Naročnina mesečno
K Din, za inozein-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba MM — aočaa
8N !■ MM
lakaja vaak dan zjatraj, raaea ponedeljka ia dneva po prazniku
Ček. račun: Ljub-Ijana št. lO.b^O in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299J
Usodepoln dan za Evropo
Deset let zbliževanja med kapitalistično Evropo in sovjetsko Rusijo
Pakti, ki ?ifi ?e Rusija že sktenita I
Belgrad, 28. nov. I. 7.vez.n s< \ jetskih republik je do sedaj sklenila z evropskimi državami celo vrsto pogodb, lia katere je treba, ob priliki najvažnejše med njimi vsemi, to je fran-cosko-ruske, ki se, bo |H>dpi<ula jutri v Parizu, obrniti pozornost. Ako izvzamemo rapallsko pogodbo z Nemčijo 1921 in nekatere sedaj že zastarele pogodbe, ki jih je Rusija sklenila z •aznimi državami Azije. moramo začeti z rusko-turško pogodbo, ki je bila podpisana decembra 1925 v Ankari in ki predstavlja tip vseh bodo-?ih prijateljskih paktov o nenapndanju, obvezni arbitraži in nevtralnosti. Z Afganistanom je Rusija podpisala slično pogodijo aprila 1926, z Litvo septembra 1926, s Poljsko oktobra 1927. Ko je bil 1928 podpisan v Parizu Briand-Kel-
logov mirovni pakt med Nemčijo in velesilami, kateremu so se pridružile še druge države, je sovjetska Rusija, na prošnjo velesil pristala na to, da podpiše iste obveznosti z Romunijo, Poljsko in vsemi baltiškimi državami v posebni pogodbi februarja 1929, ne da bi bila vezana spoštovati iste obveznosti napram drugim državam, ki so podpisale Brinnd-Kellogovo pogodbo. Januarja 1932 je podpisala arbitražno pogodbo z Finsko, nadalje marca 1932 z Estonsko in Letonsko. Poljska je podpisala 25. julija 1932 sličen pakt. jutri se pridruži še Francija. 7, drugimi državami, kot so Italija, Anglija, Grčija, Češkoslovaška, ima sovjetska Rusija trgovinske dogovore, ki pa še nimajo političnega značaja paktov, o katerih tukaj govorimo.
Polkovnik Beck, poljski -u,ianj<l minister, nosilelj politike za zbližanje z Rusijo.
Ljubljana, 29, novembra.
Oeset let so trajala pogajanja za pogodbo, katero bosta danes v Parizu podpisala Herriot kot francoski ministrski predsednik in zunanji minister in Dovgalevski kot veleposlanik sovjetske Rusije. Prvi poskus je bil narejen po rapalskih pogodbah med Rusijo in Nemčijo ob priliki prvega pojava sovjetskih komisarjev v Ženevi. Utonil je v enodušnem protestu ogorčenja proti »nemoralno-sti kapitala, ki bi zopet rad tržil s sovražniki človeštva-:. Zatem je prišla majnika 1924 zmaga levičarskega bloka v Franciji, ki je poklicala Herriota na čelo francoske vlade. Takrat so bile obnovljene zveze s sovjetsko Rusijo in v Parizu se je naselil prvi sovjetski veleposlanik. Majhna komisija, ki ji je načeloval de Monzie, katerega najdemo zopet v sedanji vladi Herriota, je bila imenovana in je dobila nalogo, naj poskuša rešiti vsa sporna vprašanja z Rusijo. Komisija je brez dvoma delala, toda javnosti ni nikdar bilo izročeno, do kakšnih zaključkov je prišla. Le toliko je znano, da so takrat odpotovale prve trgovske in industrijske skupine v Rusijo in začele tržiti. Nato je sledil mir do 1926 ko je sovjetska Rusija pozvala Poljsko, da naj sklene pakt o nenapadanju. Takrat je bil čičerin na čelu moskovskega zunanjega kom isarijata.
Z letom 1926 se pričenja torej politična faza sovjetskih pogajanj z zapadnimi državami, kjer so se kapitalistični interesi na eni in marksistični na drugi — kako lepa sloga 1 — potrudili, da pripravijo teren na gospodarskem iu idejnem polju. Od leta 1926 izhaja tudi zahteva z.apadne Evrope, pri čemur mislimo v prvi vrsti na Francijo in njene zaveznice, da je ideja pakta sprejemljiva samo v kolektivni obliki, to se pravi, da nobena teh držav ne bo podpisovala sama, ampak da bodo te držove skupno in sporazumno pripravljale pakte s sovjeti, ki se bodo potem istočasno podpisali. Cičerinova ponudba Poljski je bila baš zaardi tega pogoja odbita. Toda želja po trženju in pohlep po denarju, ki karakterizirata kapitalizem in ki sta v svoji čisti blagovesti tako močni, da mirno pogazita vsako etično načelo, nista mirovali, tako da je Rusija svojo ponudbo ponovila 1927, a topot ne Poljski ampak že Franciji, kajti Francija je bila v prvi vrsti tista država, katero je sovjetska diplomacija hotela zavojevati.
Francija je na ponudbo reagirala zelo hladno. Zopet je oživela de Monziejeva komisija, ki je izračunala, da Rusija dolguje še na carskih dolgovih 12 milijard zlatih frankov in končno ugotovila, da zaenkrat ni mogoče ustreči z novimi posojili. Pogajanja so se nato vlekla v daljavo, počivala, se zopet predramila, popolnoma zaspala in nenadoma zopet vzklila, kakor je pač zahtevala splošna evropska politika. Začetkom 1930 pa so se vršila, sicer v polni tajnosti, a na široki podlagi. Pojavilo se je namreč novo dejstvo na evropskem političnem zemljevidu: nevarnost nemškega nacionalizma. Avgusta 1931 se je vedelo, da je besedilo francosko-sovjetskega pakta gotovo! Ko je francosko zunanje ministrstvo 27 decembra 1931 objavilo, da jc fran-oosko-sovjetski pakt celo parafiran, se je dvignil v francoskem tisku vihar protesta. Vsebina pakta je bila raztrgana na drobno, vsak posamezni člen jc našel svoje kritike in polagoma se je nagroma-dila gora razlocrov. zakaj francoski narod ne more
Titulescu, romunski zunanji minister, glavni nasprotnik približevanja sovjetom.
in ne sme sprejeti tako absurdne pogodbe, ki ne nudi ničesar, a ki podpira boljševiški režim in njegove socialne in kulturne krivice.
Naslanjajoč se na ta val ogorčenja, ki ae je podil čez nacionalno misleče patrijotične kroge, je francoska vlada namignila sovjetom, da pakt nima nobenega izgleda, da bo kdaj podpisan, ako Rusija ne pristane na že 4 leta staro zahtevo, de se istočasno podpišejo tudi enakovredni pakti s Poljsko, Romunijo io baltiškimi sosedami sovjetske republike. Nastopil je čas za diplomate, da izkoristijo položaj in pritisnejo z vsemi razpoložljivimi silami za uresničitev široko zasnovanega političnega načrta, namreč da se vse vzhodno ozadje Nemčije nevtralizira za slučaj, da bi si Francija in Nemčija vnovič stali nasproti med strelskimi jarki. A prišel je tudi čas za gospodarstvenike, ki so vee leto nazaj neprestano delali, kovali, pritiskali, grozili in rotili, da sežejo po praznih ruskih trgih, ki čakajo kramarjev iz zapada. In res, dekreti, ki so bili naperjeni proti uvozu sovjetskega blaga, padajo in izza varnega zatišja takoimenovanih gospodarskih interesov je diplomacija s pristno preciznostjo latinskega duha slednjič izvojevala svojo politično zmago. Rusija je v teku dveh tednov pristala na zamisel kolektivnega pakta o nenapadanju, ki bo obsegal že tolikokrat imenovani evropski politični trikot Francija-Poljska-Romunija.
Nepričakovano je namreč prišla izjava komi-i sarja Molotova, da »bo sovjetska zunanja politika 1 krenila na jx>t praktičnih uresničeni', m zunanji komisar Litvinov se je odjieljal v Ankaro, da prosi za turško posredovanje pri Romunih. Kakšni so bili prav za prav vzroki, ki so premagali dosedanje trdovratno sovjetsko stališče, da se bo pogajala le s j>osameznimi državami neodvisno in ločeno, še ni znano, toda morali so biti ravno tako močni, kakor oni, ki so prisilili Francijo, da je par mesecev preje tako odločno sprejela zamisel pakta s sovjeti. Govori se, da je igralo mandžursko vprašanje veliko vlogo in da je tudi možnost novih kreditov omehčala načelno nasprotstvo sovjetov proti kapitalu in državam kapitalističnega obeležja. Saj je v vsej tej dolgi verigi pogajanj zanimivo opa-, zovati, kako zapadni kapital trmoglavo sili v komunistično državo in kako komunizem neutrudljivo išče pomoči v kapitalistični družbi. Mogoče je pa tudi, da je zmaga konservativcev v Angliji predo-čila sovjetom nevarnost imeti proti sebi obe najmočnejši državi na svetu. Kratko, sovjeti so sprejeli francoski predlog o kolektivnem paktu in naslednje mesece so se pogajanja vršila v Parizu, v Varšavi in v Rigi s hvalevredno ekspeditivnostjo.
Da bi pa ne izgledalo preočito, da je Rusija pristala ludi na francoske politične linije in da pomeni sporazum s Francijo in njenimi zaveznicami (udi prelom s prejšnjimi prijateljicami Rusije, je sovjetska vlada poslala v Berlin pomirjevalni aspirin v obliki novega gospodarskega sporazuma, ki sta ga v Berlinu v januarju 1932 podpisala nemški gosjjodarski minister dr. \Varmbold in sovjetski poslanih Ilinčuk, tned tem ko se je nemški pisatelj Emil Ludwig vrnil iz Rusije s slovitim razgovorom z diktatorjem Rusije Stalinom v žepu. Stalin podčrtava staro prijateljstvo z Nemci in zatrjuje, da novi pakti nc bodo ničesar spremenili na odnošajih, ki so bili zajx>četi v Rapaliu med Cičerinom in dr. Rathenauonv
Zgodovina zadnjih mesecev nam je še vsem v spominu. Besedilo poljskega pakta je bilo izdelano in parafirano. Rusko-romunska pogajanja so tekla gladko, ako izvzamemo manjše nesporazume, ki so povzročili, da so se delegati preselili iz Rige v Varšavo in izgledalo je, da bo pred novim letom evropski politični trikot Francija-Poljska-Romunija sklenil kolekti vno pogodbo o nenapadanju in obveznem poravnavanju ter protokol o nevtralnosti s sovjetskimi republikami. Toda meseca junija se čuti neka tuja roka, ki napredovanje zadržuje. Pilsud-ski potuje v Bukarešto, polkovnik Beck se poda na dolgo pot v Ankaro, ima mučne sestanke na Mar-mari. se pojavlja v Bukarešti. Francoski denarni krogi tudi izvajajo pritisk na Romunijo in Ristovo poročilo o finančnem položaju je naravnost jx>raz-no. Tudi kapital in posebno kapital dela svetovno politiko!
šele oktobra 1932 postaja jasno, kaj se je zgodilo. Tista tuja roka je politični trikot razbila in skušala onemogočiti sporazum z Rusijo sploh. Romunija se je izneverila. Nato pride senzacija za senzacija Poljski zunanji minister Zaleski je odstranjen in na njegovo mesto pride Beck, tajna osebnost, ki je že dolgo časa delovala za kulisami vzhodne evropske politike. V romunsko zunanje
ministrstvo naravnost vdere TVescn, velik prijatelj angleškega kapitala in s tem se je zlomila cela fronta od Baltiškega morja do Donave. Deset let tmdapolnih pogajanj je poteklo navidezno brez uspehov.
Brez uspehov? Danes jx>dpisuje Francija pakt s sovjeti 25. julija ga je podpisala Poljska. Torej izpad Romunije iz prvotno zamišljenega načrta ni t prav nič oviral obeh držav, da nadaljujeta svojo politiko nemoteno, četudi osamljene. To bi pomenilo novo pjolitično senzacijo, ki pa šele čaka razodetja. namreč, da se je v francoski zunanji jto-litiki izvršila revolucionarna sprememba, ki na sodelovanje nekaterih držav ne računa več. Razpad prvotnega načrta |>redstavlja obstoj novega. Brezbrižnost zaradi »izdajstva« Romunije dokazuje, da ima sedanja francoska |x>litika — in to zaradi nekaterih razočaranj — z Rusijo druge namene, kot pa jih je imela še decembra 1931. Ljubimkanje z Italijo kaže v isto smer. Nam se zdi — pravih dokazov za to nimamo, a instinktivno prihaja ta misel — da se z današnjo ceremonijo podpisovanja sovjetskega pakta v Parizu, ustvarja v vzhodni Evropi neka vrzel, za katero bo v bodoče Francija imela hote manj zanimanja kakor preje. Zakaj? Čakajmo na dogodke!
Posledica pariškega pakta na Ba kanu
Naši odnosa ji z Rusijo
Belgrad, 28. nov. 1. V navadno dobro informiranih zasebnih krogih se že ves teden vzdržuje vest, da je naš poslanik v Berlinu dr. Ba-lugdžič prišel v Belgrad, da poroča vladi o poteku pogajanj Poljske in Francije s sov. Rusijo in o vplivu, ki ga ho imela nova politična linija Francije in Poljske na zunanjo politiko Nemčije v srednji in vzhodni Evropi. S tem v zvezi so nastala različna raz.motrivanja političtiega in gospodarskega značaja in nehote se vriva v spomin izjava, ki jo je ob priliki zasedanja konference držav Male antante v Belgrndu preteklega maja podal bivši naš zunanji minister dr. Marinkovič o vprašanju odnošajev do sovjetske Rusije. »Seveda bomo tudi o tem vprašanju govorili, ker posamezni gospodje bodo prinesli vsak svoje mnenje, katera bomo potem primerjali.« Političen položaj se je od tnkrni oči-vidno izpremenil, kajti naša zaveznica Romunija se je šele sedaj okrenila in izšla iz zunanjepolitičnega območja Francije, kateri v ruski politiki ni hotela slediti, kljub mnogim pritiskom. Romunijo bodo oblegali sedaj drugi prijatelji, z vsakim izmed katerih pa mi ne mogli niti hoteli navezati prisrčnih odnosov. Tako recimo italijanski ali angleški vplivi v
Romuniji, ki bi -Ii zoper interese Francije in zoper naše, bi nam na noben način ne mogli biti simpatični, četudi je Romunija nnšn zaveznica. S tem je. tnko menijo nekateri, tudi z.a .nas odprto vprašanje našega bodočega razmerja do sovjetske Rusije, razmerja, ki gn bi bilo dobro spraviti v obliko pnktn, slienegn. kot sta ga podpirali sedaj Polj-ska in I rancijo. 7.nni-mivo jc pri tem. dn posebno nekateri gosjio-darski krogi glasni zagovorniki takšne nove usmeritve, češ. da bi tudi naš izvoz pri tem prišel nn svoj račun. Lesni izvozniki na primer mislijo, da bi «c dalo s posebnimi pogodbami znvarovati gotove inozemske trge pred dumpin-gom sovjet. lesn, knr bi našemu lesu prišlo v dobro. Drugi zo|>et se vdajajo iluzijam, dn bi se naše izseljenstvo dalo usmeriti v drugem prav-cu, ko so prekooccanske in tudi evropske države izseljevanje tnko omejile, da naravnost onemogočile.
Ker na merodajnih mestih k temu vpraSa-njem še niso zavzeli nobenega stališča, smatram, da so neresno postavljena, nkoravnn je na drugi strnili precej gotovo, rln bodo zadnje prekucije v evropski politiki sčasoma tudi od nas zahtevale novih rešitev.
Poljsko-rusha pogodba ratiiiciratm
Varšava, 28. novembra, tg. Še pred podpisom franeosko-mskega pakta v torek je predsednik poljske republike včeraj ratiliciral poljsko - rusko pogodbo in sraven spadajoči poravnalni dogovor. Zunanji minister polkovnik Beck je ta državni akt is Ženeve poslal v Moskvo s prijateljsko izjavo, s katero izraža upanje, da se bodo prijateljski sosedni odnošaji med obema vzhodno - evropskima državama šc bolj poglobili. Kot prvo posledico upa Poljska doseči trgovinsko pogodbo r, Rusijo, za katero se je doslej brezuspešno prizadevala.
Moskva, 28. novembra, tg. Ratifikacija poljsko-ruske pogodbe in skorajšnji podpis francosko-ruske pogodbe poviroča tukaj veliko sadovnljstvo tudi zaradi poročil is Pariza, da se tam končno ifovori o eri boljših francosko-ruskih odnošajev. Naglasa se, da je do sakljjučitve teh pogodb trajalo tako dolgo sato, ker sta Francija in Poljska zastonj čakali ns uspeh romunsko-mskih pogajanj. Pariška poročila ruskih listov naglašajo, da se bodo v bližnji bodočnosti začela pogajanja o trgovinski pogodbi v
bolj prijateljskem duhu in z drugimi metodami, kakor pri prvih Poincarejevih poskusih. Morodajna francoska mesta hndn pri sklepanju trgovinske pogodbe obračala posebno pozornost na mobilizacijo kreditov.
Letonsha — Rttsia
Riga, 28. novembra. A A. Ker niso letonsko sovjetska pogajanja za obnovo trgovinske jx)godbe, ki je potekla 7. t. m. obrodila nikakih rezultatov, je več letonskih industrijalcev sklenilo odpotovati v Moskvo, da stopijo v neposredne razgovore s sovjetskimi ustanovami, da dobe tako novih naroči! za letonsko industrijo.
V zadnjem času so Sovjeti naročili veliko ko ličino blaga iz Finske in Poljske ter se kažejo nasproti letonskim tvrdkain zelo rezervirane, brez dvoma zato, da jim pokažejo svoje nezadovoljstvo z zadržanjem Letonske, ki pri pogajanjih v Mo skvi ni hotela pristati na sovjetske pogoje.
Rovolucionarji v izgnanstvu
Trochi o Rusiji
Kodanj, 28. nov. AA. Snoči je imel Trockij napovedano predavanje, ki se jc izvršilo v popolnem miru. Govoril jc nemško. V uvodu je izjavil, do hoče podati znanstveno sliko ruske revolucije, češ, da so dogodki pred revolucijo le malo znani. O revoluciji sami je dejnl: Velika buržuazija se je bila razvila, ni pa pognnla korenin v narodu. V ruskem nnrodu so bili delavci prednja straža revolucijo. Nato je govornik kritikoval nepravično razdelitev zemlje, ki je po njegovem privedla leta 1917 do kniet-ske vstaje.
Buržuazija, je rekel Trockij, ni mogln izvršiti agrarne reforme, zato so sc kmetje pridružili prolelnrskim dclnvcem, ki so postali njihovi gospodarji. Tnko jc prišlo 4 milijone industrijskih delavccv na čelo 100 milijonov kmetov. Kmetje so bili rezerva zn revolucijo, zatirani narodi pa druga rezerva. Zakaj v Rusiji živi 70 milijonov Veliko Rusov, poleg tega pa tudi 90 milijonov zatiranih narodov.
Mnogi so se vprašali, jc nadaljeval Trockij nli bo delo, ki ga je revolucija opravila ostalo trajno. Revolucija pn je preizkušnjo prestala. Glodc njenih žrtev je govornik naglnsil: Kapi. talizem je trajni eeln stoletja in on je privedel do svetovne vojne. Zato, jc izvajal Trockij, se ne more zahtevati od revolucije, dn bi v 10 letih napravila raj na zemlji. Pri tej priliki je govornik opozoril nn ameriško secesijsko vojno. Tudi tam, je dejnl. so se vpraševali, ali je bila vojna vredna tolikih žrtev. Verjetno jc. da bi lnstniki sužnjev nn to vprašanje odgovorili z nc, todn vsi drugi bi bili nasprotnega mnenju.
Trockij je tinto razlagal gospodarski razvoj sovjetske unije in dejal: Če bi produkcijo leta 1913 zaznainovnli z indeksom too. bi znašala zn leto 1920 samo 25, zn 1925. leto 74. zn l<)29. leto 200 in zn I9V). leto 300.
Svoje predavanje jc Trockij zaključil z željo, naj hi se razvila nova socialistična družba, katere prva etapa so Sovieli
Slovenskes drama aH nemško gledališče?
Nedeljska protestna manifestacija v slovenski drami.
Ljubljana, 28. novembra.
