Leto XXIV., št. 124
UpravtuStvo: Ljubi (ana, Puccinijeva ulica S. Telefon H. 31-22. 31-23. 31-24
Inseraccu oddelek: Liublfana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon to 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase u Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje
Italije: Servizio Cona. Corr. Post. No 11-3118
PoStiina plačana v cotovinl Postgebuhr bar bezahlt
Ljubljana, četrtek i. Junija I944
Ms — Cena t- K
izhaja vsak das razen ponedeljka.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 0» Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se oe vračajo.
Der erbitterte Grosskampf in Italien
Britische Durchbruchsversuche in den Albaner Bergen ge-scheitert — Im Osten nordlich Jassy tieSgegliedertes feindJiches Stellungssystem durchbrochen
Aus dem Fiihrerhauptqnartier, 31. Mai. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Am Sud- und Siidostrand der Albaner Berge scheiterten auch gestern wieder alle mit starken Infanterie- und Panzerverban-den gefiihrten Durchbruchsversuche des Feindes in erbitterten Kampfen. Im Raum Lanuvio vvurden dabei von 200 angreifen-den feindliehen Panzern 78, meist im Nah-kampf, verniehtet. Der Gefreite Vetter in der Panzerjagerkompanie eines Grenadier-regiments sehoss mit seinem Geschiitz aus naehster Entfernung 11 Panzer ab. In den Lepiner-Bergen brachen marokkanische Ge-birgstruppen in unsere Sicherungslinien ein und erreichten nach hartem Kampf Carpi-neto. Im Abschnitt beiderseits Frosinone siidostlich Sora, sovvie bei und siidwestlieh Alfedena brachten unsere Nachtruppen in andauernden ziihen Kampfen das Vorgehen uberiegener feindlicher Krafte zum Stehen.
Kampf- und Naehtschlachtflugzeuge griffen Ziele im Raum von Cisterna sowie feindiiche Kolonnen und Batteriesteliungen im Raum von Aprilia mit guter Wirkung an.
Ein Verband deutscher Torpedoflugzeuge versenkte in der Nacht zum 31. Mai aus einem feindliehen Geleit im Mittelmeer einen Transporter und 3 Fraehter mit 23.000 BRT. Ein vveiterer Transporter, 5 Fraehter, sovvie ein Tanker mit zusammen 44.000 BRT vvurden beschadigt.
Im Osten durchbrachen nordlich Jassy Infanterie- und Panzerverbande von starken deutschen und rumanlsehen Kampf-und Sehlaehtfliegern hervorragend unter-stiitzt, ein stark ausgebautes und tiefgeglie-
dertes feindliches Stellungssystem und war-fen die Sowjets in harten Kampfen in die dahinterliegende Flussniederung zuriick. Das gevvonnene Gelande vvurde gegen wie-derholte starke Gegenangriffe der Bolsche-wisten gehalten. Jagd- und Schlachtflieger vernichteten iiber diesem Raum 69 feindiiche Flugzeuge.
In der Nacht zum 31. Ma! wurden die Kisenbahnknotenpunkte Kasatin und Fa-stow durch starke Verbande deutscher Kampfflugzeuge vvirksam bombardiert.
Sehiachtfiugzeuge versenkten im Finni-schen IMeerbusen drei sovvjetische Slche-rungsfahrzeuge, ein weiteres vvurde beschadigt.
Nordamerikanische Bomber drangen bei Tage in das Reichsgebiet ein und verur-sachten durch Abvvurf von Spreng- und Brandbomben in einigen Orten Schaden und geringe Personenveriuste. Luftverteidi-gungskrafte vernichteten 42 feindiiche Flugzeuge.
In der vergangenen Nacht vvarfen einige britische Flugzeuge Bomben auf Orte im rheiniseh-vvestfallschen Raum.
Im Kampf gegen die britiseh-nordame-rikanisehen Terrorflieger zeichnete sich eine Jagdgruppe unter Fiihrung von Major Freitag besonders aus.
Unterseeboote versenkten sieben Schiffe mit 29.500 BRT sovvie acht Zerstorer und Geleitfahrzeuge und schossen ausserdem sechs feindiiche Flugzeuge ab.
Seestreitkrafte, Bordflak von Handels-sehiffen und Marineflakartillerie vernichteten im Monat Mai 200 feindiiche Flugzeuge.
ansra
teror
S strcffJcsi!!! nad elvlfeo prebivalstvo v Italiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski — Razdejanje v Zadrti
v južni Italiji dobili od svojih vlad pristanek, da uničijo Rim, ako bi to olajšalo izvedbo njihovih vojaških načrtov, »dokument sramote«. Ta dokument, pravi
Milan. 31. maja. V zadnjih dneh se znova množe sovražni strahovalni napadi na nezavarovana itaiijanska mesta. Tako so na primer ang'eški bombniki napadli Florenco. V bližini >icne so v nizkem poletu obstreljevali nek to-v.ini voz. Pri Vercelliju sta bili razdejani kmečko naselje in neka šola. V nizkem poletu o obstreljevali liudi na cestah. Bilo je mnogo nrtvih in ranjenih, predvsem otrok in žena.
Na merodajnem mestu so objavili, da je r.lo pri napadih v zadnjih dneh posebno hudo -trzadeto mesto Zadar. 4 cerkve, med njimi tolnica in cerkev sv. Marije s samostanom in ■amostansko knjižnico So bile uničene, dalje pokrajinka bolnica, trgovska šola. neka gimnazija 7. drasoceno knjižnico, dva nadaljnja samostana. neka ubožnica, knezoškofijski in frančiškanski seminar, ki je imel tudi dragoceno knjižnico, ter narodno gledališče.
Haag. 31. maja. Uradno objavljajo: Anglo-ameriški strahovalni letalci So po napadih na francoske in belgijske civiliste pričeli s strojnicam napadati tudi nizozemsko civilno prebivalstvo.
Tako je bilo na zasedenem nizozemskem področju o binkoštih ubitih 22 Nizozemcev; 27 Nizozemcev je bilo hudo. večje število pa lahko ranjenih.
Zgražanje v Franciji
Vichv. 31. maja. Francosko časopisje objavlja poročila o zadnjih angloameriških strahovainih napadih na Francijo ter izraža v svojih uvodnih člankih ogorčenje in jezo vsega naroda. Zamanj so bili pozivi kardinalov in opozorila nevtralcev. tako pravi »Moniteur«, da bo tako razdejanje končno izpremenilo Evropo v kup razvalin. Kot odgovor so zavezniški bombniki svoje udarce podvojili. V nekem pastirskem pismu je izjavil pomožni škof v St. Etienneu. da je več kot nečloveško in sramota za človeštvo, da se je vojna izprevrgla v takšno razdejanje, moritev ljudi, žena in otrok. Človeka nedostojno je napadati ljudstvo, ki je brez orožja, iz višine 3 do 4 tisoč metrov ter bombardirati prebivalstvo v gosto naseljenih krajih z izgovorom bombardiranja »vojaških naprav«.
Pristanek Londcna in Washingtona na razdejanje Rima
Berlin, 31. maja. »Berliner Nachtaus-ga.be« imenuje vest londonske poročevalske službe, po kateri so vrhovni poveljniki britanskih in severnoameriških divizij
»Nachtausgabe«, pojasnjuje vsemu svetu, s kakšno miselnostjo in s kakšnimi nameni se Anglija in Zedinjene države vojujejo. List opozarja, da je nemško vojno vodstvo v letu 1940 z uspehom poizkušalo, da bi čim bolj prizaneslo Nemčiji prav posebno sovražno, a kulturno dragoceno francosko glavno mesto. Britansko in severnoameriško vojno vodstvo pa si očitno zelo prizadeva, da bi sporazumno z boljševizmom uničilo zibelko evropske kulture in prestolnico krščanstva.
Kako je bila bombardirana švedska ladja v grški luki
Stockholm, 31. maja. Švedski' dnevn k »Stockholms Tidningen« objavlja izčrpno poročilo o britanskem napadu na švedsko ladjo Rdečega križa »Wiril« v pristanišču grškega otoka Chios. Pri tem napadu je bilo nekaj mornarjev ubitih, še več pa hudo ranjenih.
Dne 7. februarja 1944. se je pojavilo nad Chiosom 6 angleških letal, ki so odvrgla v nizkem poletu bombe na pristanišče in tamkaj zasidrane ladje. Glavni cilj med temi ladjami je bila švedska ladja Rdečega krža. ki je prevažala blago med Pirejem in grškimi otoki. Ladjo, ki je bila natovorjena z živili za grško prebivalstvo so Angleži kar trikrat napadli, odvrgli nanjo bombe in jo obstreljevali z eksplozivnim strelivom, čeprav je imela razvito švedsko zastavo, zastavo Rdečega križa, na bokih pa znamenja nevtralnosti. Zastava Rdečega križa je bila še na posebnem drogu, ki so ga pritrdili na glavni jambor, da bi bila dobro vidna.
Izgube zavezniškega
letalstva v maju
Berlin, 31. maja. V zadnjih 24 urah so skupine angloameriških letal, ki so napadle Nemčijo in zasedene dežele, izgubile 110 letal, večinoma štirimotornih bombnikov. S tem se je zvišalo število sovražnikovih izgub v mesecu maju na 1312 letal. Nad 80% teh izgub gre na račun Američanov. S pristojnega mesta opozarjajo, da pri tem niso všteta letala, ki so bila poškodovana, in pa ona, ki so pristala na nevtralnih tleh. Ako prištejemo še tako zvane tihe izgube, letala, ki so padla v morje, ki so se pri pristajanju poškodovala, bo znašalo skupno število zavezniških izgub najmanj 1500 strojev. Izgube letalskega osobja znašajo 10.496 častnikov in mož.
Umorjeni otroci, žene in starčki
»Novo Vreme" prikazuje resnico srbskim anglafilom
Beograd, 24. maja. Boško Nedič, brat srbskega ministrskega predsednika govori danes v listu »Novo Vreme« na dušo oboževalcem Anglije in ob grozovitostih angloameriških letalcev proti srbskemu civilnemu prebivalstvu in vprašuje, kdo je imel prav, ali oni, ki so vedno trdili, da angleški politiki ne poznajo nikake sentimentalnosti, da je angleški narod suženj neke vladne klike, ki jo podpira svetovno judovstvo in prostozidarske lože, ter da se ne sme pričakovati s te strani nič dobrega, ali pa oni, ki so slepi in gluhi in nesposobni, da bi spoznali splošni položaj.
Polovica takšnih angleških prijateljev piše Nedič, bi morala poginiti, da bi se spoznala kruta resnica. Dnevno se vrstijo zgovorni dokazi te zmote, v katero je bil uspavan v teku let srbski narod, ki pa je sedaj u videl, kam so ga zapeljali. Cena tega spoznanja pa je draga: uničena mesta, požga-ne vasi, umorjeni otroci, žene in starčki, vse to so dokazi angleškega prijateljstva. Ali bo mrtvaški duh mrtvih bratov, sestra, staršev in otrok končno iztreznil režiserje srbske tragedije? vprašuje Nedič.
Srbski narod ne bo sprejel nikoli svoje svobode iz rok svojih morilcev, temveč zahteva osveto in pravično kazen.
Članek g. Boška Nediča je namenjen srbskim anglofilom, ki še vedno nočejo uvideti, da se srbski narod ne more, noče in ne sme boriti za židovske interese, temveč edino in izključno le za svoje. Takšnih za-peljancev, ki jim je g. Boško Nedič namenil svoj članek v »Novem Vremenu, pa je seveda tudi drugod na Balkanu vse polno in tudi med nami. še vedno se dobe namreč ljudje, ki mislijo, da se bore za slovenski narod, če se na naših tleh zavzemajo za vse mogoče druge interese, bodisi sovjetske ali angloameriške kakor pa za naše. Tudi tem našim zapeljancem bodo lahko samo nesreče, kakršne doživljajo sedaj Srbi, dokazale, da so v zmoti. Toda tedaj bo že prepozno. Zato bi bilo prav, če bi se raje že sedaj zamislili nad usodo srbskih otrok in mater in se iztrez-nili, še preden bi enak bič zadel tudi njihove hrbte!
