V Ljubljani, torek dne 13. junija 1911
NEODVISEN
St 463.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1 *50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Dr. Vladimir Ravnihar,
odvetnik v Ljubljani,
je državnozborski kandidat vseh zavednih ljubljanskih volilcev.
13. junij.
Kar se je te dni, posebno v nedeljo, po cerkvah in drugod godilo, presega že vse uteje navadne agitacije in to je na eni strani znamenje, da se smatrajo kterikalci absolutni gospodarji v naši domovini — na dragi strani pa se vidi strah, ki jih obhaja pri misli, da bi se ljudstvo zavedlo iz svoje zaspanosti in volilo po svoji volji. Duhovniki so v nedeljo brali po prižnicah znani pastirski list ljubljanskega škofa, in so posamezne oddelke, ki so že itak polni laži še izpopolnili tako, da so ljudje kar strmeli, eni — namreč oni, ki so verovali lažnjivim besedam — iz strahu, če je to resnica, — drugi, — ki vedo za kaj se gre, pa so strmeli nad predrznimi lažmi.
Le redkokje se je vršila služba božja v znamenju miru in pobožnosti; večinoma je bila posvečena volitvam. Župniki so koncem pridige rekli: naš kandidat je ta in ta. tega volite. Pa ne samo pridiga. Tudi zvonovi so imeli svoje opravilo, Nekje na Dolenjskem je dal župnik zvoniti, da bi motil zborovanje samostojnih volilcev, ki imajo do zvonov toliko pravice, kakor župnik.
Nečemo omenjati vseh shodov in sestankov, na katerih se je z vsemi sredstvi agitiralo proti naprednim kmečkim kandidatom. Bilo je vsega dovolj in tudi na napredni strani se je delalo in pojasnjevalo pomen sedanjih volitev.
Vrhunec, dogodkov v pretekli nedelji je bil Šušteršičev poraz v Šiški, kjer so napredne in delavske množice pokazale, da se ne dado komandirati klerikalnemu generalu.
Shod v Šiški in nekateri drugi krasno uspeli shodi naprednih kandidatov kažejo, da se naše mase zavedajo velikega pomena današnjih volitev.
Mi smo pomen današnjih volitev pojasnili v nekaterih člankih.
Dan volitev odločuje za dobo šestih let. Zato je dan volitev važen dan, in važen pri volitvah je vsak vo-lilec, kajti državno gospodarstvo se dotika vseh državljanov. Pri volitvah se gre za skupnost, za družbo, državljani izbero svoje zastopnike v gparla-ment zato, da varujejo pravice in interese državljanov.
Zato je 13. junij važen dan. Tekom šestih let se lahko napačno oddani glas, ki ga odda volilec, neštetokrat maščuje.
Volilna pravica je ena najlepših državljanskih pravic, ki so si jo priborili narodi šele po dolgem boju z absolutizmom ; toda velika pravica ni-ma pomena ako je ne znajo volilci porabiti sebi v prid. Da pa volilec ve, kako voliti, zato je treba politične izobrazbe, treba je pojasnil in poročil
o	delovanju poslancev, kar se vrši dandanes po časopisju in po shodih, ki jih prirejajo razni poslanci, kandidati ali politična društva. Zato so danes časopisi, shodi in zanimanje za javna vprašanja za vsakega državljana, ker le potem more volilec prav oddati svoj glas, ako pozna razmere in ve, za kaj se gre.
To pa se ne da izpravideti iz pridig, ki niso namenjene politiki, niti iz klerikalnega časopisja, ki resnico zavija, ampak se spozna šele iz več glasov, ali pa razmer, ki jih vidimo okoli sebe.
Prepričani smo, da bo danes velika večina slovenskih volilcev volila še pod pritiskom pridig in duhovniških agitacij, pod vplivom zadnjega škofovega pisma in pod vplivom laž-njivega klerikalnega časopisja. Na ta način bodo klerikalci dobili zmage, kolikor jih bodo dobili. Zaveden slovenski volilec klerikalcem ne bo dal glasu.
Zakaj ne?
Položaj našega naroda v državi, kjer se danes bije še hud narodni boj, je tak, da mora narod imeti v zbornici kar najodločnejše narodne zastopnike, dober narodni zastopnik pa ne more biti klerikaiec, ki mu je vera — po evangeliju klerikalizma — več, nego narod.
Avstrija je dandanes ena najbolj klerikalnih držav, to je resnica, ki se ne da tajiti. Škodo klerikalizma na kulturnem in gospodarskem polju čutijo vsi narodi, zato se bojujejo vsi narodi proti domačemu in državnemu klerikalizmu in skušaje čim bolj rešiti ljudske mase iz klerikalnih rok, da s tem zmanjšajo število klerikalnih poslancev, ki so vselej v prvi vrsti pripravljeni podpirati vladni klerikalizem in za klerikalne koncesije prodajajo narodne in gospodarske interese svojih narodov.
V	resnici se bo tudi — kakor zdaj kaže — pri današnjih volitvah število klerikalnih poslancev povsod zmanjšalo.
Najbolj pa trpi pod klerikalnim pritiskom naš slovenski narod, katerega narodni in gospodarski interesi se morajo umikati strankarskim klerikalnim in raznim cerkvenim interesom. Slovenski narod je pri zadnjih volitvah poslal razmerno največ klerikalcev v državni zbor in imeli smo večkrat priliko slišati o njihovem klerikalnem delovanju.
Naši narodni in gospodarski interesi so v teh štirih letih mnogo trpeli.
Gotovo je sicer, da se bodo pri današnjih volitvah klerikalni glasovi zmanjšali; toda to še ni dovolj; slovenski klerikalci bodo v bodočem parlamentu kolikor toliko pomnožili raredčene klerikalne vrste in dočim se bodo poslanci drugih narodov bojevali za narodne in kulturne stvari, bodo naši klerikalni poslanci stali v službi klerikalizma in klerikalne vlade.
To je pomen 13. jnnija. Komur je mar narodni, kulturni in gospodar-
ski napredek našega naroda in naše države, ne bo oddal danes glasu klerikalnemu kandidatu.	R.
Pravi ljudski državnozborski kandidat za ljublj. okolico je
Josip Tribuč,
posestnik na Glincah.
Srbska Nar. Skupština.
O	času, ko preživljajo gotovo vse evropske države težke notranje in zunanje krize, ne bo brez zanimanja, ako se malo ozremo na srbski parlament, ki je končal baš te dni svoje letošnje zasedanje.
Vsak prijatelj Srbije, kateremu se zdi misel zjedinjenja jugoslovanskih narodov, posebno Srbov, Hrvatov in Slovencev velik ideal, za čegar uresničenje bi veljalo pretrpeti največje žrtve v interesu naše srečnejše bodočnosti, ki bi osvobodila naša plemena današnjih neznosnih razmer, se bo iskreno veselil, ako ob tej priliki kon-štatiramo, da gre Srbija stalnim in sigurnim potom do napredka in razvoja tako v kulturnem in gospodarskem, kakor tudi v gmotnem in parla-mentarno-ustavnem oziru.
Da se ne bi reklo, da so naše trditve osnovane na sentimentalni podlagi posebnih simpatij do bratske kraljevine, bomo zabeležili tukaj samo nekaj dejstev, [na katere postane pozoren vsakdo, ki nepristranski in objektivno presodi letošnje delovanje srbske skupštine kot zastopnika naroda Srbije.
Kot prvo vrlo utešljivo dejstvo konštatiramo, da je trajalo letošnje parlamentarno delovanje srbske skupštine polnih 8 mesecev, razun navadnih počitnic, neprenehoma. To pomeni, da vlada med skupštino kot narodnim zastopništvom in vlado ter vladarjem, ki je vrhovni glavar države, popolno soglasje, torej da postava, ki zagotovlja najširšo svobodo in pravice državljanom Srbije, ni samo prazna beseda na papirju, nego nedotakljiva svetinja in vzvišena nad vsako osebo in stranko. To pa pomeni veliko in je gotovo ni danes manjše ali večje države v Evropi, ki bi se mogla v tem oziru postaviti pred Srbijo.