Letos mineva 24 let, ko so Nemci s slovenskim den jem Kranjske hranilnice m s Podporo cesvia 1'ianca Jožefa zgradili v Ljubljani svoje čisto nemško gledališče. Tako prehajamo pravzaprav /e v 25 letnico tistih dogodkov, ki so od nen-^ko stran, imeli užgati slovenski Ljubljani nem ik; kulturni pečat. \a lem nemškem odru, k. nanj ni imela dostopa slovenska beseda in sloven-ska misel, so dajali moralnemu nustroju svojih obiskovalcev primerno plehko nemško blago iz nemških šlageiskih labrik. la nemški sund ,e bilo kulturno blago za tedanje nemško nemškutarsko in Uldi slovensko napredno obemstvo Ta nemSki Sund je uniči! v tedanjih »izobraženih, pbljansk.h krogih vsako resnično kulturno stremi,en|e, tudi v velikem delu takozvane slovenske napredne javnosti, ki si je štela v neprimerno večjo čast sedeli veter za večerom pred nemško srn.ro, kakor pa podpirati kulturne naloge slovenske lalije. Ta nemška šmira je kakor slana pomorila slovensko gledališko kulturo. Sicer moramo reci, da ta nemški oder leda, res še ni delil tako velikih kosov mesene naturnosti, kakor so ph v .steni poslopju začeli ponujati te dni. Pač pa je to nemško gledališče za zaprtimi vrati nemško-slovensk.
napredni« eliti začelo prirejati takozvane »lepotne večere«, za katere je dajal živi matenjal del nemškega gledališkega osebja. 1 a kult poltenosti in naturnosti je v bratski slog. združeval oboževalce nemškega in slovenskega jezika, takrat pa takozvana kultura takim početjem še n. bita za
figovo pero.	, ,
Letos torej prehajamo v 25 letnico teh dogodkov na nekdaj nemškem odru. S Kranjsko hranilnico je ob prevratu tudi to poslopje prešlo v last slovenskega naroda, ki je ž njegovimi denarp bi o zgrajeno proti njemu. Iz nemške šmire je nastala _ slovenska drama, katera je v teku enega desetletja zbrala okrog sebe res dobre dramske igralce, ki so sposobni na odru ustvarjati prvovrstne umetnine —■ v čast slovenski kulturi. Ampak zdi se, da duh nemškega šunda, ki se je pred 25 leti pojavil na tem odru, še živi. Zdi se celo, da se je kar nekam razrastel. Te dni pa slavi tnumle, kakršnih ni doživljal nili ob času najbolj naturalističnih Schonlieitsabendov« za zaprtimi vrati. h. nemške literature se je pojavil moralni šund v obliki »Veselega vinograda«, ki je kar neutegoma dobil dostop na — ta slovenski oder! Zdi se tudi, kakor da bi se bila sedanja gledališka uprava zarekla, da hoče slovenskemu občinstvu za vsako ceno diktatorično vsiliti duha te kulturne sramote in moralne nesnage. Javni protesti v -časopisju niso nič zalegli. V nedeljo zvečer je zato poštena slovenska javnost, ki še misli in čuti slovensko narodno in kulturno, v gleda'išču samem povedala svoj protest v brk sedanjim »kulturnim diktatorjem.. V nedeljo zvečer |e poslopje slovenske drame doživelo prizore, kakršnih ni še doživelo nobeno gledališče na Slovenskem in morda tudi nobeno nikjer drugod po svetu še ne.
Točno ob 8 je bila dvorana nabito polna; gledališče do zadnjega kotička razprodano. Ko se je dvignil zastor, je v parlerju vstal mož, ki je glfcsno protestiral proti nameravani igri. In ves parter, stojišče, lože in balkon in galerija je udarilo v gromovit plosk, ki je potrdil in podkrepil govornikove protestne besede. Od vseh strani so s« dvigali ogorčeni protesti: Proč z nemškim šun- i dom!« »Proč z gnojem!« »Sramota za slovensko , gledališče!« Maloštevilni oboževalci te vrste di- | šeče »umetnosti« so skušali reagirati, a jih je plaz splošnega ogorčenja kar zadušil. Zastor je moral pasti. Demonstracije pa so se nadaljevale.
Okrog pol 9 se je zastor vnovič dvignil, luči | niso pogasili, igralci so začeli igrati ob razsvetljeni dvorani. Toda niti en glas ni prodrl v parter. | Vihar ogorčenja je zajel vse gledališče, ko je občinstvo videlo, da gledališka uprava hoče nakljub odločno izraženi zahtevi z igro nadaljevati. Na oder je priletela steklenica amonijaka, ki je 6 svojim smradom napolnil oder in gledališče. Igralci pa so morali igrati — samim sebi. Ves parter se je dvignil kakor en mož, obrnil hrbte odru in stoje začel prepevati slovenske himne. Pridružilo se je zopet stojišče, lože in balkon. Bila je to resna in impozantna manifestacija slovenskih kulturnih ljudi za čistost slovenske kulture, za dostojnost in spodobnost slovenskega gledališča. »Veseli vinograd« je bil obsojen kakor še nikoli in ž njim gledališka uprava. Obsodba je bila jasna, odločna in nedvomna. Uprava slovenskega narodnega gledališča si po tej obsodbi ni znala več drugače pomagati, -'<? - j-V- \ _ - Zgodilo se je ob pričetku 2'J levn.ee, ko ;e bil postavljen ta hram nemškemu šundu v slovenski kulturni prestolnici, da so iz taistega hrama, ki naj bi sedaj služil slovenski kulturi, nemškemu importiranemu šundu na ljubo iz slovenske drame slovenske žene, ki so protestirale proti onečaščenju, slovenske matere, ki so manifestirale za spodobnost in resnično kulturo — ' »iv s v, v ' >	-.>.v «.- v Ob tem ]UDileju se je pod upravni-kovanjem slovenskega pesnika Otona Župančiča zgodilo, - •> V o ' iz slovenskega kulturnega hrama slovenske može, delavce in izobražence, med njimi znane slovenske kulturne delavce zato, ker so manifestirali za slovensko kulturo zoper nespodobni in umazani nemški šund, Ponedeljkovo »Jutro« poroča, . .-■ ;■» -
Volitve v Belgiji
Zmaga katoliške enofme fr
Bruselj, 28. nov. -d.Včerajšnjo volitve so se zaključile s pravo katastrofo za liberalce, ki so jih sami izzvali. Volitve bi se morale vršiti šele maja jirihodnjega leta, toda ua zahtevo liberalcev se je koalicija s kaoličani razbila in razpisati so se morale nove volitve. Liberalcem so vzbujali malenkostni uspehi v nekaterih krajih pri septemberskih občinskih volitvah upanje, da bi v tem trenutku usjieli ludi pri parlamentarnih volitvah.
Pomen uspeha katoličanov
Uspeh katoličanov je zelo pomemben, saj bi
-lo njihovim organizacijam vse priznanje že v primeru. da bi katoličani ohranili dosedanjo postojanke, med tem ko so v resnici še napredovali. Katoličani so namreč v času najhujše gospodarske krize nosili vladno odgovornost, ki so jo liberalci skoro v vsakem konkretnem vj.rašanju. kadar je šlo za nepopularne finančne ukrejie, skušali skrbno otresti, čeprav so bili sami v vladni koaliciji. Tudi volivna propaganda se je vršila v tem smislu in liberalci so delali za vso finančno in gospodarsko politiko odgovorno katoliško s ranko. Tudi prelom koalicije za časa zadnje vladne krize so zagovarjali jirav s lem, da se jim zdi finančna politika Ren-kinove vlade premalo smotrena.
Razpis volitev so zahtevali tudi socialisti, ki jim je napredek pri občinskih volitvah obljubljal uspeh tudi pri volitvah v jioslansko zbornico. Po
dosedanjih vesteh bodo socialisti imeli v zbornici 78 mandatov-in bo njihova stranka torej prav lalto močna kakor katoliška. S tem so si socialisti po-pravili poraz, ki jih je dolelel pri volitvah 26. maja M929 in ko je štfevilo njihovih mandatov padlo od 78 na 70. Tudi katoličani so takrat nazadovali v.n 2 mandata., ki so ju zdaj zopet pridobili. Liberalci so takrat napredovali od 23 mandatov ua 28, mod tem ko so zdaj šli zopet nazaj. Prav tako so pri volitvah I. 1929 napredovali front isti za 5 mandatov, ki so jih zdaj izgubili. Komunisti so takrat od dveh mandatov izgubili enega, med tem ko imajo sedaj tri.
Ku'iurttobo no fronta
Katoliška zmaga je (oliko bolj pomembna, ako j »omislimo, da so se morali katoličani borili pravzaprav proti enotni fronti liberalcev in socialistov. Obojni so si jiostavili v volivui program zahtevo, da mora država odtegniti podporo konfesijotialnim, lo se pravi katoliškim šolam. Ze v občinskih svetih se je v nekaterih krajih osnoval med socialisti in liberalci tako zvanl kartel levice. Prav radi lega in tudi radi drugih okolnosti so se širili glasovi, da bo v bodoče prevzela vlado koalicija med liberalci in socialisti. Dejstvo je, da so bili na liberalnih listah potisnjeni v ospredje radikalni liberalci. ki zagovarjajo zvezo s socialisti, med tem ko so se skrivala imena desnega krila liberalcev, ki zagovarja koalicijo katoličanov, v ozadju.
Prvič edmi
Položaj katoličanov je bil težak tudi radi ce> jiljunju v njihovih vrstah, ki ga je povzročili v prvi vrsti narodnostni probiem. Planici so prehajali čedalje bolj v ekstrem in zašli v vrste skrajnih nacionalistov, t j. frontistov. Na drugi strani je bila nevarnost, da katoliška stranka izgubi med Va-lonci prav radi opore, ki jo je dajali fhvmskemu gibanju. Čeprav je volivna borba trajala komaj dober mesec, se je katoličanom posiečilo postaviti enotno fronto in to menda prvič v zgodovini belgijskega parlamentarizma. K leniu je seveda mnogo pripomogel znani pastirski list vseli belgijskih ško-fuv, v katerem sa li prippro&lli katoličanom enot«! nastop, ker da je nevarnost, ki grozi državi in l:a-loliclziiHi posebno od marksizma, silno velika. Poleg sedanjega ministrskega predsednika de Brocke-ville ima veliko zaslugo za la uspeh Van Cauwc-Iaerts, kateremu se je posrečilo razbiti vrste flam-skili nacionalistov in pritegnili velik del teh revo-lucionarcev h katoliški flamski ljudi ki stranki.
Končni rezultati.
Bruselj, 2S. nov. tg. Pozno zvečer so objavili koiičnovcljavno sestavo novoizvoljene belgijsko |io-slanske zbornice. Socialisti so dobili 73 mandatov (več 3), katoliki 79 (več 3). liberalci 21 ima ni 4), fromlisti, to jo flamski nacionalisti (manj 3), komunisti 3 (več 2).
Italija rovari za naš m hrbtom
Nov udarec naši trgovini?
Trst, 28. novembra, r. Vest, da je italijanska vlada po svojih predstavnikih v Budimpešti in na i Dunaju ponudila madjurski in avstrijski vladi prosto cono v tržaškem pristanišču, se v tukajšnjih gospodarskih krogih potrjuje. Med tem ko so bile prve informacije še meglene, so zdaj znane že podrobnosti. Avstrija in Madjarska bi dobili v Trstu prosto cono, ki bi bila zvezana z avstrijskim in madjarskim ozadjem po železnicah, ki ne tečejo skozi Jugoslavijo. Dovažanjc blaga iz Madjarske bi se vršilo čez Koroško, in sicer po železnici Be-Ijak-Trbiž-Trst, tako da bi se železniška zveza povsem izognila jugoslovanskemu ozemlju. Ne gre samo za blagovni promet, temveč tudi za tujski. Nekateri tržaški krogi, posebno politični se že vsa povojna leta vdajajo iluziji, da bi se dalo z direkt-
Konec nemške krize ?
no spojitvijo Avstrije in Madjarske s Trstom rešiti tržaško pristanišče, češ, da zdaj ovira promet s Trstom jugoslovanska tarifama politika in carinske šikane. Prav v tej zvezi jc nastal načrt -a takozvano predilsko železnico, s katero naj bi Trst dobil neposredno zvezo z Avstrijo; sedanja zveza skozi Trbiž in Videm je neekonomična. Načrt je jiropadel radi razumljivega odpora Benetk.
Da bi si Italija čimbolj pridobila Avstrijo za svoje načrte, so njeni predstavniki izjavili, da je pripravljena kupiti v Avstriji 7000 do 8000 vagonov rezanega lesa, posebno železniških pragov in brzojavnih drogov. Poleg tega bi dovolila na svojih železnicah 4 lire popusta pri voznini za vsak kubični meter..
Ali Schleicher aH Papen
I	.!> • ti . . \ - « • i • 11 L)ve
tretjini občinstva je protestiralo, tretjina občinstva je pa ali molčala ali pa s prsti kazala
- ■ c- Š* .	> w «
Okrog pol 10 zvečer	v • . ,
■ ... '-• . .v VN ■ .\ „ o
».' v - ; nakar -se je »Veseti vinogr»d< nadaljeval skoro pred praznim gledališčem. Nad občinstvom, ki ie ostalo v dvorani, je ležala težka mora, k; je naj! olj mastni ocvirki z odra niso mogli več pregnati. Brez odobravanja so morali v skoro pralni dvorani končati svoj nekulturni, a »naturni« opravek.
Da bi slovensko gledališko vodstvo upravičilo svoje »kulturno« delo s lem nemškim šundom, se je moralo poslužiti sile in	,, katera ji je
bila na razpolago. S tem pa so gospodje dostojnemu in impozanlneinu protestu slovenskega kul-tt-trega in res narodnega občinstva dali še večji poudarek. Scclai ie jasno, da kulturno« delo slovenskega gledališkega vodstva ni le samo v duhu »Vcsele;U vinograda«, ampak tudi	,	„
ki noče potlačiti svobodno mišljenje kuUurnih slovenskih ljudi.
V tc; ugotovitvi je mogočen uspeh nedeljske protestne manifestacije. S lem pa je tudi za vso bodočno; . ugotovljeno, kdo so povzročitelji kulture Ve oleiia vinograda in kdo so krivci ne-deljsl.ih i.ai.lij nad slovenskimi ženami in možmi. Prioijemo i a bodočnost: Odgovornost krivde osta-
Berlin, 2? novembra. Ig. Jutri se pričakuje odločitev v kabinetni krizi, in sicer na ta način, da nastane vjirašanje: ali Schleicher ali Papen? Kdor bo mogel dati boljša zagotovila za zimske mesece, lega bo Hindenburg imenoval. Pri teh zagotovilih gre za to, ali se bo posrečilo, pridobiti industrijske zveze in delavske strokovne organizacije pod gotovimi jamstvi za podpiranje bodoče vlade. Najrajši bi postavili za delovnega ministra kakega strokovnjaka iz strokovnih organizacij. To upanje je pač nekoliko preveč optimistično, vendar pa je tudi važno, da je imel danes vojni minister Schleicher razgovor z voditelji socialno-deniokrat-skili strokovnih organizacij.
Kakor javlja splošna nemška zveza strokovnih organizacij, «o njeni voditelji pri razgovoru o najnujnejših gospodarsko - političnih vprašanjih označili kot najvažnejšo nalogo preskrbo dela potom javnih del, razen tega pa zopetno iikinjettjc mezd nepolitičnih določb v septemberski zasilni naredili, končno pa so sc zavzemali tudi za naseljevanje, ki naj bi sc vodilo po gospodarskih ia socialnih vidikih. 0 najvažnejšem političnem vprašanju, predvsem o tem, ali bi se mogla dobiti veČina v drž. zboru za oilgoditcv parlamenta, poročilo ne javita ničesar, toda general Schleicher ima pri sedanjih
Občni zbor veslaške zveze
Zagreb, 2Š nov. ž. Občni zbor Jugoslov. veslaške zveze, ki je bila proti koncu zelo burna, je končala snoči zelo pozno svoje delo Ko je bil izčrpan dnevni red, je bila izvoljena nova uprava. Dosedanji desetletni predsednik dr. Stalija je. bil izvoljen za častnega predsednika zveze. N:i1o so sprožili nekateri člani vprašanje prenosa sedeža zveze iz Splita v Belgrad, kateri jiredlog pa je bi!'' z 8 proti 6 glasovom zavrnjen. Dr. Stalija je bil izvoljen nadalje tudi zn predsednika zveze za lelo 1933. Za sedež zveze v Splitu so glasovali delegati sledečih veslaških klubov: »Gusar«, Split, Gusar«, Zagreb, . Biokova iz Makarske, H. V. K. iz Zagre-, ha, »Jadran iz Sušaka, Uskok iz Zagreba, Ljubljanski športni klub in .Bob Iz Belgrpda. Proti pa so glasovali delegati sledečih klubov: »PariČevo••, Galeb, Zemun, Neptun . Osijek. Sinec.lerevo... Belgrad in »Krka \ tstbenik. Sedež glavne zveze ostane torej še nadalje v Splitu. Nato je bila izvoljena ostala uprava in je bil med drugimi izvoljen tudi Kilnr iz Ljubljane.
Dunajska vremenska napoved:. Dosedanje oblačno, deloma deževno in milo vreme bo trajalo .ie dalje. Ni izključeno, da bi se začasno ne izboljšalo. Značaj vremena je nestanoviten.
Zagrebška vremenska napoved: Povečini ob lačno, nestalno in toplo.
ne zapisana do tistih dob. ko bo ta krivda dobila svoje gotovo in zasluženo plačilo, kalerega bodo deležni vsi od najnižjega do najvišjega v hramu slovenskega gledališča.
Del občinstva, .	.	. .
jc ostai pred poslopiem in nadaljeval protestne manifestacije. Drugi del, sestoječ iz kakih 300 mladih mož vseh stanov, pa je v sprevod ' odšel po mestu ter manieslira proti »kulturni diktaturi- po vsem mcslti Pred Mestnim domom se je sprevod demonstrantov okrog pol 10 končno moral raziti.
razgovorih nedvomno ugodnejše stališče kakor voa Papen.
Premirje čez zimo
Schleicher je ludi omogočil razgovor s eocinlno-demokralskimi strokovnimi organizacijami iu je večkrat tudi j>osredoval pri narodnih socialistih. Glede narodnih socialistov je važno to, da bi se izognili konfliktu in namesto tega čez ziino dosegli premirje. Zdi se da narodni socialisti ne bi brezpogojno odklonili, smatrajo pa očividno za predpogoj, da se jim z določenim rokom da verjetnost za Hitlerjev kabinet ali celo gotovost za tak kabinet. Ta zahteva oficielne obljube, da bi bila bodoča vlada samo prehoden kabinet za Hitlerjevo vlado, je glavna ovira za rešitev krize.
Jutri odločili)
Pričakuje se, da bosta imela Schleicher in Papen do jutri točen pregled o tem, kako bosta lahko odgovorila na vprašanje zagotovitve političnega moratorija v zimskih mesecih pod njunim vodstvom, nakar se bo Hindenburg odločil. Če niti Schleicher, niti Papen teh zagotovi! ne bi mogla dati, bi bila zadnja posledica ta, da se seslavi bojni kabinet.
J&azkol med Ita'f}o in Tttrči<o
Carigrad, 28 nov. tg. Večerni list »Akšam« poroča, da so se prekinila pogajanja o posojilu 30 milijonov l|r, ki jih je Italija obljubila Turčiji, ko jo Izmet paša bival v Rimu. Italija je pri razgovoru o podrobnostih zahtevala, da bi Turčija to posojilo porabila deloma za poplačilo italijanskih dobav.- posebno vojnih ladij, deloma pa za nova naročila pri italijanski iniluslriji.
VeUk požar
na Zgornji Beli
Kranj,' 28. novembra
Kranjska okolica, ki je bila svoječasno nu Zelo slabem gin-u radi neprestanih jitiŽarov in požigov je včeraj in danes naenkrat doživela kar dva požara. Včeraj. vnedePo zjutraj ob (i je gorelo v Dru-lovki. o čemer poročamo nn drugem mestu, danes zjutraj med 5 in (i pa je nastal velik požar na Zgornji Beli pri Preddvoru. V spodnjem koncu Zgornje Bele in:o lepo domačijo j.osesinik in (jest i Iničar Matija Rozman, po domače iVsjak. Pri cesti se nahaja hiša. gospodarsko poslopje pa se v četverokotu razteza okrog prostornega dvorišča. Oi/enj je nastal v supi ter se ne ve, na kak način: ali je bil ppd'nknien ali ponevedoma ali radi nesreče. Hitro ie objel gospodarska poslopja, tako skedenj, hlev, drvarnico iu šupo. Poslopja so bila krita s slamo ler so bila večii del lesena. Zato je ogenj /. velikansko hitrim požiral poslopja eno za drugim. V skednju in hlevu je bilo polno živinske krme, seiia in -lame. v drvarnicah drva, kar je vse skupfaj p poslopjem vred zgorelo. Plen ognja je postalo tudi nekni orodja. Živino so oteli. Rozman, ki je sice dober in skrben p'?podtu\ bo ie ni veliko ZnvarOvan. &koda na ure seveda v težke tisočak". Velik požar, ki je bil viden po vsej kraniski okolici, so gasili njiiprej .sosedje in vaščani, ki so se itn klic zvonov zbrali skupni. Nato pa so prihiteli rtivdlci iz Preddvora in drugih bližniih vasi. ki so rešili Rozmanovo hišo in -<k. dir".i pn-K-.pljn, in pr^ i prečili ku;hslrofnlno nesrečo za prebivalce, v teh I ležkih časih.
Novcs vlada na BatSenshem
Karlsruhe, 28. nov. Ig. Na Radenskem se je končno razbilo 14 letno sodelovanji centrnma in socialnih demokratov. Kakor je bilo že jiričakovati, so socialni demokrati sklenili, da odklonijo kon-kordat. Prelom med obema strankama jc končno-vejjaven, s tem pa je tudi nehala dosedanja vladna vrč na na Bavarskem. Kakšne bodo nadaljnje jio-sledice te odločitve socialnih demokratov, se. bo pokazalo v sredo pri pogajanjih o deželnem zboru in pri novi volitvi badenske vlade. Ni izključeno, da ne bi centruin in ljudska stranka, ki razpolagata skupno z več kot |iolovico mandati v dežel, zboru, sestavila vlado do novih volitev 1. 1933.
Avstro-pOiisha pogatan a
Varšava, 28. nov. ž. Poljsko-avstrijska trgovinska pogajanja, ki so bila pred par dnevi v Varšavi, bodo kmalu zaključena. Poljska zahteva dosedanji kontigent premoga in prašičev, avstrijska delegacija jju zuhtevu carinske preference za večjo množino industrijskih proizvodov. Po poteku sodeč, bodo vsa vprašanja-v najkrajšemu času ugodno rešena.
Razdelitev zemlpe v Španiji,,,
Madrid. 28. nov. ž. Po uradni ugotovitvi je bilo do sedaj zaplenjenih poldrug milijon hektarov veleposestniških zemljišč. Največ je bilo zaplenjenih Medinskemu vojvodi, ki je ob 40 milijonov pezet vredna zemljišča.
Vo na v južni Ameriki
Newyork, 28. nov. ž. Po vesteh iz Asumpti-ona se je pričela včeraj velika paragvajska ofenziva proti bolivijskim četam v področju Gran Chaco, zlasti v smeri proti Porto Sa-avedra.