Ogorčena velika borba v_
Britanski poizkusi proboja v Albanskih gorah so se Izjalovili — Na vzhsdu je bil severno od Jasija prebit globok sistem sovražnikovih postojank
Fiihrerjev glavni stan, 31. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na južnem in južnozapadnem robu Albanskih gora so se tudi včeraj v ogorčenih bojih znova izjalovili vsi z močnimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki izvedeni sovražnikovi poizkusi proboja. Na področju Lanuvija smo pri tem izmeti 200 napada-jočih oklopnikov večinoma v bližinskih bojih uničili 78 tankov. Desetnik Vetter iz čete oklopniških lovcev nekega grenadir-skega polka je s svojim topom prav iz bližine uničil 11 oklopnikov. V Lepinskih gorah so maroške platonske čete vdrle v naše zaščitne črte in po hudih bojih dosegle Carpineto. V odseku na obeh straneh Frosinona južnovzhodno od Sore ter pri Alfedeni so naše zaščitnice v trajnih žilavih bojih ustavile napredovanje nad-močnih sovražnikovih sil.
Bojna letala za nočne borbe so z dobrim nspehom napadla cilje na področju Cisterne ter sovražnikove kolone in topniške postojanke na področju Aprilije.
Oddelek nemških torpednih letal je v noči na 31. maj potopil iz neke sovražnikove ladijske spremljave na Sredozemskem morju eno prevozno in tri tovorne ladje s skupno 23.000 tonami. Neka nadaljnja prevozna ladja, 5 tovornih parnikov ter 1 petrolejska ladja s skupno 44.000 tonami so bile poškodovane.
Na vzhodu so severno od Jasija pehotni in oklopniški oddelki, podprti z močnimi edinicami nemških in rumunskih bojnih letal, prodrli močno izgrajen in globok sovražnikov sistem postojank. V hudih borbah so vrgli sovjetske čete v rečno nižino za postojankami.
Dobljeno ozemlje so obdržali kljub močnim boljševiškim protinapadom. Lovci in bojni letalci so nničili nad tem področjem 69 sovražnikovih letal.
V	noči na 31. maj so močni oddelki nemških bojnih letal uspešno bombardirali železniški križišči Kasatin in Fastov.
Bojna letala so v Finskem zalivu potopila tri sovjetske zaščitne ladje, eno pa poškodovala. Severnoameriški bombniki so podnevi vdrli nad področje Reicha ter povzročili z odmetom rušilnih in zažigalnih bomb v nekaterih krajih škodo in manjše človeške izgube. Protiletalske obrambne sile so uničile 42 sovražnikovih letal.
V	pretekli noči je nekaj britanskih letal vrglo bombe na kraje v rensko-vestfalskem podr«,x ju.
V	boju proti britansko-sevemoameriškim terorističnim letalcem se je posebno odlikovala lovska skupina pod vodstvom majorja Freitaga.
Podmornice so potopile 7 ladij z 29.500 tonami, 8 rušilcev in spremljevalnih ladij ter so poleg tega sestrelile 6 sovražnikovih letal.
Pomorske edinlce, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah ter mornariško protiletalsko topništvo so v mesecu maju uničili 200 sovražnikovih letal.
Finsko vojno psročllo
Helsinki, 31. maja. Finsko vojno' poročilo javlja:
Na Karelijskj ožini ponekod živahen sovražnikov topniški ogenj. Na srednjem delu ožine smo odbili poizkus sovražnikove naskako-valne čete, ki je skušala s težkim orožjem ter s podporo bojnih letal napasti naše postojanke Na zapadnem delu ožine smo na dveh mestih zavrnili sovražn kove naskakovalne oddelke.
Tudi na Maasclkaeški ožinj smo izjalovili sovražnikov napad, ki ga je pripravljal s silovitim topniškim ognjem.
K položaju na vzhodnem bojišču
Berlin. 30. maja. Mednarodni informacijski urad poroča o boj;h v Italiji:
Celotna slika položaja na bojišču v južni Italiji ni dobila napram zadnjim dnem nobene temeljne izpremembe. Opaženj So bili premiki angloameriških napadalnih oddelkov na zapadno krilo, proti kateremu so včeraj ves dan usmerjali angloameriški lovski bombniki in oddelki rušilcev posebno močne napade. Zavezniške letalske sile so imele nalogo podpirati zavezniški velenapad na Aprilijo in na področje Lanuvija. Posebne rmembe zasluži ugotovitev dejstva, da sta včeraj prvič nastopili obe britanski diviziji, ki sta na zunanjem zapadnem krilu, prešlj k napadu na nemški po-ložajni sistem, medtem ko sta sc v prejšnjih dneh zadržali popolnoma mirno. S podporo neke ameriške divizije oklopn'kov, kj jc morala podpirati napredovanje Britancev, So vdrle in-vazijske sile po večurnih ogorčenih borbah z nemškimi zaščitnicami v prve dele nemškega položajneoa sistema. Ker pa je nemško vod-' stvo ta napad že dalje časa pričakovalo, so zasedli glavni oddelki takoj zadaj stoječi položaj, na katerega so se povlekle tudi zaščitnice, ki so se včeraj ogorčeio jn žilavo borile. Vsi poizkusi zaveznikov, da bi vdrli sevemozapadno od Aprilije v te postojanke, so se izjalovili z nenavadno velik;mj izgubami. Nasprotno so dosegli v teku dneva po ogorčen h borbah pri Lanuviju vdor. ki so ga skušali razširiti z dovozom nadaljnjih edinic pehote in cklopništva. Z naglim sunkom nemških rezerv je bilo možno vdor južnovzhodno od kraja očistiti in južno-zapadno od Lanuvija je bila vdorna vrzel uspešno zapahnjena. V celoti so tukaj uničili oklopniški lovci in sredstva za borbo iz bližine 25 britanskih jn ameriških bojnih voz, nadaljnjih 13 pa onesposobili za vožnjo.
Južnozapadno od Valmontona je pridobil prejšnjega dne pričeti napad nemških oklopniških grenadirjev včeraj precej področja proti jugu ter je dovedcl do popolne vzpostavitve položaja. S sistematskim zoženjem vdora jc bila tukaj preprečena vsaka neposredna nevarnost prodora v smeri proti Valmontonu in Vel-letriju.
Nasprotno pa je uspelo dalje vzhodno neki ameriški britanski bojni skupini, ki jo jc podpiral močan cklopniški oddelek, vdret v kraj Ceccano. Da bi čuvali lastne sile jn da jih ne bi izpostavili nevarnosti polnim bojem od hiše do hiše je umaknilo nemško vodstvo tukaj čete na obrambno črto nekoliko severneje od kraja. Ker je to ozemlje jako prikladno za borbo oddelkov oklopnikov, računa nemško vodstvo z nadaljevanjem veleborb na tem področju, ki so jih včeraj podpirali številni bojni letalci.
Uspešni protinapadi pri Vitebsku
Berlin, 31. maja. Zjutraj na binkoštno nedeljo so izvedli nemški grenadirji sevemozapadno od Vitebska s podporo dveh 6kupin bojnih letal neko krajevno operacijo, v kateri so zasedli več že nekaj tednov izgubljenih oporišč in so svoje postojanke premestili nekoliko naprej. Bojnj letalci so izvedli številne napade na protiletalsko topništvo in sovjetske baterije havbic, kj so jih uničili z zadetki v polno. V popoldanskih urah so poizkušali boljševiki po močni topnški prpravi dobiti nazaj izgubljeno ozemlje z dvema napadoma v jakostj bataljona. Vsi protinapadi so se izjalovili že mnogo pred novo pridobljeno glavno bojno črto z občutljivimi sovjetskimi izgubami. Pri tem so obkolili grenadirji bojno skupino, ki se na gozdnem področju obupno brani jn ki bo kmalu uničena.
V drugih bojnih odsekih na področju Vitebska je bilo poleg obojestranskih živahnih topniških delovanj močno lastno ogledniško in naskakovalno delovanje. Grenadirji so predrli v sovražnikove postojanke ter uničili več bunkerjev. Neka druga naskakovalna četa je izpraznila sovražnikov strelski jarek in uničila tamkaj močno zgrajene bojne posojanke. Nemško topništvo je obstreljeval gibanje sovjet-
skih čet in težki topovi so razbili ugotovljene izhodiščne postojanke.
Po osvoboditvi zaledja zapadno od Vitebska. pri čemur so boljševiki. kakor je poročalo vojno poročilo 28. maja. imeli ponovno najtežje izgube, so nadaljevali nemški grenadirji z uspehom zasledovanje razbitih preostankov, kj so ušli obkolit vi. Pri tem so obkolili neko skupino tolovajev in jo uničili. Številni ujetn;ki in velike zaloge vseh vrst so padle v nemške roke.
Uspeh spodnjesaškšh grenadirjev
Berlin, 30. maja. V noči na binkoštno nedeljo sta dve spodnjesaški četi napadli v neki močno zamočvirjeni dolini zgornjega Dnjepra otok, ki je bil v sovjetskih rokah. Pet km dolga pot po deloma poplavljenem ozemlju je bila stalno pod silovitim sovražnim minskim- in strojni škim ognjem. V treh ojačenih oddelkih, ki so jih podpirali metalci plamenov, so se grenadirji in pionirji z več strani približali otoku, navalili nanj ter uničili otoško posadko. Ko so boljševiki v treh velikih gumijastih čolnih pripeljali oja-čenja. da bi razbremenili otoško posadko, so jih pustili v biižno nekaj metrov, nakar so jih uničili. Pri tem je večina boljševikov utonila v Dnjeprovih valovih. To nočno akcijo je podpiralo z dobrim ognjem tudi topništvo, ki je preprečilo sovražniku, da bi se nemoteno približal otoku z vzhodne obale. Sedaj je otok trdno v nemških rokah.
Eksplozija municijskega skladišča v Essexu
Stockholm, 31. maja. Kakor poroča Reuter, je v nekem kraju v Essexu eksplodiralo municijsko skladišče. Prebivalstvo so morali odseliti. Vsled velike nevarnosti so morali mobilizirati vso protiletalsko zaščito v okraju. Ogenj, ki je nastal po eksploziji, gase vsi gasilci iz okolice 30 milj na okrog.
Herr Prasldenrt Im Gespraeh mit den Bauern — Gosp. prezident se razgovarja s kmeti
Ali moramo vsi skozi grozote komunistične strahovlade?
Kdor je sledil razvoju komunistične revolucije pri nas, je opazil, da KPS ni postavila svojega zločinskega podviga na eno kocko. Svojega pogubnega dela ni izvajala istočasno z enako silovitostjo na vsem slovenskem ozemlju. Komunisti so hranili nekatere pokrajine za poznejši čas, da se ne bi v vseh naenkrat izčrpali in onemogočili. Te pokrajine naj bi jim bile nekaka rezerva ali poznejša žrtev. Ekonomijo sil, porazdelitev rizika in dolgoročno taktiko sta komunistom ukazovali negotovost glede trajanja vojne in bojazen, da bi se zaradi dolgotrajnosti revolucije ne pojavili utrujenost pri samih partijcih in še prej pri zapeljanem in zlorabljenem ljudstvu, iz čigar nesreče bi se nujno rodil povod za maščevalni odpor proti njenim zločinskim povzročiteljem, kakor se je rodil v krajih, ki so bili prvi na udaru komunistične revolucije. Ta taktika jc komunistom omogočala, da so prenašali težišče svojega delovanja iz pokrajine, v kateri so zgubili tla pod nogami, v pokrajino, ki še ni okusila dobrot rdeče strahovlade ali da so se z dovajanjem ljudstva iz te pokrajine poskušali obdržati v krajih, ki so jim vsled ijudskega spoznanja in odpora uhajali iz rok.
Zanimiva je vzporeditev te komunistične taktike z razvojnimi stopnjami komunistične revolucije. Razvoj rdečega nasilstva pri nas lahko delimo v tri stopnje in razdobja:
1.	Pripravljalno razdobje, ko je KPS z lažnimi narodnimi in osvobodilnimi gesli in skrita v družbi komunistov, ki so si dali ime »Sokoli«, »krščanski socialisti« in »kulturniki«, zbirala svoje sile v OF. —
2.	Razdobje politične in vojaške uporabe zbranih sil pod lažnim geslom »narodne osvobodilne borbe«. V tem razdobju se je komunistična OF proglasila za sam slovenski narod, za njegovo utelešenje in kot taka za edino oblast na Slovenskem. —
3.	Razdobje odkrite komunistične revolucije, ko je OF odvrgla vso slepilno navlako ter z besedo in dejanjem pokazala svoj pravi, strašni obraz, časovno je bil razvoj komunistične revolucije v nekaterih slovenskih pokrajinah različen, vsebinsko in glede pogubnih posledic za naše ljudstvo pa vedno in povsod enak, zato je bil in bo tudi odpor vedno in povsod enak. V Ljubljanski pokrajini in na Primorskem lahko zasledujemo časovno sicer različne, v vsakem drugem pogledu pa popolnoma enake razvojne stopnje komunistične revolucije, njeno usodnost za naš narod in njega enake samoobrambne nastope proti svojim uničevalcem. Medtem ko je bila OF ponekod že zdavnaj odkrito komunistična, je bila drugod še »narodno osvobodilna«. Razvojni stopnji komunistične revolucije v določenem kraju ustrezajo propagandna gesla OF, kar nam nazorno pokaže primerjava komunističnega propagandnega tiska, ki je izhajal ob istem času v raznih slovenskih krajih. Kar velja za komunistično propagando, velja tudi za komunistična dejanja. Ko je OF ponekod pobijala še posamezne »narodne izdajalce«, je drugod ie v polnem krvavem elementu vršila množestvene umore svojih političnih nasprotnikov brez razlike in brez vsakih moralnih aii nacionalnih razlogov. Med vsemi slovenskimi pokrajinami sta se komunistična revolucija in uspešna narodna protirevolucija razvili najbolj v Ljubljanski pokrajini. Na podobni poti je sedaj naša Primorska ...
