se obrača k Vam z iskreno prošnjo; v tretje trka na vrata Vaše gostoljubne hiše. Enkrat in mnogi celo dvakrat ste že sprejeli našo deco v počitniško oskrbo- ter ji nudili vsega kakor lastni deci. Obodreno po toliki plemenitosti si «Žensko dobrodelno udruženje» usoja prositi Vas, da tudi letos sprejmete našo deco v svoje gostoljubno okrilje. Dvakrat se je naša deca napajala ob solncu jasnega ne.ba ter vdihavala zdravi čiisti zrak naših gor, naših poljan in travnikov; dvakrat se je ojačena in okrepčana vračala nazaj v tesna svoja stanovanja, prašne ulice in ceste med sive brezsoinčne zidove. S hrepenenjem se spominja lepih, prešlih dni v »svobodni, zdravi naravi in s strahom v srcu misli, da-li se ji bodo odprla vrata velikodušnih gostiteljev, kajti v svesti si je marsikaterih neprilik, ki jih je prizadejala v svoji otroški nerazsodnosti svojim gostiteljem. Dobrotniki naši, ki ste pokazali toliko blagega razumevanja za položaj naše dece, «Žensko dobrodelno udruženje« se nadeja, da v svojem plemenitem srcu pozabite na vse neljube nastope otrok ter se tudi letos odzovete naši prošnji. «Žensko dobrodelno udruženje« se obrača na vsa plemenita srca «s toplo in iskreno prošnjo: «Dajte, Vi dobri in blagi, naši deci tudi letos Vaših planin, dajte ji Vašega ozračja, Vaših pisanih livad in zelenih gozdov, da si bo po> njih krepila oslabelo telo ter utrjevala za tmdapolno pot, ki se imenuje «življenje» dajte ji Vaše zdrave in tečne hrane, katera ji ben prenavljala slabotno kri — dajte ji iepih, bodrilnih besed ter odtegnite jo vsaj za par mesecev velikomestnemu hrupu in življenju, katero nudi otroku premogokrat mno^o slabega in nedostojnega. Namen naše počitniške akcije je krepiti oslabelo telo naših otrok v zdravem podeželskem zraku, odtegniti jo za nekaj časa zlim vplivem ulice, izročati jo v telesno in duševno zdravljenje. ^ Mati, žena, ki si se s tako ivelikodušno nego odzvala v minulih dveh letih, ali bo to pot tvoje srce ostalo nemo za naš klic in našo prošnjo? Trdno verujemo, da bo tudi letos (spregovorilo tvoje blago srce ter si zahotelo naše dece, ki je tvoja deca — naša deca. Blagi dobrotniki, ki so pripravljeni sprejeti tudi letos kakega otroka čez počitniško dobo, naj se blagovolijo prijaviti do 30. maja t. 1. Prijave naj blagovolijo poslati na * Žensko dobrodelno udruženje® v Trstu, ulica Torre bianca 39, I. Vse požrtvovalne poverjenike, ki so nam zlasti o priliki naše I. počitniške akcije pomagali, iskreno prosimo, da nam naklonijo i letos svojo pomoč ter zbirajo in prijavljajo gostitelje, ki bi sprejeli našo deco. Odbor Žen. dobr. udr. v Trstu». VOJNIM OŠKODOVANCEM! Z o žirom na stotine pozivov od finančne intendance v Trst«, v katerih se vojni oškodovanci pozivajo, naj dopolnijo »voje prijave vojnih dajatev In terjatev napram bivšim trem era rje m, javljamo, da hočemo v prihodnjih Številkah spregovoriti o tem Sred metu in objasniti postopanje pri do- umen tiran ju. Pol. dr. «Edinost» v Trsta. - Tajništvo. SLAVNOSTNA 25. PREDSTAVA Nocoj ob 8. uri uprizori «Čitalnica« pri Sv. Jakobu silno Bernsteinovo trodejanko «Tat». Pri tej drami sodelujejo najboljše igralske moči «Čitalnice». V glavnih ulo-gah nastopita g. Terčič in gdčna Stepan-čičeva; v ostalih večjih ulogah pa gdčna Kreševičeva in gg. Gvafdjančič, Cesar, Primožič. Igro režira A. Skok. Ta predstava je slavnostna 25. predstava »Čitalnice® v tei sezoni in obenem zaključi Či- talnica svoje delo v tem letu. — Kdor hoče imeti umetniški užitek, kdor se zaveda vrednosti kulturnega dela «Čitalnice«, kdor hoče pozdraviti še zadnjič delavni ensambel «Čitalniceta pride nocoj k Sv. Jakobu. — Predprodaja vstopnic od 10—12 v dvorani D. K. D. — Otrokom vstop ni dovoljen! — Poletni uraik za javne lokale. Tukajšnja kr. prefektura je izdala naredbo z datumom od 12. maja, s katero se določajo ure odpiranja in zapiranja javnih lokalov na sledeči način: I) Ure odpiranja: Lokali, kjer se prodajajo razen alkoholnih pijač še druge stvari (mešani lokali) od 15. maja do 31. oktobra ob 5. uri in od 1. novembra do 14. maja ob 6. uri. Najstrožje je prepovedano prodajati v teh lokalih alkoholne pijače z nad 21% alkohola pred 10-uro ob delavnikih in pred 11. uro ob nedeljah in praznikih. Po lokalih, kjer se nudi tudi jedača (restavracije, gostilne in bufeti) je dovoljena postrežba z vinom ali pivom od 8. ure dalje ob delavnikih in od 9. ure ob praznikih, vendar pa samo tistim, ki pridejo v lokal jest. II) ure zapiranja: Po vseh mešanih lokalih, ki imajo dovoljenje prodajati močne alkoholne pijače (nad 21%), se te pijače ne smejo prodajati po 23. uri. Urnik za zapiranje je sledeči: 1) hoteli, restavracije, gostilne in bufeti skozi celo leto ob 1. uri. Po 23. uri smejo ti lokali podajati gostom le vino ali pivo ob času jedače. 