Gihame železničarjev
Sublin, 28. novembra. 1. Predlog železniškega društva, da se z novim letom, ko bodo stopile iz veljave dosedanje tarifne i^ogodbe, znižajo vsemu delavstvu mesečni jirejemki za 10 odstotkov, je naletel v vseli vrstah železniškega delavstva na oster odpor. V teku včerajšnjega dne so o tem predlogu razpravljali na preko 100 delavskih shodih in je bil jjredlog soglasno zavrnjen. Zato ni izključeno, da bo v mesecu januarju izbruhnil po vsej Irski splošni železničarski štrajk, ki ga že najjovedujejo nekatere delavske organizacije.
f Mihael Giers
Pariz. 28. nov. Ig. Bivši ruski poslanik v Carigradu Mihael Giers je umrl v Parizu star 75 let.
Nov predsednik izrednega sodišča v Rimu
Rim, 28. nov. AA. General Cristiui, predsednik izrednega sodišča za zaščilo države, je podal ostavko iz osebnih razlogov. Za novega predsednika je postavljen generalni konzul Autonin Trin-gali, dosedanji podpredsednik.
Berlin, 28. nov. tg. Bivši sovjetsko-ruski ljudski komisar za prosveto Lunačarski se je moral v Berlinu podvreči operaciji. Izrezali so mu eno oko.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 28. nov, 1. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da bo v najkrajšem času spopolnjeno mesto vojnega vikarja, ki je bilo izpraznjeno z vpokojitvijo dosedanjega vojnega vikarja dr. Rožiča. Kot najtesnejši kandidat sc imenuje belgrai-ski nadškof dr. Rodič.
Belgrad, 28. nov. I Vpokojeni so pri ijttbKm-skeni železniškem ravnaleljslvu: vlakovodja Mihael liabič. prometnik Alojzij de Roggi, strojevodje Ignac Celič, Karel Kimoni in i'rane Kavšek, progovni nadzornik Josip lvranjc, vlakovodja Anton Prelc in pomožni vlakovodja .lože! Ljubic. Pri sarajevskem železniškem ravnateljstvu je vpokojen strojevodja Vinko Vodopivec.
Belgrad, 28. nov. I. Pri ravnateljstvu drž. md-nika v Velenju je napredoval v 8. pol. skup. za rudarskega pristava ing Franc Uršič.
B.lgiad, 28 nov |. Tukajšnja Privilegirane agrarna banka |e izdala za svo]e uraaniatvo interno uredbo, ki predvideva: t. Vsaka dos danja neporočena nar-eščei ko izj:ubi službo v tem zavodu v slitinju poroke, ž. -lužbo izgubi tudi ona sedaj namcš.eca poiocena .ena, l:i dobi otroka.
Belgrad, 28. nov. 1. Tukaj se mt.di po poslih Družbe Jezusove jezuitski provincial o. Jurič ix Zagreba.
Belgrad, 28. nov. I. Dne ■ novembra popoldne se vrši seja osrednjega tajništva Delavsk h zbornic Jugoslavije v Belgradu, 3. in 4. novembra pa bo
t
Rudarjem v Hudi jami kruha!
Laško, dne 25. nov. xSlovenec« je že poročal o reduikciji rudarjev v Hudi jainiii pri Laškem. Tudi je poročal o veliki bratski in medsebojni ljubezni
tukajšnjih rudarjev, ker so na svojem shodu v Laškem, dne 20. t. m. soglasno sklenili, da se sami odpovedo de.lu en dan v tednu, samo
da ne pride do redukcij, ter so pripravljeni delati skupno z vsemi rudarji mesto 6 samo 5 dini v tednu.
Javnost laSkega okraja je ta sklep rudarjev sprejela z velikim zadovoljstvom, ker je s tem dano zagotovilo vsem rudarjem vsaj za skromen zaslužek.
Zdaj pa, kaikor čujemo, se je osnovala za
rudarje Se nekaka dobrodelna akcija pod vodstvom same gospe ravnatelja gosp. Kloca.. Kakor sc je ta dobrodelna akcija pričela, se zdi, da bo vodstvo rudnika samo prispevalo kar 50.000 Din za stradajoče rudarje.
Nam, ki kajpada na vso moč pohvalimo to dobrodelno akcijo in njene ustanovitelje, pa se zdi umestno tej gospodi priporočiti, da bi pri rudniku viplivala, dn se redukcije ne izvrie. Socialno in dobrodelno načelo je: Ljudem preskr-bite kruha in ne podpori Do dela imajo pravico, podpora pa je miloščina. Prepričani smo, da bo ugledna akcija, ki jo omenjamo zgoraj, ki
I tri rudniku ni brez vnpliva, lahko uspešno de-ovala v tem smislu.
Ob otvoritvi nove škofjeloške
INovo šolsko poslopje v škofji Loki, ki bo danes slovesno otvorjeno
Prigodna deklamacija
Zložil: Jamnikov Tine
Gledam, o gledam pred seboj naše mesto, naš košček sveta, našo krajino zvesto: nad Gradom Krancelj in še višje Ljubnik, bele hiše pod njim in farne cerkve zvonik, in hribe, ki krog se za r6ke držč... in se varno spuščajo v plodno poljč, in Soro, ki zvesto naše mesto objemlje — — gledam, o gledam ta lepi kos zčmlje in vem: nikdar se ga nagledal ne bom ... O Loka, moj dom, moj dom!
Tu v Loki smo prvič poskušali teči, tu v Loki prvo l>esedo izreči, najslajšo slovensko besedo — mati; tu v Loki trpeli so naši očeti, da znatiželjno6ti pri materi početi, mogli razmaha bi širnega dati. In vem:'iz njih žrtev je vstal nov dom, prosvete dom, naš šolski dom.
0 šola! Na Sorškem polju bel labod! Pod svoje peroti sprejmi naš mladi rod! Z živo krvjo svojih prsi ga doji! »O pridite k meni, vi mali moji — — iz mesta in okolice hčere in sinovi: Iz mene gre pot na vse štiri strani, iz mene gre pot v življenja skrbi, na meni stoje vsi naši domovi! V meni so skrite vsega živega klice, dz mene deca raste v vse poklice, iz mene govori modrost velikih mož: Delo, prosveta in milost božja to je modrost našega orožja *a boj življenja — in živel boš!«
0 šola! Naša šola škofjeloška! 0 da preteklost tvoja bi bila tudi proroška! Iz starih nizkih stavb 60 poleteli visoki duhovi
v času, ko njim so še meje začrtane bile — a zdaj so se meje v brezmejnost razmaknile vse više se vzpeti bodo mogli sinovi I
Visoki so dnovi, svobodni poleti — veliki trudi. In šola — druga mati — naj nudi deci grudi: iz nje naj teče v deco kri naših davnin, duh deda in pradeda — veda zdravih korenin, očeta delavnost in mater pobožnost velika, nebeška sladkost njih slovenskega jezika, globoko poznanje vseh zemskih stvari, najširša prosveta, ki naj se rodi iz ljubezni do tega koščka zemljč, ki mu je Škof j a Loka imčt
Gledam, o gledam pred seboj naše mesto, naš košček sveti, našo krajino zvesto: nad Gradom Krancelj in še više Ljubnik, bele hiše pod njim in farne cerkve zvonik, in hribe, ki okrog se za roke držč in se varno spuščajo v plodno poljč.
in Soro, ki zvesto naše mesto objemlje--
gledam, o gledam... in oči mi jemlje: Kaj ves ta božji svet gleda z menoj na lepo Sorsko polje pod seboj, kako se v življenje budi nov labod Ln vprašuje: Boš zvesto stražil naš rod?
In iz žive zemljč, iz živega r6da je planila živa kri v belega laboda, pod Kamnitni.kom zganil je tople perdtl, radosten pognal se rodu nasproti in kliče naši deci nebogljeni:
Ž i v i m 1 Živim! Pustite male k menil
Drzen vlom v župnišče
Grosuplje, dne 27. nov.
Danes zjutraj je bil izvršen vlom v župnišče v Žalni- Neznan zli.kovec je uporabil priliko med prvo sv. mašo, ko ni bilo nikogar v župnišču. Pri bližnjem kozolcu je vzel lestev, jo pristavil zadaj za župniiščem k oknu prvega nadstropja, razbil šipo in pot mu je bilo prosta. Začel je gospodariti po pisarni in stanovanju g. župnika in je našel večjo vsoto cerkvenega denarja, ki jo je odnesel. Drugega ni vzel nič, samo malo je raametal po sobi. Privoščil si je tudi nekaj cigar, ki so mu prišle pod roko.
Kdo bi bil ta nepridiprav, še ni nič znano. Vsekakor pa je moral biti dobro orijeptiran o tej stvari, ker je kar čakal na to priliko. Gotovo ni daleč proč od tod. Poslali so v Ljubljano po policijskega psa, pa ga na žalost niso dobili. Orožniki so se sicer zelo trudili, da bi ga izsledili, toda za enkrat niso še prišli do pravega rezultata. Upati pa je, da se ne bo dolgo mastil s tujini denarjem-
Požar v Drulovhi pri Kranju
Kranj, 28. nov.
Pred dvema letoma, to je v poletju 1. 1930 je bilo ▼ obsavskih vaseh na desnem bregu Save navzdol, več požarov. Gorelo je enkrat tn enkrat tam. Za ipožigalcem pa ni bilo nobenega sledu. Med drugimi jc 1. 1030 meseca junija gorelo tudi pri Francetu Trilerju, vulgo »Povletu«, o čemer je takrat »Slovenec« podrobno pisal- Ogenj mu je uničil hišo in hlev.
Ostal je nepoškodovan le kakih 20 m oddaljeni letsen pod. Z izplačilom zavarovalnine ter s pomočjo sosedov in milodarov je takrat Triler obnovil poslopje. Postavil je lično, novo hišo
in hlev, obenem pa je takoj po požaru zavaroval pri Vzajemni zavarovalnici za 15.000 Din stari pod, ki je bil že pri »Dunnvu« zavarovan za Din 5.000. Po cenitvi strokovnjakov pa je bil pod vreden le okrog 1000 Din.
Včeraj, v nedeljo 27. t m. ob 6 zjutraj i<a ie Trilen« mu oocorei. Ker je bil lesen.
je velik ogenj povzročal veliko nevarnost za sosednja poslopja. Pri vsej nesreči pa je čudno, da je ogenj pod le deloma poškodoval. Triler je šel to jutro s svojo ženo Frančiško in z 8 let-
no hčerko k 6. maši v Kranj. Za ogenj je zvedel šele po maši. Baje je šel nato takoj na orožniško postajo v Kranju, kjer je popisal, kaj V6e mu je pogorelo. Navedel je, da je bilo
na podu 6 voz sena in slame, slamoreznica in čistilnik za žito ter ob podu dva voza butar. Škodo je cenil na Din 100.000. Po cenitvi strokovnjakov pa znaša škoda le kakih 2000 Din, kajti pod je vreden le okrog Din 1000 in niti ves ni pogorel, slamoreznica m čistilnik pa sta ostala precej nepoškodovana- Sosedje so nam pa pripovedovali, da nn podu sploh ni bilo sena in slame, ter tudi butar ob podu ne. Voz, ki 6e je navadno nahajal v šupi polog poda, je že nekdo zvlekel ven in ga odpeljal dmgnm. Po pripovedovanju sosedov, ki so prvi gasili in so bili najboljši očividci, na podu ni bilo živinske krme razen malo plev. — Za časa požara se je nahajala doma le 26 letna služkinja Gmzelj Frančiška z dvema majhnima otrokoma, ki je duševno nekoliko omejena.
Gasili so najprej sosedje, nato pa gasilci i« Stražišča in drugih obsnvskih vasi. ki so sosednja poslopja rešili ognjene nevarnosti, ker bi bila sicer vsa vas v veliki nevarnosti, ker je tam več hiš skupaj. Trilerja in njegovo ženo so orožniki zaprli.
Domžale
Javno razsvetljavo imamo in sicer prav Čedno javno razsvetljavo, čeprav se bo morda kakemu tujcu, ki Domžal ne pozna in pride k nam kak delavnik ali nedeljo zjutraj, zdelo, dn je nimamo, ker po domžalskih cestah in ulicah vlada egiptovska tema. Temu je vzrok v tem. ker občina štedi. Vse prav, toda varčevati je treba na pravem mestu. Ker hodi veliko ljudi na kolodvor, ob nedeljah pa zlasti v cerkev, bi bilo .prav, da bi tedaj gorele vsaj nekatere žarnice, da bi se vsaj malo videlo in bi se ljudje ob slabem vremenu mogli izogibali vsaj največjih luž. Gospodje, če že hočete res štediti, rajši zvečer kako uro prej pogasite občinsko elektriko, saj zvečer se itak redkokdo po desetih znajde na cesti Cemu naj torej gori elektrika do 11 ali do !2 po nepotrebnem, rajši preženite egiptovsko temo zjutraj.
Več svetlobe -
Boljšo razsvetljavo
Cilj se doseže samo s tako žarnico, katera da ob mali porabi toka enakomerno, veliko svetlobno moč in boljšo razdelitev svetlobe. Tungsram žarnica se izdeluje na podlagi 50 letnega iskustva. Obnesla se je na celem svetu, ker je tehnično dovršena, zanesljiva in ekonomična. Zahtevajte torej pri nakupu izrecno
TUNGSRAM
ŽARNICO!
Uslanovni Zveze mladih
Maribor. 28. novembra.
V nedeljo, dne 27. t. m. je ob 10 dopoldne napolnila inteligenčna mladina razred tuk. deške meščanske šole, da si ustanovi svojo, v današnjih razmerah potrebno, strokovno organizacijo. Gosp. Šegula je v uvodnem nagovoru opisal ves žalosten položaj, ki ogroža pravilno uveljavljanje inteligenčne mladine v javnosti. Tako je danes pred nami največji problem med starejšimi in mlajšimi, ki nimajo nikake besede v dosedanjih ločenih stanovskih (?) društvih. Današnji inteligent se prodaja danes pod ceno, po dolgotrajnem in socialno-težavnem študiju se mora loviti za eksistenco, ne da bi si mogel privoščiti pri tem najpotrebnejšega (knjig in oblekel). Naše število v vrstah brezposelnih se množi iz leta v leto brez vsakega zadostnega upanja in trdnosti. Zato nas sili k organizaciji že samoobrambni gon. socialni čut, ki se upira raznim slučajem protekcije v vrstah imovitejsih in tudi osnpvne pedagoške norme, ki pri tem močno trpe.
Predsednik Šegula je nato prečital predlagane brzojavke ministrstvu prosvete in socialne politike s prošnjo, naj se naš klic upoš.eva na teh najvišjih mestih. — Sprememba pravil, ki je bila na dnevnem redu, je prinesla nekaj malih sprememb k prvotno potrjenim pravilom. Po tej točki je predsednik odredil 10 minuten odmor radi volitev. — Predlagani sta bili dve listi. Izvoljeni so v odbor matičnega sveta: Šegula, predsednik, Sabina Šonc, podpredsednica, tov. Arko in tov. Primčeva, tajni-
Nadškof Jeglič na nebotičniku
Ljubljana. 28. novembra.
Ljubljanski nebotičnik je imel danes redko čast sprejeti visokega gosta, ki se je kljub svoji častitljivi starosti povzpel prav na vrh nebotičnika.
Nadškof Jeglič se je pripeljal v Ljubljano danes zjutraj z avtom, ki ga je šofiral ing. Zumer, upravitelj Marijinega gradu. Ob 11 je blagoslovil v Pleteršnikovi ulici Za Bežigradom hišo odvet-
nika dr. Stanovnika, ki je poročen s hčerko njegovega brata. Po blagoslovitvi in intimnem družinskem slavju se je visoki gosrt v spremstvu ravnatelja škofijske pisarne g. Jagodica točno ob napovedanem času — ob pol 4 — pripeljal na Dunajsko cesto. Tam so že čakali nanj zastopniki I Pokojninskega zavoda s predsednikom Vrtovcem i in ravnateljem dr. Sagadinom, dalje tehnično in i stavbeno vodstvo z ing. Šubicem in g. Bricljem. Spremstvu nadškofa Jegliča se je pozneje priključilo še nekaj njegovih sorodnikov, tako nečak g. Franc Jeglič in brat dr. Ivana Stanovnika dr. Aleš Stanovnik s soprogama.
Z mladostno prožnimi koraki, ki bi jih človek ne prisodil njegovim 82 letom, je visoki gost prestopil prag nebotičnika in se povzpel z dvigalom v deseto nadsitropje. Zanimal se je za vse podrobnosti zidave in ureditve impozantne stavbe in izrekel svoje neprikrito občudovanje nad napredkom moderne tehnike, ki je dobila svoj razmah tudi pri nas. Le žal, da je bilo ta dan lako pusto in ( čemerno vreme. Od razgleda, ki je v jasnih dneh z vrha nebotičnika lako mogčen in lep, ni imel visoki gost skorajda nič. Komaj da so se iz gostih meglenih plasti razločile konture ljubljanskega gradu in najvišjih mestnih Rtavb. Ampak nadškof Jeglič je bil vidno zadovoljen tudi s lem, kar se je nudilo njegovim očem v notranjosti nebotičnika — in tega ni baš malo. Ko se je po polurnem temeljitem ogledu spet spustil z dvigalom navzdol, je v pogovoru s predsednikom Vrtovcem in dru-gimj izrazil svojo najiskrenejšo željo, da bi nebotičnik služil Bogu v čast in narodu v korist, nakar se je prisrčno [>oslovil od vseh.
NaroCajte .Slovenca'I
občni zbor
intelektualcev
ka, tov. Cerner blagajnik, tov. Vrnuč in g. Oven. odbornika. V nadzorstvo pa: g. Borko. gdč. Goleš in g. Sekolec. Podpredsedniška mesta bodo izpolnjena. čim se organizirajo profesorsko, učiteljsko in druga združenja, tako, da predsednik takega združenja avtomatično zasede meslo podpredsednika v matičnem odboru. Prvo podpredsedniško mesto (namestnik predsednika) pripade onemu predsedniku izmed profesorskih ozlr. učiteljskih združenj, ki ni doseglo mesta predsednika v matičnem svetu; tokrat torej prof. združenju.
Po volitvah je pozdravil občni zbor zastopnik tuk. PednqiiKkp centrale proj. Oslrrc, ki je predvsem povdnrjal potrebo nadaljne sainoizobrazbe, s katero naj se izpolni ta čas brezposelnost. Ped. centrala bo šla s svojo knjižnico temu namenu na roko. Povdaril je, da je ironija danes govoriti o nadprodukciji, ko je dejstvo, da so razredi prepolni (povprečno 50—(K) učencev — nekje še več) in manjka učnih moči. Izrazil jc upanje, da bo ta nova organizacija tu kaj dosegla, če se bo posluževala vseh danih upravičenih sredstev.
K besedi se je oglasil še g. E. li o j c, ki je naglasil potrebo organizacije za profesorski naraščaj, ki v »Prof. društvu« ne najde nikake za-slombe. Ce se polašča danes nekaterih obup, ni to nikak upad idealizma, ampak pregreha s strani današnjih razmer, ki vpije v nebo.
Predsednik g. Šegula se je zahvalil govornikom zn lepe besede in s pozivom na resno složno delo, zaključil ustanovni občni zbor.
„Inozemshe informacije"
>Svol>odoumno« in »napredno« »Jutro«, k.i izhaja v Knafljevi ulici v Ljubljani, reklnmira zase kakor ziui.no, monopol edinega, pravega, čieiega patriotizma. Kdor se od zlntc, edino zveličavne »Jutrove« linije odmakne malce na levo ali desno, je že sumljiv protidržavnosti, če ne kar veleizdaje. Ta dlčni »napredni« čuvar je k svojim poslom sedaj prevzel novo, prete-žavno nalogo: čuvati hoče tudi nnd pravover-nostjo katolicizma, ali liolj konkretno nad jugoslovanskim episkopatom- »Jutro«, ki sicer rado moleduje za vstop tudi v verne, katoliške družine, naenkrat s škofi ni zadovoljno. Škofje so imeli konferenco v Zagrebu, a sc niso ne preje ne pozneje legitimirali v Jutrovi« redak-lakciji
ciji, ne v redakciji kakega drugega frnmn.son-skoga lista. Odtod menda prva zamera. Tudi ni prišlo v javnost, o čem so škofje na konferenci razpravljali. Dn pa se jim nekaj podvnli, napiše nekdo za inozemske liste painfletek, ki ga neki tisk doma hlastno |>oiiatisne kot »inozemske informacije«, jih komentira, se ogorčuje, itd. Tako naenkrat izvemo iz »Jutra«, da je bil prav za prav naimen škofovske konference raz-
pravljati o slučaju škofa dr. Srebrniča in njegovi zaplenjeni brošuri »Cerkvi svobodo!«, da posamezni škofje z brošuro ne soglašajo, da so
tudi odrekli nodpis na pismen protest vladi, da so škofje zahtevali odpoklic papeževega nuncija iz Belgrnda, da je nadškof Sarič po nalogu konference šel poročut v Rim — in druge Iuštne stori je za smeli in kratek čas. Samo po sebi je razumljivo, da je bilo »Jutro«, kakor običajno v takih stvareh, potegnjeno in da je vsa ta krvava storijo, ki jo servira svojim pravovernim, navadna zmišljotina. Sicer na koncil pristavlja, da ne more kontrolirati, nli so informacije točne. To je lepa, poštena metoda, ki je nikjer na Balkanu, razven v Ljubljani, ne najdete! A vendar gradi »Jutro« na te »netočne« in »nekontrolirane« vesti napad na škofe in jih sprašuje, ali so pozabili na prise.go zvestobe državi in na nnjprimitivnejše državljanske dolžnosti. — Sicer »Jutra« ni jemati resno, a ker že daje lekcije o državljanski dolžnosti, mislimo, dn je
ena »najnrimitivnejših državljanskih dolžnosti« ta, lastnih državljanov ne sumničiti kar tja ven dan protidržavnosti. kakor je to tnko priljubljena »Jutrova« metoda, zlasti če gre le. za »nekontrolirane informacije«, še celo bi pn moralo »Jutro«, ki hoče hiti državotvorno, s takimi poskusnimi baloni biti previdno, če gre za sumni-čenjc verskih in pravnih zastopnikov religijo, ki šteje v državi 5,600.000 pripadnikov Kar počenja »Jutro«, je docela v nasprotju /, versko strpljivostjo in mirnim sožitjem državljanov.