Gornjo taktiko je komunistom omogočalo dejstvo, da se ni sosed nič naučil od soseda, vas nič od vasi, občina nič od občine in pokrajina nič od pokrajine. Vsiljujejo se vprašanja, ali mora res vsakdo na lastni koži okusiti komunistično strahovlado in priti po lastni nesreči do boljšega spoznanja, ali mora postati res vsa slovenska zemlja eno samo grobišče in pogorišče, ali mora res postati ves naš narod begunec, ali bo vsaj enemu delu Slovencev prihranjeno rdeče gorje, ali se bo vsaj en del rojakov okoristil s trdimi izkušnjami drugih? Komunizem že ima bogato krvavo zgodovino. Koliko gorja hi nam bilo prihranjenega, če bi bolj poznali zgodovino komunističnih revolucij in strahovlad v drugih deželah, ako bi bili v tem oziru bolj izobraženi in politično zrelejši. In če nas ni nič naučila zgodovina, bi nas morala vsaj sedanjost ln krajevna bližina dogodkov, izkušenj in primerov. Poučili bi se lahko pri Srbih, ki so bili na Balkann prvi deležni strašnega komunističnega »blagoslova« ln tudi prvi našli rešilno pot Iz nsodne preizkušnje. Za glasove, ki so prihajali k nam z juga, so bili mnogi med nami popolnoma gluhi. »Saj to ni res, to je zlobna propaganda, to je pretiravanje.. .!c, tako ln podobno so slepci In zapeljane! zavračali vsako pravočasno svarilo tn predragocen nauk, ki nam ga je nudila Srbija. Tako smo morali priti sami na vrsto. Za prvo žrtev med slovenskimi pokrajinami so si komunisti izbrali našo nesrečno Dolenjsko. Savojci so tu nndili komunistični revoluciji najugodnejše pogoje za njen začetek In razvoj. Niti ta naj-
Nadaljevanje na 2. strani spodaj
Von der antikommuntotfachen Manifestati on ln Grosuplje: Wahreud der Rede des Herrn Prasidenten — S pro tik omani stične ga zborovanja na Grosupljem: Med govom
» JUTRO« št. 124
2
Četrtek, 1. VI- 1044
se
kočevskih žrtev!
O priliki izkopa zemeljskih ostankov 52 slovenskih mož in fantov, pobitih na zverinski
način v Velikih Laščah neposredno po zasedbi Turjaka kjer je izdajalsko badovljevsko topništvo »izvcjevalo« komunistom velik usneh pro-t: slovenskim rojakom, je treba osvežiti spomin na one mnogoštevilne žrtve, ki so ob sa-vojskcm polomu na Kočevskem končale svojo življenj ko pot pod OFarskimj kroglami.
Turjak, Grčarice, Ilova gora so imena, ki govore o neomajni zvestobi slovenskih častnikov in vojakov do svojega naroda. Kočevje in Mozelj pa obeležujeta krvavi konec domoljubnih žrtev, ki so padle v roke svojim rdečim rabljem. Pri tem se mora najprej ugotoviti sramotno dejstvo, da je OF poklicala na pomoč badoljevsko vojsko, ker njeni tolovaji niso znali uporabljati težkega orožja. Badoljevsko; topništvo je po nalogu OF z veseljem streljalo na slovenske ljudi, da si je s tem odkupilo možnost svobodnega povratka v Italijo.
Obenem z Badoljevsko izdajo se je na Dolenjskem odigravala največja in najobupnej-ša žaloigra slovenskega naroda. Ujete ranjence s turjaškega gradu so komunisti pomorili takoj, ko sn jim padli v roke. Zdrave ujetnike so pobijali, kakor se jim jc zdelo. V Velikih Laščah sc pri postaji deloma postrelili. deloma poklali 52 mož in fantov, med temi zdravnka dr. Kožuha, sodnika dr. Zalokarja, mnogo dijakov, delavcev ter kmetskih fantov jn mož. Preostale so vlekli v Kočevje in jih strpali v zapore skupno s tistimi, ki So jih zajeli v Grča-ricah. na Ilovi gori in drugod. Njihovo število visoko presega sedem sto.
Brezdušni in zverinski poke! lanskega septembra in oktobra na Kočevskem je zavil nad sodem sto domoljubnih slovenskih družin v žalost nad grozovito usodo, kj jo je podla svo-jat tako imenovane Osvobodilne fronte izvršila nad očeti, sinovi in brati hudo prizadetih rodbin. Ogorčenje, kj je zaradi zverin^-rih umorov tiste dni vladalo po Ljubljani in po vsem podeželju. je razumljivo, pravičen pa je tudi globoki .srd. ki je prevzel vse poštene ljudi našega narodnega občestva.
Komedija v kočevskem kinu. kjer se bila »sodna obravnava« proti poštenjakom, je imela samo namen, da nekoliko zakrije zverinske umore. ki so se izvTŠili že pred »razpravo«, in da odvrne pozornost od množestvene načrtne meritve, kj sc je vršila vzporedno z imenovanim procesom ter se je nadaljevala tudi kasneje.
Uvod v to neizbrisno sramoto so bili dogodki v Grčaricah. Tamošnja skupina domoljubnih mož, kj niso priznavali nadute strahovlade OF in ki so tudi vedeli, da je obstajala »borba« OF edino v podlem sporazumnem sodelovanju s savojskima generaloma Rohottijem in Ceruttijcm. je bila vodstvu OF trn v peti in zoper njo so krivoprisežnikj poslali vso badoljevsko sodrgo, kolikor je je bilo voljne, da odide v hribe.
Ljubljana, 30. maja
Univ. prof. dr. Albin Ogris je svoje predavanje o slovenskem narodu in nevarnosti, ki mu preti od kolektivizacije družbenega in gospodarskega reda, nameni! predvsem onim optimistom, ki še vedno menijo, da bi se nazadnje za ceno nekaj žptev slovenski narod ohranil tudi pod boljševiškim režimom in tako počakal bolj urejene dobe. Vsem tem je g. predavatelj poklical v spomin nekaj dejstev kot dokaz, kako nevarno lahkomiselnost lahko pomeni to sterotipno ponavljano mnenje.
Programni nauk boljševikov je lenini-zem, t. j. revolucionarni marksizem, ki zahteva izvedbo revolucije po vsem svetu v kar moč pospešenem tempu V smislu tega nauka, ki temelji na dialektičnem materializmu, je nacionalna misel le del buržuazne ideologije, nasprotuje revolucionarnim ciljem in je njih izvedbi v oviro. Zato si komunizem povsod prizadeva zadušiti narodno misel in jo z vsemi sredstvi izkoreniniti. Skladno s tem mora v mm^mm————
Ali moramo vsi skozi grozote kemunistiene strahovlade?
Nadaljevanje s 1. strani bližji, domači, slovenski primer komunističnih strahot in razdejanja ni bil dovolj blizu, dovolj prepričevalen in svarilen za druge slovenske kraje, da bi pravočasno zapahnili vrata pred mednarodnimi brezdo-movinci in brezčutnimi uničevalci naših življenj, domov, družin, gmotnih, kulturnih in moralnih dobrin. Naši pošteni, a neizkušeni ljudje s Krasa in iz Goriške, ki so doživljali šele prvo ali drugo razvojno stopnjo komunistične revolucije, so nam, ki smo bili že v njeni končni stopnji, naivno zatrjevali: »Pri nas je OF čisto drugačna, boljša, pri nas pobija res samo narodne izdajalce ...«
Bili so časi, ko so Dolenjce in Notranjce, ki so v obupu in naravnem življenjskem nagonu zgrabili orožje, da se ubranijo proro-kov, ki so jim z umori njih otrok in požigi njih domov obljubljali »raj na zemlji« in državljansko »svobodo«, imeli drugi Slovenci za narodno nezavedne samo zato, ker sami še niso posejali svojih gozdov s tolikimi tisoči grobov, ker še niso zgubili strehe nad glavo, ker komunizmu brez krinke še niso pogledali v obraz, ker so bili šele v začetni stopnji komunistične revolucije, ker so bili njena »taktična rezerva«. Zakaj naj bi bil naš pridni in pošteni Dolenjec ali Notranjee narodno manj zaveden kot ostali Slovenci? Ali ni bil deležen iste narodne, politične, verske, moralne in kulturne vzgoje kot pretežna večina ostalih Slovencev? Samo sedanje drugačne razmere, ki sta jih roko v roki ustvarili med zasedbo savojski izdajalci in komunistična revolucija, so bile vzrok, da del nepoučenih Slovencev ni razumel dogodkov in pospešenega razvoja rdeče strahovlade in nujne narodne protirevolucije v Ljubljanski pokrajini. Pri enakih razmerah bi bil enak razvoj v vseh ostalih slovenskih krajih. To nam potrjuje razvoj na Primorskem, kjer ljudstvo za ceno lastnih trdih izkušenj že gleda brez prvotnih predsodkov ln očitkov na razvoj in položaj v Ljubljanski pokrajini.
Vsi Slovenci še niso šli skozi vse stopnje komunistične revolucije in z njimi združeno trpllenje. Vsi ti imajo še čas, da se pouče na primerih svojih bolj nesrečnih rojakov.
Te savojske zločince je OF slovesno po-milostila in je jadne badoljevske ostanke sprejela kot »sodruge, sobojevnike in tovariše« v svoje vrste. Vse kaže. da je OF d0 popolne sramote manjkal samo še badoljevski izdajalski element in da je bil s to stopitvijo naših in badoljevskih izdajalcev dosežen vrhunec podlosti.
Vzporedno s kočevskim »procesom«, katerega sramota bo za večne čase združena z imeni Kržšnik, Stante in Tomanič — pod tem izmišljenim imenom se zaman skuša skriti neki znani zločinec —, se je vršila zverinska morija ljudi, ki niso zakrivili drugega, kakor da so ostali zvesti svoji dani besedi. To je v propa-lic Avšičevega. Kidričevega, Baeblerjevcga in Kržišnkovega kova ravno največji zločin, kajti možje, ki drže dano besedo, so živ in pekoč očitek krivoprisežnim izdajalcem. Zato so morali pasti ravno ti najkremenitejši značaji, da je kanalja izdajstva dosegla svoje največje zmagoslavje.
Potek spopada je znan. Predali so se premoči badoljevskega topništva, ki je po nalogi vodstva OF obstreljevalo položaje domoljubov, predali so se na častno besedo in na svoboden odhod. Izdajalci in krivoprisežnkj pa so popazili svojo besedo in tako dokazali, da so brezčastna tolpa, drhal brez spodobnosti in brez osnovnega pojma za sramoto in čast. Takoj po predaji so bil: nekateri brezobzirno po-morjeni žc v Velikih Laščah vpričo domačinov, ki so s studom ugotovili divjaški pokol. Manjši del. k: so mu bili dodani posamezni ujetniki, ne imajoči prav nikakršne zveze z Marinčičem. Strnišo, dr. Plajhom, Žnidaršičem, inž. Sach-som. dr. Blaškom. Francem Žitnikom in drugim*', je prišel pred »sodišče« kočevskih rabljev, večji del pa je bil nadvse kruto pobit po ukazu politkomisarjev, poveljnikov »brigad« in drug:h poklicnih morilcev.
Naša zemlja n'tj v času turških napadov ni bila priča tako strahotnih umorov. Tem teže nas vse prizadevajo ti krvavi dogodki, ker so v danem primeru divjali proti lastni krvj roja-k:. še bolj pa to, da se je nnd poštenimi domoljubnimi možmi znašala zverinska podlost, razbojniška krutost in propala zavrženost.