2) Kavarne, bari (mešani lokali) in bufeti skozi celo leto ob 1. uri. — Polet Praga — Rim. Čehoslovaški pilot dr. Zdenko Lhota je prispel včeraj ob 12.30 na svojem letalu v Trst. Pilot je priletel iz Prage preko Bratislave in je napravil ta let v manj nego 6 urah. Priletel je na čehoslova-škem aparatu «Avia B H 9» iz tovarne Miloš Bondy in dr, v Pragi, motor Walter. Čehoslovaški pilot se je spustil na tla na letališču v Zavijah in je, ko se je preskrbe! z benc nom. nadaljeval svoj let proti Rimu preko Bologre. Na letališču v Žavljah so pozdravili dr. Lhota čehoslovaški generalni konzul E. Machaty z gospo, konzul Šiastny in poveljnik letališča v Žavljah. Pojsasoilo, V četrtkovi številki «Edino-sti» je Dominik Tence (klesar) iz sv. Križa, .priobčil preklic žaljenja na škodo Cecilije Fa-bris. Pojasnjujemo, da podpisanec ni identičen z Dominikom Tence, trgovcem istotam — Iz Rocola*. Prired'4 iv gojencev otroškega vrtca v Rocolu se danes popoldne ne mois; vršiti in se prenese na nedoločna ča% ker oblastva niso izdala tozadevnega dovoljenja. — Zborovatve nčitelisW?ga društva za kopr-»ko-voloski okraj se bo vršilo dne 21. t. m. v prvotno določenem kraju in času in ne 24. t, m., kakor je pomotoma bilo javljeno v • Istarski Riječi*. — VUika vrtna veselica v Rocolu. Kakor že objavlieno. priredi < Šentjakobska Čitalnica» na binkoštno nedeljo dr.e 31, maja t. 1. vel ko vrtno veselico z bogatim in raznovrstnim sporedom. Veselica se bo vrSila na prostranem vrtu gostilne «Nicchetto» v Rocolu in bo pričela točno ob 4. uri popoldne. Pri tej prireditvi sodeluie tudi dobroznani • Tamburaški zbor* iz Rocola, ki bo s harmoničnim proizvajanjem narodnih in drugih glasbenih komadov nudil občinstvu izreden užitek in zabavo. Poleg • Tamburaškega zbora sodeluje tudi agilni 'Dramatični odsek > Čitalnice, ki ima na sporedu več zabavnih kupletov in šaljivih enodejark. Obenem bo sodeluioči slovenski komik, katerega bomo v prihodnjih noticah imenoval'', podal par zabavnih samospevov, ki bodo brezdvomno učinkovali ter povzročili med poslušalci splošno veselje in smeh. Poleg že goriomenienih sodeluiejo pri prireditvi razna pevska društva, ki bodo z ubranimi pevskimi točkami mnogo pripomogla, da bosta užitek in zabava res izredna. Vsled leča pozivamo občinstvo, da se tega dne v čimvečjem Številu udeleži prireditve, kier se mu bo nudila prilika, uživanja in zabave. Obenem pa vljudno prosimo vsa bratska društva, da tega dne blagohotno opustijo vsako nameravano lokalno prireditev in se v čim večjem števil s pridružijo tej manifestaciji. — Druiftvene vesti — Pevska va;a Glasbene matice. Jutri, v ponc-eljek ob 7 uri skupna pevska vaja. — Tržaška kmetijska družba v Trslu bo imela v torek dne 19. tm. ob 4. popoldne redni odborov sestanek v lastnih prostorih v ul. Torrebianca 19. — Šentjakobska podružnica »Šolskega dru- $tva» priredi danes ob 4 popoldne otroško predstavo s sledečim sporedom: 1) Oj blagoslovi nas (deklamacija), 2) Ko dan. se zaznava (pesem), 3) Slavko — zdravnik (prizor), 4) Pomladanska (pesem), 5) Ciganska sirota (prizor), 6) Na sejmu (prizor), 7) Mlada mamica (prizor), 8) Goiobček (pesek), 9) Omladi slovenski {deklamacija). 10) Pomladanska ^pesem), 11) Majniška kraljica (živa slika), 12) V spomladi (prizor), 13) Ve ljube cvetl:ce {dekl.) 14) Kaznovana radovednost (igrica). — Vstopnina za odrasle L 2.—, za otroke 50 stot., za sedeže L 1. Čisti dobiček pripade refekciji otroškega vrtca. _ SPORT Igrišče Vala. Danes se vršita na trsteniškem igrišču dve skrajno zanimivi tekmi. Ob 3. uri pop nastopi II. četa «Vala» proti I, četi tržaške Jcar:e» a ob 4.30 nastopi I. četa <-Vala» proti četi • Društva nameščencev v prosti luki». Poslednja sestoji večinoma iz igralcev, ki so b.li včlanjeni v društvih III divizije in je vsled tega pričakovati tekmo, ki stavlja v senco vse dosedanje — Porfgora. Pri nas imamo tudi neko igrišče za nogomet. Zadnjo nedeljo je bila slovesna otvoritev tega igrišča z neizogibnim plesom. Ljudstva se je pri plesu kar trlo. Ne bi niti omenil te slovesnosti, ker se ne zdi tako važna, a nekaj je pri stvari vendar le obsodbe vredno. Omenjeni ples se >e