Miklavžev teden
Razno manufaklurno blago in ostanke vseh vrst
blaga po Izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Schusler, LJubljana Mestni trg 25
m *• v
Trztc
Popravek. V nedeljskem dopisn naj »c bere mesto Prosvetno »dr uit v o«, Prosvetno »d e -1 o«. To napako je pač lahko že vsakdo »am razbral iz besedila.
Kričansko delavstvo v Tržiču je po svoji organizaciji JSZ sklicalo za nedeljo delavski shod v »Našem domu«, ki pa se ni vršil, ker je priredite! jem manjkalo oblastno dovoljenje.
Miklavž bo prišel v »Naš dom« že v nedeljo popoldne med m/>l<*k» V dvorano imajo uosiop samo obdarovanci > svojimi spremljevalci. Zvečer p« bo Miklavžev« prireditev za odrasle. Za naslednje nedeljo m na napoveduje Hamlet
Ljubljanske vesti:
Praznovanje izseljenske nedelje
Da zanimanje za naše izseljensko vprašanje
narašča vsepovsod, je pokazala pretekla nedelja. Po vseh župnijah in cerkvah se je molilo in govorilo o važnosti tega vprašanja in o naših narodnih dolžnostih, katere imamo do svojih izseljencev. V veliko župnijah so bile tudi popoldne posebne prireditve v dvoranah, kjer se je pelo in deklamira>lo in igralo v smislu tega praznika.
Velik uspeh je dosegla naša Družba sv. Rafaela zlasti s tem, da je dosegla, da se je ta nedelja prvič praznovala po vsej držiivi kot državni praznik in se je enako, kakor pri nas, proslavljala tudi po vseh delih naše države.
Vse to gotovo ne bo ostalo brez koristi za to naše pereče vprašanje. Čim več bo razumevanja za izseljensko vprašanje, tem več bo sodelovanja z našo Družbo sv. Rafaela, in čim več bo sodelovanja in podpore, tem več bo lahko naredila za njega reševanje.
V Ljubljani je Družba sv. Rafaela priredila v Rokodelskem domu to proslavo zvečer ob pol-
Tovariši akademiki!
Ne poza bi mo :
»Mlade petelinčke-; nas v omalovažujočem tonu fn u prezirljivo gesto starega, dosluženega šolina-štra imenuje oni list, za katerim se kakor hraber vojščak za plotom skriva kompromitirana uprava slovenskega narodnega gledališča; oni list, ki sicer operira z bombastičnimi gesli ln frazami o »upu in nadi našega naroda« in nas očetovsko pokroviteljsko vabi v svoj krog, kadar gre /.a pomnožitev njegovih vrst; oni i ist, ki v svojih svetlih trenutkih priznava; da sloni vsa naSa bodočnost na ramah mladine — tiste mladine, ki je zdaj dobila od njega udarec v obraz!
Ne pozabimo:
Z »mladimi kričači« nas s piedestala svojega kulturnobojnega pozerstva zmerja, imenuje nas ljudi, ki se ne brigamo za procvit naše gledališke umetnosti, naše kulture, s psovkami »plačanci« nas obmetava, ogenj in žveplo bruha na nas — zakaj? Ker smo imeli pogum, vest in poštenje javno demonstrirati proti kulturni sramoti, proti gnilim razmeram, ki so zadnji čas zavladale v našem umetnostnem hramu, v našem kulturnem zavodu — v slovenskem narodnem gledališču!
Ne pozabimo: Ponesrečeno demonstracijo« imenuje na« spontan. ogorčen odpor — in pri tem cinično potvarja dejstva, meče samemu sebi pesek v oči. Zakaj je bila demonstracija »ponesrečena«, trospodje okoli »Jutra* in gledališke uprave z g. Župančičem na čelu predobro vedo. Ampak manjka jim poguma, manjka resnicoljubnosti, da bi natočili javnosti čistega vina v kozarec.
Tovariši akademiki, vrgli so nam rokavico — sprejmimo jo! Za našo čast. za naš prestiž, za naš narodni ponos, za našo kulturo gre! Dosegli bomo, da bo gnili odpadek degenerirane nemške buršev-ske družbe za vedno zginil z odra slovenskega narodnega gledališča!	Akademik.
Kaj bo danes ?
Drama: zaprta.
Opera- zaprta (generalka).
Kino Kodeljevo: »Plavi sen«. Ob 8.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41.
© Mestna občina ljubljanska bo v proslavo Zedinjenja na dan t. decembra razobesila nn svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse občane in hišne posestnike, da storijo istotako. — Zupan in mestni načelnik: dr. Puc Dinko.
O Na letošnjem novinarskem koncertu nastopi toliko sodelujočih, da bi lahko izpolnili spored dveh koncertov. Prvič nastopi letos na novinarskem koncertu izvenljubljansko pevsko društvo, in sicer kamniška »Lira«, ki je najstarejše naše pevsko društvo in bo njen nastop kulturni dogodek posebne vrste. Naša javnost pozna delovanje tega odličnega pevskega društva iz člankov, ki smo jih priobčevali ob nedavnem »Lirincm« jubileju, zdaj bomo pa slišali »Liro« tudi peti. V sporedu je nastala v zadnjem hipu majhna izprememba, in sicer zapoje vokalni kvartet Ljubljana dr. Ipav-čevo: »Imel sem ljubi dve« in Fr. Maroltovo: »Oj ta vojaški boben<<. Opozarjamo občinstvo, da se dobe vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni aa Kongresnem trgu.
0 Devov večer se bo vršil v sredo, dne 30. novembra ob 8 zv. v verandni dvorani hotela Union.
osmih in napolnila dvorano s prijatelji izseljencev in svojimi. Med udeleženci smo opazili g. kanonika dr. Klinarja, msgr. St&sko, ravnatelja Finka in več drugih odličnih mož. Spored je bil jako zanimiv. Ves spored jc imelo v rokah Prosvetno društvo pri sv. Krištofu, Citraši gospe Košmrlove so zaigrali več lepih komadov. Tamburaški odsek fantov je sviral, pevski kvartet pevovodje g. Puša je pel izseljenske pesmi, in dramatični odsek je zaigral Zakrajškovo žaloigro »Za srečo v nesrečo«, ki pokaže resnične dogodke, ki so sc toliko tisočkrat ponovili v naših slovenskih hišah, ko s€ tisoči odhajali v tujino in se vračali domov uničeni in prevarani.
Družba sv. Rafaela se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je uspeh te nedelje in vseh prireditev tako zadovoljiv. Klic naših izseljencev, ki se nam potaoljajo versko in narodno, doni z vse£a sveta na naša ušesa. Ne preslišimo tega krika! Hitimo reševat, kar se še da rešiti.
Družba sv. Raiaela.
Miklavžev večer v Unionu
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Vstopnice se dobe v predprodaji v Unionu pred veliko dvorano, in to že v četrtek 1. decembra od 9 do 13. Druge nadaljnje dni se bo vršila pred-prodaja od 15 do 19. Najboljše izbere, kdor si preskrbi vstopnice za ta večer že v predprodaji.
Devovo ime pozna vsak naš pevski zbor in sleherni pevec. Komponiral je pretežno za moški iu mešani zbor in samospeve s klavirsko spremljavo. Največje njegovo delo pa je v tem, da je zbral in harmoniziral okoli 400 slovenskih narodnih pesmi zlasti pa koroških, ki so izšlo v 4 zvezkih. Na tem večeru bosta sodelovala solistka gdč. Vera Maj-dičeva ter pevski oktet »Ljubljanskega zvona«, uvodno besedo bo govoril prof. Emil Adamič. — Vstopnina h koncertu je znatno znižana, rezervirani sedeži 5 Din, navadni 3 Din, stojišče 2 Din, dijaška stojišča 1 Din.
O Prijatelji koroških narodnih pesmic se vljudno vabijo na Oskar Devov večer. »Ljubljanski zvon« namreč zapoje sledeče koroške: »Čej so tiste stazice«, »Dečle to mi povej«, »Dober večer ljuba dakle«, »Vigred približa se«, »Treba ni«, »Spet ptičke pojo«.
© Zahvala. Da se šolski mladini in vernikom, ki posečajo uršulinsko cerkev, v novih prometnih razmerah omogoči varen in zložen dohod in izhod, je mestna občina ljubljanska na lastno pobudo velikodušno postavila pred uršulinsko cerkvijo novo monumentalno stopnišče. Ustregla je praktični potrebi, pa tudi dvignila lepoto Kongresnega trga in posebej še cerkvenega pročelja, Pred-stojništvo uršulinskega samostana izvršuje prijetno dolžnost najtoplejše zahvale in hvaležnosti mestnemu županu gosp. dr. Dinku Pucu in gradbenemu direktorju gosp. inž. Matku Prelovšku, vnetima in uvidevnima pospešiteljema olepšave mesta, javnih del in dobrotne, vzorne zaposlitve delavstva v teh težkih časih. — Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani.
0 Koroški pevci v Ljubljani. Pred dvema letoma so prišli v Ljubljano diletanti iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem ter nam zaigrali svojo domačo igro »Miklova Zala«. Vsem, ki so bili takrat v drami, je ostal nastop naših koroških bratov v neizbrisnem spominu. V soboto, dne 10. decembra pa bomo pozdravili v naši sredi pevce s Koroškega. Štirje moški zbori iz Brnce, Št. Janža v Rožu, Kot-marevesi in iz Škocijana ter Libuš pridejo k nam ter zapojo zvečer v Unionski dvorani koroške narodne pesmi, ki so brez dvoma naše najlepše narodne pesmi. Nastopilo bo 60 koroških pevcev, deloma v skupnih zborih, deloma pa nastopijo posamezni zbori vsak zase. Primeren govor bo imel gospod župnik Poljanec, bivši koroški deželni poslanec. — Vstopnice bodo od 2. decembra dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
O Praznovanje praznikov. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene gg. člane in kupujoče občinstvo, da smejo biti trgovine v nedeljo dne 4, decembra t. 1. pred sv. Miklavžem vsled izjemne dovolitve kr. banske uprave dopoldne odprte. 7ato pa morajo biti trgovine v nedeljo, dne 18. decembra, pred Božičem odprta seveda samo dopoldne, da se j nameščencem kompenzira počitek za nedeljo . pred Miklavžem. V četrteh, dne 1. decembra, in | 17. decembra pa morajo biti trgovine, kakor je bilo
že objavljeno cel dan zaprte. Dne 8. decembra na praznik Mar. spočetja pa smejo biti trgovine dopoldne odprte. Predsedstvo uprave.
0 Misijonska nedelja sv. Frančiška Ksaver-
skega. Prihodnjo nedeljo, 4. decembra, 6e poslavlja od nas novi slovenski misijonar g. Viktor Se-dej D. J., ki odhaja v Indijo. Ob 6 zvečer bo v cerkvi sv. Jožefa misijonski govor, izročitev misijonskega križa po prevzv. g. knezoškofu, blagoslov in darovanje za bengalske miaijone. — Ob 8 zvečer pa bo v veliki dvorani »Uniona« misijonska prireditev s pestrim sporedom in skioptičnimi slikami iz Indije. Vs t o p -niče za prireditev v »Unionu« se dobe od danes naprej pri jezuitskem vratarju (Zrinj-skega cesta 9 — cerkev sv. Jožefa) in v trgovini gdč. Vere Remčeve (Poljanska cesta 13). Sedeži: sprednji po 6 Din, zadnji po 4 Din, na galeriji in balkonu po 4 Din. Stojišča po 2 Din. Preplačila za potrebne bengalske misijone se hvaležno sprejemajo.
© Brivnice na praznik Zedinjenja. Zadruga brivcev, frizerjov in lasničarjov v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivski in damsko-frizerski saloni na praznik Zedinjenja, dne 1. decembra odprti od pol 8 do 12 dopoldne. — Načelstvo.
© Na državnem konservatorijn v Ljubljani bo interna proslava Narodnega praznika v četrtek, dne 1. decembra 1932 ob 11 dopoldne v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Maticie v Vegovi ulici. Na proslavi bo predaval prof. dr. Josip Mantuani o temi »Kazvoj glasbe v Jugoslaviji«.
© Mihec v dobrem varstvu. Naš članek pod tem naslovom z dne 27. nov. t. 1. dopolnjujemo v , toliko, da deček v mlajših letih ni užival prave vzgoje in kaže, da je obremenjen po očetu. Deček je že prej izvršil različne tatvine ter izoelajal po več dni z doma. Hvaležna je mati mestni upravi, j da ga je toliko časa trpela v svojih zavetiščih ter j obžaluje, da ga ni oddala v državno vzgajališče. I Tak deček spada le v vzgajališče in je za vsako skupnost z nepokvarjenimi otroki neprimeren.
© Nesreča na Miklošičevi cesti. Včeraj okoli 5 popoldne je prišlo na Miklošičevi cesti pri poslopju OUZD do resne nesreče. Z Vodovodne ceste se je z dela pripeljal s kolesom 35 letni Ivan Pod-rebšek, delavec pri cestnem nadzorstvu in stanujoč v koloniji na Cesti dveh cesarjev 179. Pod-rebšek je nameraval na magistrat. Na Miklošičevi cesti pa je privozil za njim neki avto, ki je Podrebška podrl. Podrebšek je dobil manjše poškodbe na glavi, rokah in nogah. V bolnišnico ga I je prepeljal reševalni avto. Ugotovili so, da Pod-rebškovo stanje ni nevarno. Šofer in številka avtomobila sta znana.
© Otroške nogavice, rokavice, majice, oblekce in čepice ima najceneje tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8.
© Puinparce, obleke, trenrhcoat najceneje A. Presker, Sv Petra cesta 14.
NOVO!
Raztreseno klasje
je naslov nainovejši in poslednji zbirki CERKVENIH govorov, ki jih je imel v Ljubljanski stolnici
kanonik dr. MIHAEL OPEKA
Nudi različne posamezne govore za nek tere nedelje in praznike.
I.	zvezek (17 govorov) je pravkar ušel in se naroča v Jugoslovanski knjigarni ali Prodajami H Ničman v Ljubljani, cena nevezani knjigi 24 Din, polplatno 32 Din, celoplatno 40 Din.
II.	zvozek (tudi 17 govorov) izide v nekaj mesecih.
Ča§nikarski koncert
DECEMBRA
Ptui
Na državni praznik dne 1. decembra in na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra bodo trgovine v Ptuju ves dan zaprte.
Tedensko službo požarne brambe od 27. t. m.
do 4. decembra t. I. ima drugi vod, tretja desetina in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Friderik Mahač. Reševalno službo: šofer Schonlaub Heribert in desetnik Miha Zamuda, od moštva F.rnst Regula in Kari Pogačnik.
Naplavljeno moško truplo. V nedeljo proti večeru je naplavila ravno ob srednji sohi dravskega mostu Drava truplo neznanega moškega, starega približno 40 let. Truplo je bilo prepeljano na haj-dinsko pokopališče.
Nočno lekarniško službo ima tekoči teden lekarna mag. pharm. Molitorja.
Celje
0 »Miklavž«. Na razna vprašanja sporočamo: Miklavžev nastop v Ljudskem domu bo v ponedeljek, 5. decembra oJ> 4 popoldne. Vstoji-nina Din 2 in I za ose.bo. Vstopnino smo morali uvesti radi kritja režijskih stroškov, ker je lani prost vstop precej globoko posegel v našo blagajno. Za pakete je tuks« 2 Din, kakor lani-— Zu obisk na domu nimamo določenega honorarja, vsak se pač oddolži za uslugo po svoji uvidevnosti in finančni možnosti. Prosimo pa <>l> tej priliki, da sc vsi. ki želite obisk Miklavža na domu, čimpreje zglasite v Prosvetnem tajništvu, ker je prijav že toliko, da izgleda, da najbrž ne bo mogoče ustreči vsem željam. Požurite se torej, ker kdor prej pride, prej melje.
0 Mladinski zbor Glasbene Matice. V šolskem letu 1932-33 6e je nn celjski Glasbeni Matici poživil mladinski pevski zlx>r. Glasbena Matica vabi k pristopu v ta mladinski nevšiki zbor zlasti dijaštvo od 10 do 14 leta (p red mota-cijo). Pevske, vaje so vsako sredo od 4 do 5 popoldne^ v sobi št. 4 v poslopju Glasbene Matice na Slomškovem trgu. Pouk je brezplačen. Mladinski pevski zbor vodi g. učitelj Ciril Pregelj.
& Državna realna gimnazija. Po razglasu ravnateljstva, nabitem na črni deski v avli, letos gg. profesorji nimajo [»sobnih govorilnih ur. Pojasnila in informacije se dobijo vsak dan v drugem in tretjem odmoru.
& Premestitev v šolski službi. Ga. Vlasta Maslač, učiteljica srbohrvaščine na okoliški de-šiki osnovni šoli je premeščena v Maribor-
-9" Poročili so se: Medvejšek Viktor, rud. ključavničar, s Heleno Deželak, posestnico pri Sv. Miklavžu nad Laškim. — Franc Ha jnšek. cin. delavec z Antonijo Zabukošek, delavko, oba s Spod. Hudinje.
S) Umrli so v tukajšnji javni bolnišnici: Recko Marija, občinska uboga z Dobja v šmar-skem okraju; Koncilija Vekoslav, 64 letni brzojavni mojster v p. v Celju; Ramšak Neža, 28 letna žena posestnika z Bezovice pri Vojniku.
& Praznovanje 1. decembra- Prvi december se bo praznoval na slovesem način kot državni prajzniik zedinjenja. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo biti na ta dan vsa poslopja okrafietui z državnimi zastavami (čl. 29. zak. v nuy.ivu in razdelitvi kraljevine in § 9. zakona o praznikih). Mestni načelnik: dr. Go-ričan, s. r.
0 Instrukcijn- Neki višješolec tukajšnje realne gimnazije bi rad poučeval kakega nižje-šolca v vseh predmetih. Kdor bi želel izvedeti za naslov, naj se javi v naši podružnici v Celju.
0 Sreča v nesreči. V nedeljo dopoldne okrog 11 je vozil |K> Ljubljanski cesti proti Celju neki ljubljanski avto, v katerem so bili gospod, gosj>a in trije otroci. Pri mestni plinarni se je avto dvakrat obrnil, a se ni zgodilo niikomur nič hudega. Poklicana je bila celo rešilna postaja, a predno je prišel reševalni avto na lice mesta, se jc ponesrečeni avto odpeljal že dalje.
& Šport v nedeljo. Pri nedeljski nogometni tetkmi, ki se je vršila ob 2 popoldne na igrišču na Glazi ji med SSK Celje in SK Olimpom itn je bila zelo burna, je zmagalo Celje z rey.ultato.in 5 : 2.
•©' Izguba čevljev. G. Baldosin je v soboto na poti vr. Celja proti Ptuju izgubil par novih čevljev-
Vombergerjeva „Voda" na trnovskem odra
Odkar se je ljubljanskemu »Ljudskemu odru« jnemogočilo nastopanje v laslni dvorani, se nahaja ljudska igra v Ljubljani v precej žalostnem položaju. Hokodelski oder je namreč le skromno na-aomestilo. Šentjakobčani ljudske igre v pravem jiomenu ne goje. Narodno gledališče te naloge nima, dasi jo misli nemara vršiti z »Veselim vinogradom«. Edino »Delavski oder« v Delavski zbornici ima ljudsko obeležje, vendar nas od njega loči njegova smer, ki včasih kar očito diši po Pi-scatorju.
V zadnjem času pa se trnovsko Prosvetno društvo s svojim dobrim odrom pričenja uveljavljati kot novo ognjišče ljubljanske ljudske igre. Jeseni nas je presenetilo s prireditvijo Finžgarjeve 3 Naše krvi« na prostem. Nalo se je lotilo prezidave odra in je svojo letošnjo igralsko dobo otvorilo preteklo nedeljo, dne 20. novembra t. 1. z Vomber-garjevo »Vodo«, ki jo je ponovilo to nedeljo, dne 27. novembra. S to predstavo je društvo v igralskem pogledu storilo prav dober začetek.
0 komediji Jožeta Vombergarja, ki sc je pojavil kot eden najnovejših naših dramatikov, se bo, kakor doznavam, pisalo na drugem mestu. Omejil se bom zato zgolj na igralsko plat te predstave. Ta pa je bila taka, da dela trnovskemu odru zares čast in nam daje upanje, da vzraste iz Trnovega nekaj novega v našem ljudskem igranju že po kakovosti igralcev, ki so se srečno zbrali v tej igralski družini. Vrhu tega je dobil oder novega sodelavca, bivšega vodjo Ljudskega odra v Kranju, dr. J. Pogačnika, katerega ime je tesno združeno s sodobnimi prizadevanji za prenovitev in poživitev ljudskega igranja pri nas.
Človek ne ve, katerega izmed igralcev in igralk bi najprej omenil, da bi nobenemu krivice ne storil. ŽuDan Rebernik je bil v maski odličen, v
igri siguren in prepričevalen, možat, v izgovorjavi vrhu tega prav dober. Slikar Kopriva je bil manj dober, manjkalo mu je sigurnosti, morda mu vloga ni »ležala«, dasi je sicer zadovoljeval. Občinski tajnik — glavna oseba v igri — je težka vloga. Ni le dolga in naporna, prav blizu meje karikature je tudi. Ne bomo zamerili igralcu, če kdaj zaide v karikaturo. Naš tajnik je bn spočetka neuravnovešen, kmalu pa se je razmahnil in pokazal sijajne igralske sposobnosti. Le z masko ne morem popolnoma soglašati. Manj izraziti sta že sami na sebi vlo^i A ž m a n a in njegovega sina Martina. K n e je bil prav dober v maski, a premalo originalen v igri. Premalo je podčrtal, da je on drugi pol v igri kot nasprotnik županov. Posestniki so bili prav dobri. Skupna igra je bila izvrstna, a tudi posamezniki so se prav dobro izločali, nekateri so kazali naravnost sijajne mimične lastnosti. Tudi Š i m e n u ni kaj oporekati, le obleka ni bila v soglasju z igro. Nelahka je vloga Tinčeta, ki zahteva naivne igre. Naš Tinče jo je prav dobro pogodil, vseskozi je učinkoval naravno. Poštar je svojo skromno vlogo rešil, kolikor se je dalo.