Kidrič. Baebler. Kardelj, Kocbek. Vidmar. Avšč, Kržišnik in Stante — .ie le nekaj ;men za tisočglavo zver. kj se je z peklensko strastjo vrgla na uničevanje lastnega naroda — so predstavniki krivoprisežništva oni so odgovonv za krvave zločine nedavnih dni, vredn' pa so tem hujše obsodbe, ker so svojemu brezvestnemu početju nadevali hinavsko krinko nekakega rednega sodnega postopka. Ta gluma jc tem gnus-nejša, ker so sc :zda:alci in kriveprisežniki postavljali za sodnike poštenim in zvestim domoljubom. S kočevskim »procesom« jc OF dosegla vrhunec pokvarjenosti, podlosti jn nečloveškega zverinstva.
Verteilung von bezugsbeschrankten Lebens-mitteln im Monat Juni — Rationierung der
Presshefe
boljševiški družba postati antinacionelna tudi umetnost, leposlovje, sploh vse, kar je izraz narodne kulture. Seveda pa se komunisti, če jim tako ki'že, podložijo kot krinke za svoje revolucionarno delovanje tudi nacionalne ideje, ki pa jo tudi takoj zavržejo, čim mislijo, da so gospodarji položaja.
Tudi oni, ki upajo, da bi se bol:še\izem po sedanji vojni spremenil v nekakšno demokracijo, se morajo zavedati, da je v programu boljševikov ie diktatura prole-tariata in da vlada nekaka demokracija le med organiziranimi proletarskimi revo u-cionarji, ki pa naj ne presegajo nikoli 1—2% prebivalstva. Seveda bi mogel kdo oporekati, da uporablja boljševizem tipično metodo demokratske vladavine, namreč volitve. To je seveda res, vsakdo pa mora priznati — že po zgledu >p-v.h s\o-bodnih volitev« pri nas — da vsili komunistična stranka volilcem suvereno s- o o voljo, proti kateri je vsak poskus odpora nemogoč.
One pa, ki menijo, da bi se boljševiška kolektivizacija družabnega in gospodarskega reda pri nas n2 izvedla s takšno trdoto in doslednostjo kot v SSSR, je treba opozoriti na sklepe kongrerov ko-minterne. Peti kongres je sk'enil. da se naj izvede boljševizacija povsod po onih terostičnih metodah kot v SSSR k;ir smo dodobra spoznali že tudi pri nas. Leta 1925 so spremenili tudi pravila k m n-terne v smislu najstrožje centralizaci e, VI. kongres pa je ugotovil, da je ves svet že zrel za revolucijo, ki jo je t eba čim prej izvesti. Leta 1943 je bi'a kcmi"teina sicer formalno ukinjena, da pa je to 1? pesek v oči. dokazujejo hj-ve »I kvido-cijskega odbora«, ki nadaljuje pod drugim naslovom isto delo.
Da bi se Slovenci po boljševizaciji nikakor ne mogli ohraniti kot samobitna narodnostna skupina s svojo kulturno tradicijo, nam kažejo tudi razmere v Sovjetski zvezi, kjer uživajo narodnosti po ustavi sicer široko svobodo, praksa pa nam kaže popolnoma drugrčno sliko. Odločilni komunist;čni funkcionarji so s pomočjo boljševiške birokracije, ki je še vse nekaj hujšega kakor je bila carska, znali poskrbeti. da so to narodno kulturno avtonomijo odpravili, odroma ji prepvečili. da bi sploh oživela. Pri tem ne smemo pozabiti, da je SSSR vseskozi absolutistična država, kjer se upoštevajo narodno^tn* interesi le izjemoma iz razlogov taktične oportunosti. Edini, ki 'vedno in brezpogojno odloča, je komunistična stranka, ki je narodnostni ideji v bistvu nasprotna, sa" pomem boljševiški režim ekonomski cezari-zem, ki posega neizprosno tudi na vsa polja duhovnega življenja, kar pomeni zanikanje vsakterega svobodnega narodnega kulturnega življenja.
Opozorilo
Uprava policije v Ljubljani ugotavlja, da dnevno prihajajo na razne urade anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaja, ki se v večini primerov izkažejo kot neosnovane in kot sad medsebojnih razprtij in sovraštva. Zato se občinstvo opozarja, da se nobena anonimna ovadba ne bo več jemala v pošte v.
Ljubljana, 29. maja 1944.
Uprava policije
A. In Monat Juni verteilen Handler in der Stadt Laibach an ihre standigen Ab-nehmer bezugsbeschrankte Lebensmittel nach folgenden Verfiigungen:
1.	Auf die vom SVA in Laibach ausge-gebene Grundlebensmittelkarte: taglich je 225 g Brot auf dde Brotabschnitte. Ver-braucher, die anstatt Brot Mehi beziehen, bekominen:
auf 10 Tagesabschnitte je 186 g Emheits-mehl (zusarnmen 1.860 g),
auf 15 Tagesabschnitte je 186 g Roggen-mehl (zusarnmen 2.790 g) und
auf 5 Tagesabschnitte je 337.5 g MeSs-mehl (zusarnmen 1.687 g).
Beim Ankauf vom Mehi auf teilweise schon benutzte Lebensmittelkarte gilt das Verhaltnis: auf 2 Abschnitte Einheits-, auf 3 Roggen- und auf 1 Abchnitt Mais-mehl.
Weiter bekommen Verbraucher monat-lich:
1500 g Reis;
1500 g Teigwaren; auf einen Tagesabschnitt entfallen 100 g Reis bzw. Teig-waren;	'
500 g Zucker; auf einen Abschnitt entfallen 50 g;
300 g Salz; auf jeden Abschnitt entfallen 75 g;
100 g Waschseife; auf jeden Abschnitt entfallen 50 g.
Die Verteilung von Fetten wird nach-traglich bekannt gegeben werden. Hšindler, die Fette noch am Lager haben, diirfen diese unter keiner Bedingung an Verbraucher frtiher angeben, bevor dies nicht in der Tagespresse veroffentlichen sein wird.
Fleisch. Fiir den Fleischbezug sind zusarnmen 16 Abschnitte und zwar vom »51 — Jun« bis einsehlie&slich »66 — Jun« bestimmt. Die Verteilung vom Fleisch und alles damit Zusammenhangende \vird je-desma! in der Tagespresse veroffentlicht vverden.
2.	Auf die Kartoffelkarte entfallen:
1 kg Erbsen insege?amt auf die Abschnitte No 32, 33, 34, 35 und 36: auf jeden einzelnen Abschnitt entfallen je 200 g Erbsen.
3.	Auf die Lebensmittelzulasekarte fiir Ilandarbeiter (RD) und auf die Lebcns-mittclsonderzulagekarte tur Brot (fiir An-staHspcrsonen, werdcndc Muller) entfallen:
taglich je 150 g. Brot; Verbraucher, d;e anstatt Brot Mehi beziehen. bekommen:
auf 10 Tagesabschnitte je 124 g Einheits-meh! (zusarnmen 1.240 g),
auf 15 Tagc-sabschnitte je 124 g Rcggen-mchl (zusarnmen 1.860 g) und
auf 5 Tagesabschnitte je 225 g Maismchl (zusarnmen 1.125 g).
4.	Auf die Lebe:ismitte'z;i!agckarte fiir Sclnvcrarbeifer (TD):
taglich je 250 g Brot; beim Ankauf vom Mehi verteilen Handler:
auf 10 Tagesabschnitte je 20S.5 g Ein-hcitsmrhl (zusarnmen 2.C65 g),
auf 15 Tagesabschnitte jc 206.5 g Roggcn-mcfcl (zasaminen 3.087 g),
auf 5 Tagesabschnitte Je 375— g Mals. mehl (zusarnmen 1.875 g). Desweitcren menatileh: 300 g Reis, auf die Abschnitte fiir Reis und Teigwaren No 1. 2 und 3 und
3G0 g Tcigwaren, euf die Abschnitte No 4, 5 und 6. Auf jeden einzelnen Ab.-chniit entfallen 100 g.
5.	Auf d e Lebcnsmitle'zu'ag karte fiir Schvverabeiter (NTD).
taglich je 150 g Brct oder beim aus-schlieEslichem Meh le in k. uf:
auf 10 Tagesabschnitte je 289.3 g Eir,-heitsmebl (zusarnmen 2 S93 g).
auf 15 Tagesabschnitte je 289.3 g Rfggen-mehl (zusarnmen 4.3(0 g) und
auf 5 Tagcsabschnit e je 525.— g Mais-ir.ehl (zusarnmen 2.625 gj. D-jS\veiteren menatlich: 3C0 g Reis auf die Abschnitte fiir Re s und Teigvvaren No 1, 2 und 3 und SCO g Tcigvraren, auf die Abschnitte Nj
4, 5 und 6. Au' jeden einzelnen Abschnitt entfallen 100 g.
6.	Auf die Lebensmittelxula*ekarte »Do.
Ma« fiir Kinder bis zum 3. Lebensjahr (giiltig vom L V. 1944. weiter): 500 g Zucker auf den Abschnitt »a4«
7.	Etwaige Lebensmittelabgabe auf di3 Lebensmitteizulagekarte »Do. Mb« fur Kinder zwischen dem 3. und 9. Lebensjahr wird rechtzeitig in der Tagespresse veroffentlicht werden.
8.	Auf die Zulagekarte »Do. Mc.« fur Jugendiiche vom 9. bis zum 18. Lebensjahr (giiltig vom 1. 5. 1. J.):
0413 g Einheits-, 620 g Roggen- und 375 g Maismchl, alles auf den Abscnitt »c-49«.
9.	Auf die Krankenbrotzulagekarte: taglich 100 g Brot oder Mehi im Verhaltniss:
auf 10 Tagesabschnitte je 82.6 g Ein-heitsmehl (zusarnmen 826),
auf 15 Tagesabschnitte je 826 g Roggen-mehi (zusarnmen 1239 g) und
auf 5 Tagesabschnitte je 150 g Maismehl (zusarnmen 750 g).
10.	Auf die Krankenfleischzulagekarte: taglich 100 g Fleisch bei dazu bestimm-
ten Metzgern.
11.	Auf die Familienkarte »A«:
5 Schachteln Ziindholzer auf den Abschnitt »A-6«.
12.	Auf Familienkarte »B«:
10 Schachteln Ziindholzer auf den Abschnitt »B-6«.
13.	Auf Familienkarte »C-2«:
15 Schachteln Ziindholzer auf den Abschnitt »B-6«.
13. Auf Familienkarte »C-2«: 15 Schachtelni Ziindholzer auf den Abschnitt »C-6«.
Neben den schon bekannlgegebenen Le-bensmitteln vverden jene Verbraucher, d e Mehi auf Brotabschnitte beziehen, bei ihren Handlern auf Mehlabschnitte auch Pressheffe und zwar:
Auf einen Tagesabschnitt fiir Brot der Grundlebensmitte.karte je 1.6 g fiir den ganzen Monat 50 g,
auf einen Tagesabschnitt fiir Brot der Leben:-mitetlzulagekarte (RD) je 1.1 g, fiir den ganzen Morat 33 g,
auf einen TagesaDschnitt fiir Brot der Lebensmitteizulagekarte (TD) jc 1.8 g, fur den ganzen Monat 55 g und
auf einen Tagesabschnitt der Lebens-mittj!zul?gekc.rte (NTD) je 2.6 g, fur den ganzen Monat 77 g,
auf einen Tagesabschnitt der Lebcn:;-mitteIsondcrzuIagekarte (fiir Anvtait*per-senen und vverdende Mutter) je 1.1 g fiir den ganzen Monat 33 g,
auf den Abschnilt *C-4S« der Lcbens-mitetlzulagekarte »Do, >?c« fur den ganzen Monat 10 g und
auf einen Tagesabschnitt fiir Brot der Krankenlebersmiitelzulogeka te 0.7 g, fiir den ganzen Monat 22 g Presshefe. D e Zutcilung von Fre-fhefe an E'zeuger von Brotgeireide, die keine Abschn tt3 fiir Mehi bekommen. wird durch besond.re An\vei;ungen erfolgen.
B. Fiir Verbraucher, die Lebensmittel-karten in den Gemeiaen Ježica, Polje, Do-brunje und Rudnik beziehen, gelten samt-liche obigen Bestimmungen, ausser unter Punkt 2. (Kartoffelkarte), 8. (BrotkETte fur Kranken) und 9. Fiei ehkrankenkar-tcn). S?mt|iche Lebensmittel miissen Verbraucher bei zustiindigen Handlern in ihrer Gemeinde anschfffen.