vrš'1 tik ob civilnem in vojaSkem pokopališču. Plesalci in plesalke, ki sta se tam vrteli, ali se vam ni storilo milo, ko ste pri vsakem obratu gledali nagrobne spomenike vaših pokojnih mater, očetov, bratov, sestra in drugih znancev? Kolesarstvo. Kolesarstvo, ki je bilo pred vojno in prva «Val» že pred časom organiziraj vzpodbuie-valno dirko za lastne člane. H kolesarski dirki v Vrtojbi je poslal tri dirkače, ki so častno zastopali Trst in si priborili pred znanimi dirkači drugo in peto mesto. V nedeljo 24. t. m. priredi «Val» kolesarsko dirko za klubovo prvenstvo na progi: Barkov-lje, Kontovel, Prošek, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Bazovica, Lokev, Škocjan, Škofije, Vremski Britof, Vreme, Ribnica, Sv. Peter, Matenja vas, Postojna (Stara vaga), Hra&če, Hruševje, Razdrto, Senožeče, Štorje, Sežana, Opčine, Prošek, Kontovel, Barkovlje. Odhod bo ob 10. uri pred «Rumeno hišo* v Bovedu. Cilj bo pri Pogorelcu na Greti. K tekmi se je prijavilo do seda; 9 dirkačev. Pri nedeljski poskusni vožnji skozi navedeno' progo so vozili barkovljanski kolesarji z nenavadno brzino, iz česar se da sklepati, da s* bo povprečna hitrost približevala 30 na uro. — Danes točno ob 14.30 nastopijo vrle ha-zenašice M. D. «Zarja» — Rojan proti družini-C. S. «Ponziana na igrišču ■:• Ponziane». Ker so hazenašice «Ponziane» že pri svojem prvem nastopu dokazale — vkljub porazu 6:1 — kaj znajo, se je nadejati, da bomo prisostvo\ ali res zanimivi igri. — Danes zaključna tekma za kupo zlatarja g. Alojzija Povha na igrišču S. D. Adria v uh Calvola. Začetek tekme ob 16. uri. Pred nogometno tekmo igra družina hazena M. D. Sparta in Obzora. Kdo bo odnesel kupo, je še negotovo. Vstvd tega vlada med športniki velika nervoznost in ugibanje, katera četa bo zmagovalka. Nekateri športniki stavijo na Obzor, druij na Adrio. Rešitev vseh stav pade danes ob 5 '4 popoldne, — Danes točno ob 3 popoldne se bo vršila na igrišču «Skaša» v Ajdovščini prijateljska nogometna tekma med I. četo M. D. P. Opčine in vipavsko četo Burja**. Po tej tekmi nastopita hazenaški družini omenjenih društev. T. K. — Danes se vrši nogometna tekma med D. k, N. Tommaseo in M. d. Sparta ■ - Skedenj,, na igrišču • Adrije» točno ob 1. uri. — Po tej tekmi se bo odigrala pr.jateljska haze-naška tekma med družinama M, d. Obzor» in M. d. «Sparta». Ker nastopi Mlad. društvo --Sparta^ prvič s svojo hazeno, upamo na obilno udeležbo. — Prve vzpodbu-JevaJne lahkoatletične tekme! Kot že javljeno, priredi S. d. "Adria* prve vzpodbujevalne lahkoalletične tekme, katere se bodo vršile v nedeljo, 24. t. m., na lastnem igrišču. Na sporedu so: brzotek 80 m, 400 in 1000 m ter 80 m za ženske, skok v višino in daljino, društvena štafeta 4X100 m. Vpisovalo se bo od jutrišnjega dne vsa tf večer od 20.— 22. ure zvečer v gostilni D.K.D. pri Sv Jakobu. Vpisnina za vsako tekmo je L 1 za osebo, štafeta 4 oseb L 5; konec vpisovanja v petek, 22. t. m. — Darovi so določeni za I. II. ter 111. došlega pri vsaki tekmi. Podrobna razporedba tekem se objavi pravočasno. — T. k. s. d. «Adrix». — S. d. «Prosek». I. četa in M. d. <*Tabor->, 1. četa igrata danes ob 4, pop. na proseškem igrišču. . . i - — T, v. k. «Sirena» ponovno vabi vse, tu mislijo vstopit'' v klub, bodisi kot delujoči ah podporni članf, da čim prej nakažejo tozadevni članar nski prispevek. Naprošajo se tudi vsi rodoliubi. da z malo denarno podporo pomoreio klubu za nakup potrebnih laai . Vs^ prispevki naj se pošiljajo na naslov: T v. k. «Sirena» - Barkovlje. — Naj vse Tržačane združuje dejstvo, da je ustanovitev rorena iz želja naš h dedov, in bodi torej skrb slehernega mlademu klubu pomagati, ker je prav sedaj v prvi dobi svojega obstanka obtežen z ogromnimi izdatki. Vsakdo naj nekaj žrtvu-e, da si Slovani priborimo mesto ne samo pri hazenaških, nogometnih in kolesarsk h, niar-, več tudi pri morskih veslarskih tekmah. — Odbor. — Današnja hazenaška tekma med M, D. P, — Tsrt in M. D. "Zarja» odpade, ker ie čela M. D. <'Zarfej> drugače zaposlena. — M. O P. — Trst.