Županja Franca je razodela izvrstno, resno igralko, prav lako je II r i b a r i c a pokazala mnogo živahnosti in izvirnosti, le z masko absolutno ne moreni soglašali. A n k i n n igra je bila zanesljiva in prisrčna, zlasti pa je bila K a t r i c a prepričevalna. Končno pa je treba povedati, da je bil tudi mali Joško prav korajžen!
Celotni potek jo bil pravilen, posamezne scene so bile, dejal bi, kar neprekosljive: tako prepir županje, Hribarice in obeh deklet. Občinstvo, ki ga je bilo pri prvi predstavi nabito polno v dvorani, se je dodobra nasmejalo. Pred igro je spregovoril dr. Pogačnik nekaj besedi o igri in nje vsebinskem pojmovanju.
Na trnovskem odru je igra uspela. S številnim ansamblom, ki ga zahteva, je bila ta igra tudi nekaka revija moči trnovskega odra. In ta revija je odkrila jxdno izvrstnih moči, ki naj zanaprej oblikujejo novi obraz ljudskega teatra! Tn oder se 1 lahko pomeri in se mora pomeriti z luišemu čuku
odgovarjajočim ljudskim repertoarjem! Kos mu bo in važno vlogo bo lahko prevzel v našem gibanju. Treba je seveda notranje prekvašenosti s tem hotenjem. In upam, da se v vrlih Trnovčanih ne varamo!	N. K.
Mariborsko gledališče
V soboto je bila letošnja druga glasbena premiera; uprizorila se je znana Suppejevega opereta »Boccaccio«, prepletena s številnimi buffo elementi, mestoma posrečeno in mestoma zopet manj posrečeno komiku ter opremljena z vsemi elementi ter neizbežnimi pritiklinami dekadentne operete, kjer ni trohice etične smiselnosti, pač pa obilo melodi-oznega blagozvočja in živahne muzikalne izraznosti. Med St operetami, ki jih je Franc Sujjpe skonipo-niral, je »Boccaccio«, ki so jo prvokrat dali lela 1021 na našem slovenskem mariborskem odru, j>o-leg »Lepe Galatheje« gotovo najbolj znano Suppe-jevo odersko glasbeno delo. V vsem tem vrvežu beračev, dijakov in čestitih florentinskili mestjanov stoji v ospredju Giovanni Boccaccio, ki s svojimi drznimi avanturami in njemu ob strani palermski princ in Bcceaccijev občudovalec Pietro ter Leonetto vznemirjajo in zalezujejo lepe florentinske žene, da so tupatam krhajo vezi zakonske zvestobo in odkritosrčnosti in dn organizirajo najvzornejši florentin-ski zakonski možje pravcate pohode proti Boccacciu. Tukaj se poživlja spomin na številne pojave in imena iz Boccaccijevega »Dekiimerona« (Lamber-tuccio, Beatrice, Fiametta itd.). Je v vsem tem bore jedra; pač pa veliko norčave trivialnosti in prisiljene narejenosti. V glasbi te operete se spajajo najraznovrstnejše pestrosti od operno resnobnih motivov in elementarnosti v uverturi, pa do najvese-lejših arij, kjer se komičnost scene stopnjuje in jiomiiožuje ob neki glasbi, ki vzbuja veselost m povzroča neko živahno razpoloženjsko dvignjenost. Dirigent Lojze Herzog je ob podrobni razčlenitvi vseh teh glasbenih posebnosti lahko diktiral živahnost tempa in strnjenost orkesterskega in zborovskega podajanja. Sobotna premiera je govorila o vidnem napredku v uprizoritvi napram premieri leta 1921; mišljena je tukaj prvenstveno scenična in
režijska plat. Posebno so se po strogi odrejenosti, disciplini in homogenosti odlikovali skupinski nastopi, zlasti v prvem dejanju. Čutila se je za kulisami urejajoča roka režiserja gosta Kurta Bachman-na, ki je dal še poseben poudarek brzini in skle-njenosti pokreta na odru. V vsej tej mpožici nastopajočih in sodelujočih je Udovičeva kot Boccaccio umela uveljaviti pri vsem zunanje osebnem in vs«h teh solili, duetih itd. sredstva za čim učinkovitejše podajanje tega neugnanega Boccaccia; mehko čuv-stvenost in liričnost je razodevala Fiametta E. Bar-bičeve, ki razpolaga s prijetno zvenečim, toda še neizbrušenim ter neizčiščenim subretnim organom, ki ji bo skrbno negovan, šolan in spopolnjevan v veliko korist; Perouella M. Zakrajškove je v prvem dejanju prehajala v grotesko iu bi tudi sicer lahko izhajala brez pudra (dejanje se vrši 1300 v Flo-rencil); pri Savinovi (Beatrice) in Gorinškovi (Isa-bella) je prevladovala igravska stran; prav tako pri Gromu (princ palermski). V splošnem je pripomniti. da je igravska plat bila odločno nad pevsko, pri čemer je seveda zbor izvzet. Altovske partije so vidno zaostajale za sopranskimi, dočim so si tenorske in basovske bile še v nekem ravnovesju. Sredi teh ljubosumnih florentinskili meščanov igrajo vodilno vlogo brivec Scalza (Rasberger), sodar Lo-teringlii (Sancin) in kramar Lambertuccio (P. Ko-vič), ki so v znanem tronastopu v prvem dejanju ob podoknici brivčevi ženi Beatrici želi obilo hvaležnosti pri občinstvu; Sancin se lahko postavi tudi v kakšni komični operetni figuri, kakor smo videli v soboto, vendar ni lo pot radi partiturne sestave prišel njegov tenor do običajne veljave; P. Kovičev Lambertuccio je skrbel za zabavo in razvedrilo; v prvem dejanju originalno zamišljen je v zadnlem dejanju vse bolj očitoval Kecala iz »Prodane neveste« ter se razigral, razživel in razpel v ekstempo-r i ranih verzih v Iretjem dejanju. Upnikov Leonetto je še igravsko in pevsko neuravnovešen in neizdelan. Neznanec in berač Ohecco je bil V. Skrbinšek. Furijnn. vojvodov majordomus, Gorinšek razproda-jalec knjig in Boccaccijovhi novel, Tovornik Rielar-do, Blaž sodarski učenec Fresco pri Loteringiiu in Starčeva dekla Filippa. Operetni publiki bo stvar uajbrž ugajala.	—c.
Dnevna kronika
ci?w,tarna
PLANINKA CA3
Bahovec je neobhodno potrebno zdravilo oroti zlati žili. Zavitek Din 20 • v apotekah.
Z a greh — sedež grško-katoliške škofije
Zagreb, 28. novembra.
Včeraj je bil prenešen sedež grško-katoliške škofije iz Križevca v Zagreb. Škofija je bila ustanovljena leta 1661. Od takrat je bil sedež škofije v Križevcu. Skozi 250 let se je ponovno pojavljal načrt, da bi se sedež škofije prenesel v Zagreb. Včeraj je bil ta načrt uresničen.
Pred kratkim se je grško-katoliški škof dr. Nja-radi mudil v Rimu in je bil sprejet od papeža. Ob tej priliki je bil podpisan dekret o prenosu škofijskega sedeža iz Križevca v Zagreb. Škof dr. Nja-radi je na konferenci jugoslovanskih škofov v Zagrebu predložil dekret. V soboto je dospel škof dr. Njaradi v Zagreb in je imel včeraj slovesno službo božjo v cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki je s papeževim dekretom proglašena za konkate-dralo, dokler se ne zgradi nova grško-katoliška katedrala v Zagrebu. Pri slovesni službi božji je pel 50 mož broječi Ciril-Metodov pevski zbor, ki je s papeževim dekretom imenovan za konkate-dralni cerkveni zbor.
Velika dobrodelna akcSja
Murska Sobota, 27. novembra.
Revežev je danes povsod mnogo, a toliko kakor v Slovenski krajini, jih je malokje. Hudo je -/.lasti letos, ker so mnogi radi izredno hude suše ter radi manjšega zaslužka pri sezonskem delu obsojeni na splošno pomanjkanje. Hudo so prizadeti zlasti dijaki in delavci. Dijaki so večinoma otroci •revnih staršev, ki jim letos radi pomanjkanja ne morejo nuditi niti najbolj potrebnih stvari. Mnogi radi lega gladujejo. Prav tako je pa tudi z delavci.
Da se obojim vsaj deloma odpoinore, sta storili vodstvi dijaškega zavoda »Martinišče« in »Doinn sv. Frančiška« važen korak. Vodstvo »Martinišča« bo otvorilo v zavodu dijaško kuhinjo, v kateri bodo dobili hrano vsi revni dijaki brez razlike vere in narodnosti. Vodstvo »Doma sv. Frančiška« pa je prevzelo nalogo, da bo to stvar podpiralo z darovi. Za ostale reveže pa se bo olvorila dobrodelna kuhinja v starem Martinišču. Tam se bo otvoril »Dom sv. Frančiška«. Otvoritev se bo izvršila v najkrajšem času.
Kdor pozna socialne razmere Slovenske krajine, mora priznati, da je korak »Martinišča« in »Doma sv. Frančiška« največje važnosti. Želeti je le, da bi našlo razumevanje v vseh krogih in da bi to delo podpirali vsak po svojih močeh.

Požar pri Ptuju
Ptuj, 27. novembra.
V soboto 26. novembra ob pol 23, ko 90 ljudje že počivali, se je zasvitalo nebo nad Ptujem. Izbruhnil je bil požar v Novi vasi. dva kilometra od Ptuja, pri posestniku Francu Mlakarju. Vrli ptujski gasilci so takoj odrinili na pogorišče, kjer so našli stanovanjsko in gospodarsko poslopje v plamenu. Po štiri urnem trudapolnem delu se jim je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil na blizu stoječa poslopja. Ogenj je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter napravil škode nad 70 tisoč dinarjev. Rešili so le nekaj pohištva ter živino. Z veliko muko so rešili sosedje pet svinj, ki f.o se krčevito branile zapustiti goreči hlev. Zgorelo je nadalje vse zrnje, živila, krma in gospodarsko orodje. Mlakar je sicer zavarovan proti požaru, vendar ni plačal pravočasno zavarovalne premjje. V petek 25. novembra je prodal kravo na sejmu, da plača zaostalo premijo, pogorel pa je slučajno prej, preden je odposlal denar. Na kak način je nastal požar, še ni ugotovljeno; sumi se pa, da ga je zlobna roka i>odtaiknila. Dejstvo je, da je družina, obstoječa iz žene, tašče in treh majhnih olrok že počivala, ko je začelo na skednju goreti. Pri tej priliki sporočamo, da glasom statistike ptujski gasilci od obstoja gasilnega društva leta 8170 niso bili taiko zaposleni s požari kakor v tekočem letu.
Koledar
Torek, 29. novembra: Saturnin, mučenec; Gelaci j, pa.pež.
Novi grobovi
-f- Žnpni upravitelj Valentin Mihelič. V nedeljo, 27. decembra popoldne je nenadoma umrl v Novi Oselici nad Škofjo Loko ondotni župni upravitelj Valentin Mihelič. Pokojni je bil rojen v Kropi dne 13. januarja 1885 in bil v tntirš-nika posvečen dne 4. januarja 1911. Najprej jc
bil eno leto kaplan v Glinjah, nato pa upravi-Planina pri Črnomlju do nuirca 1913. Zatem je odšel v Ameriko, kjer je služ-
boval po raznih krajih do začetka letošnjega leta. Ko se je vrnil v domovino, je bil letos v februarju nameščen kot žu.pni upravitelj v Novi Oselici. Naj v miru počiva! — Pogreb bo danes dopoldne ob 10 v Novi Oselici.
Osebne vesti
= Skladatelj J. Hatzi v LJubljani Danes dospe v Ljubljano skladatelj opere A d e 1 in Mara, g. J. Hatze iz Splita. Prisostvoval bo glavni skušnji opere in premijeri v sredo zvečer. G. skladatelj je po očetu Slovenec. G. skladatelju želimo obilo uspeha!
— Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone tretjega razr. kontra-adiniral Marijan Polič in orož. podpolkovnik Emanuel Mnšek; z redom Jugoslov. krone petega razr. poročnika bojnega broda I. razr. Karel Levičnik in Oskar Jeglič; intendantski kap.
I.	razr. Joža Žuran; inž. kap. I. razr. Alfonz Lei-fenfrost; strojni kap. I. razr. Dušan Polič; inž. kap.
II.	razr. Ivan Rojnik; strojna kapetana II. razr. Josip Stranski in Adolf čizmek ter z zlato kolajno za vestno vršenje službe poročnik fregate Rubens Karlovec; sanitetni poročnik dr. Jožef Klein in poročnika korvete Franc Valentinčič, Franc Misjak in Drago Beržan.
Rairešeni so službe rezervnega častnika pehotni poročnik Albin Cebular; peh. podporočnik Ludvik Vuser; topniški podporočnik Milan Šohaj; peh. kap. II. razr. Nikolaj štritof; peh. poročnik Joža Strnad; topniSki podporočnik Oskar štark;
veterinarski kap. I. razr. Julij Franko; sanitetni poročnik dr. Krnest Geiger; peh. podporočniki Anton Kolar, Franjo Petri in Ivan Rupnr; nižji voj. uradnik III. razr. topniško tehnične stroke Alojzij Vičnr in nižji voj. uradnik IV. razr. ekonomske stroke Ferdo Lukas.
Prevedeni so v rezervo bivši rezervni častniki s činom in rangoni, ki os ga imeli preje, in sicer nižji voj. uradnik IV. razr. ekonomske stroke Vinko Kožuh in topniški podporočnik Boris Furlnn.
Os tale vesti
— Socialni teden v Zagrebu. Tekoči teden se vrši v Zagrebu prvi socialni teden poti pokroviteljstvom nadškofa dr. Antona Bauerja. Tečaj prireja posebni odbor centrale Katoliške akcije. Tečaj se je začel v nedeljo s sv. mašo in pridigo: Cerkev in socialno vprašanje. V ponedeljek je bilo predavanje prof. dr. Milanu Ivšiča o temi: Socialna in gospodarska kriza —- kriza duha. Dunes predava dr. Juraj Ščetinec o smernicah socialne obnove, jutri pa dr. o. Bonifacij Perovič. iz Dubrovnika o obnovi družbe po stanovskih organizacijah. Poleg teh predavanj se je v ponedeljek vršila tudi anketa o zakonu in družini. Govorila sta univ. prof. dr. Stjepan Bakšič o temi: Družina, podlaga ljudske družbe; zdravnik — referent Osrednjega higijenskega zavoda dr. Bojan Pire pa o temi: Zakon, družina in bodoči rodovi. Danes se vrši anketa o današnji ka-ritativnosti. Govorita prof. dr. Matija Petlič o krščanski karitas, dr. Vilim Nuk pa o problemih ka-ritativnega dela po vaseh. Po referatih se vrši razprava. Dne 8., 9. in 10. decembra se vrši socialni tečaj za akademike, ki ga vodita dr. o. Bonifacij Perovič in dr. Juraj Ščetinec.

liSIatinske tablete za 'i hujšanje odstranijo oso pre-l obilno tolščo in i'as napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
hlevu nekega trgovca 11 ovac. Sedaj bodo priredili na volkove velik lov.
Miklavž b» obdaroval letos svoje varovance izključno z lepo slovensko mladinsko knjigo, ker želi, da bodo pisma iu prošnje za obdarovanje prihodnje leto pisana v lepi slovenščini in brez napak. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima veliko zalogo takili knjig, ki jih vsem toplo priporoča: (irimmoce pravljice 40 kratkih pravljic. Po-, slovenil A. Bolliar, ilustriral M. Bambič. Cena ve-| ^ani knjigi je 45,— Din. — Hibi življenje male deklice s slikami Hedvige Collin in Bibi. Spisala Karin Mihaelis, poslovenila Marija Kmetova. Cena vezani knjigi je 45 Din. — Dalje: Bumett: Muli lord Faunlleroy. Poslovenil Karel Pribil. Broširan izvod stane 20 Din, vezan 30 Din. O. Scott: Mala trojka — povest za mladino. Poslovenil Ivan Vouk, ilustriral M. Bambič. Cena vezani knjigi je 40 Din. Svensson: Prigode »mletja Von ni ju. Povest za mladino s slikami. Poslovenil dr. J. Lovreučič. Cena vezani knjigi je 40 Din. — Kipling: Zakaj — ziflo. 12 povesti za mladino. Poslovenil G. Koritnik, ilu-| striral M. Bambič. Cena vezani knjigi je 40 Din. Mukerdži: Mladoft v tfžungli. Povest zn mladino. Poslovenil J. Vidmar, ilustriral B. Jakac. Cena broš. knjigi je 30 Din, vezani 40 Din.
— Nabava življenjskih potrebščin. Uprava bolnišnice v Ljubljani razpisuje za nabavo govejega mesa in kruha, moke in mlevskih izdelkov, spece-
e najpopolnejša pasta za zobe! Napravi
z.obe snežno-bele in osvežuje usta. — Cena Din 5' po tubi.
rije in zdravil ter obvezil — ustmeno licitacijo, ki se bo vršila 27., 28., 29. in 30. decembra, vsakokrat ob lt v pisarni upravnika oziroma v prostorih lekarne.
—	Obolenje dihalnih organov je običajna posledica vsakega prehlada. Sedaj ko je nastopilo vreme za te prehlade, |e potrebno vsakogar opozoriti na to, da je K r e s i v a I »B a y e r« eno najboljših sredstev za zdravljenje teh organov. Kresival hitro rn sigurno pomaga pri takih akutnih in kroničnih obolenjih, oblažuje mučen kašelj in pomaga, da se zamore odkašljati.
—	Večerne toalete — damski modni atelje losipina Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
—	Oddiha ste potrebni. Zatecite se v Unionsko klet in pokrepčajte se z dobro kapljico.
lUariborske vesti:
Maribor za naše izseljence
izseljenska nedel a — Ustanovitev Rafaelove dražbe
—	Predavalni tečaj »Združenja trgovcev« v Kamniku. Združenje trgovcev zu okraj Kamnik uaimerava otvoriti v Domžalah poučni tr-
govsko-obntni tečaj, pri katerem se bo predavalo o najvažnejših predmetih imenovanih strok. Tečaj se bo otvoril s 1. decembrom t. I. ter bo trajal predvidoma do konca maja 1933. Predavanja se bodo vršila v narod, osnovni šoli v večernih urah in sicer po 4-krat tedensko. Priglasiti se je do konca tega meseca v trgovini gosp. Senice v Domžalah. Na poznejše priglase se oo oziralo le v toliko, v kolikor bo prostora na razpolago.
— Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josei« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Kaj je s plačevanjem kuluka? Iz Laškega nam poročajo: Svoječasno smo brali, da je kr. banska uprava obljubila, da se pri manj premožnih kuluk za leto 1930 in 1931 ne bo izterjeval. Sedaj pa davčna uprava pošilja davkoplačevalcem položnice za plačilo kuluka. Z ozirom na izredno slabo gospodarsko stanje našega kmetskega stanu je le želeti, da banska uprava zgoraj navedeno obljubo drži. Suša je v hribovitih legah uničila v veliki meri fižol, krompir, repo, zelje, ajdo in koruzo, kar je tvorilo velik del prehrane našega kmeta. Najhujše pa je prizadet naš kmet po suši na travnikih, ker ni zrastlo skoro nič otave in morajo že marsikje od avgusta krmiti suho krmo. Cene goveji živini so še vedno nizke, edino svinje imajo nekoliko primerno ceno.
—	Nesreče. V Srednjih Gameljnih je splezal na neSpljevo drevo 12 letni sin kovaškega mojstra Vido Knez in padel z drevesa. Zlomil si je obe roki v zapestju. — Posestnica Franja Koderman s Črnuč se je peljala s konji skozi Podboršt, kjer so se ji konji splašili. Kodermanova je padla pod voz in dobila notranje poškodbe ter poškodbe na glavi. Poškodbe k sreči niso nevarne. — V Litiji je nekdo udaril prav močno 31 letno delavko Ivano Bokalovo iz Dobrave ter jo tako ranil, da je morala v bolnišnico.
—	Trgovina oplenjjena in nato zažgana. V nedeljo zjutraj okrog 7 je v Tkalčičevi ulici v Zagrebu policijski stražnik javil, da se iz trgovine za usnje Karla Vitka vali gost dim. Stražnik je telefoniral po gasilce. V trgovini je gorelo na treh mestih. Ker so našli v petrolej namočene cunje, je bilo tako.) jasno, da je bilo zažgano. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Policijska preiskava je ugotovila, da je bilo v trgovino vlomljeno. Očividno so vlomilci, ko so si nabrali dovolj plena, trgovino zažgali, da bi zabrisali vse sledove. Lastnik trgovine Vitek sumi, da gre za maščevanje. Požar je napravil 20.000 Din škode, poleg tega pa so vlomilci odnesli večjo množino finih izdelkov iz usnja.
- '(riŽi'1
—	Potres v Bosni. Preteklo nedeljo popoldne okrog pol treh so v Sarajevu čutili potres, ki je trajal deset sekund in je povzročil po mestu precej strahu. Potres je bil tako močan, da so po stanovanijh popadali manjši predmeti s svojih mest. Kolikor je doslej znano, potres ni napravil večje škode. Potres so čutili tudi po ostalih krajih srednje Bosne. Zadnji potres je bil v Sarajevu letošnjo Velikonoč.