Es wnd aufmerksam semacht, dass die Grundieben mitlelkarte fiir obige Ge-me nden der Laibacher gleicht, nur a-.ss iiber samtiiche Abschnitte wagrechte L'-nien in | chtg;uner Farbe iiberdruckt srid. Mil dieieni Lebensmitteikarten ist c'cr Ankauf bei La bacher Handlern umersagt, obv/ohl die Bezeichnungen der Abschnitte dies-rlb'n sind.
Die Zuteilung von Lebensmitleln in Mo-nate Juni an iibrige Verscigungs3m'er in der Frovinz \v'rd durch be-onderes F.und-schreice:i bekanntgegeben \verd.n.
radonlrsmfe
r-i « •
A. V mesccu juniju bodo delili trgovci v mestu Ljubljani svojim stalnim odjemalcem racionirana živila po naslednjih določilih:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico, ki jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani:
dnevno po 225 g kruha na odi ozko za kruh; potrošniki, ki nabavljajo namesto kiuha moko, bodo prejeli:
na 10 dnevnih odrezkov po 186 g enotne moke (skupno lb60g), na 15 dnevnih od-rezkov po 180 g ržene moke (skupno 27'JO gramov), na 5 dnevnih odrenkov po 337.5 g koruzne moke (skupno 1687 g). — Pri nakupu moke na že delno izrabljeno nakaznico velja razmerje: na dva odrezka enotna, na tri ržena in na en odrezek koruzna moka.
Nadalje bodo prejeli potrošniki mesečno:
1500 g riža in 1500 g testenin; na i) dnevni odrezek odnade po 100 g riža oz. testenin;
500 g sladkorja; na vsak posamezni odrezek odpade po 50 g:
300 g soli: na vsak posamezni odrezek odnade po 75 g;
100 g pralnega mila; na vsak odrezek odpade po 50 g;
125 g kavineera nadomestka »Proje« na odrezek ? Jun— 67«.
Določila srlede delitve maščob bodo objavljena naknadno. Trgovci, ki morda še imajo zalogo maščob, i«tih pod nohervm pogojem ne smejo oddajati potrošnikom preje, kot bo to objavljeno v časnikih.
Meso. Za nabavo mesa je določenih skupno 16 odrezkov, in sicer od »51—Jun« do vključno »Jun— 66«. Delitev mesa in vse s tem v zvezi bo objavljeno vsakikrat v časnikih.
2.	Na živilsko nakaznico za nabavo krompirja: 1000 g graha skupno na odrezke št. 32—36: na vsak posamezni odrezek odpade po 200 g graha.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD) ter na posebno dodatno živilsko nakaznico za kruh (za za vodar je in noseče žene):
dnevno po 150 g kruha; potrošniki, ki nabavljajo moko namesto kruha bodo prejeli: na 10 dnevnih odrezkov po 124 g enotne moke (skupno 1240 g moke), na 15 dnevnih odrezkov po 124 g ržene moke (skupno 1860 g moke), na 5 dnevnih odrezkov po 225 g koruzne moke (skupno 1125 g moke).
1
mvil m jam j ~ fcvssa
4 Na dodatno živilsko nakaznico za delavce nri težkih delih (TD):
dnevno po 250 g kruha; pri nakupu moke boeto delili trgovci: na 10 dnevnih cdrezk: po 206.5 g enotne moke (skupno 2005 g moke K na 15 dnevnih odrezkov po 206.5 g ržene moke (situpno 3097 g meket, na 5 dnevnih odrezkov po 375 g koruzne moke (skupno 1875 g moke). — Nadalje mesečno: 300 g riža na odrezke za riž in testenine št. 1 —S ter 300 g testenin na odrezke št. 4 6; na vsak posamezni odrezek odpade po 100 g.
5.	Na dodal »o živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (NTD):
dnevno po 350 g kruha ali pri nakupu same moke: na 10 dnevnih odrezkov po 289.3 grame enotne moke (skupno 2893 g moke), na 15 dnevnih odrezkov po 289.3 g ržene moke (skupno 4340 g moke), na 5 dnevnih odrezkov po 525 g koruzne moke (skupno 2625 g moke). — Nadalje mesečno: 300 g riža na odrezek za riž (testenine) št. 1—3 ter 300 g testenin na odrezek za riž (testenine) št. 4- 6. na vsak posamezni odrezek odpade po 100 g.
6.	Na dodatno živilsko nakaznico »DeM~ (za otroke do 3 let starosti), veljavna od 1. V. 1941 dalje: 500 g sladkorja na odrezek »a 4«.
7.	Morebitna delitev živil na dodatno živilsko nakaznico »DoMb« za otroke od 3 do 9 let starosti bo objavljena pravočasno v časnikih.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico »DoMc« za mladino od 9 do 18 let starosti (veljavna od 1. V. 1944 dalje): 413 g enotne moke, 620 g ržene moke in 375 g koruzne moke — vse na odrezek »c 49«.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 g kruha; pri nakupu moke bodo delili trgovci: na 10 dnevnih odrezkov po 82.6 g enotne moke (skupno 826 g), na 15 dnevnih odrezkov po 82.6 g ržene moke (skupno 1239 g), na 5 dnevnih odrezkov po 150 g koruzne moke (skupno 750 g).
10 Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno 100 g mesa pri določenih mesarjih.
11.	Na družinsko nakaznico »A«: 5 škatlic vžigalic na odrezek »A—6«.
12.	Na družinsko nakaznico »B«: 10 škatlic vžigalic na odrezek »B—6«.
I
13.	Na družinsko nakaznico »Cc: IS Škatlic vžigalic na odrezek »C—6c.
14.	Razen že objavljenih živil bodo prejeli tisti potrošniki, ki nabavljajo za krušne odrezke moko, vsak pri svojem trgovcu na odrezke za moko obenem Se kvas, in sicer: na enodnevni odrezek za kruh osnovne živilske nakaznice 1.6 g kvasa, za ves mesec 50 g; na enodnevni odrezek za kruh dodatne živilske nakaznice RD 1.1 g kvasa, za ves mesec 33 g; na enodnevni odrezek za kruh dodatne živilske nakaznice TD 1.8 g kvasa, za ves mesec 55 g; na enodnevni odrezek za kruh dodatne živilske nakaznice NTD 2.6 g kvasa, za ves mesec 77 g; na enodnevni odrezek posebne dodatne živilske nakaznice (za zavodarje in noseče žene) 1.1 g kvasa, za ves mesec 33 g; na odrezek »c—48« dodatne živilske nakaznice DoMc za ves mesec 10 g; na enodnevni odrezek za kruh dodatne živilske nakaznice za bolnike 0.7 g kvasa, za ves mesec 22 g. — Delitev kvasa za pridelovalce krušnih žit bo objavljena pozneje.
B. Za potrošnike, ki prejemajo živilske nakaznice v občinah Ježica, Polje, Dobrunje kaznice v občinah Ježica, Polje, Dobrunje in Rudnik, veljajo v vsem zgornja določila razen točk: 2 (nakaznica za krompir), 8 (bolniška nakaznica za kruh) in 9 (bolniška nakaznica za meso). Vsa živila m»»-rajo ti potrošniki nabaviti pri izbranih trgovcih v svoji občini.
Poudarjamo, da je osnovna živilska nakaznica za zgornje občine enaka ljubljanski, samo da so čez vse odrezke pretisnjene vodoravne proge svetlozelene barve. S temi nakaznicami ni mogoč nakup pri ljubljanskih trgovcih, čeprav so številke odrezkov iste.
Ostalim preskrbovalnim uradom v pokrajini bo objavljena delitev živil v mesecu juniju s posebno okrožnico.
Bolniška nakazila za junij
Boln kom. kj so po predloženih zdravniških spričeval h upravičeni dobivati posebne dedatke racioniranih živil, bo holni-ški odsek mestnega pr.eskrbovalnega urada deli bolniška nakazala za mesec junij vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure v priti riJu Turjaške palače v Križankah. Gosposka ul. 15. po naslednjem razpo:edu:
Od 1. do 9. junija samo bolnikom, Id ima jo pravico tudi za meso, tako- da pridejo na vrsto v četrtek 1. junija bolniki z začetnicami pr' mka A do D. v petek 2. junjja bolniki z začetnicami E do .T. v s>-boto 3. junija bolnik, z začetnico K. v ponedeljek 5. junija bolniki z zač&tn carni L do N, v torek 6. junija belniki z začetnicama O in P. v sredo 7. jun "a bolmki z začetnicami R do T in v petek 9. jun j a bolniki z začetnicami U do 2.
Od 10 do 19. junija drugim b-lnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto 10. iu-nr'a bo^ ki z začetarcanv A do <5. v p n'-deljek 12. junija bolniki z začetnicami D do H, v terek 13. junija bcln ki z začetnicami I do K, v sredo 14. junija boln ki z začetnicami L do N, v četrtek 15. junija bolniki z začetnicama O in P. v petek 36. juniia bolnik z začetnicama R in S. v soboto 17. jun ja bolniki z začetnicami š do U in v ponedeljek 19. junija bc-lnikj z začetnicami V do 2.
Od 20. do 27. jisn:.ia ho bolniški odsek de';! nakazila 7.a sladkor za dojenčke :n bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravn ških spričeval, tako da pridejo r.a vrsto v terek' 20. junija bolniki z zač"tn -cami A č. v sredo 21. junija bolniki z začetnicami D do H,v četrtek 22. junija bolniki z začetnicami I do K, v petek 23. jun ia boln ki z začetnicami L do N. v soboto 24. junija bolniki z začetnicami O in P. v penedeliek 23. juniia bolniki z začetnicami R in S. v torek 27. junija bolnik z začetneami š do U in v sredo 28. junija boln ki z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so- upravičeni lo-bivatj posebne bcln;ške dodatke, naj po-šHe-;o po nakazila od 1. do 10. jun .ja popoldne.
Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu f zikatu od 1 do 20. v mesecu.
Vsi upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu de-be p^-ič bolniško nakazlo, naj se z njim zg!ase na Pre-vcdu. Novi trg 4 II, zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek bo del 1 bolniška nakaz:-la strogo po objavljenem razporedu. Zamudniki bodo prejeli bolniška nakazila 'izključno- dne 30. junija t. 1. Če upravičenci zaradi nepričakovano prekinjenega uradnega poslovanja ne bi dopoldne pr šli na vrsto, naj pridejo v urad isti dan popoldne od 15. do 17. ure.
Bolniški odsek bo nakazoval za mesec junij po 400 gr ovsenih kosmičev za d a-betične bolnike.
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Dedatne živilske nakaznice za delavce za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad delil po štev lkah potrdil, tako da pridejo na vrsto v petek 2. junija številke 1 do 100. v soboto 3. junija številke 101 do 200, v ponedeljek 5. junija številke 201 do 300. v torek 6. junija številke 301 do 400, v sredo 7. junija številke 401 do 500. v petek 9. junija številke 501 do 600, v soboto 10. junija štev lke 601 do 700. v ponedeljek j 2. junija številke 701 do 800, v torek 13. junija številke 801 do 900, v sredo
14.	junija štev'lke 901 do 1000. v četrtek
15.	junija številke 1001 do 1100, v petek
16.	junija številke 1101 do 1200 in v soboto 17. junija številke 1201 do 1300.
Urad posluje v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3.
Dotrpela je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, svakinja, teta, tašča, gospa
Berta Pavletlč
roj. P e h a n i vdova po odvetniku
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 2. junija t. 1. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 31. maja 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
>JUTRO« St 124
3 —
CcUtefc, I t vi-1944
Gorica v dobrem varstvu
»Puška aH krampi«
Veliko zanimanje za »Goriški list« med slovenskim prebivalstvom
Gorica je simpat črno mesto tn se da po prijaznosti meriti z Ljubljano. Tudi Gorica je čista in intimna, svoj neizbrisen pečat ji daje slovenski živelj.
Ko se pripeljem z zgodnjim jutranjim vlakom, grem po Korzu, zasajenim z drevjem in stopim v kavarno »Garibaldi« na čaj. S človekom, ki je do-ma v okolici Gorice, se zapletem v pogovor in on obuja spomine na preteklost vse do današnjh dni, ki so jim dali domobrance ter lasten časopis. Ko vstanem, je že čas uradnih ur, zato se napotim v uredništvo »Goriškega Usta«. Obraz mlade tajnice v redakciji mi takoj pove, da je prikupno dekle.doma-činka.