____ iz tržaškega £i«B5emSa — Ljubezen v znamenju karbolne kisline. Zelo nesrečen je moral biti tisti dan, ko se je sedaj 50-letni Fran Kizih, bivši nadzornik policijskih stražnikov, pred par leti iseznanil z 12 let mlajšo Ido Bcntanti in ji ponudil, da bi skupaj hodila po poti življenja ter si delila njega radosti in te-, žave. Nesrečen je bil tudi dan za oba, kajti komaj sta začela živeti pod isto streho, sta se prepričala, da tse ne bosta nikc-H doforo razumela. In tudi sc nista. Prepiri, katerim je dajala povod — tako trdi žena — moževa ljubosumnost in zdražljivo-st, so bili na dnevnem redu; bili so včasih takd hu i 1J U » V | * f — -—O-------—---o— --------—----' kakem položaju se Bajec, hišnik na Tratah in od tedaj ni bilo o — K osemdesetletnici Antona Klančiča. Danes praznuje v Arogu svoje družine v Podgori svojega njem ni duha ni sluha. Sele koncem aprila t. 1. so našli v gozdu ostanke njegovega trupla, iz česar sklepajo, da se je nesrečni Bajec najbrže obesil v trenutku duševne zmedenosti. Zato so njegove kosti položili k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču. osemdesetletnico TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU je preselila svojo centralo iz ulice življenja g. Anton ! Raffineria št- 7 v ulico Torre bianca št. 19 Klančič, bivši podgorski župan in nekdanji go-; (v hišo Tržaške posojilnice in hranilnice) riški deželni poslanec n odbornik. Sicer bi j fc| 4439. Istotam ima razprodajo semen, umetnih gnojil in dr- kmetijskih potrebščin. I MALI OGLASI i bilo zgrešeno, posebno pa dandanes, soditi moža po v življenju zadobljenih naslovih, toda pri današnjem slavliencu so ti naslovi pravično in zasluženo priznanje za n;egovo delo za razvoj jn napredek goriških Slovencev, kateremu . je posvetil velik del svojega življenja. Veliko zaslug za goriŠKe Slovence si je stekel Anton i Klančič zlasti na gospodarskem polju. Kakor ie znal kot umen in skrben gospodar dvigniti i svoje posestvo na viš:no vzornega gospodarstva, tako je tudi pozneje, xo je bil od slovenskega ljudstva na Goriškem poklican na mesto deželnega gospodarja, s svojimi bogatimi izkušnjam , nasveti in delom dvignil s svojimi solrudniki tudi deželno gospodarstvo na visoko stopnjo dovršenosti in popolnosti. Še dandanes, ko so se razmere tako temeljito iz-premcnile, bi lahko s tem pričala marsikaka cesta, mars kak most in marsikatere iz naših gospodarskih ustanov. Anton Klančič je bil rojen v Podgori dne 20. ni a ;a 1845. Že kot 27-Ietni mož je bil izvoljen j TRAVA nepokošena se proda. Vetta dr Scor-za podgorskega župara in je oslal na čelu cola 860. 643 tc razsežne občine do izbruha italijansko-av- ; _ strijske vojne, torej n č mani nego 43 let. Te-i kom njegovega županovanja se je razvila Pod- ; PRIGMATIC NE daljnoglede k-upuje Giu&to Hirsch. optik, via Mazzini št. 36, Trst 595 j Naša zavarovalnica „UNION" ie noivetia svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. V Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št 2, L 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — TRGOVINA z jestvinami in kolonijalnim blagom na prometnem kra;u se odda v najem aLi proda. Pojasnila daje goriška uprava. 644 BREZPLAČNO izvršuje čiščenja z «Vermina- j lom» tvrdka A. S. D. D. I., ako niso po prvi dizinfekciji popolnoma uničeni kuhinjski . ščurki, stenice i. t. d. Autorizovani zavod j za čiščenje in uničevanje mrčes. Via D. Ros-setti 2. 642 MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Maria Magdalen zgornja 2 Bivio. Tel. 774 Ped uznica Via Ca an; tO (Vogri Via Mtdanna tel mae) prodaj? na debelo in drobno. 63 Barve, Uri, copičir šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd, — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štampov) - Velika izbera cepilnih potrebščin - (392) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in teta PAHOR TEREZIJA roj. RIJAVEC dne 15. maja ob 18. uri mimo v Gospodu zaspala. — Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v nedeljo, ob 17. uri, iz hiš« žalosti na domaČe pokopališče. PRVAČINA, dne 15. maja 1925. Aifedrei, soprog. Oskar« Ivo, Fran«* Milko, Ernost, Vladko in Rudi. sinovi. — Metoda por. Ivana?, Zofka por. Oral in Viktorija, hčere. _ Rozina, Fani, Milka, RoSIca in Zoilja, sinahe. — Josip Ivančlc, Stanko Oral, zeta. Ostali vnuki, vnukinje in drugi sorodniki. P. aaBBBBHBI hrišne, dojilje, kuharice, vse osobje za hotele, penzione, za letovišča in kopeli. Predstaviti se v via Macchiavelli 24, pritličje, Trst. 633 PARTIJA svile, svilenih nogavic, pripravna za izvoz, se ceno proda. Naslov pri upravni-štvu. 634 POROČNA soba iz bukovega masivnega lesa," delo popolno; druge s polnimi vratmi, originalne tovarniške cene. Tiirk, via San Laz-zaro 10. Obiščite in primerjajte naše nove dohode. 635 i ČEVLJARNICA, Viale XX settembre št. 81, izdeluje vsakovrstne opanke, možke in ženske, v vseh barvah. 