—	Volkovi koljejo ovce. V okolici Tomislav-grada povzročajo tolpe volkov veliko škodo ne samo po okoliških vaseh, marveč se priklatijo celo v mesto samo. Nevarni niso samo živini, marveč ludi prebivalstvu, posebno otrokom. Te dni se je priklatila v mesto tolpa volkov, ki je poklala v
Maribor, 38. novembra.
Izseljensko vprašanje je našlo v Mariboru z ustanovitvijo Rafaelove družbe nad vse živahen odmev. Predsednik Rafaelove družbe je župnik p. Va-lerijan Landergott, tajnik pa p. Konstantin Uran-kar. Pokazala je to včerajšnja izseljenska nedelja, ko so ob dopoldanskih cerkvenih pobožnostih za naše izseljence množice napolnile božje hrame, in popoldne, ko je bila pri akademiji dvorana Zadružno gospodarske banke nabito napolnjena do zadnjega kotička. Med posetniki aakdeinije so bili pomožni škof dr. Ivan Tomažič, franč. župnik p. Landergott, predsednik Katoliške akcije ravn. Jerebič in številni predstavniki organizacij in društev. Spored akademije je bil zelo posrečeno prirejen namenu. Izboren moški oklet pod vodstvom Franca Avsenaka je zapel v otvoritev Adamičevo »Zdravi-oo« in koroško narodno »Gor čez izaro«. Balado slovenskih izseljencev »Pesem naših cest« je de-klamirala Zebotova Dorica v narodni noži; po de-klamaciji Fajdigove »Pesem izseljenca«, ki jo je z občutkom podal mlad fant, je sledil govor tajnika KA g. Kolenca. Govornik je v splošnem izvajal: Kdor bi danes hotel govoriti s sv. Janezom, ki je dejal: »Videl sem 144.000 zaznamovanih«, bi moral redi: »Videl sem 350.000 zaznamovanih: v Se-
□	Maribor dne 1. decembra. V stolnici bo ob 11 dopoldne zahvalna slovesnost z. molitvumi za kralja in zahvalno pesmijo. — Zvečer bo v gledališču slavnostna predstava; vprizori se Cankarjeva komedija *Za narodov blagor«. V veliki dvorani Uniona priredi Narodna odbrana slavnostni vočer, na katerem nastopijo pevski zbori. — Trgovine so ves dan zaprte.
□	Smrt stare korenine. V Gornjih Hočah je umrl v visoki starosti 88 let posestnik Janez Fluher. Pokojnik je bil prava sloven.ka korenina in globoko katoliško zaveden mož. Bil je zvest naročnik našega časopisja ter v svojih mlajših letih mnogo storil za razširjanje dobrega tiska, zlasti Mohorjevih knjig. Naj počiva v miru!
□	Iz vojaške službe. Od 45. pešpolka v Mariboru je premeščen kapetan Krsto Engelman v Vranje.
□	Mesto brez luči. V nedeljo okoli 10 so naenkrat odpovedale, v Mariboru vse žarnice in nepredirna tema je zajela mesto. V stikalni napravi v Radvanju se je pojavila na onem od aparatov napaka, nakar se je elektrovod avtomatično izklopil. V kratkem času pa se je posrečilo nastavljen-cem falske elektrarne popraviti aparat in žarnice v Mariboru so zopet M/.a rele. V kinih, gledališču in kavarnah je zavladalo radi teme malo razburjenja, ki pa se je kmalu poleglo.
H Redek lovski plen. V izložbi nagačevalca Zieringerja v Stolni ulici je razstavljen krasen eksemplar uralske sove, ki meri z razpetimi kre-1 juti nad poldrugi meter. Redek lovski plen je padel od puške posestnika Petriča \ Črni.
□	SSK Maraton. Vsak torek, petek in soboto ob 20 se vrstijo gimnastični treningi v telovadnici dekl. mešč. š-ole v Cankarjevi ulici. Vhod v Raz-lagovi ulici. Večere prireja zimskosportna sekcija.
□	K premestitvam. K tozadevnemu poročilu v našem listu o učiteljskih premestitvah popravljamo tiskarsko napako, da ni premeščena iz Maribora v Vel. Kikindo Angela Levstikova, ampak Angela Lešnikova.
□	Žetev smrti. V svoji hiši na Koroški cesti 66 je umrl ugledni mariborski mesarski mojster Miroslav Reisman. Pokojnik, ki je imel svojo stojnico pred Cirilovo tiskarno na Koroški cesti, je dosegel starost 65 let. Bil je spoštovan in priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. — Pogreb bo danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V Linhartovi 15 je ugrabila smrt 28 letnega knjigoveza Vincenca Ointe"rja. Pogreb bo v torek ob pol 4 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V bolnišnici je umrl v starosti 63 let posestnik Arnuš Jožef. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol 3 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše eožalje.
□	Tragična smrtna nesreča. V Rogaški Slatini je zadela nenadna smrt železničarja Lojzeta Mundo, rodom od Sv. Tomaža pri Ormožu. Pri premikanju je zvezal dvoje vagonov, nato pa je odskočil v nepravo stran. Premaknjeni vagon ga je stisnil ob rampo ter ga na ozkem prostoru pritisnil, da mu je zdrobilo prsni koš. Nezavestnega so potegnili tovariši iz smrtne pasti. Prišel je samo toliko k zavesti, da je vzdihnil »Jezus, Marija«, nato pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. Pokojni je bil bratranec stolnega vikarja g. Munde v Mariboru ter ugleden in priljubljen mož.
□	Nogomet 1. decembra. V četrtek na dnevnt praznik se bo vršila ob 14.15 prijateljska tekma ISSK Maribor : SK Železničar na Mariborovem igrišču.
□	Prvovrstni iu stanovski premog ter drva dobite po zmernih cenah pri J. Pobezin, Gregorčičeva 1.
□	Mestno kopališče ostane radi snaženja par nega kotla zaprto do sobote dne 3. decembra.
□	Mariliorski lekarnarji so darovali mesto venca no grob magistra phnrm. Vaclava Prorazila, lekarnarja v Konjicah, v njegov spomin petsto dinarjev v Šavnikov podporni fond.
□	Dražba. Dne 23. decembra t. 1. bo ob 9 dopoldne pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, z,enilj. knjiga k. o. Koroška vrata. vi. št. '.'«7 Cnilna vredno-"! 280.848.87 Din, najmanjši ponudek Din 143.4',£4.',i5.
verni Ameriki 2ROOOO zaznamovanih, v Argentini
20.000 zaznamovanih, v Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, liolandiji itd. 6000, 30.000, 16.000. 3000 zaznamovanih. Slišal sem tisoče vzdihov, videl tisoče solz, grobov. Ti tisoči so Slovenci, kri našo krvi, življenje našega življenja. Slovenci, ki jim tujina pije kri, izžema moči in iz srca trga vero. Naša sveta katoliška in narodna dolžnost je, d« tem tisočem pomagamo. V pismih jih vzpodbu-jajmo, naj v tujini obdrže svoje slovenstvo, svoje katolištvo, naj ohranijo v svojih družinah zdrave slovenske iu katoliške navade in v svojih srcih vero, ki jim jo je mati vcepila. Pomagajmo jim tudi mi s tem, da podpiramo družbo sv. Rafaela, ki si je stavila za smoter skrb za izseljence.« — Po govoru g. Kolenca. ki je bil sprejet l navdušenim odobravanjem, je zapel oktet zx>pet lpavčevi *Da-nici« in »Slovenec senu. Akademijo je zaključila vprizoritev žaloigre iz slovenskega izseljenskega življenja >Za srečo v nesrečo«. Pisatelj p. Kazimir ZakrujŠek nam je s to trodejanko ustvaril delo, ki si bo osvojilo vse naše ljudske odre ter bo brez dvoma imelo velik propaganden namen. Igrali so člani Ljudskega odra; režija in zasedba je bila odlična ter j« napravila vprizoritev na navzoče globok vtis.
□	Mariborski brivski pomočniki. Pomočniški
zbor mariborske brivske zadruge otvarja dne 2. decembra svojo strokovno šolo; tečaj bo trajal tri mesece in bo poučeval znani brivski strokovnjak g. Riedl.
□	Tihotapska smola. Carinsko osebje na glavnem kolodvoru je postalo pozorno na znanega mariborskega meščana, ki se je mučil na zagrebški brzovlak s tremi težkimi kov-čeki. Carinika Verstov-šek in Šrems ter člani fin. kontrole Škergct, Kuret in Volko so povabili popotnika v carinski urad, kjer se je vsebina kovč.ekov pretvorila v prepovedano tihotapsko robo. Bilo je okoli 30 kg saharina in 30 kg cigaretnega papirja. Tihotapec bo moral šteti lepe jurčke... Več sreče je imel drugi tihotapec. V ljubljanskem brzovlaku je organ earinske
j kontrole odkril zavoj, v katerem je bilo večje število igralnih kart. Lastnik zavoja pa je bil tako previden. da se ni javil.
□	Pod avtomobilom. V noči na ponedeljek se je dogodila na cesti med Kamilico in Selnico ot> Dravi opasna nesreča. Žagar in brusač Vodušek je prišel po nepojasnjenih okolnostih pod neki osebni avto iz Sv. Lovrenca na Pohorju ter obležal z nevarnimi poškodbami. Z avtom, ki ga je povozil, je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico.
□	Avto usmrtil konja. V noči na nedeljo se je vraoal posestnik Ivan Pišek iz Maribora v Zlato-ličje. V temi in megli sta mu privozila nasproti dva osebna, za njima pa še en tovorni avto. Ker je bila cesta zastrta, je prišlo do karambola med tovornim avtomobilom in vozom. Konja je avto lako poš"kodoval, da je poginil.
Trbovlie
Izseljenska prireditev je prav lep« uspela. Zanimanje za to pereče vprašanje so vzbudili že govori v cerkvi. Na prireditvi v Društvenem domu pa je gosp. svetnik Gašparič podal izčrpno sliko o izseiljenstvu, njegove dobre, a tudi žalostne strani. Iz našega laško-trboveljskega okraja pred vojno skoro ni bilo izseljencev, ker so našli ljudje zaposlitev pri tukajšnji industriji. Danes bi šli za delom drugam, a tuje države zapirajo svoje meje, na jugu so pa silno neurejene razmere za delavce. — Dobro je podala igra, ki jo je uprizoril dramatični odsek, življenje in nesrečo izseljencev in vzbudila je sočutje in solze v očeh gledalcev. Le domovina je mati, tujina je vedno mačeha.
Tako se tudi ne mudi. Na novi izolirnici so zidarji delali tudi v nedeljo, vabili so tudi domačine — pomožne delavce na delo, če bi hoteli delati brez 50% priboljška, a so ti odklonili. Ker je v vseh strokah toliko brezposelnih, pač ni potreba še v nedeljo siliti z delom.
Lhviomer
Osebno vesti. Služba mestnega občinskega tajnika je bila na zadnji občinski seji oddan« g. Prin-čiču, ki jo po rodu Primorec. — G. Slana, dosedanji občinski uradnik, je na kratko roko odpuščen iz službe. — G. župan Josip Žmavec, kasacijski svetnik v pokoju, je podal pismeno demisijo g. okrajnemu glavarju. — G. Jamšek, učitelj meščansko šole, je sprejet na višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Tako izgubi naša meščanska šola zopet eno učno moč.
Nujna prošnja mestni občini. Ljudje se sprašujejo, z-ikaj v našem mestu zjutraj ob petih ugasnejo vse luči. Meščanskošolski otroci, ki se pripeljejo iz Itadgone in Murske Sobote, verniki, ki prihajajo zjutraj v cerkev, posebno sedaj v adventu k zornicam, potniki, ki gredo zjutraj nn št«ti vlak. vsi ti in še drugi tavajo in tipajo po mestu v egiptovski temi. V imenu vseh teh prosimo, naj cestne svetilke gorijo zjutraj vsaj do šestih, sicer se nam lahko kdo izgubi v naših leninih ulicah in trgih. Kako naj se v temi znajde, ko pa so naše ulice in trgi še vedno brez poimenskih tablic — menda edina občina v Sloveniji dnsi je bil slovesen krut izvršen že lansko leto, še pod prejšnjim občinskim odborom.
Miklavžev vočer v Katoliškem domu bo prihodnjo nedeljo popoldne. Darila se bodo sprejemala pri>dpoJ<lne i»toUuik
Ob obletnici smrti so odkrili v Parizu spomenik v spomin velikega politika, -tiger« imenovanega. Pri slovesnosti je bil predsednik republike, vladno zastopstvo in Številne druge osebnosti. Le članov Clemenceau-jeve družine ni bilo, ker smatrajo za nevredno svojega velikega sorodnika, da mu je postavljen spomenik na tako neestetičnem prostoru ...
Kje umirajo otroci?
Angleški otroški zdravniki so izdali statistiko z najčeščimi in najredkejšimi smrtnimi slučaji otrok. Največja umrljivost otrok vlada na Miuijar-skem, tej pa sledijo Avstrija, Japonska, Egipt, Nemčija, Združene države Amerike, Uruguay, Finska, Belgija in Anglija. — Razmeroma majhna umrljivost pa je v Skandinaviji, kakor tudi na Nizozemskem in v Švici; Nova Zelandija in Avstralija pa skoraj ne poznata otročkih smrti. Srečne mamice!
Španski kulturnjaki
Zadnje čase se meča laična Španija tudi v zvo-nenje cerkvenih zvonov. Tako jo poslalo mestno na-čelstvo Salamance odlok, po katerem se ne sme noben zvon oglasiti pozimi od 8, (»leti pa od 9 zvečer pa do 8 zjutraj naslednjega dne. Ostali čas pa mora vsakokrat župnik prositi za dovoljenje mestnega načelnika. Če ta dovoli, sme zvon peti le pet minul. Ce pa bi se zvonovi zazibali brez predhodnega dovoljenja. ne bi prejeli kazni le oni, ki so dejansko zvonili, marveč predvsem predstojniki samostanov, župniki itd. Da ta grožnja ni le na papirju, priča dejstvo, da so bili v provinci Leon že mnogi prebivalci, med njimi tudi ženske, radi zvonenja kaznovani.
Drugo (»olje, kamor so vrgli ti veromržneži oči, je onečastitev pokopališč. Pred kratkim so namreč zaprli župnika iz Albala. Juana Seguija. ker ni hotel plačati kazni, katero so mu ob priliki nekega pogrebu naložili. Krajevne oblasti so namreč ukazale župniku, da odstrani vse križe z grobov, župnik pa je odvrnil, da nima pravice, ker so križi pač last sorodnikov teh. ki leže pod križi. Ponoči pa je vdrla na pokopališče nahujskana drhal, ki je poruvala križe, podrla nagrobnike, posekala ciprese in tudi sicer oskrunila grobove. — V Valenciji so zaprli osem žonsk, ker so protestirale proti odstranitvi križev z grobov. In tako dalje...
Jo-jo šola.
Igra jo-jo se je po vsej Evropi raznesla kot bi veter seme razsipal. Zatorej je bila t« dni ustanovljena v Berlinu jo-jo šola, ki bo brezplačno poučevala vse ljubitelje nove, odnosno stare kitajske igre. Učitelji so prišli s Filipinskih otu..ov,
Palestina se suši
Pri angleški mandatni upravi v Palestini se je zgkmilo že veliko število raznih palestinskih društev, ki so posredovala za ukinitev krčemskih do volenj. Zlasti muslimani se zavzemajo za zakon, ki naj bi povsem ukinil točenje alkohola, kar se bo menda zgodilo pri prihodnjem zasedanju.
Visoko priznanje Učiteljica pariške šole za bolniško nego, gospod č. na Grenier, je prejela za 25 letnico požrtvovalnega dela križ častne legije. Ravnatelj Pillu ji izroča odlikovanje
Deček obhajal
Vasica Torcegno ob Brenti je doživela te dni i senzacijo, katere spomin sega v čudovito e.pizodo svetovne vojne. V novembrskih dneh 1916 je preživljalo ljudstvo Torcegna hude dni. Saj so bili doma samo starčki, žene in otroci, župnika pa so jim Avstrijci odvlekli v taborišče, kaplana pa je čakala ista usoda. Da ne bi tu duhovno skrbstvo povsem prenehalo, je napotil župnik svojega ministranta, sedemletnega dečka, da bi v sili opravljal nekatera nujna božja opravila. Kmalu za tem je bil kaplan v resnici interniran. Dne 18. novembra je trepetala vasica Torcegno pod |>osebno hudim ognjem; ob koncu napadov je ležala vasica v kupu razvalin. Ljudstvo je moralo zapuščati svoje rodno sek). Pred odhodom pa se je |ioslednjikrat zbralo v cerkvici in kot zasilni duhovnik se je prikazal pred oltarjem sedemletni Almiro Faccenga in delil ljudem zadnjo večerjo... — Medtem je ta mali dečko do-raščal, študiral in te dni v isti cerkvici zapel novo I mašo kot pravi duhovnik.
Amerikanska
Ob odkritju
Clemenceaujevega spomenika
Najcenejše mesto
Do nedavna je veljal New Yorlt za najdražje mesto, posebej v prehrani. Še pred dobrim letom je moral plačati gost v najneznatnejsi restavraciji za beefsteak dva dolarja, a za krožnik prikuhe je dal en dolar. Pa gostilne s to ceno so bile na glasu kot najcenejše. — No, danes je New Yoi1k popustil vajeti. Zajela ga je svetovna kriza. Vse se je začelo majati, tudi cene. Danes računa restavrant ki je dobil pred letom le za beefeteab pet dolarjev, za celo kosilo 60—70 centov. V krčmah, ki so pred letom slovele kot najcenejše, dobiš danes kosilo za 26—80 centov. To je v resnici maJo, če pomislimo, da zasluži tam začetna tipkarica 25—30 dolarjev tedensko. — Pa ne le to. Nekdanji izdajatelj knjig, Mac Kaddon. je ustanovil nekoliko kuhinj za reveže. kjer se dobi juha, riba, meso, zelenjava, kom-pot, dva kosa kruha, maslo in skodelica črne kave za — 10 centov... To leto se je hranilo v teh kuhinjah nič manj kot 2.800.538 oseb dnevno. Za toliko želodcev je postal Mac Faddou pač največji kupova-lec poljskih pridelkov in ni Sudno, če mu sleherni dan pripelje 12 polnih tovornih vlakov raznih kuhinjskih potrebščin. Na ta način je postal Mac Fad-don, ki je prvotno hotel le pomagati revežem, največji konkurent newyorških restavrantov
2>tareJ$im osebam
revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vsem ki trpite na revmatlsmn, bolečinah v kosteh, ■badan|u, litasu, zobobolu, glavobola
,ePr.PoročaMAsAŽA flLGR
za masažo je Masaža z Algo Vas krepi, osvežuje. ALOA Je za starejše osebe pravi blagoslov.
Steklenic« Tlln 14'—. Oglas reg. noil S. Br. iž.RO-J I HM,
(iundhi, silnimi časa.
Lesena plastika indskega voditelja Gandhija. ki bo dobila svoj prostor v cerkvi St. Mary v Londonu, ki jo sedaj gradijo. Gandhi naj tam predstavlja današnji nemirni duh časa.
V Tampienu (Mehika) se je vse mesto spravilo nad nekega črnca Calvina, ki je baje izropal neko hišo. Mrzlično so tisoči in tisoči stikali za njim. pa zaman. Ko da se je udri v zemljo. Končno pa je | zaklical neki farmar: »Tu je!« Množice so planile nanj in ga do smrti izlinčale. Toda kmalu se je izkazalo, da je ta farmar namazal črno le svojega konkurenta, katerega je množica ubila.
Piccard znova snuje
Profesor Piccard je napravil načrt za dva nova 6tratoeferna poleta v prihodnjem poletju in leta 1934, katerih pa ne kani izvesti sam, marveč v družbi svojega spremljevalca Cosyna. Prvi polet v višavje bo podvzel iz Belgije, drugega pa v bližini severnega tečaja, severno od Hudsonskega zaliva, ikjer misli predvsem obrniti pažnjo na zemeljski magnetizem in spremljajoče kozmične žarke.
Soojefskt dnevnik
v Franciji
Kakor poročajo listi, bo začel v kratkem izhajati v Parizu nov dnevnik, ki bo imel izključen smoter zbliževanja med sovjetsko Rusijo in Francijo. Pisan bo v ruskem in francoskem jeziku. Za urednika francoskega oddelka je imenovan H. Barbusse, znani pisatelj vojnih romanov, za ruski del Efros.
Peš preko Seine
Dva -Parižana sta izumila nepremočno oblačilo, ki je z zrakom napolnjeno; na stopalih so pritrjene leske. V Udi oblekah se poskušajo mladi ljudje, kdo bo hitreje stopal po vodi . . .
V Italiji so zgradili poskusno letalo posebne vrste; da bi zvišali moč propelerja, so zasnovali vetrni kanal, skozi katerega bo vel vetrni tok, ki ga bo vzbudil propeler. Pilotski prostor bo zgoraj v trupu.
V koliko 6e bo poskus posrečil, ne vemo.