Poglejmo najprej neposredne sosede Srbije in potem ne bomo niti malo dvomili o gornji trditvi. Bolgarska stoji pred vrlo važnim dogodkom, ki je provzročil nedavno ne samo padec celega kabineta nego celo iz-premembo režima samo zaradi tega, ker provzroča vprašanje izpremembe ustave in sklicanje velikega nar. sobranja, ki ima to vprašanje rešiti, tolika nasprotstva med velikimi narodnimi strankami, da se je bati komplikacij in iznenadenj. Turčija preživlja v svoji notranjosti težke čase, ki bi mogli zagroziti njen državni obstoj. Na Rumunskem se vodijo hude borbe med konservativnimi in liberalnimi elementi. Kaj naj porečemo o državnemu konglomeratu, ki se piše Av-stro-ogrska monarhija? Poglejmo samo
ogrsko polovico monarhije! Madžarom so prepuščene popolnoma svobodne roke, da preganjajo z ene strani ne-madžarske narodnosti in siromašne sloje ljudstva, kateremu nočejo dati niti splošne volilne pravice, z druge strani pa izvajajo na Hrvaškem preko svojih zastopnikov na banski stolici take škandale, da se nad njimi zgraža cela Evropa. V avstrijski polovici monarhije se na ljubo nemške oblasti nad slovanskimi narodi, ki tvorijo večino te države, ne vzdržujejo vladajoči krogi niti sredstev, ki jih ne pozna nobena dobro urejena in v resnici ustavna država. Razpust dunajskega parlamenta, predno mu je iztekla zakonska perijoda, govori najjasneje, da se pri nas spoštujejo posvečeni in v postavi navedeni zakoni samo toliko časa, dokler to odgovarja interesom Nemcev in Nemcem prijaznih klerikalnih strank. Čim pa nepravične zahteve nemškega naroda zahtevajo protizakonite postopke, je vlada pripravljena, iti mimo ustave in mimo narodne volje, ki je izražena v narodnih poslancih v državnem zboru, in razpustiti zbornico ter vladati brez vsake kontrole. Vsi protesti milijonov slovanskih narodov so ostali dosedaj glas vpijočaga v puščavi. Za nas Slovane so bili postavni zakoni dosedaj samo mrtve črke in besede na papirju, s katerimi so postopali vladajoči krogi proti nam kakor da ne bi bili enakovredni državljani nego nemški sluge v naši lastni domovini. Kako bo odslej, zavisi od nas samih. Boriti se moramo za svoje pravice, ne pa čakati na milost.
Če pogledamo malo na zahod, bomo videli, da ni niti tamkaj nobene države, ki ne bi bila brez velikih notranjih kriz, ki jim provzročajo neizmerne težave in skrbi. Celo Angleška, ki slovi kot mati konstiiucijonalizma, mora rešiti veliki ustavni konflikt med konservativnimi lordi in narodno-libe-ralnimi strankami, ki bo velikanskega pomena za bodočnost ustavnih vprašanj sploh.
In pri takšnih splošnih razmerah v Evropi se lahko radujemo, da je na malem slovanskem jugu svobodna in samostojna država, ki zamore pri vsej svoji majhnosti služiti kot vzor ustavnosti in parlamentarizma, svobodomiselnosti in napredka tudi veliko večjim državam.
Tekom celih 8 mesecev skupštin-skega delovanja v Srbiji ni bilo niti enega slučaja, v katerem bi kršila vlada ali kralj suverenost narodne volje, dasi je pretresla in storila v tem času skupština veliko vrsto važnih zakonov, ki rešujejo mnoga socijalna vprašanja, ki bodo velike koristi za narod in državo.
Zakon o okrajnih sodiščih in sodnikih ima namen, da se vsa dela, ki spadajo v delokrog pravosodja, odvzamejo policiji in prenesejo na sodne organe. Zakon o ureditvi glavnega državnega računovodstva ima postaviti čvrsto podlago državni finančni administraciji, da bi vladal v financah vedno popolen red, kajti od razvoja financ zavisijo vse druge razmere v
državni upravi. V tem zakonu je treba povdarjati posebno reguliranje položaja upravnih uradnikov glede njihovih političnih pravic. V tem oziru je vodila srbsko vlado in nar. skupštino skupna misel, da je v interesu popolne volilne svobode, ako se administrativnim uradnikom po zakonu prepove aktivno sodelovanje v politiki. S tem je onemogočeno, da bi mogel kakoršenkoli režim uporabiti odvisni položaj upravnih uradnikov v agitacijske svrhe in s to presijo vplivati na svobodo vesti volilcev. Ta zakonska mera se nanaša torej samo na upravne uradnike, a ne, kakor so napačno priobčili vsi avstrijski listi, tudi na vse uradnike sploh, ker je ostala nedotaknjena politična svoboda vseh ostalih uradnikov, kakor sodnikov, profesorjev, zdravnikov, inženerjev itd. Zakon o taksah osigura stalnost državnih dohodkov s pravilnim razvojem državnih in občinskih opravil. Z zakonom o skupštinskem poslovniku je regulirano notranje življenje in delovanje parlamenta. Razen teh zakonov je rešila srbska nar. skupština v zadnjem zasedanju še veliko drugih vprašanj, katera so postavila na dnevni, red stvarne potrebe življenja. Med te spadajo posebno: zakon o nar. gledališču, zakon o apanaži, s katerim se urejujejo razmere v kraljevski hiši in rodbini, zakon o ribolovstvu in mnoga druga vprašanja, s katerimi se daje javnim uradom sigurna in dobra smer.
Mi se iskreno veselimo, da moremo še enkrat konštatirati, da je srbska nar. skupština danes gotovo prvi parlament v Evropi, ki brez večjih kriz in ovir dela pridno na socijalnem, finančnogospodarskem, kulturnem in obrambnem preporodu svoje domovine.
Dr. Ivan Tavčar,
dežel, poslanec in dežel, odbornik v Ljubljani,
je kandidat vseh treznomislečih državnozborskih volilcev volilnega okraja Kamnik in Brdo.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. V nedeljo 11. t. m. je imel pri nas kaplan Vovko shod Marijine družbe, ki ga je seveda porabil za politično agitacijo. Rekel je Marijinim devicam, naj vplivajo na očete in gospodarje, da bodo klerikalno volili, in pri tem je rekel dobesedno : da je krasti ali ropati manjši greh, nego voliti koga drugega namesto Gostinčarja. To so bile take besede, da so se celo Marijine device zgražale. Tudi po Vrhniki so bili ljudje nejevoljni, ko so to izvedeli in celo mnogi pametni klerikalci so tako agitacijo obsojali. Sliši se, da se bo oddalo mnogo praznih glasovnic. Tudi nad pastirskim listom se pametni ljudje zgražajo; dasi je Vrhnika dandanes, žal, znana kot klerikalna, vendar take hujskarije vzbude odpor tudi pri nas.
LISTEK.
•AICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman Iz itarlh Bcnetek.
Hi, MA'lieri ie Pok''mal z glavo, češ, da mu je ta uredba pogoni -j, Je vstal z napororTi, ki ga je bila zmožna samo tako e-
l	nr. na na*ura’ J ?r, ie. '° njegova, in ne da bi se ozrl na
v; "oro ajl na .P?.1.11*?*3’, je s skoraj da trdnimi koraki stopil k vratoin, odpahml jih in izginil.
l	eonora, ki je bila sedla v postelji, da bi mogla zasledo-
1« blazined°8°dkC ^ PnZ°ra’ M ^ V "Czavesti zgrudila 113 sv0'
XL
Taborišče Velikega Vraga.
svoicmr!!'mo se zdai k R°!andu Kandianu. Bralec ve, da je po Čil za dnem srcčanju z Leonoro poveril Skalabrinu več naro-odšel P°veljnika čet v gorovju in na planem in da je takoj nato
cm e,ictek-
prej ; ■°!arid jc ra^d Pr?d samemu sebi pretvezo, da mora čim-k Ivanu de Medičis ter preprečiti za vsako ceno njegovo e/o z dožem Eoskarijem.
v resnici na je bežal iz Benetek. nei» h SC* j° s.voi° aretac'je, ki jc bila zdaj res že skoraj teri,!' °a ** se ie da Ka ž'vega potope v grob, nad ka-ajj .' so je dvigal Most Vzdihljajev kakor kamnat mrtvaški oder, sraif'3 • e v !<aki zascdji ali da ga povedejo bosonogega, v tr»,. o ,z zvezauimi rokami na šafot, ki ga postavijo zanj na Svetega Marka ?
oblik i ^.°*3nd se n' vcč gmbne noči, v nobeni izmed da bi ^ ater‘h se mu je predstavljala v njegovih mislih, bodisi, ne5kih^(tct>°''Zr h^'*8 sm od's*’ da k* mu napočila v ječi, v be-
nosneI<kla'ld ^ l\Cžal 12 benetek, ker so mu bile Benetke nez-» Ker sc je bal novega srečanja z Leonoro, bal sc samega
sebe, bal se svoje ljubezni 1
— Kaj 1 je govoril sam pri sebi, ko je jahal po cestah v senci orjaških ceder, cipres in sikomor — kaj, torej jo Še vedno tako ljubimi Kaj.! Trpel sem celo večnost bolečin, njeno ime je peklo moje ustnice v slehernem trenotku, vsak utrip mojega srca je bil vzdihljaj te ljubezni, ona pa se mi je izneverila tako o-studno, kakor se najzadnja izmed nesrečnic v pristanišču ne bi bila izneverila prijatelju-mornarju. Ko sem jaz trpel v ječi svoje strašne muke, se je darovala drugemu! Vedela je, da plakam za njo s krvavimi solzami, pa je tekla k oltarju! ... In jaz jo ljubim še vedno! ... Iz kakšnega blata je ustvarjeno moje srce? Kako je bilo nocoj ? Jaz sem si grizel jezik do krvi, da bi zadržal vzkrik ljubezni, ki mi je silil na ustnice, ona pa je bila vsa mrzla in brezčutna ; niti ene besede mi ni privoščila, ki bi mi pričala o njenem kesanju ! . . . Kakor miloščina se mi zdi, da me jc rešila iz pasti in me otela Altierijevih beričev. Iz krščanske ljubezni mi je prihranila življenje in svobodo. To je storila tako zame, kakor bi bila storila za vsakega drugega izobčenca ...