641 PIANINO s knžanimi strunami, zadnji vzorec, koncerten, se proda po zmerni ceni. Soli-tario 25/111 640 VRATA, polokna, šipe S2 prodajo. Gorica, Na-zario Sauro 3-/II (via Dogana) 636 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali, vešča kuhanja se išče. Plača dobra. Dr. Pretner, Pen-d'ce Scorcola 336/1. 637 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via Pieta 12, vrata 6. 638 ČEVLJARSKEGA pomočnika iščem. via G. Boccaccio št. 4. Batič, 639 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. a., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 PRODA SE takoj v davčni občini Planina pri Rakeku (pod Italijo) 24 oralov črnega gozda in 10 oralov nižjega gozda (bukovina) ter 6 oralov senožeti s sadnim drevjem in njivami. Ponudbe na Anton Laurič po. Lej-tersberg, pošta Pesnica pri Mariboru. 610 g.ira iz male vasice v veliko industrijsko središče, katero je uničila svetovna vojna, ki se pa danes dviga k novemu življenju n razmahu. Navzlic tem velikim spremembam v občini je slavlisnec za časa svojega županovanja znal ohraniti občini ono pristno slovensko lice, katerega je mela še kot nia;hna vasica, navzlic velikemu prilivu tujega delavstva in uradni-štva je Podgora ostala v rokah Podgorcev, za Ctar gre največja zasluga ravno Antonu Klan-čiču. Po^neie je bil slavljenec izvoljen za deželnega poslanca in nekaj časa je zavzemal tudi naičastnejše mesto v deželi, mesto dežel- | nega odbornika. V njegovi ož'/i družini pa mu ni bila sreča. ' katero si je sicer sam ustvaril; tako mila kakor v njegovem javnem delovanju, kajti od ; treh sinov so mu vsi umrli, eden že v otroški i dobi, drugi kot notarski kand dat, tretji pa, > ki bi imel kot kmetijski strokovnjak prevzeli posestvo, je umrl za časa svet. vojne. Pač pa so ostale sivolasemu slavljencu njegova zvesta družica in njegove hčere, ki mu sladijo večer njegovega življenja. In Končno so mu ostali goriški Slovenci, ki se ob njegovi osemdesetletnici s hvaležnostjo spominjajo njegovega dela in njegovih zaslug in ki mu iz dna duše kličejo: še na mnoga leta! — Fašistovska županska zveza. V četrtek se je vršil v Vidmu zbor županov onih občin, ki , so pristopili k fašistovski županski zvezi. Od slovenskih občin sta bili zastopani le občini Kobarid in Trnovo, ki pa imata obe, ako se • ne motimo, komisarja, kar pomeni, da ni bila j zastopana nobena slovenska občina. Radi tega , zares ne vemo, zakaj je predsednik pokrajinske uprave on. di Caporiacco stavil predlog, da naj se v vodstvo zveze imenuje tudi en zastopnik drugorodnih občin. Mar hočejo tudi to j mesto zasesti s kakim iz onih mnogošteviln h komisarjev, ki še vedno upravljajo, naše obči- . ne, ker ne verujemo, da bi katera zares slo- ! venska občina iz lastnega nagiba pristop la k MODRO GALICO, angleško, žveplo, Škropil-dotični zvezi. j niče, žveplalnike, xose «Merkur», semena. Zboru je predsedoval predsednik furlanske j čilski soliter i. t, d. dobavlja po najnižjih kraljeve komisije on di Caporiacco. Kot prvi j cenah kmetijsko trgovsko društvo, Trst, govorn k je nastopil tajnik furlanske fašistov- j Raffineria 4. 619 ske zveze gen. Ronchi, ki je podal podrobno poročilo o delu pripravljalnega odbora, nakar ie stavil predlog, da na} odbor zveze tvor:jo župani mest Videm, Gorica, Gradiška, Porde-none in Tolmezzo ter po en zastopnik pokrajinska uprave n furlanske fašistovske zveze. K temu predlogu \e stavil on. di Caporiacco dodaten predlog, da naj bodo v odboru zastopane tudi manjše in drugorodne občine. Oba predloga sta bila od zbora enoglasno sprejeta in novi odbor je bil pooblaščen imenovati za-stopn ka za man še in za drugorodne občine. Kot poslednja točxa dnevnega reda zbora ie sledila razprava o najvažnejših vprašanrih. ki v prvi vrsti zanimajo občine. K tei točki so se oglasil i mnogi župani, k. so poudarjali nuj-■lo potrebo davčne reforme, ki bi omogočila , bčinam zadostiti vsem vedno bolj naraščajočim potrebam njihove uprave. Bili so stavljeni D-ediogi, da naj se odstrani maksimalna seja za višino občinskih doklad, da nai se prekli-Eejo one odredbe, s katerimi so bili obč:n<=kim upravam odvzeti gotovi viri niihovih dohodkov ifd. Predsednik pokrajinske uprave je poročal. da se pokrajinski urad: ukvarjajo s proučevanjem raznih za občine važnih vprašanj, ka~:cr so na primer potreba črtanja od občin najetih posojil za pobijanie brezposelnosti zaščita sirot, hitrejši in izdatnefši ukrepi glede vzdrževanja cest in spojitev malih občin. Na zboru