Pozdraviva se z glavnim im odgovornim urednikom, mladim dr. Milanom Komarjem. Vesel je obiska iz Ljubljane in prvo. kar ga zanima, je to, kako smo sprejeli Ljubljančani vest o rojstvu slovenskega časop sa v Gor ci. Ko mu povem, da smo se veselili skupno z njimi, ml pravi: »Imeli smo velike težave, ker smo začetniki in daleč od Ljubljane. Naletel; smo na tehnične zapreke. Glede črk samih -n črkostav-c^v, k; se zopet polagoma priučujejo staviti slovensko. Tudi rdeči elementi, združeni z badoljevskimi izdajalci, so se prizadevali, vendar je b lo zaman, da bi zadušili nošo be?edo '"n resnico. Prva številka. je bila razprodana do zadnjega, tako da smo jo morali tiskati v treh nakla. dah.«
Ko greva z rrednikom Komarjem skozi Gorico v t:skarno mimo stoln ce, opomni na razveseljivo dejstvo, da je bi imenovan v stolni kapitelj msgr. Alojzij Novak, slovenski dekan iz C? nič. Sedaj so v kapit. Iju člani trije Slcvenc', vendar je pričakovati še novih, da bo razmerje ustrezalo tudi številčni večini slovenskih vernikov iz Gorice.
Tiskarna, kjer se tiska »Gor'škj list«, je Vi.vša Narodna tiskarna, danes Lukežičeva. Je preprosta, toda z dobro voljo se nekako I:-:haja tudi 7. nemodernimi stroji.
Ko vstopiva opoldne z doktorjem Komarjem v gostilno na obed, naju pozdravi vesela slovenska pesem in natakarica naju postreže v pr kupnem narečju. ^
Domobranski stotnik, ki ga ob';ščem v pisarni, se izrazi na moje vprašanje o po. Icža.u in razmerah objektivno. Ne hvali se preveč, toda v bodočnost zre optimistično.
Z uglednim goriškem meščanom starej. š h j et, s katerim me seznanijo popoldne, zopet pregledujemo položaj Goriške in sploh vse Primorske. »Ko je izšla prva številka--, mi pravi zavedni Goričan, »sem pritekel v eni sapi takoj v uredništvo in napisal našemu novemu listu pozdrav Gorice. Sedaj z veseljem pomagam kot do-T sn k uredništvu. Dosegli smo lepe uspehe, kljub težavam, ko vidimo, kako ljudje zjutraj ob sredah in sobotah čakajo v gručah na izid lista, m kako ga v gostilnah in družinah berejo na glas. Ni potrebno, da vam še enkrat govorim o našem položaju. Stara pesem je. kakor je bila pri vas, vendar pri nas še neprimerno huje: komunisti so izrabili nacionalni čut našega ljudstva v namene revolucije. Pri nas so bili previdni in se niso tako hitro izdali kakor pri vas. Pri nas se na primer dolgo ■ni pojavila na trobojnici rdeča komunistična zvezda. Danes agitirajo komunisti proti slovenskim šolam ter pljujejo v lastno skledo, zakaj sedaj je razvidno, da so njihova gesla o »osvoboditvi« laž. Zanimivo pa je, da strahujejo ljudstvo terenci, ki so premožni ljudje: trgovci, gostilničarji in mesarji. Verjetno jim imponira, da bi postali rdeč: oblastneži, rami komandanti m nolitkomisarji. Zsrodi se, da so tudi ženske vojaške referentke v tajnih celicah. Vendar je komunizem pri nas propadel, brž ko se je rod i. Potrebno je samo še, da čas izloči zadane rane, pa se potem obeta tudi naš; dežel: vsekakor lepa bodočnost, za kateio sc borijo danes v prvi vrsti domobranci, ki so jim nemške oblasti dali orožje, da si sami vzpostavijo red na svoji zemlji.«
Ko ob ščem v domobranski vojašnici goriškega rojaka nadporočnika Počkaja v njegovi pisarni, je prvo, kar mi pade v oči, ko se rokujem s tem slovenskim častnikom, šopek cvetja, povezan s slovenskimi trakovi. V cvetje je zaboden listek z napisom: »Dobrodošli!« Ko sedem, ogledujeva z nadporočnikom reljef Vipavske doline in on mi tolmači položaj preti komunističnim krdelom. O fantih mi govoii, da so navdušeni, posebno še, ker so med njimi tudi mnogi Dolenjci, ki so prvi okusili rdeči teror. »Kadar 'napadamo, moram
slovenskih narodnih straž
vedno pazit',< nadaljuje komandant posadke, »da ml ne uhajajo preveč naprej od navdušenja. Komuniste presenečamo neštetokrat in na najrazličnejših mestih, tako da niso prav nikjer varni. Ko se poslovim, odidem po Korzu na trg, kjer prodajajo po 8 lir kg lep h, čeprav še zgodnjih češenj. V slaščičarni me postreže mlada prodajalka, ki mi pove zgovorno, da je Slovenka. »Ce govorim slabo slovenščino, ne smete misliti, da nisem Slovenka,« mi pravi, ko jo vprašam po poreklu. »Hudo bi se lahko zmotili, če bi po govorici sklepali na narodnost. Sedaj beremo slovenske knjige in moj zaročenec, ki zna prav dobro slovensko, mi je rekel, da se moram tudi jaz priučiti lepe slovenščine.*
Tudi pri 40.000 prebivalcev b:oieči Go. rici, ki ji danes dajejo še poseben poudarek slovenski domobranci, se mi predstavi prispodoba, ki govori vedno za to, da je vas pravilno merilo vsakega naroda, predstavi se mi prispodoba obroča, ki se zožuje iz zdrave in kmečke goriške okolice proti sred šču Gorice. Zdi se mi, da je neizbežno, da se ta obroč skrči in bo mesto tako našlo samo sebe.
Epilog in apel
Vlak drvi iz Gorice, obenem bežijo kršni bregovi, zelena polja, murve, grozdne police. In v meni se odloči, da ta zemlja ne sme propasti Tako se mi zagrize v možgane misel, kakor da je uresničitev odvisna samo od mene, zakaj čutim moč, da bi gore premikal in ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi propadla ta dežela in ljudje, v katerih se pretaka taka kri, kakršna je tudi moja dediščina po materi.
Ali naj pustimo zemljo, da bo izgubljena za vse večne čase, da bo utonila v krvi in apatičnosti? Trdim: za večne čase, zakaj brezdvomno je, da so ure zgodovinske. In je mar tako težko razumeti večno resnico, da se na svetu ne dobi nič zastonj. temveč se zasluži vse le z borbo? In kaj naj naredimo z ljudmi, ki te resnice ne morejo razumeti in se zanašajo prej na vse druge nego na samega sebe. Ali jih naj tepemo kot trmastega paglavca ali pomilujemo kot nesrečnega za-slepljenca? Kako naj pomagamo tistim, ki še dfnes ne vidijo naših internacionalnih komunistov v ostudnem objemu z izdajalskimi ter zahrbtnimi badoljevci?
V duhu se ozrem na Ljubljano. Pri tem mislim na vas, sovrstniki v letih! Miclim na vas, ki še danes omahujete! Mladi ljudje v najlepših letih, polni moči in načrtov, ali boste dopustili, da bo vas zgodovina obsodila, ker se niste odzvali klicu domovine, ker ste si zamašili ušesa, ko vas je klical trpeči, krvaveči, teptani in zatirani narod, ko so vas klicali zvpuščsni bratje ob Soči. pod Nanosom v Tolminu in Kobaridu, na Nabrežini in v Devinu ter v Bovcu in Trbižu!? Kaj res somi hočete, da bo treba udariti ob mizo in ponoviti stavek, ki ga je izrekla ljubljanska mladina, bataljon domobrancev-prostovoljcev pred tričetrt leta na ljubljanskih ulicah: »Puška ali kramp!«?
Abzeichen der sIowemschen Volks\vachen im Kiistenland
BELO" RDEČE MODRO
i ma
Grb slovenskih narodnih straž na Primorskem
Sestavljen je po grbu kraljevine Ilirije; ladja, kli pluje po morju je Jazcnova »Argo«, le da je bila v ilirskem grbu rumena. tu pa je rdeča, da pridejo do izraza naše narodne barve.
Ali boste pri teh vrstah kleli mme, ki sem jih napisal, in smatrali, da vas tiransko pestim, ali pa boste odobravali in pristavljali: »Tako je!«
Niti s prvim niti z drugim niste še ničesar storili Treba bo iti vase, izprašati si vest, odločiti se za narod proti oma-hljivcem in izdajalcem ter reči očetu in materi: »Dajte mi nahrbtnik, prišel je čas, čas ko smo hodili nekoč na izlete in letovanje, sedaj pa grem tja, kjer je moje mesto. Grem na mesto, ki je zame častno!«
Odločite se in vaša vest bo mirna kakor sinji Jadran po viharju.
Mogoče si bolan na srcu ter ne prene-seš vojaških pohodov! Nič za to, potrebni so tudi prosvetarji in propagand isti z močno besedo in z močnim peresom. Potrebni so tudi strojepisci in stenografi. Muziki
I bodo zabavali tovariše po opravljena službi, dober dijak trgovske akademije bo kot pošten in spreten ekonom v zadovoljstvo vsej četi na mestu v skladišču. Zdravnik in medicinec bosta skrbela za bolne in ranjene. Crkostavec bo pripomogel, da bo slovenska beseda in resnica o domobranstvu in komunizmu prišla med ljudstvo hitreje in brez tiskovnih napak. In zopet drugi se bo obnesel kot č'an policijskega zbora, kjer bo častno izpolnil nalogo, zavedajoč se, da gre za več kot za policaja iz bivših »klerikalnih in liberalnih« režimov, iz čacov naše medsebojne nesmiselne in smešne ter škodljive gonje.
Odločite se in nikoli vem ne bo žal! Primorski bratje vas bodo blagoslavljali. Morski valovi bodo bili ob pečine in topoli se bodo veličastno zibali v pozdrav vam :— stražarjem ob Jadranu, kakor vam bodo primorska dekleta jeseni trgala lepe velike grozde ter vam ponujala sladkega in kipečega mošta v zahvalo, ko boste kockali skozi vas. prepevajoč naše pesmi.
Ljenko Urbančič
Čas sončenja In kopanja je prišel
Neka) podatkov o ljubljanskih umskih in letnih kopa* fišclh — Gradnja kopališča v Koleziji Je odložena
Bliža se nova kopalna sezona. Ob bregovih Ljubljanice pri odcepu Gruberjevega prekopa
so že postavljene klopi in slačilne kabine. Prvi kopalci so se senčili že aprila, za binkošti pa jc bilo ob vodah vse polno ljudi. Ni daleč čas, ko bo obrežje Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, še bolj pa kopališče »Ilirija^, ob delovnih dneh, zlasti pa ob nedeljah, na gosto posejano s kopalci.
Ja\na kopališča so vseh Ljubljančanov tikajoča se zadeva. Zato je zanimivo, kaj poroča o njihovem obratovanju v lanskem letu mestni fizikat v svojem letnem poročilu. Poročevalec za to panogo mestnega zdravstvenega in h:gien-skega delovanja ugotavlja uvodoma, da je mesto razmeroma slabo prcskrb'jeno z javnimi zimskimi kopališči. To je nedvomno res. mnogi Ljubljančani, ki so se pred vojno radi zatekali v okrilje Sore. Save in šc kam drugam v neposredno ljubljansko okolico, bi pa dodali, da tudi z letnimi kopališči ni mnogo bolje, če ne morda šc slabše.
Poročilo dodaja, da se čuti potreba po gradnji novih zimskih kopalsč zlasti na periferiji, kjer vel ko število stanovanj nima svojih kopalnic. Nedvomno bo v najbližji bodočnosti treba zgraditi zimsko kopališče za meščanski in svetokrižki okraj. Sedaj obratujejo v Ljubljani naslednja kopališča: mestno kopališče v Prečni ulici, mestno kopališče v mestni hiši na Jegllčevi cesti, iavno kopališče hotel i S'ona v Franč škanski ulici in javno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje delavcev. Pr"na kopališča so zgrajena v sedmih šo'skih poslopjih, svoja pršna kopališča imajo nekatere šport-ne organizacije.
Mestno kopališče v Prečni ulči jc že zastarelo, medtem ko ima kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti krajevnejši značaj. Lani sc je izvedla na zahtevo mestnega zdravstvenega urada asanacija zimskega kopališča hotela Slona. kateremu se jc predpisa! nov kopališki red. Z mski bazen športnega društva Ilirije ima interni značaj.