Roland je zasekal ostroge v boke svojega konja ter se zagnal v besen galop, kakor da bi se nadejal v svojem obupu, da ga konj. ki jc blaznel od bolečine, ponese v kak prepad . . .
Toda cesta je bila lepa in ravna, kakor vse ceste v prelepi dolini Pada. Konj je nekaj časa obupno drevil naprej, nato pa je sam od sebe odjenjal ter se vrnil v trab, kakor se je Roland pogreznil zopet v svoje mrke misli.
To menjavanje gneva in potrtosti je trajalo dva dni.
Nato so sc misli ljubezni in obupa polagoma umaknile mislim o maščevanju. Roland se je zopet spomnil Foskarija, ki je bil eden izmed najbližjih vzrokov njegove nesreče. V silnih barvah je vznikel pred njegovo dušo strašni prizor oslepljenja njegovega očeta.
— Nič novega se ni zgodilo, je zamrmral. Leonore zame že zdavnaj ni bilo več na svetu. Tudi zdaj je ni. Je pa še na svetu ta peklenski Foskari. Častihlepen je, in če pustim njegovim namenom prosto pot, postane tisti, ki je izdrl mojemu očetu oči, gospodar vse Italije . . . Toda, jaz sem še tu ... in tudi zaradi drugih bomo še videli, kako in kaj, kadar obračunam z njim — z njim prvim 1
"HCO
Odslej je nameril vse svoje miselne sile na poslanstvo, ki ga je bil vzel nase, in na nalogo, ki si jo je bil izbral: da z vsemi sredstvi, makar s silo prepreči sporazum in zavezništvo med dožem Foskarijem in Ivanom de Medičis.
Poizvedel je bil vse potrebno.
Sicer pa je tudi vsa javnost plaho zasledovala vse početje in dejanje slavnega vojskovodje; glas o njegovih korakih in pohodih se je naglo širil po vsej Italiji.
V tem trenotku je Veliki Vrag oblegal trdnjavo Gover-nolsko.
Imel je s seboj neenako armado, vsakovrstne pustolovce in napol razbojnike, ki so bili vdani svojemu gospodarju s fanatičnim občudovanjem.
Pravi načrt Ivana de Medičis je bil le napol razviden. Zdi se, da se je ta vojščak vojskoval predvsem iz strasti do vojskovanja, moritve, ropa in plenitve same na sebi.
V tem je bil podoben pravzaprav vsem velikim zavojeva-teljem.
Nekateri zgodovinarji ga imenujejo »ljubeznivega vojščaka".
Tega »ljubeznivega vojščaka" so se bali kakor šibe božje. Četudi se ni imenoval »šiba božja" kakor hunski kralj Atila, je bil vendar z nekakšno nesramnostjo sprejel ime, ki so mu ga zložili vojaki, in je iskal slave v tem. da je v svojih dejanjih o-pravičeval priimek »Veliki Vrag", ki se ga je bil prijel.
Večkrat se mu je pripetilo, da je dal mirnodušno poklati par tisoč nedolžnih ljudi; toda on je bil človek, ki se je rad smejal.
In s smehom na ustnicah je ukazal pleniti in požigati po mestih, ki so bila tako nesrečna, da so padla v njegovo oblast.
Odtod oboževanje njegovih vojakov.
Roland je ponoči dospel v taborišče Velikega Vraga pred Governolom. Ivan de Medičis, ki je kmalu hotel z vsemi svojimi bojnimi silami naskočiti trdnjavo, jim je bil dal tisto noč prosto. Veselje je vladalo po taborišču, pravi Filaret Šal, in noč je kazala lice praznika. Tisoč in tisoč krikov »Divel Veliki Vrag!"
—	»Eviva il Gran Diabolo!“ je odmevalo od vseh strani.
____________ (Dalje.)
Mož, ki mu volilci volilnega okraja Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica brez skrbi lahko izrazijo svoje zaupanje, ker bo pošteno zastopal njih koristi, je
Ivan Sicherl,
posestnik v Logatcu.
Iz Logatca. V petek se je vršil v Jelenčevi gostilni na Brodu v prisotnosti mnogoštevilnega občinstva vrlo uspeli napredni shod, kjer je naš kandidat g. Sicherl temeljito izpodbil vse očitke lažnivih, zahrbtnih nasprotnikov. Predvsem je odgovarjal na laži, ki jih glede logaškega vodovoda namenoma trosijo kleriKalci, samo da bi odvzeli ljudstvu zaupanje v pošteno, nesebično in trezno gospodarsko delo g. kandidata Sicherla. Dokazal je na podlagi številk, da se dolg, ki se je napravil pri gradnji vodovoda, vedno manjša in da se bode v kratki dobi poplačal brez občutnega obremenja davkoplačevalcev. Vsi navzoči volilci so z zanimanjem in navdušenjem sprejeli govornikova izvajanja in zastonj smo želeli, da bi se oglasili nasprotniki k besedi. Nihče se ni upal ugovarjati, a za hrbtom slepiti nepoučeno ljudstvo, to znajo. Zamolčal pa je g. Sicherl, koliko je sam žrtvoval za vodovod, preponosen je, da bi hvalil svoja dobra dela v domačem kraju, kjer ga pozna vsak otrok. Ko je gosp. kandidat končal svoj temeljiti, s fino šegavostjo prepleteni govor, so ga vsi navzoči navdušeno pozdravljali in g. Rihar je kot predsednik shoda pač prav rekel, da je za takega kandidata treba' iti s podvojeno silo v volilni boj. Nehvaležnost in nerazsodnost se lahko očita onim Logatčanom, ki pri volitvi ne bodo oddali svojih glasov naprednemu kandidatu, gosp. Sicherlu. Izmed klerikalcev se v tej predvolit-veni dobi posebno repenči znani J. Urbas. Na vsak način hoče, da bi se mnogo pisalo o njem, pa povemo mu, da nam je njegova oseba premalenkostna, da bi se vznemirjali zaradi nje; saj na človeka, ki vedno menja svoje prepričanje, nobeden pameten mož nič ne da. Svarimo pa ga, naj nekoliko miri svoj obrekljivi jeziček, drugače se bo zagovarjal kje drugje. Bodi dovolj povedano!
Zavedni državnozborski volilci volilnega okraja Radovljica in Kranjska gora bodo napisali na svoje glasovnice:
dr. Karel Triller,
deželni poslanec v Ljubljani.
DNEVNE VESTI. ~
Naše prijatelje prosimo, naj nam takoj iz posameznih krajev brzojavno poročajo izide današnjih volitev. Stroške za to bomo seveda poravnali.
Uredništvo.
Dr. Fran Novak,
deželni poslanec v Ljubljani,
je kandidat vseh samostojno mislečih volilcev v volilnem okraju Postojna, Senožeče, II. Bistrica, Vipava iti Lož.
Shod v Šiški. Da bi klerikalci prikrili veliko blamažo, ki jo je doživel dr. Šušteršič v Šiški, so izdali včeraj na vse zgodaj posebno izdajo .Slovenca", kjer so poročilo po svoje zavili. To je lahko vidci vsak, ki je ono poročilo čital. Kako trda prede klerikalcem, se vidi iz pozivov, kjer
vabijo ženske in fante in vse, kar leze in gre, naj gredo zanje v boj. Značilno pa je pri vsem tem to: Kakor je znano, so klerikalci povsod, kjer so mogli, razbili vsak napreden shod, — Kake zapreke so delali posebno v ljubljanski okolici naprednemu kandidatu Tribuču. Opozarjamo samo na šentviškega Zabreta in njegove ljudi, na shod na Igu itd. In Tribuč ni klical nikjer žandarjev na pomoč; dr. Šušteršič pa je zahteval, da se gre proti mirnim zborovalcem z bajoneti. Dr. Šušteršič misli, da je absoluten gospodar, ki naj se mu pokore župani in žandarmerija in naj mu pomagajo razbijati shode. Popis šišenskega shoda kar mrgoli banditov in raznih drugih psovk, in sicer zato, ker so delavci zborovali brez ozira na klerikalce
—	kakor hočejo to klerikalci delati drugod.
