v SLOVO. FRAN ŽGUR. PODDRAGA.
Podaj mi roko
poslednjič v slovo,
glej, jutri odspejera
čez strmo goro !
Morda še kedaj
spet pridem nazaj —
Morda še zagrne
ljubezni nas maj.
Ljubezni steze
držijo v srce,
čez reke bobneče,
čez strme gore !
Ljubezni nikdar
ne vgasne vihar —
Ne plakaj, oj dekle,
k slovesu nikar !
Kot zvezda ueba,
tako lesketa,
ne vgasne grabljiva
tam roka je zla !
Kako mi trpi
srce, krvavi,
ko tebe ostavljam,
povedati ni. . .
V prežalno slovo
naj tvoje oko
kot solnce mi sije
čez strmo goro !
220