je bilo zastopano 47 furlanskih ob-Irin, med katerimi sta b'li, kakor smo že višje menili, tudi dve slovenski in sicer Trnovo in 1 obarid. — Razstava izdelkov izšeljeciške šole pri Sv. Luciji v Rimu. Izdelki udeležencev izseljeniške so^e pri Sv. Luciji, ki je bila pred dnevi zaključena, bodo odposlani v Rim, kjer bodo raz- j stavljeni skupno z izdelki drugih šol. D! BORIS FURLAN naznanja, da je otvoril _v TRSTU, Via Carducci 8, II. rij Hranilno in posojilno društvo v Mm reg. zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. mola 1925., ob 1 ari pop., v oMno-nadaiievalni Soli v Habrežini ZAHVALA, Globoko žalost, v katerej nas je zapustil naš srčnoljubljeni soprog, oče itd. JOSIP RENKO posestnik na Brdcah nam lajšajo izredni dokazi iskrenega sočutja. Bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala vsem blagim znancem in prijateljem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. županu in obč. odboru v Trnovem, gg. dr. Bilek-u v Bistrici, dr. Landr-u v Opatiji, g. Brinšek-u, lovskemu klubu, pevcem in vsem, ki so radodarno poslali vence in cvetje. BRDCE, ZAREČJE, ZAGORJE, OPATIJA, 13. maja 1925. (389) ŽALUJOČI OSTALI. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva; 2. Poročilo nadzorništva; 3. Odobritev letnega računa za 1. 1924 in razdel. čist. dobička: 4. Volitev nadzorništva: 5. Čitanje revizijskega poročilo; 6. Raznoterosti; NAČELNIŠTVO. , ki je ranjenca prepeljal v gor. bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Nočemo sicer nikomur delati krivice, ampak zdi se nam, da je vzrok teh čestih «fur-mnaskih» nezgod ta. da se ga naši voznUi preveč naložijo. Drugače bi bilo namreč nerazumljivo, kako more starejši človek meni nič tebi nič kar zdrsniti z voza. Vozniki, svoj j voz lahko obložite, ampak sebe ne oblagajte ! preveč, zakaj voz vendarle ni še postelja! — Dvojen «maček». M:hael Nardin:, sta- j nujoč v Via Lunga št. 76, se ga je z nekim i svojim tovarišem prav pošteno navlekel. Pod j vplivom vinskih duhov je Nardini ponudil svo- j jemu so krokarju prenočišče, katero je ta s, hvaležnostjo sprejel. Ko se je drugega dne j prebud i s težko glavo, je Nardini opazil, da ( mu jc iz miznega predala zmanjkalo 13 000 lir , v vrednostnih papirjih in 600 lir v gotovini. , Mož je naznanil dogodek orožnikom ter jim ; je povedal, da sumniči svojega sokrokarja, da j mu je on vzel denar. Orožniki so poslednjega zaprli. toda on zanika kakršnokoli krivdo. Prvega mačka je Nardini gotovo ozdravil, drugega pa ne bo tako hitro, kajti na 13.600 lir j se ne pozabi tako kmalu. — Božja kazen- 42-letna Katar na Baldassi iz Krmina doma, toda živeča brez doma, je v , trenutni odsotnosti cerkovnika ukradla v cerkvi sv. Ignacija na Travniku razna cerkvena j oblačila. Ali kaj kmalu jo je zadel božji prst ; potom gorišk h orožnikov, ki so Katarino spravili pod «cl?uč. I _ Ajdovščina. Dne 21. t. m., t. j. v četrtek, na praznik Vnebohoda, bo gostoval v Ajdov- j ščini godbeni orkester < Lira» iz Idrije ter pri- . mA', rtk l o't r\r lilfi v nrnstorih đ. Bratina do- , 104 straneh uvodno pesem, pet iger ter Min pesmice z notami. Igre so kar najboljše, spisal jih je pisatelj France Bevk, glasbene točke »e zložil Vinko Vodopivec. Sole, zavodi in društva, ki prirejajo mladinske igre, morajo knjigo imeti. Na Primorskem se knjige prodajajo po pet lir v Gorici v Katoliški knjigarni in v Narodni knjigami ter v Štokovi knjigarni v Trstu, v SHS. po 16 dinarjev._ Loterijske Številke izžrebane dne 16. maja 1925. Bari 8 63 11 47 19 Firenze 85 5 80 75 79 Milano 75 71 40 14 16 Napoli 70 79 42 44 89 Palermo 67 39 45 55 74 Roma 34 65 49 13 71 Torino 3 27 42 23 4 Venezia 64 62 40 20 46 Iz triaike pokrajine — Iz Slavine. Minulo nedeljo je naše Prostovoljno gasilsko društvo proslavilo svojega .društvenega patrona sv. Florijana. Kljub neugodnemu vremenu je proslava uspela nad vse pričakovanje, za kar gre zasluga dobri organizaciji in zavednosti naših fantov. Prihitela so tudi nekatera sosedna bratska društva; tako sta se polnoštevilno udeležili bratski dru" štvi iz Hruševja (z zastavo) in Landol, Postojna je poslala deputacijo in popoldne so nas pozdravili še Zagorci s svojim načelnikom. Dopoldne so vsa društva v paradnih oblekah prisostvovala sv. maši, nato so defilirala pred društveno zastavo. Po skupnem obedu je bila gasilska vaja. V sedmih minutah po danem a-larmu so se že polivale strehe. Z radostjo smo opazovali naše krepke mladeniče, tudi nam je utripalo srce ob pogledu na njihov strumni nastop. Po vaji se je razvila lepa zabava. — Razveseljevali so nas zlasti Zagorci z ubranim zborom kakor tudi ostala društva. Presenečeni smo pa bili, ko nas je društvo obvestilo, da ni še prejelo dovoljenja za igro, katera je radi tega morala izostati. Celih šest tednov že potuje to dovoljenje; pač dolga in trnjeva pot! Upajmo, da nas bo moglo vsaj prihodnjo nedeljo društvo razveseliti z že davno naštudiranima burkama «Zdravnikov strežnik« in *Če sta dva». Ponosni smo pa na naše vrle fante! Prireditve s takim nastopom Slavina še ni videla. Le pogumno naprej zvesti svojemu geslu «Na pomoč!