Dr. Šusteršičeva oblastnost se
vidi iz tega, da je županu Zakotniku grozil, da razpusti občinski svet, če ne pozove orožnike, da razženo zborovalce. Vsakdo ve, naj se lahko zgodi, ako so ljudje razburjeni in če oblast nastopa z orožjem. In dr. Šušteršič je hotel, da bi prišlo do prelivanja krvi. Zato je imel župan Zakotnik popolnoma prav, da ni velel napasti zborovalce, za kar tudi ni imel nobenega povoda. Samo zaradi dr. Šušteršiča pa ni treba razburjati ljudskih mas; zato je prazna Šusteršičeva grožnja, da bo poslal gerenta v Šiško. Le županu Zakotniku in previdnosti žadarmerije se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka nesreča in da ni tekla kri kakor je želel dr. Šušteršič. Naprednjaki, danes dajte odgovor za psovke in za bajonete, ki so jih na vas poslali klerikalci.
Tepeni general slovensko ljud-skih-sleparjev v Šiški. K nedeljbkim dogodkom, oziroma k dr. Šušteršiče-vemu porazu v Zgornji Šiški se nam poroča: Hudo je, če je že stotnik na čelu svoje stotnije poražen ali tepen kakor pravijo. Pa vendar je še vedno častno zanj, že se je tudi sam junaško boril s svojo lastno četo, s svojim lastnim pogumom. Sramotno pa je zanj in za njegovo stotnijo, če se je nasprotniku brezpogojno udal ter mirno držal, da ga je nasprotnik premikastil koder in kakor ga je mogel. Zdaj pa pomislite, če se kaj takega pripeti celo generalu, ki pravi, da ima celo armado pod saboj. In če ta general, le iz sebičnosti, ker se boji, da ga ne pošljejo v že zdavno zasluženi pokoj, zaprosi pri še višjem generalu za pomoč proti tistemu sovražniku, glede katerega je zmeraj trdil, da je napram njemu tako majhen, da se sploh nanj ne ozre. Kaj pravite ali mora tak vojskovodja še ostati na svojem mestu? V penzijon kaj ne, spada tak general ? — Dr. Šušteršič je general, ki ima »ogromno* večino slovenskega ljudstva pod seboj. S to častjo — seveda, zelo šepave verjetnosti — se dr. Šušteršiš vulgo Žlindra bahari doma in po Dunaju. »On* — le »On" sam, ima celo slovensko ljudstvo pod seboj, No, v nedeljo smo v Zgornji Šiški doživeli drugačen dokaz resnice, ali kot škof Tone pravi, spremenjen položaj. Namreč, to pot je imela armada svojega generala pod seboj. In kako ga je mikastila ta armada! Moj bog, še po tistih delih vznesenega telesa, jih je ekscelenca general hočeš-nočeš moral prenašati, na katere bi se »naš* general tako rad usedel na ministrski sedež. Pa ne morda le na tisti sedež, na katerem včasih tudi vsak minister sedi, ampak res kar se pravi v resnici ministrski sedež. In pri vsem tem biti še deležen in verodostojna priča vseh tistih iz živalskega in raznih delikatnih leksikonov nabranih priimkov, ki si jih je — žalibog — slovensko ljud-
stvo v zadnjih letih naučilo od njega, generala samega, pa tudi od njegove črne armade. General biti, pa vse to moraš videti, slišati, — pa ko bi to bilo že vse — ampak tudi čutiti in
občutiti na lastnem telesu to
»gospoda moja“, bi rekel dr. Šušteršič, je naravnost za obupati. Pa vsaj general dr. Šušteršič je tudi res obupal s svojo armado vred. Zaprosil je svojega prijatelja Schwarza, ki je ravno tako črn kot je dr. Šušteršič, zraven še rdeč in rumen, naj mu za božjo voljo pošlje celo stotnijo bajonetov, da bodo generalu, ki ima sicer celo armado pod seboj, — to pot je seveda on sam položaj spremenil — branilo, pred tisto peščico ljudi, na katero se on sicer niti ne ozre. Kaj pravite ali je ta požlindrani Zajčeve še sposoben za generala ? Med staro šaro z njim! Kaj ne? In če ta general pusti nedolžne delavce aretirati ter kot razbojnike gnati v ječo le za to, ker so njegovo tepeno ekscelenco pozdravili z »Abzug Žlindra". Ali bo delavstvo še maralo za takega generala? Sramota za vse delavce bi bila, kaj ne, če bi se kaj takega zgodilo. — Da se tak škandal v celi ljubljanski okolici ne zgodi, zato imate danes najlepšo priliko. S tepenim generalom v pensijon. Šlape spadajo med staro šaro!
Iščejo se priče ki so na nedeljskem shodu v Zg. Šiški videle prizor, ko je doslovno po „Slovencu" rečeno: »na stotine" klerikalnih tolovajev padlo po enem samem človeku in to je bil g. Seidl, posestnik in trgovec v Sp. Šiški. Napad nanj	je	bil	tak,	da
se je v strahu za svoje življenje moral poslužiti silobrana	in	da	g. Seidl
ni tak orjak, bi ga bile	„stotine	in
stotine" klerikalnih tolovajev na mestu sesule v prah. Tako	pa	je	dobil	le
nekaj baje težkih poškodb. Ker bo napadeni g. Seidl vse krivce izročil sodišču, se prosijo vse tiste priče ki so pri tem tolovajskem napadu navzoče, da se pismeno zglasijo pri njem eventuelno tudi pri podružnici »Jutra" v Sp. Šiški.
Volilcem volilnega okraja Litija, Višnja gora, in Radeče priporočamo, da napišejo na glasovnice
Jožef Reisner,
dež. poslanec v Ljubljani.
O nedeljskih pridigah In klerikalnih agitacijah smo prejeli več poročil, ki kažejo, da je ljudstvo sito takih hujskarij. Marsikje so ljudje nejevoljno zmigavali, ko so morali poslušati škofov list in razne politične pridige. Tuintam se je zgodilo, da so ljudje odšli iz cerkve, ker so bili napadeni od duhovnega pastirja. Vkljub temu je nam prišlo mnogo veselih poročil, ki kažejo, da bo danes mnogo glasov oddanih proti klerikalcem.
V	politiki nima škof dr. Jeglič nikomur nič ukazovati. Preteklo nedeljo je po deveti maši vse zabavljalo čez škofa in njegove bedarije v pastirskem listu. Priprosti moški so se zgražali nad tem prismojenim škofom, rekoč: do zdaj sem še nekaj držal na vero, zdaj pa ko vidim, da še škof ž njo budalosti za politiko uganja, sem pa še to vero zgubil.
Adolf Ribnikar,
žlvlnozdravnik v Ljubljani,
dobi glasove vseh razsodnih mož volilnega okraja Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje, ker zasluži v polni meri njihovo zaupanje.
Glasovnic za državnozborske volitve ni treba — tako razglaša no-
tranje ministrstvo — izpolniti lastnoročno. Lahko je ime kandidata napisano n. pr. s pisalnim strojem ali pa natisnjeno s štampilijo. Neveljavne pa bi bile take glasovnice, na katerih bi bil listek z imenom kandidata nalepljen.
Volilni golaž se je že včeraj popoldne začel kuhati v gostilni pri zloglasnem Oražmu v Mostah. Oražem upa, da bo danes veliko oddal tega golaža, ker je v njegovi hiši volilni lokal. Sploh se klerikalci v Mostah pripravljajo na nečuvene volilne sleparije. Na to opozarjamo že zdaj pristojne oblasti s pozivom, da klerikalne sleparije in nasilstva že v naprej preprečijo. Kajti sicer bo padla vsa odgovornost za klerikalne sleparije nanje. Predvsem je dolžnost oblastev, da preprečijo že v naprej vsako klerikalno volilno agitacijo v volilnem lokalu in v njega okolici.