Letnih kopališč ima Ljubljana več: mestno
kopališče na Ljubljanici, brezplačno mestno kopališče na Špici, kopališče Ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici, najmodernejše in tudi za mednarodno tekmovanje uporabljivo pa je letno kopališče društva Ilirije, ki je zgrajeno na mestnem svetu in s pomočjo mestne občine.
Izredne razmere so preprečile nadaljevanje gradnje modernega mestnega kopališča v Koleziji. Zgrajen je že veliki bazen, druge naprave pa bodo morale čakati, dokler sc razmere ne ustalijo. Bazen jc bil za silo opremljen s prhami in ga ljudje uporabljajo za sončenje.
Ker se prebivalstvo ni moglo kopati v okoliških rekah. zlasti v Savi. ki jc imela vsa leta glavni dotek kopalcev iz Ljubljane, se je posebno izkazalo brezplačno kopališče na Spici, ki je bilo lani izpopolnjeno z novimi zdravstvenimi napravami. Pisec poročila o javn:h kopališč h v L;ub'jani priporoča, naj se to kopališče obdrži kot trajna ustanova in naj sc celo r?.zš:ri vzdolž bregov Ljubljanice nad Spico. Kopališče bi moralo bitj izpopolnjeno z igrišči, čolnarno in plavalnimi bazeni jn naj bi služilo zdravstveni kulturi vsega prebivalstva, zlasti zboljšanju zdravja mladine v predolsfci in šolski dobi.
Lani so se pojavili med kopalci zaprtih kopališč primeri vnetja očesnih veznic, ki so imela nekako ep:d:mični značaj Po mnenju specialistov za očesne bolezni so bili to tako imenovani bazenski katarji olesnih veznic, kj je njihovo zdravljenje trajalo povprečno po 14 dni. Glede na veliko preobremenitev zaprtega bazena športnega društva Ilirije je mestni zdravstveni urad izda! posebno navodilo za razkuževanje in pogostejše menjavanje kopalne vode. Že v avgustu se nso poja\ili več novi primeri bszen^ccga katarja očesnih veznic. Mestni zdravstveni urad jc poskrbel tudi za letošnjo kopalno sezono potrebne predhodne ukrepe za preprečenje pojavljanja te redke očesne bolezni. ki je v Ljubljani dos'cj skoTaj nismo poznali. Trajne okvare vezirc odnosno zrkel kot posledica te bolezni n so bile ugotovljene.
besed o dežju
Letošnji deževni maj, kj jc pravo nasprotje prejšnjih suhih mesecev, nam daic priliko, da natančneje prenvrtrmo tega neluiboga gosti naš:h krajev v spomladanskem in jesenskem
času.
Prvo. kar mcTamo storiti, jc to. da si ogledamo. kako dež nastaja. Kakor nam jc znano iz šole, vsebuje zrak. ta za življenje tako potrebna zmes dušika in kisika, skoraj ob vsaki temperatmi neko določeno množino vode, in s:cit v cb'iki nevidnih vodnih hlapov, ki presto Icbde v ozračju.
Cim višja je zračna temperatura, tem večja je količina hlapov.
Ob temperaturi 0°C vsebuje na primer lm' zraka največ 5 g vode. pri temperaturi 10° C že 9,2 g vode in pri temperaturi 40° C že nad 50 g vode. Množino vlage v zraku merijo meteorologi s psihrometrom ali pa manj natančno s higrometrom.
Vzenvmo sedaj, da se mora z vodnimi hlapi prepojen zrak iz določenega vzroka dvigati. Tako prehaja iz toplejših krajev v hladnejše, saj je znano, da so v višinah nižje temperature kakor pri tleh Če vsebuje na primer zrak pri tleh, kjer vlada temperatura 20° C. le kakih
12 g vode na kub. meter (zrak torej n! nasičen, sicer bi vseboval 17 g) in se začenja dvigati, postme že v višini, kjer vlada temperatura 14°. z vsebovano vlago nasičen.
Kaj se zgodi, če jc zrak nasičen z vlago in čc sc mu dovaja Še nova vlaga?
Nevidni vodni hlapi se začenjajo polagoma /gošeevati v majhne drobne kapljice, ki se združujejo v oblake.
Če nastopi nenadna ohladitev pri tleh. se zgosti vlaga s pomočjo kondenzac jskih jeder (prah i. dr-) v meglo. Prav lepo smo to videli 27. novembra 1943. ko je po sončnem opoldnevu padla med 2. in 3. uro popoldne megla. Povemo naj šc to. da sta
megla in oblak fizikalno eno in isto.
Ko se zrak šc nadalje dvrga, sc zgoščujc vedno več vlage. ob'aki postajajo težji in gostejši. in končne ne morejo vodne kapljice več lebdeti v zraku, temveč začno padati na zemljo kot dež. odnosno sneg (če vlada temperatura pod 0° C) Najnovejša meteorološka dognanja pravijo, da so bile mnoge vodne kapljice najprej snežnke, ki so se šele v toplejših p'asteh spremenile v vodne kapljice.
Odgovoriti moramo le na vpraSsnje, zakaj
se zrak dviga. V glavnem poznamo dva vzroka. Postavimo, da se srečata dva nasprotna vetrova; na eni strani hladen, suh in težak veter — sever, na drugi strani lahek, topel in vlažen jug. Ko se srečata, nastane najprej zračni vrtinec, nato pa težki sever izpodrine juga v višine, kjer se začno dogajati že prej omenjeni pojavi: kondenzacija vlage In dež je tu. Drug vzrok dviganja zračnih mas so visoka gorovja (n. pr. Alpe). Ko pridejo južni vetrovi do takega gorovja, se morajo ob njegovem južnem pobočju dvigati. Tudi tu se vlaga kon-denzira in nastopijo že prej omenjeni meteorološki po-'a vi. Ko preide južni zrak že vrh in ko je oddal večino deževja južnemu pobočju, se začne na nasprotni strani puščati in se pri tem segreva. Sedaj postane južni veter topel in suh. Takemu vetru pravimo fen ali snego-žer.
V naše kraje prihajajo južni vetrovi z
morja,
sc torej precej vlažni in prisiljeni dvigati se ob južrnh Alpah.
Glede na dobe. kdaj je najbolj deževen čas in kdaj najbolj suh, bi lahko razdelili geografski prostor, v katerega spadajo naši kraji, v rri področja. Prvo področje obsega Primorje in sploh vse kraje v njegovi bližini. Med drugimi kraji spada v to področje tudi Trst, Gorica in ob njegovi vzhodni meji tudi Kranj. To področje karakterizirajo trije precej mokri meseci, in sicer marec, junij in oktober. Največja količina pade v oktobru, naj manjša pa v januarju, odnosno v nekaterih krajih v avgustu. V oktobru pade v Trstu povprečno 111 mm dežja, to je 111 litrov na 1 m2, v Gorici pa 140 mm. V januarju pade v Trstu 70 mm dežja, v Gorici 84 mm. v Kranju pa je minimum šele naslednji mesec, ko pade 77 mm dežja (pozna se že vpliv naslednjega padavinskega področja). Nasledjc področje, v katerega spadajo tudi kraji Ljubljana, Kočevje, Črnomelj in Kamnik in ki zavije prav pri Ljubljani proti jugovzhodu, ima primamj maksimum v oktobru, sekundarnega pa v juniju in padavinski minimum v januarju ali februarju. V Ljubljani pade v oktobru povprečno' 170 mm dežja in v fcbniarju okoli 65. V Kočevju pade v cktcbrue okoli 180 mm. v februarju pa 74 mm. Največji pas se začenja vzhodno cd sredn'ega. V njem leže poleg druph tudi kraji: Maribor. Ptuj. Brež ce in ob njegovi južni meji tudi Celovec. Ka-rakteriz;ra ga največja kol;člna padavin v juniju (v tem mesecu ima Maribor povprečno 120 mm dežja. Ptuj 132 mm. Ce'cvec ima izjemoma padavinski maksimum v avgustu, ko pade nad 120 mm dežja). Tn razdelitev jc nazorno popisal in raz'ožil g. dr. Osksr Rcya v Geografskem vestnku.
Za količinsko karakterizacilo padavin v teh krailh je potrebno, da poznamo letne količine padavin v določen'h kraj h geografskega prostora. Že malo bolj vzhodno od Maribora, to ie nekje onkraj Mure. pnde letna količina padavin pod 1000 mm (Maribor sam ima 1038 mm) in se nato čedalje bolj znižuje. Tako pade v KobMiu na primer letno le 750 mm padavin. Na Štajerskem in Koroškem so naj deževne j ši meseci poletni.
Od vzhoda proti zapadu prehajamo vedno bolj v deževne kraje.
Največ padavin pade v teh krajih na južnih pobočjih gora. ki So v bližini morja. Kot zelo deževna področja moramo posebej omen ti južnozapadne dele Julijskih Alp. ko pade ponekod do 4000 mm dežja. To se pravi: če voda (dežcvnica) ne bi odtekala, bi bil vodni sloj visok po enem letu tam do 4 metrov. Ljubljana pa bi bila po preteku enega leta 1.5 metra globoko- pod vodo. Od Julijskih Alp proti jugu se začenja letna količina padavin zopet nižati, in imamo v Ljubljani letno le 1500 mm. v Istri pa le 900 mm dežja. Malo večio količ"nc dežia kot Ljubljana ima Pohorje (na nekaterih krajih do 1600 mm).
Naše kraie lahko štejemo med mokra področja.
Sc celo na Škotskem in Norveškem, kjer je mnogo dežja, nimajo take količine padavin kot mi. Najbolj deževni kraj na Zemlji je gora \Vaialea na otoku KAVAl-ju, ki ima letno 12.5 metrov padavin.
H koncu šc nekaj o ljubljanskem deževju. Letno pade v Ljubljani povprečno okoli 1500 mm dežja. Najbolj mokra mescca sta junij in oktober, ko pade 146. odnosno 170 mm dežja. (To povprečje velja za dobo 1881—1915. Povprečna količina za daljšo dobo je malo drugačna in pade potem v Ljubljani v oktobru 165 mm dežja). Najmanjša količina padavn je v februarju (70 mm dežja), v januarju pa le za 10 mm več. Letna količina padavin v Ljubljani jc precej podobna oni v Kočevju.
M. Borko
KULTURNI PREGLED
m
Večkrat citirani švicarski soc:olog Wilhelm Popke se v svoji 1. 1941 izišli knjigi »Die Gcsellschaftskrise der Gegenvvart« dotika tudi r. java. ki ga filo!o:ke šole ne opažajo ali vsaj ne razčleni a jo, kateri pa ne more uiti pozorni »ti tako kritičnega sociologa kakor je prav \Y. Ropke. Že v članku »psihološko ozadje s lobne krize« (Jutro, 18. maja) so bile na-vedene med znaki pešanja višjega okusa in p olštvenja nagnenj tudi »splošna brezstilnost, p manjkljiva spoštljivost. pod'vjavanje knjiž-rrh jez;kov in obubožan je govorice z odmiranjem živih izrazov«. Tako poplitvenje je po Rorkejevih dognanjih, ki so vedno podprta zlasti na duhovno-kulturnem, socialnem in političnem področju z mnogimi tehtnimi argumenti. posledica pojava, ki ga imenuje Ropke »Vermassung«, t. j. pomnožičenja. Že Gustave Le Bon je v svoji »Psihologiji množice« in v raznih drugih spisih proučil izenačevalne in poplitvujoče vplive množice, ki ne trpi nobenih visok:h vzletov in v kateri mora kakor v deroči reki utoniti posameznik z vsem svojim notraniim življenjem, če hoče. da ži\i z množico. Ropke proučuje maso in njene kvarljive nagibe in vplive v raznih drugih, sodobnih po-javh in prihaja tako tudi k vprašanju, kako je pomnožičenje današnje družbe vplivalo na tako rahločutni duhovni instrument, kakor je joz;k?