« Delavsko konsnm. draStuo pri Sv. Jakobu v Trstu razpisuj« maslo SosUlnlčorlo-vodltelja Le pridna poštena, gostilničarske obrti popolnoma vešča moč z ženo, dobro kuharico, se sprejme. Informacije v gostilni od 3 do 4 popoldne. — Pismene prošnje naj se pošiljajo na predsednika gosp. Simona Škrinjarja v ul. S. Marco št. 25, 1. nadstr. do 23. maja. (369) za zdavljenje in diagnostiko primarija dr.. deFiori v Gorici, Corso Vftt. Em. lil. it. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 DARILA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo prt zlatarju ALBERTU POVH-U Via Mazzini 46 1 po Trst — Via Milano št 29. Točijo se najboljša vina. - Sladki pro-sekar, kraški teran, belo vipavsko in črno istrsko; kakor tudi Maršala Florio in Vermuth Cinzano. Velecenjenemu občinstvu se priporoča 298 IVAN SUBAN. Pravimo Vam samo to: Predno kupite m V Schicht MIL svetovnega slovesa Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & C. Reka-Fiume Gos^a^tvo. oglejte si največjo izbere pri M. STEBNER Via GeppalS in 17 Via GePDa 15 in 17 ii redi ob tej priliki v prostorih g. Bratina do poldne ob 11. uri koncert s sledečim spore-i dom: 1) A. Olivieri: Inno di Garibaldi; 2) F. i Smetana: Prodana nevesta - koračnica; 3) Olenbach: Die Savoyarden - ouvertura; 4) J. Ipavec: Venec slovenskih pesmi; 5) Doni-cetti: Covatina za klarinet solo; 6) I. Vlachc Apolonija - fantazija; 7) G. Verdi: Potpouri iz opare Rigoletto»; 8) E. Stolz: San;e zaljub- j 1 j enih - valček; 9) I. Vlach: Ouvertura; 10) Z. Prelovec: Venec Gregorčičevih pesm/; 11)! L. Doblinger: Flieger - koračnica; 12) N. No- j varo: Ir.no di Mameli. — Pristop h koncertu je prost vsake vstopnine. Ker se nudi slavnemu občinstvu na ta dan zanimiv spored, je upanje, da se udeležijo ljubitelji glasbe koncerta v obilnem številu. — Popoldne ob 16. prosta zabava v istih prostorih. _ Idrija. Dekliška Marijina družba je priredila dne 10. in 11. t. m. v rudniškem gledališču 'Izgubljeni raj», pravljico bajko v treh dejanjih, spisal L. Turšič. Vsebina je zelo priprosta. Predstavlja nesmiselnost stremljenja po tem, kar je nedosegljivo, in dokazuje. da je človek lahko srečen v svojem slanu, če je zadovoljen s tem, kar ima; ter da se dostikrat niti potem ne zadovolji, če doseže to, po čemer je hrepenel. Nekateri prizori so bili zelo slikoviti in reči moramo, da so se prirediteljice potrudile, kolikor je bilo le mogoče, da bi predstava dobro izpadla. Nekatere igralke so bile naravnost izvrstne, kar dokazuje, da so se resno vživele v svoje vloge. Na vsak načiri so prirediteljice zaslužile večjo udeležbo, kajti gledališče je b.lo oba večera le srednje obiskano. Nekateri morda mislijo, da je mogoča igralska umetnost le v dramah, šaloigrah ali romanih. — Gradišče pri Renčah. Na prizadevanje g. Koglota je. dne 4. t. m. predaval pri nas na Gradišču g. eksportni akademik Gomišček o umetnih gnojilih. Tem potom se mu za njegov trud toplo zahvaljujemo. Predavanja se je udeležilo mnogo občanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Poudarjal e posebno o sleparstvu z žveplom in modro palico Čeprav je bila udeležba častna, želimo, da bi v prihodnje nihče ne zamudil strokovnih predavanj, ker se le na ta način zamerejo Izboljšati gospodarske razmere. — Naša založba je izdala mladinske igre po" naslovom fcE»edak Pavlek». Brošura obsega na 9i HP&m iBmmansmm n — Sprememba kr. zakonskega odloka od 9. decembra 1920 št. 1S83, kateri prinaša gmotne odredbe v prid kreditnim zavodom novih provinc, kateri nima>c svrhe dobička. S ar. odlokom od 5 ap>ila 1925 št. 491, ki je bil razglašen v uradnem listu od 2. maja 1925 štev. 102, so bile spremenjene nekatere odredbe gor*-navedenega kr. odloka od 9. decembra 1920. 