Zakaj ne prime žandarmerija Gostinčarja ? Gostinčar se potika po notranjskih farevžih svojega volilnega okrožja in prireja pri zaprtih vratih volilne shode. Državno pravdništvo je ljubljanski policiji naročilo — na Gostinčarja paziti, kedaj se povrne. Zakaj žandarmerija v logaškem okraju pusti, da se tam Gostinčar nemoteno klati po farovžih. Državno pravdništvo lahko Gostinčarja takoj dobi, če hočei On ni šel ne v Dalmacijo, ne v Švico! Zdaj Gostinčar ni imun,
Šukljetova beseda? — koliko velja? Poroča se nam: V „Jutru" smo čitali, da je Pavšlar v zadnji porotni razpravi — tudi za dr. Neupergerja žalostnega spomina — pod prisego izpovedal, da mu je Šuklje v roko segel ter obljubil, da mu dežela vodne sile odkupi za 1,500.000 K. In čitali smo, da je Šuklje že j^na koncu dokazovanja (Šuklje je prebrisan tič) predsedniku porotnega senata poslal neko pismeno izjavo, v kateri trdi, da on lahko pod prisego potrdi, da tozadevno Pavšlarju ni dal [nobene obljube. Izvedeli smo tako po strani, da c. kr. dvornemu svetniku Pajku ta način Šukljetovega dokazovanja ni bil posebno všeč, morda ker kot bivši drž. pravdnik Šukljetove besede iz katerih drugih virov pozna. Pa deželnemu glavarju se končno tudi dvorni svetnik — kolega sta si — ne mara zameriti. Poskusil je srečo in skušal či-tati dotično izjavo; če bo šlo, si je mislil, bo šlo, če pa ne. se |pa dokazovanje vnovič otvori. Šlo ni, ker sta dr. Novak in dr. Frlan proti temu protestirala in ker bi bilo to po kazenskem pravdnem reku dokazovanja donesle ničnost. Moral je otvoriti novo dokazovanje. No pa to nas toliko ne briga, dasi težko verjamemo, če bi bil g. predsednik isto uslugo skusil napraviti tudi, recimo kakemu — delavcu. Ampak da je Šuklje zdaj dolžan s Pavšlarjem se javno pomeniti, mu res pod prisego oko v oko povedati, to ni res, kar ste Vi pod prisego povedali, ampak moja prisega je veljavna.
—	To, to nas zanima, kako bo to šlo. Kajti koliko velja Šukljetova beseda, če on tudi javno grozi, da bo koga radi tega tožil, ker mu je očital neresnico, to smo videli pri slučaju novomeškega prošta. Šuklje je dr. El-bertu nagrozil, da ga bo tožil, pa mi še do danes čakamo zastonj na to zanimivo tožbo, Koliko torej velja Šukljetova beseda ?
Barjanom na pomoč. Zadnji nalivi so napravili na ljubljanskem barju zopet povodenj. Del travnikov in njiv je pod vodo, pa še vedno dežuje. — Vsled vedne moče bodo poljski sadeži začeli gojiti, kar pomenja za barjanske prebivalce — lakoto in pomanjkanje. Poklicani faktorji naj odrede cenitev škode na polju in travnikih, potem pa poskrbe takoj tudi za primerno podporo!
Peter Majerle,
posestnik v Predgradu pri Starem trgu,
je samostojen kmetski kandidat volilnega okraja Metlika, Novo Mesto, Črnomelj, ki ga bodo volili vsi, da dobi ta okraj v državnem zboru dobrega zastopnika.
Enaka mera za vse. V nedeljo so skovikali čuki po Ljubljani. Priredili so obhod, ki je bil podoben silno žalostnemu pogrebu. Nekaj po-švedranih čukov je krevsalo za nekim Martinom Krpanom, ki je jahal skum-rano kluso. Poslednja kohorta v procesiji so jim bile stare amaconke, obupane device naših „čilih" čukov. Seveda v vrsti ni smel manjkati .kremenit" značaj, šolski voditelj Janez Jeglič in njegova trabanta Adolf Sadar in Matija Janežič, poslednji pravi prototip krevljastih čukov. Izgledi vlečejo. Obhoda so se udeležili tudi šolski dečki z belimi kokardami na prsih pod zaščito Janeza Jegliča. Vprašamo: ali tako izpolnjuje šolski voditelj Janez Jeglič odredbe šolskih ob-lastnij ? Ni li prepovedal c. kr. dež. šolski svet udeležbo šolske mladine na strankarskih prireditvah, Mi (ia pravimo: ^Enaka pravica za vse ! Če se bo v prihodnje udeležila šolska mladina kake sokolske prireditve, se ne sme nikomur skriviti lasu! Kako poživinsko se je moralo piti po obhodu v Rokodelskem domu, se je vsakdo lahko prepričal včeraj zjutraj, kdor je šel po Komenskega ulici. Vsa ulica je bila onesnažena. Po trotoarju so ležali izmečki neizmerno zavžite pijače. In v tako družbo puste stariši svoje otroke?! Eksfajmošter Jan^z Kalan, kje si bil ? Ali si bil tudi navzoč pri tem velikanskem pijančevanju ? Ubogi mož, kako malo uspeha celo pri svojih ljudeh!
Iz Fužin pri Ljubljani se nam
piše: V prostornih lokalih g. Kališka se je zbralo v nedeljo 11. t. m. nad 200 volilcev iz Stepanje vasi, Hrušice, Bizovika, Sostrega, D. M. v Polji, Studenca in Most izključno samih vrlih naprednjakov. Shodu je predsedoval vrl naprednjak g. Vrbinšek, koji je predstavil kandidata g. Tribuča, koji je na dolgo v jako poljudnem govoru, s kojim je neusmiljeno bičal izdajalsko in koristolovsko politiko klerikalcev ozir. dr. Šušteršiča. Njegovim izvajanjem so poslušalci pazno sledili, ter g. kandidata z burnim aplavzom in živioklici za njegov govor obilno nagradili. Opazilo se je, da se je za-počela ljubljanska okolica kar najlepše probujati v prid narodno - napredne stranke. Sodeč po splošni radosti zbranih volilcev v ljubljanski okolici črnemu klerikalizmu čim najhitreje zapoje mrtvaški zvonec, in sigurno je že danes, da dr. Šušteršič 13. t. m. zadnjikrat z upom na zmago kandidira v ljubljanski okolici. Kandidatura g. Tribuča je bila enoglasno in z živioklici sprejeta. Da, da, gospodine dr. Šusterčič, mi vstajamo in vas je strah. 'Tako je prav.
Franc Demšar,
posestnik v Zalem logu pri Železnikih
je samostojen kmetski kandidat v volilnem okraju Kranj, Škoija Loka in vsi zavedni volilci mu oddajo svoje glasove.
Noter v sredo gnezda kačje zalege ! Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča: Kaj takega še ni doživel naš »črni" Št. Vid, kot se je zgodilo pretečeno nedeljo. Naš St. Vid, tako kačje gnezdo, pa da se upa kdo sredi vanj stopiti, ki ni »naš*, kakor pravi
MALI LISTEK.
Klub slovenskih tehnikov.
V	Pragi je praznoval te dni ta Klub mali jubilej — svojo petletnico. Sicer to res ni dolga doba — kajti odkar študirajo slovenski tehniki v Pragi, ni še končalo svoj tek drugo desetletje.
Celih 200 let je že poteklo odkar se je ustanovila v Pragi tehnična in pred 100 leti visoka tehnična Šola. Toda dolgo ni pohajal noben slovenski tehnik tega češkega zavoda ampak je zajemal svojo tehnično izobrazbo večinoma na nemških tehnikah na Dunaju in v Gradcu.
Šele leta 1864, je prestopil prvi slovenski tehnik prag češke tehnike. Bil je to mož plemenitega srca in odprte roke, bil je velik dobrotnik praške visokošolske mladine, ki je pozneje študirala v Pragi. Bil je to pokojni nadinženir Tomšič, brat prvega urednika »Slov. Naroda*. Ko je Tomšič absolviral, so se vrata praške tehnike zopet tiho zaprla za dolgo, dolgo let.
Tudi za časa ljudskih taborov se
ni še spomnil slovenski tehnik Prage in študiral še naprej v nemških mestih. Sploh pa je bilo število slovenskih tehnikov tako minimalno, da bi se skoro ne moglo o tehnikih govoriti.
Toda koncem 19. stoletja so prišli slovenski tehniki zopet v Prago in od tedaj njih število počasi pa stalno narašča. Z naraščajočim Številom slovenskih tehnikov se vzbudila potreba strokovne organizacije, ognjišča, okoli katerega bi se zbirali slovenski tehniki. Tu je bilo treba vezi, ki bi jih vezala v celoto, v skupnost.
Tako je nastala misel po ustanovitvi slovenskega tehničnega kluba in dobivala vedno več privržencev, dokler ni konečno leta 1902. dozorela tako daleč, da se je ustanovil 12. novembra 1902. tehnični klub pod okriljem slov. društva .Ilirije". Ob zibelki tega kluba je stalo 8 tehnikov in krstilo novinca .Tehniški klub slov. akad. društva »Ilirija- v Pragi".