Prva Američanka I
Dne 4. marca 1983 bodo slovesno privedli Roo-seveltovo soprogo kot gospo in first leadjr of the land v belo hišo v VVashingtonu. Njeno dekliško ime je tudi Roosevelt in je nečakinja nekdanjega prezidenta Teodora Roosevelta. Vsej družini je torej prideljena kulturna in politična tradicija. Soproga sedanjega predsednika pa ima odlično pred-izobrazbo ter se je z vso skrbnostjo udejstvovala kot učiteljica. Ko se je namreč njen mož odrekel odvetniški praksi, da bi se tem bolj posvetil politiki, je prevzela ona v družbi dveh dam neko zasebno dekliško šolo v Newyorku in se ji izročila z ljubeznijo. V zadnjih petih letih je predavala predvsem zgodovino in domoznanstvo. Je pa tako navezana na to delo. da bo ostala kot učiteljica vse do 4. marca, ko se bo posvetila višjim dolžnostim. Hkrati pa se bavi z nekim povsem svojevrstnim delom. Je namreč soimejiteljica nekega mizarskega podjetja v Newyorku, kjer nad trideset rezbarjev izdeluje umetniško dovršeno pohištvo. S tem hoče namreč oživiti podeželsko rokodelstvo, ki je skoroda prenehalo, in mu vzbuditi zmisel za lepo delo in tradicijo. Kakor poroča neki washingtonski časnikar »Daily Telegrapliac, bo proglašena gospa Roosevelt za zgled moderne tvvo-oareer woman, ki izpolnjuje svoje dolžnosti kot žena in mati (jma pet živih otrok), hkrati pa se je prvovrstno udejstvovala v politiki in socialnem skrbstvu. Ko so ji leta 1929 podelili doktorsko diplomo, je bila tu označba: »ena izmed najsposobnejših najodličnejših in vsestranskih žena v javnem življenju«. Med ostalimi lastnostmi je vidna tudi njena športna stran. V kratkem: gospa Rooseveltova bo skrbna mati brezpravnih slojev in zvesta lovarišica ter svetovalka svojemu možu.
Prezgodnja zrelost
V angleški pokrajini Lees se je zagnal devetletni Frank Cooper v potok in utonil. Slišal je namreč, ko je oče materi v sosednji sobi grozil, da ga bo izročil radi nevzgojenosti policiji. Zbal se je in se končal
Smešnice
»Ne kadim več, ne pijem več. ne grem ve? nikamor?«
»Kdaj pa si se oženil?«
*
»No. ali tvoj mali bratec že govori?«
»Ne, zakaj bi pač govoril! Saj tudi s samim
kričanjem doseže, kar hoče.«
*
»Tako? Inkasanta iščeš? Saj si vendar pretekli mesec nastavil novega I«
»Da, da, prav tega iščem...«
Zimsko veseli«

Kdaj bo konec krize?
Zadnja Nova Evropa prinaša zanimiv članek dr Iva Belina, »Da li je konec križec. Pisec ugotavlja da se zadnje čase posveča veliko pažnje vprašanju bližnjega konca svetovne krize. Priznava, da se je vsaj v neka enli panogah odnosno v nekaterih državah pokazalo več znakov zboljšanja. Vprašanje pa nastane seveda, fe «e inoreio iz teh sporudičnih slučajev in po-javoi izvijati pozitivni zaključki. Zlasti vidimo, da » v večini teh slučajev kaj kmalu pojavljata zopet znaki poslabšanja. Vse kaže, da je gospodarska depresija nu svetu prešla svojo kulminacijo. Sedaj bodo verjetno razmere trajale še nekaj časa, po: laeoma pa se bodo na sedanji najnižji stopnji krizo stvorih boljši predpogoji za ^oljšanje ter se bodo tu.li pokazali trajnejši znaki ozdravitve.
Posebej glede naše države stoji pisec na pravilnem stališču, da nas je zajela -osp^larska knza nekoliko kasneje kot velike druge države. Šele v letu 1330 so začele cene kmetijskih proizvodov v večji meri padati. Industrijske kme doslej še nismo toliko čutili. Dr. Belin pravi, da se prt nas ne. more resno govoriti o industrijski krizi, lo velja mogoče za nekatere panoge, vendar mi v Sloveniji vemo, da ekslstira občutna industrijska kriza, kar dokazuje tudi veliko število brezposelnih. Cela vrsta tovarn je, ki delajo samo par dni v tednu, in poglejmo samo v rudarske revirje, kjer vlada že dve leti najfrnojga beda. Mishmo, dn ni treba navajati še drugih primerov, da bi ugotovili dejstvo, da so nahaja v krizi tudi industrija
Pravilno smatra pisec, da je osnovni problem našega gospodarstva dvig cen agrarnih proizvodov. Zadnje dni opažamo dvig cen predvsem pri uvoznem blagu Pa tudi pri nekaterih kmetijskih pro-isvodih so začele cene naraščati. Toda znano dejstvo je, da je naš kmetovalec najbolj trpel zaradi tega ker so bile cene industrijskih proizvodov veliko previsoke, cene njegovih proizvodov pa izr redno nizke. Sedaj, ko cene zopet naraščajo, se je bati, da bodo cene industrijskih in uvoznih pred-
Hranilnc vloge vojvodinskih bank so jiadle v
septembru od 1.083 na 1.051 inilj. Din. Za primer navajamo, da so znaSnle vloge septembra lani 1.84« milj. Din.
Jugoslavija v gospodarski luči. Poljsko-jugo-»lovanski gospodarski odbor v Belgradu je izdal knjižico dr. Tadeja Lubuczevvskega. Knjižica obsega statistične podatke o našem gospodarstvu do najnovejšega časa. Obft;rna poglavja pa so posvečena gospodarski krizi posameznih panog v zadnjih 3veh letih.	. _ ,
Slaba tendenca švicarskega tranka. Zadnje dni •to se raznesle vesIL, da namerava Švica uvesti gotove devizne omejitve, kajti zadnje čase se je radi znanih ženevskih dogodkov pojavil odtok kapitala it Švice, llolandske banke so tudi ie začele propagandno kampanjo za pritegnitev mednarodnih kapitallj iz Švice. Opaža se ie beg kapitalij na Holandsko. kar je razvidno iz naraščanja devize Amsterdam na mednarodnih tržiščih.
Poljsko - jugoslovanski gospodarski odbor v Belgradu je imel v nedeljo svoj občni zbor, na katerem je poročal predsednik g. Svetislav Marodič. Odbor je organiziral jugoslovansko razstavo na sejmu v Poznanju ter |Mi|jsko razstavo na ljubljanskem velesejmu. Vršilu so »e ludi Mevilna
Sredavanja ler je bilo izdanih več inlorinalivnih rošur Stalni urad odbora je dajal interesentom vse potrebne informacije. V j »osebnih anketah je gospodarski odbor proučeval možnost povečanja naših proizvodov na Poljskem, vina. sadja, konoplje in jule ter se intercsirnl tudi zn poljski izvoz \ nam. za kar pridejo v jioštev predvsem tekstilni proizvodi ter proizvodi težke industrije.
Borzo
Denar
Dne 38. novembra.
V	današnjem deviznem prometu so se učvrstili Amsterdam, Bruselj, New York in Pnriv- nespremenjena sta ostala Curih In Praga, dočim m Berlin, l.ondon in Trst popustili.
V	italijanskem in nemškem krilingu je oetal ažio nefzpremenjen: 26.5 in 28.5%.
Na ljubljanski borzi je notiral v zasebnem kliringu šiling 8.50—8.66, na zagrebški j»a 8.(10 do 8.625. kjer je bilo zaključenih 32.000 šilingov po 8.55 in 8625. Nadalje so v Zagrebu grški boni neznatno popustili na 30—41 brez zaključka.
Ljubljana. Amsterdam 2316.79-232815, Berlin 1367.36—1378.16, Bniselj 798.29—802.23, l.ondon 184.97—186.57, Curih 1108.35-1113.86. New York 5741.66- 5700 85. Pariz 225.57—226.60, Praga 170.67 do 171.58, Tint 2513.46—295.86.
Skupni promet nn zagrebški borzi je znnšul brez kompenzacij 56.045 Din .
Čarih. Pariz 20355, London 16.72, New York 520. Bruselj 72. Milan 26.535, Madrid 42.475. Amsterdam 209.025, Berlin 123.55, Stockholm 90.80, Oslo 86, Kopenhagen 87, Sofija 3.76. Praga 15.40, Varšava 58.90. Atene 2.90. Carigrad 2.47. Bukarešta 308.5.
metov narastle v večji meri kot oene kmetijskih proizvodov. Tako bi dosedanje nesorazmerje ostalo še naprej in zato ne moremo dosti pričakovati od dviga cen agrarnih proizvodov, ker je ta dvig posledica naših valutnih razmer, ne pa spremenjenih razmer na svetovnih tržiščih.
Da bi se moglo govoriti o bližnjem koncu naše gosjtodarske krize, je potrebno, izpolniti še mnogo drugih predpogojev. To je v prvi vrsti vprašanje resničnega ravnotežja v državnih in samoupravnih proračunih, katerega dejstva se sicer zavedamo, pa vendarle ničesar ne ukrenemo. Če bi bile žrtve še taiko velike, jih moramo doprinesti, če želimo konsolidacijo razmer. Kakor je naš ceterum cen-seo, tako pravi tudi dr. Belin, «*a se moramo defi-nltivno odreči inozemskim posojilom: 1. zaradi toga, ker jih tako lahko ne bi mogli dobiti, 2. pa zato, ker so nam inozemska posojila doslej preprečevala, da realno gledamo na naše razmere in da sami pod vzamemo potrebne ukrej>e.
Druga važna stvar so razmere nafiega denar-stva, ki so sedaj dezolatne. Kreditni aparat ne funkcionira. |ia ludi se doslej zanj nismo temeljito brigali. Tudi v drugih državah so bile velike izgube in velika pregrupacija, toda povsod so prišli radikalni ukrepi, ki so vsaj izpolnili pred-jx>goje za ureditev razmer, če že niso odstranili važnih vzrokov nezaupanja.
Končno je tu tudi valutni problem, ki se mora definitivno rešiti, ako hočemo govoriti o koncu krize.
Pisec pravi, dn bo pri nas kulminacija krize šele spomladi leta 1933, in mtdalje, da so razmere v agrarnih državah redno najtežje spomladi, drugo leto pa bodo izre»lno težke. kar potrjujejo tudi drugi gospodarski strokovnjaki. 7a «,edaj še nisino pri koncu krize in moramo biti pripravljeni še na velike ležkoče. <la bomo lahko gledali resnici naravnost v oči. kajti le tedaj so bomo odločrli za ukrepe, ki so jiotrebni za ozdravljenje krize.
Vrednostni papirji
Danes jo bila tendenca za državne papirje nekoliko slnbejša. Promet |*a je bil na zagrebški borzi znulen in je znašal: vojna škoda 500 kom., 7% Blerovo posojilo 2000 dol. in begi. obveznice 150.000.
V delnicah ni bilo znatnejših izprememb. Zaključena je bila le Trboveljska, ki se je učvrstila.
Ljubljana. 7% inv. pos. 46 den.. vojna Ikoda 208-210, 8% Bler. pos. 41-48, 7% Bler. posojilo
39 bi., Ruie 125 den
Zagreli. Dri papirji: 7% inv pos 18 do 52. vojna ikoda 20CI-208 (2001, 12. 207—208 ( 207, 200), 6% b. gl, obv 33 33 125 (38, lit), 8% Bler. |H>s. 42- 18 ( 42. 43), 7% Bler jkm. 3« bl„ 7^ poa. DHB 18 bi - Delnice: Narodna banka 4150 do 4500. Outtmnnn 100 bi., Sečerana Osjek 178 do 185, Sečerana BeČkerek 600 bi. Union Impeks 50 den.. I s is 40 bi.. Trboveljska 112 50-117.50 (140, 147.50). Dubrovačka 130 bi.. Split cement 100 den.
Belgrad. Narod, banka 4260 den. (4250, 4200), Priv. ngr. Imuka 226 bi (226. 225), 7% inv. poa. zaklj. 46 50. agrarji 26.50 bi., vojna Skoda 205.60 do 306 (209 206), 12. 206 50 207 (JOK, 207). (i* begi. obv. 32.50-38 (H4. 33 50), 8"r Bler. po* 18 bi.. 7% Bler. pos. 38.76 bi.
Dunaj. Don. anv. jadr. 63.70, Auesiger Che-mische 119.50. Mumlus 58. Alpine 11.95.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostnl v glavnem ne-i spremen jen. Producenti zelo zadržujejo blago, ker pričakujejo Se znatno višjih cen. Nadalje gre nekaterim mlinom težie s nabavo pšenice, ker so njih okoliši že večinoma razprodam. Danes se je zahtevalo: za lansko blago 80 kg 160, 79 kg 155, novo blago pa 75 kg 152.50 Din. za umetno sušen« koruzo 05-671X1, času primerno suho 55. Moka stane ne il| ireni enjeuo 255—285.
Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Tendenco ne-izprrmenjena. Promet: 42 Vj vagona.
Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: marec 12.79—110H, zaklj. 12 80—12.81; maj 13.20—13.30. zaklj. 13.20-13.21. - Hž: mnree 7.75—7.96, zaklj. 7.75—7.76. - Koruza: maj 7.96 do 8.—. zaklj. 7.88-7.90; julij 8.35 -8.43, zaklj. 8.34— 8.35.
Chicago. PV nien: marec 47.50. maj 18 375. december 48. - Koruza: marec 28.875, maj 80.50, december 24. - Oves: marec 17.625, december 15.625. - Rž: marec 31.75. december 29.26.
Winnipeg, Pšenica: december 15, maj 46-375. julij 50.125.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saboi8ky in tlomp.. Dunaj.) Prignanih je bilo na trg 1956 goved, iz Jugoslavije 128. na konlumačneni trgu pa je bilo 113 goved iz Romunije. Cene: voli ' najboljši 1.80-1.85, I. 1.55-1.75. II. 1.10—1.45. III. 0.80-0.90. krave 1. 1.0—1.15. II. 0.75—0.90, biki 0.85—1.15, klavna živina 0.55—0.74. Tendenca: cene so ostale neizpromenjene.
Nedeljski šport
Na zeleme-ni f>olju, ki ie postalo sedaj v jeseni precej blatno, ni bilo pomembnejših dogodkov. Zuto so (vit športniki zopet enkrat sedli za zeleno mizo. ZiniaKo-sportna zveza Plavalna zveza in Veslaška zveza so zborovale. Zimski .športniki niso imeli reševati posebnih |iroble-mov kakor ponavadi prod začetkom sezone, je bilo rešiti nekaj aktualnih vprašanj, med njimi tudi verifikacije. Po novem se sedaj tekmovalci ne bodo smeli seliti iz kluba v klub. lzvoljeua je bila tudi nova uprava, v katero •><> bili izvoljeni zopet stali zaslužni delavci. Tehnični referent je postal namesto zaslužnega <lr. Berceta, Z. Švigelj. Zuto je bilo |>a l>olj burno v Zagrebu. kjer so zborovali zastopniki plavalnih klubov. Tudi to zborovanje bi lahko pote-klo v najlepšem redu, ako bi bilo dovolj sjxirt-ne vzgoje. Toda v plavalnem s|>ortu sme po mnenju nekaterih biti pruvk samo Jadran iz Splita. Letos si je pa prvenstvo osvojila Ilirija in obenem tudi dragoceni Petrinovičev |>oknl. Delegat Zveze gu je izročil Iliriji. Kakor hitro pa je bil [>okal v Ljubljani, se je pričelo Suš-Ijnti, dn nekaj ni v redu. da so med juniorji tekmovali seniorji. Jadran, ki si je prvič |>ri-boril jx»kul ua zelo čuden način, je vložil jiro-test jiroti Iliriji! Po pruvilih seveda prepazaio. Toda pravila nuj ne bodo inerodu jnu, če gre za pošteno in pravično stvar. Ako bi si Ilirija nu nepravilen način |>riborila pokal, bi gu gotovo vrnila Zvezi. Tako je pa start seniorja nu juni-orskem prvenstvu zakrivila napačna verifikacija. ki je bilu napravi jena že pred štirimi leti. Takrat s<- gotovo se nikomur ni sanjalo, du Ih> čez toliko rast prav prišlo napačna verifikacija. Ilirija je tudi Imela dotičnega plavalca v evidenci juniorjev in ga luni ni pustila startati med seniorji, čeprav bi bil upravičen- Zu |x>-moto seveda vodstvo kluba ni vedelo. Zvedel je pa Jadran. Napačno verifikacijo bi morali že jpred prvenstvom javiti, priden so tekmovali. Toda Jadran je lep« molčal iu čakal, kaj bo iz tepa. Ilirija je f>o>»tala prvak, sedaj pa protest, pokala ne sme imeti drugi ko Jadran. Tri burne seje so bile pred zborovtinjesn, vse brev usoe-ha. Redno zborovanje naj bi s|»«r rešilo. Tu-koj v začetku zborovanja »o osporili glas Ilirije. In sicer s j>oni«čjo klulmv. ki ne obstoje več, in onih. katere s« čez noč napravili, ne da bi v redu izvedli kukšn« tekmovanje. Za |»okul «e vse stori. Ko t« pišem«, še ui odločeno, ali mora Ilirija f>okal vrniti ali ne- Seveda sklepi, storjeni proti pravilom, ne m«rejo biti mero-dajni. Proti taki večini, kakor je bilu na l«-ui zborovanju, ne l*» težko protestirati. Slovenski klubi in večina vodilnih iz države je stala oh utrnili Ilirije- Zveza oziroma ljudje, lutterr uspehi slovenskih plavalcev bole, se niso ozirali na sfionnr momente; tak« dn bo zadnj« in odločilno bfse«lo imela upr.ivnu oblast. Na čelu ' Zve/o je pa piHlbnn /agrebške oblasti dr. Ilailži. Tudi ta se ni oziral na pravila. Pri veslačih je bilo tudi precej burno. Obmorski in rečni klubi so »i M-pli v lase. Gre zu prenos sedežu /.veze iz Splita v Belgrad. Rečni klubi se namreč pritožujejo. <Ln Zveza preveč /oimsluvl jo rečne klube- Torej skoro ista »liku Obmorskim klu-lM>m je zrušila konkurenca «b rekah. Tu jih buli. Ne znnjo prenesli tako doMojno porazov, kakor znajo veličastni) proslavljati /ninge!
SK. Korotan: Danes ob 20 rednu odliorovu seja. Tajnik.
Hazznanila
Radio
Programi ttadio-Ljublfana t
Torek, dne 29. novembra: 11.15 Šolska ura: Topola in Oplenac (Veko«lav Mlekuš) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. 1. Grafenauer) — 19.00 Gospodarska socialna vzgoja (dr. Gogula) - 19.30 Kratek pregled zgo dovine zvezdoslovja (A. Peterlin) J0.0O Prenos iz Zagreba 22.00 Pas, poročila, plošče.
Sreda, dne 30. novembra: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesli 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (Manea Komanova) 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Ruščina (dr. Preobraženskij) 19.30 Literarna ura: Ob 25 letnici Wvspianskega smrti — 20.00 Devov večer, prenos iz Uniona. Sodelujejo prof. Emil Adamič, gdč. Vera Majdičeva in oktot »Ljubljanskega zvona« — 21.15 Prenos iz kavarno »Zvezda. 22.15 Čas, poročila — 22.30 Plošče (plesna glasba).
Oragi programa
Torek, dne 29. novembra:
Zagreb: 20.00 Simfonični koncert državne glas bene akademije — 22.10 Plesna glasba. — Gornja Italija: 20.30 Operni preuos. Barreluua: 21.10 Operni prenos. - Stuttgart: 20.00 Balade — 22.45 Nočmi glasba — Toulouse: 21.00 »Lakme«, opera
—	22.30 Maroška gla>ba - 23.00 Poljudna glasba
—	23.30 Poljudna angleška glnsba. — Herliu: 22.20 Ura socialne rudio-|ioiuoči. nočni koncert. — Bel grad: 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Poročila Uiiu: 20.30 Milano. — Beromiinnter: 20.15 »Vrtna rica iz ljubezni:, komična opera, Mozart — 22.10 Poročila. — Praga: 20.10 Jugoslovanski večer — 22.25 Večerni koncert. — Dunaj: 19.'45 Vojaška godba - 2100 Igra — 21.45 Poročila — 22.00 Večerni koncert. — Budapest: 20.00 Prenos iz gledališča, ciganska glasba. Varšava: 22 55 Francoska gl
22.15 Lahka glasba - 23 00 Plesna glasba. -Paril • Killel-ov hlnlp: 20.30 Prenos koncerta iz dvorane |>arišk)-^n konservatorija.
Prosvetno druitvo Trnovo v Ljubljani priredi v sredo, dne M■ novembra ob 8 zvečer v društvenem domu v Kamnov ulici 14, dru£i prosvetni večer v letoinji sezoni. Predaval bo tajnik Prosvetne zveze |{osp. Vinko Zor, ki nas bo s po-močio številnih skioptičnih slik popeljal v čudovite naravne lepote, ki jih hranijo Dolomiti. Predavanje bo zanimivo, zato vabimo vse člane in prijatelje društva, da se ({a udeleže v obilnem številu.
Društvo absolventov državnih trgovskih lol v
Ljubljani ima v »redo 30. t. m. ob 8 zvečer svoj redni mesečni sestanek s predavanjem v restavracijskih prostorih • Zvezde.
Sadjarska podružnica na Viču "riredi prvo letošnje -sadjarsko predavanje v sredo dne 30. novembra l°32 ob 7 zvečer v risalnici osnovne šole, h kateremu so člani in nečlani navljudncje vabljeni.
Cerkveni vestnih
t
Bratovščina sv. Relnjega Telesa ho imela »vojo mesečno pobožnost v četrtek 1. decembra v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sveta maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vse častilce sv. Rešniega Telesa vabimo, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uriulinski cerkvi.
Lepa
jabolka
po znižanih cenah kupite prt
Gospodarski zvezi v L;ubljani
Zahvala
Vsem, ki so ob izgubi našega dobrega očeta, gospoda
ANIONA PERJATELJ
sod. oiic. v p.
tako prisrčno z nami sočuvstvovali ter se ga lepo spominjali v njegovi bolezni in smrti, mu poklonili vence, ga obsuli s cvetjem in so ga končno tako častno spremili k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo g. univ. prof. Ehrlichu za verska tolažila, čč. dnhovščini in vsem grajskim.
Maša zadušnica bo v petek 2. decembra v grajski kapeli ob pol 7 zjutraj.
Ljubljana, 28. novembrs 1932.
Lorna Doone
Roman ii Eimonra
90
Toda Stickles se je kmalu potolažil, ko so j>ri-korakali v vas sinovi Devonake grofije, sami zastavni fantje z rudečimi našitki, plamteči od bo-jevltosti. Korakali 90 v strumni vrsti pod vodstvom svojih častnikov in v svoji gorečnosti bi se bili •poprijeli ne samo z Dooni, temveč z vsem somer-setskim moštvom.