1) Člen 4. odloka od 9. dec. 1920. se ima glas.ti tako-le: < Finančno min strstvo je pooblaščeno, da daja predujme zavodom, ki imajo zgubo, do najvišjega zneska določenega jamstva. Zavod bo lahko zahteval predujem samo v primen povračila pologov, čemur ne bi mogel zadostiti z rednim potekom svojih operacij in z likvidacijo drugih aktivnosti, ki bi se mogle takoj realizirati. Za prejete predujme bo zavod obremenjen v posebnem tekočem računu, na katerega mora plačevati likvidirane svote, ki bi presegale potrebe izhajajoče iz rednega razvoja lastnega podjetja. 2) Z odlokom finančnega ministrstva se imajo v budgetu uvesti potrebne spremembe. 3) Člen 8. odloka od 9. decembra 1920. ie pravljen. . . Ta novi odlok stopi v veljavo z dnem razgia- šenja, to je z 2. maja t. 1. Odlok od 9. dec. 1920 določa namreč 1. da smejo denarn zavodi, katerim svrha ni dobiček, nadaljevati svoje delovanje četudi so dejanski pasivni, ako le izhajalo aktivni na podlagi bilance, v kateri so aktiva in pasiva spremenjena v lire v razmerju 60% in v katerem so efekti državnega dolga avstrijskega navedeni po njihovi nakupni cen,. 2. da je takim zavodom, če to dejanski pasivni od strani država zagotovljena primerno jamstvo za dobo ne PrV členu°4 tega zakona je bilo dosedaj odrejeno. da sme držav* tatoad (il tesoro deUo Siato) odpreti takim pasivnim zavodom lcre4) m—mm m a vm^momonm ■ alimm Najboljši šivalni stroji S3 Najboljši materilalv __________Kc3v2čj2 lomstoo. Brezplačen pouk v vezenju. đ^eS^5]) Posebni stroji za šivanje ___ in vezenje Jj 570.— ?a- "^SBp^flŽrT^" klopni z dvema predaloma L 720.—. i2bera Inozemskih strojev po naj zmernejših cenah. Zaloga Šivalnih strojev in potrebščin Cerveilini, Trst, Via G. carducci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. I i 1. R. I. ZA BIRMO edini Mi urar In zlatar Alojzij Povh na Piazza Garibalđi II. 2 prvo nadstropje Botre! Botri! Hajlerti spinln na sv. birmo ]e MOLITVENIK Največjo izbero v nijličnejSih beiih in črnih vezavah dobite pri (574) STOKI, Trst, Via Milano Itev. 27 Predno kaj nakupite, obiščite ^ Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI M1NZI Via Rettori it. 1 — Via Maicanton 21. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Etiita zaloga drobnarije na debelo Eugenio Pincherle Gorici. Piazza delte Vtttoria 24 Telef. Int. 166 Ustanovljena 1. 1855 — - — —*■ Najstarejša tvrdka v tej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem in krošnjarjem. 281 Zmerne cene. Postrežba točna. RIJEČKA PUCKA mn„N ». « Piazza Dante FIUME (RIJEKA) Piazza Dante Glavnica: Lit. 10,500,000 potpuno uplaćenih. Prima Štedne uloške uz najpovoljnije uvjete Podjeljuje zajmove na vrednosne papire sč uopće bavi svim bankovnim i šfedioniinim poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -lnterurb. 797 Borana poroda, DF.V1ZE Am.UnJam od 984.— do 900 — BeL : pija od 123- do 124. ParU 127.20 do l27.70 London od U*. do 119.2o ; New \ om od 24.4^ do Španija o i 3*0. - do 350. -; Sv.ca od 474.- do 416.-; Atene cd 45.- do 47.-; Berliu do 577 _ do 5M.— ; Bukarešt od 11.2o do 11.75: pr»o-a od 72.95 do 72.75 : Ogrska od 0.0340 do 0.0344; Dunaj od •.0342 do 0.0343; Zagreb od 3*9.60 do 39 85. VALUTA; Avstrijske kron* od 0.0340 do 0.0346 dinarji od 39.40 do 39.70 ; dolaiji od 24.40 do 24.50; novci po 20 frankor od 94.50 do 96 50 fuut Stot-lingod 118.H5 do Benečijske obveintce 78.—. Otroci imajo radi dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo doseže le s pridatkom zdrave in pristne figove kave LEVANTE ki ugaja vsakemu otroku. (341) Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prlhraaek. Največja Izdatnost. ^ luksozno in navadno TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovp^a lesa, po zmernih cenah. lnssriraite o „Edinosti" m m Najstarejša trgovina obuvala S ~ ŠP STANTIG " Piazza S. Rosario, pri cerkvi Sv. Petra Največja izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke, Velika izbera beiih platnenih čevljev ZA BIRMO, sandalov, telovadnih, hribovskih, športnih in kolesarskih čevljev. 38s Igr^ Vse po najnižjih oenah LJUBLJANSKA KREDITNA I PODRUŽNICA V TRSTU d Slanica ta rtztm marin Telefon i 5—18, 22—96 CENTRALA V LJUBLJANI 3 Glavnice in rezerva Mm 60.803.030'- Telefon: 5—IS, 22—9i Trst Obrestne vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- | stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORICA, Brežice, CeJJe, lernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor HnipriKlaMSa i Jusoslaullo Blagajna je odprta od »7,-127, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::