Začetek je bil torej storjen. Tedanji tehniki so odkazali klubu takoj delokrog in smer delovanju: prirejati strokovna in popularna predavanja, prirejati ekskurzije v praške tovarne in propagirati smisel za tehniko med slov. narodom.
Veliko delo so si naprtili naši predniki tehniki na rame, toda lotili so se ga sistematično in šlo je. Klub je
deloval in se razvijal. Poprijel se je zbiranja slovenske tehnične terminologije. Uspeh je bil, da se je izročila .Slovenski Matici" lepa zbirka slovenskih teminov.
Med tem pa je prišlo v Prago že več tehnikov, ki pa niso mogli biti člani kluba, ker niso bili v .Iliriji". Ustanovil se je samostojen »Klub slovenskih tehnikov v Pragi".
V	tem času se je porodila misel, izdajati tudi slovensko tehnično glasilo. Toda misel, kot je bila lepa, bi padla v vodo, pri znani malomarnosti slovenske javnosti, ki je sicer misel kot tako pozdravljala, da bi jo pa tudi dejansko podpirala, o tem ni bilo govora.
Zatorej so sklenili tehniki sami izdajati to glasilo, kot prilogo vsem večjim slovenskim listom. Bil je drzen korak, kajti ako pomislimo, da naj peščica slov. tehnikov izdaje na lastne stroške in riziko svoje glasilo, ki zahteva toliko duševnih in predvsem pa gmotnih sredstev, je bila to res drznost. Seveda so pri tem padalc pikre besede na slovensko javnost in prizadete kroge.
Toda tehniki so vendar nabrali toliko denarja z iskanjem oglasov itd. da je list izšel v 15.000 izvodih kot brezplačna priloga osmerih slovenskih listov. Strokovno uredništvo je prevzel
profesor Hnizsky, upravo pa profesor Germ.
Osmere one številke bodo pričale veliki idealizem praškega študenta. Nabiral je inserato in ko jih je nabral, je številka šele lahko izšla. Neki list je brezplačno prilogo celo tako razumeval, da si je dal plačati tudi poštnino.
Bridkemu razočaranju mladih teh-hnikov je sledila reakcija. Izkazalo se je, da se preidealnega podjetja brez občutne izgube časa ne zmore; prodrlo je spoznanje, da si je tehnik sam sebi vendar bližji in zato se danes polaga važnost predvsem na strokovno knjižnico, ki je članom že veliko koristila in pomagala, kajti pripomočki za tehniški študij so dragi. Na klubovih večerih pa se razpravlja o gospodarskih in tehničnih prilikah v domovini.
Dne 17. maja je Klub obhajal svojo petletnico. V modri dvorani »pri Vojvodih" so se zbrali praški tehniki, zastopniki »Adrije", »Ilirije", »Šumadije", »Prosvete", čeških tehnikov in študentk. Navzoč je bil tudi g. prof. Germ.
Njegovega tihega dela za narod in kulturo. Po tein referatu je govoril tov Jurečko vimenu »Adrije*, tov. Hrašovec je pa napil klubu v imenu »Ilirije*. Tudi Srb tov. Ilič kot za-
stopnik »Šumadije" je pozdravil iskreno našo petletnico in izrazil željo, da bi se združili vsi jugoslovanski tehniki v zvezo jugoslovanskih tehnikov. V imenu »eksekutive narodno - radikalnega dija-štva" je govoril tov. Šemrov in na-glašal veliki pomen inženirjev in tehnike za našo moderno dobo.
Po tem oficijalnem delu se je razvila živahna, neprisiljena zabava, in akademični pevski zbor nam je zapel nekaj krasnih pesmi.
Škoda je le, da število tehnikov v Pragi ne narašča kakor bi bilo želeti. Vzroki ležijo v strahovladi in duševni prostituciji, ki vlada danes po Sl°' venskem in se krasno zrcali v faktu*
da do danes ni dobil še.,,.‘ ‘ j eden P ra Žan štipend‘JJr Kdor pa dobi, mu je pot v Prag0 prta.	..
Večer je brzojavno inženir Baš ta, znani PrijatelJ vencev in profesor češke tehnik • Hrdzsky: »Z volitvami zadržan p ' sim sprejmite mojo iskreno cestiu • Imate veliko in častno nalogo, P zdigniti v tehnični smeri svojo domovino; naj vam naša tehnika daje najboljšo šolo. Na svidenje! Profesor Hrdzsky.“
naš župnik Zabret. Ko je prišel naš državnozborski kandidat g. Tribuč prvič med nas, je župnik Zabret ukazal svoji kačji zalegi, da ga popikajo, kadar se drugič prikaže. Na prvem javnem shodu se je morda iz cerkvenega denarja napojenim klerikalnim gadom res posrečilo ovirati shod. Takrat je župnik, sumljive zmage pijan, rekel: Tako bomo odslej vsak shod razbili, ki ne bo pod našo zastavo zboroval. Mi pa smo našemu kandidatu rekli: Poskusimo če bo to res držalo. Korajža velja 1 Noter v sredo kačje zalege! Napravili smo poizkus, in ta se nam je nad vse naše pričakovanje posrečil. »Jutro * je že včeraj poročalo o izborno uspelem shodu na Trati pri Žibertu ter skoraj še boljše sredi Št. Vida pri narodnem gostilničarju Francetu Cirmanu. Kot vljudni možje, smo poslali pošto do župnika Zabreta, da naj pride na shod, da naj tam pove, če kaj pametnega ve, ali pa magari da naj poskusi, kar je zadnjič obljubit, pa naj nam razbije naš shod. Pa glejte ga junaka 1 Zdaj, ko je za oknom skrit gledal na stotine in stotine naših zavednih mož, ki so morali zunaj stati, ker so bili notranji prostori prenapolnjeni, mu je padlo srce v hlače in nam je le sporočil: pri liberalcih jaz nimam ničesar iskati. Dobro, g. župnik, ostanite moško pri svoji besedi, drugače Vam bomo vrgli v obraz, da ste vkljub vsem Vašim blagoslovom vendar le — figa mož. In ko je potem še Kristan pripeljal svoje hrabre čete in se je zborovalo pred cerkvijo, tedaj župnik vzkliknil: Moj bog, moj bog, zakaj si me zapustil! Poslal je svojega kaplana najbrže, da poda zborovalcem svoj blagoslov. Pa nekateri vnanji zborovalci, ki so kaplana zamenjali za župnika, so mu začeli žvižgati „kaplan — marš* in čujte, kaplan ga je takoj razumel. Odšel je kot ranjkega šmarnogorskega župnika osel z izbercajočimi kopiti proti farovžu, župniku potožit, da je v Št. Vidu vera prišla v skrajno nevarnost. Niti e-den klerikalnih gadov se ni upal prikazati na površje. Ja, junaki so ti črni kerelci! Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. Zavedni kandidati ne potrebujejo orožniških bajonetov; tudi notri v sredi kačje zalege ne!
Državnozborski volilci volilnega okraja Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk, oddajte glasove
Franu Višnikarju,
deželnemu poslancu v Ljubljani!
O. Laschan, zakaj zapravljate občinsko imetje? Prejeli smo: To je znano.’v °a starem vojaškem oskr-bovališču podirajo stavbo, pri kojem delu se je nabralo veliko za nasipanje cest jako priporočljivega materijala. Znano je, da Laschan ta materijal prodaja — mogoče tudi še ceneje daje — svojim prijateljem in znancem. Znano je, da novi mestni park v Tivoli še danes ni gotov, da ga je treba na več mestih preje nasuti z materijalom, kot se ga dobiva pri podiranju vojaškega oskrbovaličča in kakor se ga potrebuje za nasipanje v bližini hiralnice, pri novi šoli na Prulah in sploh še na več takih javnih krajih. Laschan je obljubil, da bo pod njegovo vlado tudi novi park, ki služi tujcem v posmeh, domačinom v jezo, tistemu pa, ki ga noče napraviti, — ne rečemo ravno v sramoto, v posebno čast pa tudi ne. Slišimo namreč, da ni mestni vrtnar kriv, da parka ne more dodelati, marveč nekdo drug^ kj ga gosp. Laschan tembolje pozna, ker baje do-tičnemu mestnemu vrtnarju naravnost nagaja pri tem parku. To je torej znano. Ni pa znano, zakaj Laschan ne vporablja ugodne prilike, mestni občini koristiti s tem, pa si sedaj oskrbi za cenen cestni materijal, in ali to do-naša občini več dobička, če zdaj Laschan materijal morda pod ceno prodaja, sicer pa slabšega nad ceno kupuje. Gosp. Laschan, tako se ne gospodari !