»Ali mislite, gospod Stickles.v sem dejal začudeno, ko sem videl toliko vojaštva, >da bomo mogli na svojem malem posestvu res prenočiti in prehraniti vse te ,rumene' in .rdeče' trume in čakati, kdaj bodo osvojili Doonsko dolino?-:
»Bog no daj kaj takega, sinko, tako ničvreden pa že nisem, kadar plačujem iz državne blagajne. Za kost rune, ki ste jih za nas zaklali, in za kruh, ki ste ga za nas spekli, vam bom plačal kakor v času stradanja. Anka naj mi vsak dan prinese račun, pa ga boni v dvojni meri poravnali Zanesi se naine John, letošnja pomlad vam bo vrgla trikrat toliko, kolikor ste pridelali lansko jesen. Kar so vam lani v mestu odtrgali, vam bomo letos doma navrgli.«
To se mi ni zdelo čisto pošteno, zato se in se poevetov.il z materjo, kajti računi so bili pisani v njenem imenu. Mati je bila mnenja, da mora kralj po starem običaju res dvakrat več )>lačati, kakor navaden državljan. To je bilo lorej nesporno, vendarle sem ukazal Anki, naj zaračunava vojaštvu stvari niže, nego so jim cene na trgu. Ona mi je to sicer obljubila, toda pri lem se je tako zvijačno smehljala, da ji nisem prav zaupal. Stro-ffe natančnosti v denarnih zadevah ie uri žen-
skah zaman iskati, najsi so še lako poftene.
Skupno število >rumenih in »rdečih« je znašalo sto in dvajset mož, ki jih je bilo treba vse »praviti pod streho v skednjih in senikih. Razen teh smo pa imeli še petnajst strelcev rednega vojaštva. Ves Exmoor je bil kajpada pokonci in ljudje so trumoma hrumeli skupaj, da bi videli vežbanje čet. S tomi zijalastimi radovedneži smo imeli malone več preglavic kakor z vojaštvom samim. Zelo nadležni so bili ludi »rdeči« častniki in često smo «1 želeli, da bi bili tudi oni ostali doma kakor njihovi tovariši v Somersetu. Ker »o bili večinoma iz iKiljiih rodbin, jim nismo smeli kratkomalo zapirati vrat in smo imeli venomer sitnosti zaradi naših deklet. Na spanje nisem mo-gel vec misliti; minili jx>nočnjnki so do preko polnoči popevali in žvižgali pod našimi okni. Kadar sem pa planil na dvorišče, da bi jih prejiodil, ni bilo videti drugega ko kdaj pa kdaj kako staro inačko.
Potemtakem smo bili zelo veseli, ko je Jeremija Stiekles naposled dal povelje za odhod. Med mogočnim prepevanjem in vriskanjem se je začel pomikali veliki sprevod moštva iz vasi. Mlado in staro je prihitelo in zijalo vanje. S seboj smo iineli (ri topove, ki smo jih spravili na smuči, da smo jih laže vlekli vkreber. Pogumne živali so se česlo radovedno ozirali, kakšne lemeže vleči-jo za seboj. Vse je dTlo k njim, samo strica Ru-bena ni bilo od nikoder.
V soglasju s postavo je bilo sklenjeno, da se bo moštvo posamezne grofije borilo samo na lastnem ozemlju. Zategadelj so mnrširali sinovi Devona, ko so dospeli na vrh, naprej proti za padu. da so zavzeli s svojim topom postojanko na oni pečini, s katere me je straža poklicaia. ko sem prodrl v
Doonsko dolino. »Rumeni« »o zasedli gorski greben na vzhodu, ki sem nekoč s stricem Hubenom nanj splez.nl in odkoder sem v času velikega snežnega metežn zdrčal v dolino. Šele tedaj, ko bi se priknzali »rdeči« na nasprotni sknlinl, naj bi pri-hrulo moštvo iz Somerseta s svojim topom iz gozda in pričolo križni ogenj. Tretji top jo krilo jietnnjp! strelcev, ki se jim je pridružilo še po deset mož od vsakega oddelka. Teh pet in trideset bojevnikov, ki jim je poveljeval sam Stickles, naj bi napadlo Doonsko dolino samo, zato sem se pridružil le-tem. ker mi je bil vhod vanjo najbolje znan. Po našem bojnem načrlu bi se bili morali Dooni hkratu braniti na tri strani. Meni je bilo to hipoma Jasno, pa sem Izrazil »polkovniku Slirklesu:, kakor smo ga zdaj nazivali, polno priznanje in občudovnnle zarndi njegove vojne spretnosti. 0 je bil vesel 1 jio-hvale. vendarle je bil v dvomu glede srečnega izida. Zavedal se je, da bo s takimi neizvežbanimi in nediscipliniranimi ljudmi težko kaj opravili proti izkušenim Doonskim strelcem. Po»prašn! me jc tudi, nli me kaj inri/i zarndi streljanja, tod^ ko sem povedal, da so me že veokrat obstreljevali, sije pomiril.
Dogodke prvega vojnega dne so nn v$eh straneh tako zasukavali in prevračali, da bi ko priča spopada rad podal o tem resnično poročilo. Ljudje, ki sc tedaj še niso niti rodili in kateri očetje so še nosili kratke hlačke, se mi danes upajo v obraz trditi drugače. Priznavnm pa tudi rad, da vam morem natanko opisati komaj ono delno bitko, ki sem se je snm udeležil, a kaj bi fiotein rekel o jjodrob-uostih, kjer me nI bilo zraven. Toda knr sem sam videl in slišal, lega s; ne dnin od nikogar oporekati.
Naš oddelek pot in tridesetih mož se je j«isln-vil zu skladom skalovja ob stezi v sotesko in se
zbral okoli nabitega topa. Nekoliko nas je vznemirjala misel, dn hi se moge4 lop sam po sebi sprožiti. kar tedaj ni bilo nič nenavadnega. Imeli smo tudi dovolj gledalcev okoli sebe, kajti naši prijatelji in sosedje, ki so bili poprej tako navdušeni zn boj. so se zdaj odločili, tla se ne bodo udeležili bitke, temveč jo samo opazovali in |>otem raznesli zmagovalčevo slavo.
Naposled smo le zaslišali v gorovju glasno grmenje, dokaz, da so rdeči- in rumeni« napadli razbojniško gnezdo. Naskočili smo vhod, prepri čnni. da ga bodo Dooni branili in bomo inoral; utrjena vrata s topom razrušili. Divja gorska soteska je ležalo samolno in zapuščeno pred nami. samo pisane uniforme naših vojnkov so so svetile v žarkem solncu. Z bučnimi hura-klici smo hiteti naprej, upajoč v skorajšnjo zmago.
Zdajci je prešinil ozračje rezek žvižg: takoj nnto je pa počilo najmanj tucat pušk. ki so vsule smrtni svinec v naše vrste. Nekaj naših se je zadetih zgrudilo nn tla, ostali smo pn junaško drevili naprej.
■Se kratek zalet, pa nas ne bmlo več s»re-li dosegli, je velel Stickles, ki je zapazil sovražnika za skalnato steno nad našimi glavami.
Poveljnikov pogum je navdušil četo. ki je odgovorila z divjim bojnim krikom. Preden so utegnili sovražniki iznova nabiti puške, smo že planili pod njihovimi nogami proli vhodu. Toda komaj so bili prvi pod skalnim oblokom, kar se je znčul strahovit tresk, a za tem glasno ječanje, žvenketanje železa in grozljivo stokanje konj. Sovražnik jo zvnHl s skalne jiloščadi na nasknkovalce težko hrastovo deblo. Dva vojakn sin obležala pod njim in zraven naš top: enemu konju je zlomilo hrbtenico, druge nvu bedro.
MALI OGLASI
V molih oglasih velja vsaka beseda Dtn 1'—; senliovanjski oglasi Din 2-—. Noiintinjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakot pr' naročilu. — Pri oglesih reklamnega snataja se računa enokolonska 3 mm visoke pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Velika srečka pri vabljenju odjemalcev je za vsakega priduoitnika Slovenec«, ker doseže z oglasi v n,< m največji promet iu s tem tudi največji dobiček

Solnčno stanovanje
lepo, v sredini mesta, obstoječe iz 3 sob, kabineta, kopalnice ji vseh pri-tiklin oddam takoj. Mesečna najemnina 1000 D. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Takoj« 16.993._(4)
Dobrosrč. posestnica
ki bi oddala nekoliko bo-lehnemu gospodu sobo ali preskrbo proti zmernemu plačilu ali delu v naravi, naj izvoli pisati na naslov: L. M., Sv. Petra cesta 76, dvoriiče, levo.	(g)
Posestva
Več stavbnih parcel
pri kolodvoru Vižmarje naprodaj. — Pojasnila se dobe: Vižmarje 100. (p)
mam
16 letno dekle
bi se rado učilo iivati ali kuhati. Ponudbe na iupni urad v Jurkloštru.
Železnin. poslovodjo
prvovrstnega, z lepim nastopom pred strankami, resnega, ki dobro razume nemško in italijansko — sprejmemo Prednost imajo taki, ki io že delovali ▼ Primorju. Trstu ali Reki. — Ponudbe s prepisi spričeval in označbo na poštni predal 19. Split, b
Služkinjo
ki zna kuhati in ima veselje do otrok, spreime itiričlsnska meščan, družina. — Naslov v upravi .Slovenca« M. 17.050. (b|
Kuharica
. srednje starosti, zmožna vseh hišnih del, z dalj-, iimi spričevali, išče službo pri mirnih ljudeh v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« 17 019 (a)
Kmetsko dekle
37 letno, poiteno — iiče službo radi družinskih razmer. Gre najraje k otrokom in v pomoč gospodinji za malo plačo, najraje na deželo. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 16.966.	(a)
IttMfMaMaBanieBBBHBM
sms
Pianino
skoraj nov, ceno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17.030.	(g)

HiSa z gostilno
predmestju Zagreba, 5 minut od tramvaja, na glavni in najprometnejši ulici naprodaj radi prevelike zaposlenosti. Gostilna obstoji iz velike gostilničarske dvorane s šankom, nadalje ima hiša trisobno stanovanje velik letni vrt, pivnico, vse pritikline in 200 kvadratnih sežniev parcele. Cena 350.000 Din. Krasna prilika za agilne ljudi. Poslovnica Pavlekovič — Ilica 144. Zagreb. (p)
Lep lokal
poceni sddam. Prelesnik Šiška, Janševa ulica, (n)
Išče se priča
V nedeljo 13. novembra dopoldne je vozil po Emonski cesti, mimo trnovske cerkve, po Kolezij-ski cesti. Opekarski cesti itd. avto, na katerem ie stal ob hladilniku policijski stražnik. Kdor je videl, ko se je ta avto na eneir tek krajev ustavil, se naproša, da se zglasi proti nagradi za zamudo časa v odvetniški pisarni dr. R. Krivca v Praža-kovi ulici 15, II. nadstropje.
Kuharica
canesliiva, snažna in varčna išče mesto pri manjši družini ali kot gospodinja k eni osebi v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca- pod »Kuharica« it. 17.101 (a)
Službo mlinarja
iščem v večji valjčni mlin. Grem tudi v kmečki mlin. Naslov v upravi -Slovenca« pod »t. 16.997. (a)
Mizar
ki poseduje svoje orodje, išče zaposlitve; gre tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenca« it. 17.048. (a)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. .lankole, Ljubljana, Seienburgova ul. 6 11. Teleion 30-52.	(d)
Ugodna prilika!
i Gospa ali gospodična, ki . tiosodi 10.000 Din, dobi ' hrano in stanovanje v i centru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 17.103.	(d)
Vrednostne papirje
vseh vrsl. tu- in inozem ske. obveznice, založnice, srečke in hranilne knjiži ce vseh denarnih zavodov kupuiemo in prodajamo. M Jankole komanditna družba Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 II. Telefon 30-52	(d)
Lokal
se odda v novi zgradbi sredini mesta. Naslov pri upravi »Slovenca« (nI
pod it. 16.923.
Stanovanja
Pristopajte
k Druitvu stanovanjskih najemnikov — Liubliana Vegova ulica 8.	(o)
Stanovanje
visokopritlično, dve sobi, kuhinja, za 550 Din od dam. Mariborska ulica 24 pri »Stadionu«.	(č
Lepa soba
s posebnim vhodom električno razsvetljavo se takoj odda. Tabor 6 II. nadstr., desno. (s
v :.$ . V, ••'v'!viH,;" Z
ZAHVALA. Ob smrti našega nepozabnega očeta in starega očeta
Franceta Kobtarja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam osebno in pismeno izrekli tolažbo. S hvaležnostjo se bomo spominjali g. primarija docenta dr. Iv. Robide, za skrb v bolnici, g. dr. M. Rusa za požrtvovalno pomoč doma. č. g. p. K. Zakrajšku za duhovno tolažbo in vsem, ki so lajšali trpljenje. — Hvala vsem, ki so se udeležili blagoslova v Ljubljani, posebno pa rojakom in prijateljem, ki so spremili umrlega očeta prav v Železnike in darovali cvetje.
Posebne hvaležnosti smo dolžni g. župniku Val. Bertonclju, ki je oskrbel našemu skromnemu očetu tako veličastno zadnjo pot, gg. župnikoma Ant. Hribarju in Jan. Šušteršiču za spremstvo, Prosv. društvu, pevcem in vsem Zeleznikarjem, ki so nam izkazali toliko ljubezni in prisrčnosti.
Ljubljana-Zelezniki, dne 29. novembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
		
		


Zahvala
Vsem, ki ste nas ob prebridki izgubi naše zlate hčerkice
Zinhice Brozovič
tolažili, jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji zemeljski poti in jo v slovo zasuli s cvetjem, se iz vsega srca zahvaljujemo. Nikoli ne bomo pozabili ljubezni, ki jo je izkazovala naši nepozabni Zinki ugledna rodbina g. Simona Pra-protnika, kjer je bila povsem domača in so jo imeli radi kot svojo. Srčna hvala tudi naši dobri Katici za vso skrb, ki jo ima z nami.
Liubljana-Moste, dne 28. novembra 1932.
Žalujoča rodbina IVAN in MINKA BROZOVIČ.
Hišo s trgovino
v Zagrebu, v delavskem predmestju, prodamo radi smrti lastnika. Hiia do-naša mesečno 3500 Din najemnine, poleg tega pa e ie stanovanje za lastnika, trgovina in klet, ki e vse v polnem obratu. Cena hiii s trgovino in blagom skupaj 410.000 Din. Poslovnica Pavlekovič, Ilica 144, Zatfreb.
(p)
Špecerijska trgovina
na križiiču itirih ulic v Zagrebu, zelo prometen kraj, s solidno mesečno najemnino — popolnoma urejeno in v polnem obra tu, prodamo radi bolezni lastnika. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144.	(p)
Dvostanovanjska hiša
najbližji periferiji, ob glavni cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« it. 16.774. (p)
Trgovina
stara, dobro idoča, na prometnem kraju v Po-savju, se radi družinskih razmer proda ali tudi da v najem. Proda >e tudi posestvo ob banovinski cesti Sevnica—Planina. — Več se poizve v pisarni dr. Jesenko v Sevnici, (p)
Kupimo
Zlato
(staro zlatnino) kupuiemo. M Jankole, komanditna družba. Ljubljana. Šelenburgova 6/11. Telefon it. 30-52.	(k)
PODRUŽNICE:
Ljubljana
Aleksandrova 1 Miklošičeva 14
Maribor
Vogal Gosposke in Slovenske ul.
PODRUŽNICE:
Celje
Kocenova ul. 2
Kranj
Ivan Savnik
Praktično darila ia nitfavza domaČega izdelka!
Za dom:
damske copate poljubnih ^tlt* barv......Din J"-
damski čevlji za dom . Din
otroške copate
38
od Din 25 ' dalje
Obute? za mraz:
85 105
otroški visoki čevlji
št. 26—30 .... Din otroški visoki čevlji št. 31—35 . . . . Din
Damski elegantni In udobni:
vseh barv in kombinacij
od Din
dalje
Odlična kvaliteta in nizka cena odločujeta I
Za deževno vreme In sneg:
snežke......Din 95-
galoše......Din 18-
otroški gumijasti škornji Din 95-
Za šJnspM:
trpežni in udobni:
deški visoki in nizki od Din 85
dekliški visoki in nizki od Din 85
dalje
IloSKi elegantni in trpežni:
visoki in nizki . . od Din 165-
dalje
Eleganca in zdrava noga zahtevata Peko — čevelj I
Hupuite prvovrstno domaČe blago!
Objavo
Kavama »Plzenski dvor« Bela kava in kruh z maslom ali komad orehove rezine 5 Din; čaj z rumom in keksi 5 Din; punč 6 Din; kuhano vino '/»• 1 2 Din. - Dnevno ilager-koncert. Točna postrežba.
Se priporočata Alojz in Antonija Senica.
115 Din
1 m* žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiia. nudi Velepii, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Stružnica
v dobrem stanju, stružna višina 50 cm, stružna dolžina 4.50 m — se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Stružnica« 16.899. k
Kupujemo
vsako množino tavžent-rož in lipovega cvetja. -Salus, Aleksandrova cesta 10, Ljubljana. (k)
Vsakovrstno
Z i9f0 napote
po naivUiih cenab
CE5fE' '""''f Mubliana, wolfova ulica it 3.
OBLEKO
PERILO
manufakturo kupite najceneje pri Kroielju na Smartinski cesti (pri železniškem mostu), Ljubljana.	(c)
EBSHBH
Veliko izbiro blaga
za moike suknje in damske plašče po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina O. Šlibar, Stari trg (poleg Zalaznika). (1)
Kovčeg-gramofon
zelo dobro ohranjen, s ploščami, pripraven za gostilno, ugodno naprodai Dvorni trg 1/II. (1)
Konfekcija — moda!
Naiceneiit nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta St 14. Liubliana.	(1)
Sir trapist
samo 12 Din kg. Mlekar na, Mediatova hiša, Dunajska cesta 17.	(I)
Jabolka
razna, 2 do 3.50 Din brut-to za netto povzetno: Postržin, Krško.	(1)
I
Kegljišče
popolnoma preurejeno, se odda klubom od ponedeljka do četrtka. Za obisk se priporoča gostilna Use-nik, Borštnikov trg. (r)
I
Automofor
i
Motorno kolo
1000 cm1, z električno razsvetljavo in prikolico, v brezhibnem stanju, se ugodno proda. Vevče 10.
cn
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam oudi « veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Deske
za ladijska in oblana tla ter letve 3X5 cm, večja količina, naprodaj. Poizve se: Jeranova ul. 19. (I)
Koruzo
popolnoma suho, za mlev in
koruzno moko
za krmo oddaja po najnižji dnevni ceni
FRAN POGAČNIK LJubliana, Dunajska c. 67, nasproti mitnice.
Oprema
pisarniška in tigovska naprodaj skupno ali posamezno. Vprašati na Miklošičevi cesti St. 6. (1)
Odpadke od žage
dobro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Me telkova ulica 4.	(1)
Fige, laško brinje
in orehova jederca nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.	(1)
Božična drevesca
en vagon — proda Andrej Lukan, posestnik, Zasip 2, p. Bled I. Cena po dogovoru.	(1)
Prvovrstno
rženo moko
dobite po najnižjih cenah pri
Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale.
Perje
gosje 120 Din — purje 20 Din — kokošje 15 Din za kg — nudi ALEKS. HEDZET, trgovina s oerutnino,
Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 7.
Kavarna - restavracija A. SENICA
na novo preurejena. Kavarniške cene znižane. Točijo se le prvovrstna vina, izborna kuhinja. -Sprejmejo se abonenti — kosilo 6 Din, dvakrat na teden pečenka.
ii»senirnii< wohg
natholiiih mlino« Dodi nn ir rnelt- vHetieurlna Sit« in mlevftkiti iidclkot
A VOLK. LJUBLJANA
Resi leva i-ema ii
Prvovrstni koruzni In činkvantin zdrob
po najnižjih cenah pri
Pavel Bertonr-ell
valjčni mlin D o m ž a le
mm
DRVA iN PREMOG
pri Iv.Schumi
Dol en jska cesta Telefon št. 2951
Prtchno delavnica ia popravilo
vsnuovrslrvh Ur
^JSjflsaf1'
K Al F11
gutl|anoMSiftMH
Zahvala
Povodom težke, nenadomestljive izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka, strica, zeta in tasta, gospoda
Mr. p/i. Vadava Prorazda
lekarnarja v Konjicah
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so mu v njegovi mukapolni bolezni in zadnjih urah lajšali bol in trpljenje. Ravno tako tudi vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem za iskrene besede sočuvstvovanja, tolažilne besede in poklonjeno cvetje ter mnogobrojno spremstvo na težki zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini za tolažilne obiske pokojnika, g. dr. Goričarju kot zdravniku za požrtvovalno lajšanje mučne bolezni pokojnika in kot iskrenemu prijatelju, ki ga ni zapuštil niti ko se je njegova blaga duša preselila v večnost, g. dr. Rudolfu za njegovo vsestransko pomoč, g. notanu Jerebu za njegove prijateljske obiske pokojnika tekom bolezni in prekrasne besede, ki mu jih ie izrekel v slovo ob odprtem grobu in nam v tolažbo. Istotako gg. lekarnarjem, njegovim prijateljem, ki so ga prišli spremit na zadnjo pot, »Sokolu« za častno stražo ob mrtvaškem odru in spremstvo, nadalje godbi »Dravinji«, gg. pevcem za pretresljive žalo-stinke, ognjegascem za spremstvo in slovo ob grobu.
Konjice, dne 29. novembra 1932. ŽALUJOČA SOPROGA, OTROCI IN SORODSTVO.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cofc.
Izdaiateli: Ivan Rakove«.
Urednik: Frane Kremžar.