Šiškarji so barabe. Dr. Šušteršič, |li kot so ga v nedeljo v Zgornji SiŠki njegovi »somišljeniki" nazvali, »gspud doftar Šut taršič", je svoje somišljenike — večinoma iz Ljubljane
hujskal proti Šiškarjem, češ, Šiftarji so same barabe. Šiškarji! Bodite s'Cer tega ali onega prepričanja, am-takega sramotenja kakor ga je j - Šušteršič naprain vam vsem javno *rekel in dal celo natisniti v „Slo-et»cu«, »e smete nase vzeti. To kruto Jat&otenje zahteva istotako zadoščenje.
a*ies vam je vsem, ki se čutite po-? etle. podana prilika, da Šiškarji kot »arabe nobeden ne bo volil tistega, ki L te pred vsem svetom osramotil z arabami.
Zad gensko jezero. Prejeli smo: Šiške tri ie srcdni‘ dc* Spodnje Nasto ^esedno rečeno plaval v vodi. sko ie l*° Je že slovito postalo šišen-sknrn 2er° ler poplavilo državno cesto 'mn |ina 100 metrov daleč. Ljudje so iau.ir, ,P0 ovinkih okoli prehajati dr-r?0- Pred Burgarjem in ob-£ lllSo je stala voda čez koleno morit- , red nekaterimi hišami so
al> s kupi gnoja zajeziti prodira-
nje vode v hišo. Nekateri poredneži so nasvetovali, naj gredo vsi Šiškarji v deputaciji k g. gerentu Zajcu ter naj mu stavijo predlog: G. gerentnaj skliče vse občinske zastopnike zadnjih let skupaj, pa naj gredo na jezero, kot k spomeniku njih neutrudljive delavnosti za občinski blagor in varnost življenja. Ko bodo vsi tam, naj se dajo fotografirati in ko bodo fotografirani, naj šišensko jezero izpijo, v večen spomin, da niso pustili napraviti požiralnikov. ki bi taka jezera namesto njih požirali. — Ta nasvet se tudi nam ne zdi tako prenapčen. Op. u-redništva.
Dr. Hudnik nastopil kazen. Dr. Hudnik je odklonil vsak korak, da bi prišel pod druge porotnike in je takoj prvi dan po obsodbi nastopil svojo 3 letno ječo. G. dr. Neuperger, ali Vas kaj srce boli? Namreč tisto srce, ki je bilo pri tej obtožbi tako nekam čudno razburjeno ?
Nesreča. Včeraj popoldne je padel poleg nove stavbe na Franc Jožefovi cesti neki voznik, ki je vozil kamenje, z voza in si je zlomil vrat. Pri tem je prišel pod voz, ki mu je šel čez prsa in mu je zlomil več reber. Bil je na mestu mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico.
Dva Čeha na majnikovem izletu. Bilek in Holav sta si prišla iz daljne Češke ogledat našo Kranjsko. Romantične tesni doli ob Savi so jima tako ugajale, da sta sklenila si jih natančneje ogledati. Spomnila sta se pa, da se da s tujim denarjem v žepu naravno krasoto še bolje občudovati. Šla sta v gostilno Ignaca Smuka v Sp. Logu tu imela sta srečo, kot je nima Kranjc na Češkem. Ob zidu je visel krčmarjev suknjič, v njem denarnica s 170 K. Sta si mislila, kaj, krčmar ostane tukaj, midva pa imava še daleč, hajdi z nama denar! Svojo praktično misel sta tudi praktično izvedla. S tem pa ni bil zadovoljen lastnik, poslal je fante za njima; skušali so se v hitroteko-tekmi in glejte, Slovenci so to pot zmagali nad Čehi. Ampak romantične soteske ob Savi so med tem zahtevale vstopnino 80 K. Draga je bila, ampak ko sta bratca Bilek in Holav radi ljubezni do tujega denarja morala dajati odgovor pred našim deželnim sodiščem, ju je ta ljubezen stala vsakega po 3 mesece čisto proste preskrbe v naši justični palači. Izgovarjala sta se, da sta denarnico našla pod mizo, in da bi jo bila z denarjem vred vrnila nazaj, da ju niso fantje pognali naprej. Ker češka gosta ne razumeta slovenski, je pri razpravi služil g. pravnik Lotrič kot tolmač.
Vsled zadnjih nalivov so vode narasle po vseh krajih in napravile obilo škode po polju in travnikih.
„Ideal“ kinematograf (poleg glavne pošte) ima vsako sredo in vsako soboto nov program. Ob lepem vremenu se vrše predstave na lepem novo urejenem vrtu. Program „ldeala“ je vedno zanimiv in zabaven.
Brivnice bodo v četrtek, dne 15. t. m. na Sv. Rešnega Telesa dan odprte samo do 9. dopoldne.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes in jutri v sredo v hotelu »Tivoli*. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Antonu Bonaventuri
za god dne 13. junija 1911.
Ovca slovenskih vrhovni pastir, daj že enkrat svoji čedi mir!
Nehaj pisati pastirske liste čez liberalce in socialiste!
Tudi brošur ne piši več, ki imajo ovitek rdeč!
Proti naprednim listom ne agitiraj, rajši svojim levite prebiraj!
Da ne bodo več tako lagali, časti kradli in obrekovali!
Pusti Čuke in Marijine device, oznanjuj rajši Božje resnice! Poštenih duhovnov nikar ne muči, hujskače rajši olike uči!
Da ne bodo prepirov sejali in Tvoje čede pohujševali!
Da ne bodo z vero kramarili in Tvojih ovca sleparili!
Pri Bogu izprosi Ti Tvoj patron malo več pameti, sveti Anton!
Če pa zaman je že prošnja vsaka, molitev bo Tvoje čede taka:
O Bog, odvali od nas že ta kamen za vse večne čase! Amen.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Cesarjevo zdravje.
Dunaj, 12. junija. Poročila o cesarjevem zdravju so precej zadovoljiva. Vendar so pomankljiva v toliko, da govore samo splošno o zdravju brez vsakih detajlov. Danes je sprejel cesar v avdijenci več strank, med drugim tudi ministra dr. Hochenburga in grofa Stiirgkha.
Volilni boj na Dunaju.
Dunaj, 12. junija. Volilni boj na Dunaju je dosegel danes vrhunec. Vse stranke pričakujejo mrzlično izida volitev. Posebno v osmem in devetem okraju je boj silno hud. V osmem o-kraju pride socijalist dr. Hartmann naj-bržje v ožjo volitev s krščanskim so-cijalcem Heilingerjem. V devetem o-kraju kandidira proti trgovskemu ministru drju Weiflkiichnerju tudi kršč. socijalec Heilinger, ki je to kandidaturo naznanil šele danes.
Izid državnozborskih volitev v slovenskih okrajih leta 1907.
Da bodo naši bralci lahko primerjali izid zadnjih državnozborskih volitev na Slovenskem s sedanjim izidom, priobčujemo sledečo statistiko:
Ime poslanca
Stranka
Volilni okraj
Glasov dobili
Hribar	N.	N.	S
Dr. Šušteršič	S.	L,	S.
Pogačnik	S.	L.	S.
Demšar	S.	L.	S.
Dr. Krek	S.	L.	S.
Gostinčar	S.	L.	S.
Dr. Žitnik	S.	L.	S.
Povše	S. L. S.
Dr. Hočevar	S L. S.
Jaklič	S. L. S.
Dr. Jarc*)	S. L, S.
Roškar	J S. L. S.
PišCk	S. L. S.
Dr Ploj	Slogaš
Roblek	N. N. S.
Dr. Korošec	S. L. S.
Dr. Benkovič	S. L. S.
Dr. Verstovšek**) S. L. S.
Grafenauer	S.	L.	S.
Fon	S. L. S.
Štrekelj	N. N. S.
Dr. Gregorčič	S. L S.
Dr. RybAf	N. N. S.
Skupni hrv.slov, Mandič	kandidat
Kranjsko.
Ljubljana (mesto)
Ljubljana (okolica)
Radovljica - Kr. Gora - Tržič Kranj - Škofja Loka Kamnik - Brdo Vrhnika - Logatec - Idrija -Cerknica Postojna
Litija - Višnja gora - Radeče Krško - Kostanjevica Vel. Lašče - Ribnica - Žužemberk
Metlika- Novo mesto * Črnomelj
Štajersko.
Maribor (okolica) - Ljutomer -Gornja Radgona Maribor (okolica) - Konjice -Slov. Bistrica Ptuj - Ormož Celje - Vransko Rogatec - Šmarje - Kozje Brežice - Sevnic - Laško
N.N.S.	SLS.	S.D.S.	Nemci
2589	1526	641	. f-: ’*•?■ * *«.)> 418
3092	2102	ožja volitev)	
587	4210	991	—
564	4112	791	—
415	4507	—	—
721	4800	—	—
1400	4731	1137		
2589	5648	168	—
—	4751	1302	—
1358	4564	—	—
321	3995	. .	....
1745	5382		—
839	6665	297	1706
317	4314	834	2077
2165	5390	—	1317
4131	2658	431	_
1654	1 4187	—	654
1857	| 3759	1690	403
Marenberg - Šoštanj - Slov.				
Gradec - Gornji Grad	—	—	—	—
Koroško.				
Borovlje - Železna Kaplja	—	4668	1436	2077
Primorsko.				
Gorica (okolica)	1652	3587	620	12011
Ajdovščina - Komen - Sežana	3277	3238	594	1087 <
	5003	3234 (ožja volitev)		
Tolmin - Kanal - Bovec	2645	5678	—	—
Trst (okolica)	4496	—	1409	6942
Podgrad v Istri	4885	—	—	288a
3594	4432	(ožja	volitev)
*) Izvoljen **) Izvoljen mogli dobiti.
1 Slovenska
pri nadomestni volltvi po odstopu prejšnjega poslanca Šukljeja. pri nadomestni volitvi po smrli poslanca Ježovnika. Natančnih številk nismo
agrarna stranka. a Italijani.
Volilni boj v Pragi.
Praga, 12. junija. V Pragi je bilo danes okolu 100 shodov vseh strank, V mestu kar mrgole orožniki z dežele.
Balkan.
Dunaj, 11. junija. Dunajski konservativni krogi popolnoma odobra-vanjo balkansko politiko grofa Aeren-thala in so jako hudi na Rusijo zaradi njenega vtikanja v balkanske stvari. Vendar pa zahtevajo ti krogi, naj Aerenthal poda glede Balkana pozi-iven program.
Zagreb, 11. junija. Kakor se v ukajšnjih dobro informiranih krogih zatrjuje, je Avstrija pomožila svoje >osadke na meji proti Sandžaku-Nov. “'azarju.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda & vin. — Za one, kt iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl ivečer.
Sodarskl pomočnik bolj prileten se sprejme Kje, pove upravništvo .Jutra”.	179/5—4
Dobro vpeljano rentabelno tovarniško podjetje išče 1. ali več komp. z glavnico 20 do 40.000 K, tudi se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo na „Prvo anon. pisarno" v Ljubljani pod ..Podjetnik".
326/5-3
Konj (kobila), koleselj in konjska oprava, vse v dobrem stanu se proda za 480 K. Kje, pove upravništvo .Jutra*.	184	3-1
Dijak išče s 1. julijem stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe pod „Ideal‘ na Prvo anončno pisarno.	332/3—1
Pes, lep in dober čuvaj, se ceno proda. Naslov pove Prva anončaa pisarna. 330/3—1
Nemeblovaiva mesečna soba se išče za 1. julij t. 1. Ponudbe s ceno pod ,1. julij* na Prvo anončno pisarno.	331/x—1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Katarina Kunej
po težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v starosti 34 let včeraj ponoči ob 2. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bo danes 13. junija ob 3. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi ji prijazen spomin!
Ljubljana, 12. junija 1910.
Žalujoči ostali.
KONCERT
Tamburaškega društva iz Zagreba se vrši od danes naprej vsaki dan v novo urejenih prostorih
hotela »ILIRIJA*.
Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča KAVARNAR.
Gospodična, vešča stenografije in strojepisja, želi primerne službe, Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod .Ljubljančanka. 3-1
Krepak mladenič sprejme službo sluge v kaki prodajalnj ali kje drugie. Ponudbe pod I. C. na Prvo anončno pisarno. 329/2—1
KORESPONDENCA.
„Punčkl“ naj dvigneta pismo.
332
Dva fantka želita v svrho zabave kore-spondirati z dvema luštkanima punčkama. Pisma na naslov .Fantka*, poštno ležeče, Ljubljana	185
Klic
v za slabokrvne In prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuž najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Naročajte in kupujte JUTRO
Izvod samo po 6 vinarjev.
van Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
□ o a
-
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
, Jutro4 se prodsga vTrstu
po O vinarjev
■v	toToaJsaraaeJa.:
Beclier Ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Možt, nlica Miramar, jtfagoio, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Itauiiaclier, Čampo Marziot Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Maseimiliana, Rončel), Ulica S. Marco,
Cecllittli, ulica deir Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Spdder, nlica Barriera, Lavrenčič, VojašniSni trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Llizatto, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Indubtria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščaki Ulica Belvedere.
Bencin motor
še malo rabljen, 2 do 3 konjske sile, pripraven za kmetovalce in sploh za vsako obrt se ceno proda, eventuelno tudi na obroke. Poizve se pri Premrl & Jančar, Dunajska cesta št. 20.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
V hiši „pri Anžoku“
v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št. 9
se oddajo takoj v najem tri lepe
suhe kleti, skladišče, hlev in podstrešje za seno.
Natančnejša pojasnila v gostilni istotam.
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo čns. izposojenih pianinov po jako nizki cciri.
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj »Glasbene Matice".
Velecenjenim prijateljem ter slav. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem izstopil kot večletni poslovodja vinotoča tvrdke Br. Novakovič v Sodni ulici in se popolnoma preselil v
v lastno hišo na Taboru 4
(t. j. na bivšem škofovem posestvu). Cenj. gostom bom z največjo pozornostjo postregel z dobro pijačo, kuhinjo
in prenočiščem.
Za »Cvičkarje“ imam starega pristnega dolenjca. Čez ulico znižane cene. Se priporoča z velespoštovanjein
I. BOLE, posestnik in gostilničar.
Pozor, peki!
Izredno ugodna prilika!
V Spod. Šiški, na glavni cesti, na najbolj prometnem kraju se odda s 1. avgustom v najem
pekarija
eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v Šiški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož si na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje.
Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter inštalater vodovodov ::
• • • •
m
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 In 10
Podružnic«: Stari trg S.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
BftbeHt - cementnim ikriIj«m (Eterntt) patent Hatttehek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lesno - cementno in itrešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska,
kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih rJutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Gg. botrom in botricam ŠroCam birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od . .	K	4-50	naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od .	K	9'70	„
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K	441—	„
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K	8-50	„
Prava* srebrna damska ura z verižico od	K	9'50	„
14 kar. zlata damska ura z verižico od .	K	20'—	„
Uhani zlato na srebro...........................K	1‘80	„
14 kar. zlati uhani.............................K	4*50	„
Največja in naj-solidnejša tvrdka
H. Suttner
Mestni trg (nasproti rotovža). Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko'
R
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	0	točna	postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ===== FIRNEŽ in ČOPIČi. ===== Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Cenjeni trgovci in  obrtniki.
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon štev. 299.	Poštni	predal	štev.	54.
, -. . j.,v vsm err ,mrn>&T bimbm
H
Telefon interaifli.m štev. 129.
r.	jw	w	At	in
Valjčni mlin v Domžalah
I BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moRo izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg Štev. 9.
Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Obleke zagospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo s*-*
A. LUKIČ štev. 19?8* PrCd Sk0t-°
(SI
Solidna postrežba!
Nizke cene!
"t#*
■ ■
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice
veliko znižane. 5E
Angleško skladišče obiek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni 5.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljan
po O vinarjev
v našle čLrxo 123
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Richter, Kongresni trg.
Češarfc, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzil kar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva ooau. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Pšeničnik, Židovska ulica-Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica.
, toloaJro,rc. :
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg.
Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Sv. Petra cesta.
Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Itemžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta.
Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta.
Likar, Glince.
Stcrkovič, Dunajska cesta
Ren. fond nad M K 610.000.
* MS: L|nbll@nslss Irciltna banka v L|nbl|aal
tetari t-J«iva tdica štev.
====== Podružnice v Spletu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. =
Sprejema vlage na knjižice m na tekači ra« ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4*
* ‘ lo-
če
X
S
5
JS
”5®
M
£
•m*
J5
"3
O
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
ŠeleaoLbnrgpava valica. žte-^r. 'V Cn.a,aproti erlscvTcii požfcl).
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Prrdirjmi na vrednostne papirje , in blago leiečev lavnih skladiščih.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trstu.
Vloge na knjižice
ul dneva vložitve 4lo do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko.
Akredetivi.
Menjalnica.
Eskomptuje
menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednost*1**1 papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija irebanjo srečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours-krediti. — Borna naročila.
Inkaso.
Fllijalka y Opatiji.