Ropke piše med drugim: Pojavi pomnožičenja v jeziku posameznih narodov So zares vredni večje pozornosti, kakor so je bili do-sihraal deležni. Zdi se, da gre v tem primeru za raziskovalno področje, ki je še ostalo po-^iaa, česar pa ni težko razumeti, če
.42
vemo, da je sociološko razčiščevanje pomnožičenja jezika še zelo mlado. (Prvi prispevek te vrste bi utegnilo biti delo Weinbenderja v 8. zvezku časopisa »Osteuropa« o ruskem jezikovnem razvoju). Seveda je že bstrovidni Nietzsche nekaj slutil, o čemer priča 104 afo-rizem njegove knjige »Frohliche \Vissenschaft«. S pomnožičenjem jezika ne mislimo- samo tendence po izravnanju vseh narečnih razločkov in popolne centralizacije jezika, marveč tudi njega intelektualiziranje. kakor je lastno vsakemu pomnožičenju in ki poteka cd duhovne častilakomnosti poPzobražcncev. Že W. H-Richl (»Die biirgerliche Gescllschaft, 6 izdaja, 1866) je posrečeno pisal o »sleparju«, ki se mu je zdelo potrebno, da »življenjskotople nazore, robato naturno izrazje tiste družbene plasti, v kateri je sam zrasel, odpravi in jih zamenja s tujimi našopirjenimi frazami « Medtem ko »iz govorice in iz nazorov kmečkega človeka izhaja stara prvinska na turna sila našega jezika, iz govorice meščana bogato, šroko izobilje njegovega pomladansko močnega procvita, iz abstraktne, izkrtačene in po modi izlikane govorice razumniške aristokracije pa njegova starostna izživelost.«
Nihče, kdoT je zasledoval razvoj jezika v zadnjih sto letih, piše Ropke nadalje, ne mere prezreti, kako se pojavlja v izdajski obliki njegovo pomnožičenje. kakor se razodeva v načinu govora in v čedalje močnejšem širjenju papirnatega, enoličnega, nepoštenega, poluiz-obraženskega jezika, ki ga vsak brbljavo posnema in ki s svojimi shematično izdelovan mi skovankami postaja jezik vsakogar jn vseh. Pomnožičenje jezika se ne kaže samo v tem, da
sc stalno potiska v ozadje organsko besedišče kmečkc-regionalnega izvora in da se nazoren jezik vedno bolj nadomešča s surogatom pa-pirnato-abstraktnega jezika, amnak tudi v tem, da izgublja jezikovni čut vedno bolj svojo ostrino. da se pojavlja grozna otopelost za zakone materinščine in hkrati tudi za log ko. Ljudje ne govore samo kakcr k?k kuhure preobjeden velemestni masovni človek, marveč kaže njih govorjenje tudi naglico: hočejo z jezikom im-penirati ali pa koga cp'aš;ti. drugega tsko rekoč z besedami osliniti Kakor poulična popevka izriva narodno pesem, tako gobezdave in kratkoživo ve'emestno izrazje izriva dialekt. Ropke navva na to primerjavo s švicarsko nemščino ki zaradi tega ker je ondotna govorica N> blizu živemu ljud-kemu jeziku, kaže nannanj znakov sodobnega jez kovnega pomnožičenja. V tem pa vidi tudi možnost jezikovne obnove, kj vodi nujne nazaj k ljudstvu, h kmetu. k njegovemu jeziko\nemu čutu. ki ni pokvarjen in top. kakor postane le prehitro jezikovni čut izobraženca in šc bolj polizobra-ženca
Tako odseva tudi iz jezika današnja kriza, ki je v duhovnem smislu posledica splošnega pomnožičenja. asfaltne civilizacije, kakor se je razvila v mest h: v nemalo meri je tudi posledica dejstva, da so »višje« družbene plasti izgubile korenine v ljudstvu Nalik bi lahko našli vse polno: na pr. \ zbanallzirani ali pa preveč tchnično-eksperimentalni muziki, ki v delih premnogih skladateljev izgublja sleherno vez z ljudstvom in z organičnim razvojem narodov ter postaja takisto papirnato-abstraktna. in »mednarodna«; dalje v slikarstvu, ki se je odreklo zaradi mode in njenega »dernier eri« neposrednosti in naturnosti itd. Če se hočejo narodi izmotati iz uničujoče krize, se morajo vsepovsod vračati k svojim koreninam, ne da bi zaradi tega zatajili možen in resničnim po-
trebam ustrezajoč napredek, ter pozabil na pridobtve tisočletnega dela in boja za človeško dostojanstvo in moralno veličino.
Pri Slovencih se tudi žc pojavljajo znakj sodobnega pomnožičenja. čeprav n so tako zelo opazni. Banaliziranje ježka smo opazili v nekaterih proizvodih naturalistično-tendenciozne-ga slovstva zadnj h dvajsetih let. V valovanjih našega besedja in izrazja kakor so ga povzročale razne struje in politični vplivi, pa smo občutili tudi poskuse izenačujočega papimato-abstraktnega, enoličnega, živim vrelcem ljudske govorice oddaljenega jezika. V slovstveni produkciji zadnjih treh. štirih let je nastopila očitna sprememba smeri. Literatura se spet vrača k ljudstvu; nafumest in prečiščena tradicija premagujeta papirnato shematično besedje in izrazje. Regionalistični pisatelji, ki se oglašajo z dobrim' deli, zopet — kakor pred 80. leti Fran Levstik — prisluškujejo kmetu in navezujejo iezikovni razvoj na zdrave ljudske korenine. Zdi sc, da bo šla po tej poti tudi ostala F.vropa. brž ko se zvedrijo njena zamra-čena obzorja in ko sc za uničujočimi viharji začne rodovitno in poglobljeno delo obnove.
Slikar Matej Sternen
Ob razstavi portretov priznanega slovenskega umetnika Mateja Sternena je izdala »Socialna pomoč«, prirediteljica te pomembne umetnostne manifestacije, katalog, v katerem je objavljala študija iz peresa umetnostnega zgodovinarja univ. prof. dr. Frahceta Štele-t a z naslovom »Slkar Matej Sternen«. Študija se v svojih teoretičnih pogledih na razstav-Ijalčevo stvarjanje v glavnem ujema s predavanjem. ki ga ie imel prof. Štele pred izbranim občinstvom ob priliki otvoritve razstave. Iz študije posnemamo nekatere odstavke:
Kot umetnik in človek je Sternen izredno zanimiv pojav. Čeprav je V Monakovcm doživel ob Ažbetu in njegovi družbi najbujnejši razcvet tako imenovane bohčme, lahkožive, za dunajsko in monakovsko ozračje značilne umetniške družbe, ni podlegel njenim vabam, ampak je v vsem življenju obdržal resnost moža, čigar ponos je v tem. da si z vztrajnim delom služi svoj kruh. Njegovo življenje lahko imenujemo en sam delavnik, kjer se najčistejši umetniški zalet prepleta z marljivostjo ročnega delavca, ki se zanima tudi za najbolj rokodelski tehnični posel, združen z življenjem, napredkom in uspehom svojega poklica. Globoko v naravi zakoreninjena mu je še ena, zanj značilna poteza, da s svojo umetnostjo nI nikdar špekuliral, da je nikdar ni ustvarjal zaradi dobička ali reklame, ampak vselej kot napleme-nitejše razvedrilo. Mnogi ljudje, ki &o ga poznali kot restavratorja, sploh niso vedeli, da tudi kot umetnik kaj zna in pomeni. Zato je Sternenovo umetniško delo tudi nekam težko pregledno.
Brez najintimnejše zveze s tehničnimi problemi slikarstva, ki si jo je Sternen pridobil s svojim restavratorskim poslom, njegovega umetniškega dela ni mogoče razumeti. Dokazal je s tem tudi, da znanje in vztrajno delo umetniku ne škoduje, ampak ga samo dviga, sevč. če je po naravi tudi res umetnik. S svojim delom in uspehom pa je tudi potrdil nedvomno resnico, da mora biti pravi restavra-tor tudi resničen, vse VTednote zaupane mu umetnine čuteč in spoštujoč umetnik, ne pa mogoče samo suhoparen tehnik ali celo pre-vejaa ponarejevalec.
Kot tehnično interesiran umetnik je imel Stemen posebno veselje s slikarskim poukom. Že v Mcnakovem je 1. 1905/6 ustanovil kratkotrajno šolo. Leta 1907 sta v Ljubljani z Jako-pičeni skupno ustanovila tako šolo, kjer pa
Kronika
*	Civilni naslovi v nemški vojski so odpravljeni. Po najnovejši odredbi se zdaj v službi nemške vojske in v vojaškem uradnem dopisovanju ne smejo več navajati civilni naslovi vojakov (doktorji, inženirji in podobno). Vojaki se smejo podpisovati, naslavljati in ogovarjati samo z vojaškim činom. Samo vojaki posebnih strok, n. pr. pri zdravstvu, živinozdravništvu, avtomobilih ali pri inženjeriji vojne mornarice ter častniki visokih šol in podobni, smejo, v kolikor delujejo v svojem poklicu, navajati svoje naslove skupno z imenom.
*	Zamenjavanje nakaznic je prepovedano. Višje deželno sodišče na Dunaju je obsodilo dve osebi, ki sta bili obtoženi, da Sta zamenjali svoje tobačne karte za oblačilne karte. Vsaka taksna zamenjava je namreč prepovedana in kazniva, zato sta bili obe osebi obsojeni za zaporno kazen.
Iz Lfisblfane
U— Nov grob. Po težki in dolgi bolezni je v Zagrebu dne 13. maja umrla ga. Ivi širca, rojena Kokalj. Za njo žalujejo soprog Stanko, otroka Staš in Ivči ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku so rajno položili na Mirogoiu. Pokojni naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Maša zadušnica za AntOnom in Mili \-c jem Mohorjem, častnikoma srbskega dobrovoljskega korpusa, ki sta izgubila življenje pri terorističnem letalskem napadu na Beograd, bo v četrtek 1. junija ob 8 v novi šišenski cerkvi.
Ljubljančani, Primorska vas kliče!
Dijaki, prišel je čas počitnic. Ali boste dopustiti. da bodo izkrvaveli in propadli naši bratje? Odločite se in javite se v Slovenske narodne straže! Ekspozitura: Dalmatinova ulica 71111.
u— Pvofakova »Novosvetska« je nastala tam onstran Oceana. Anton Dvofak je bil imenovan za ravnatelja newyorškega kon zervat or j j a, kjer je deloval nekoliko let. Peta simfonija, ki spada v to dobo, obdeluje glasbeno nekaj indijanskih motivov, ritmično divje, I. in IV. stavek pa tudi otožne, slednje zlasti v prekrasnem IT. stavku (Largo). Iz brezmejnih prerij slišimo obtožbo izumirajočega rodu, ki se je moral umakniti brezobzirnemu »c vili-zatorju« belokožcu. Ta petresljiva melodija spada med najlepše Dvofžkove do. misleke in je tako slavna, kakor spevni tema čajkcvskega »Patetične«. V scherzu tudi DvofcLk ne more mimo domotožja po češki domovini in se zamisli v brezskrbno veselje, kakor vlada v domači vasi sončnega nedeljskega popoldne. Arhitektura te silovite stavbe pa je strogo klasična po vzorih iz »starega sveta«. Poleg te simfonije, ki je Dvofžkovo -me poneslo po vseh kontinentih, bomo slišali v ponedeljek Ostereevo znamenito »Ouverture Classi-que«, Lisztovo plemenito simfonično pesnitev >Otpheus«, Weberjevo zanosito uverturo »Oberon« in orkestralno nadvse zan1-mivo skladbo »čarovnikov učenec«, kjer se inspirira Francoz Paul Dukas ob Goethe je vi baladi »Der Zauberlehrling«. Zaključni X. simfonični koncert se vrši prihodnji ponedeljek cb 19. uri v Unionu. Predpredaja vstopnic v knjigarni »Glasbene Matice«.
u— Papirna nabirka. Slovenski Rdeči križ naproša vse, pri katerih za šolsko nabirko pripravljeni papir iz katerih koli razlogov ni bil pobran, da ga sami dostavno v najbližjo šolo ali pa neposredno Slovenskemu Rdečemu križu v šolo pri Sv. Jakobu, če ima kdo pripravljeno večjo količino, ki je sam ne more dostaviti, naj jo prijavi Slovenskemu Rdečemu križu pismeno ali telefonično (številka telefona je 21-29).
u— Ravnateljstvo TV. m^ške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse privatiste, ki so se prijavili k izpitom v junijskem roku. da se zglase v ravnatelievi pisarni za Bežigradom dne 2. junija med uradnimi urami.
u— Pritožbe proti prahu so se seveda tudi letos pojavile z nastopom lepega vremena, vendar bomo pa zaradi izrednih razmer morali potrpeti tudi pri tem vprašanju. saj vemo, kako je z delovnimi silami, z bencinom in nafto. Mestno cestno nadzorstvo je za pogon svoj »h motornih škropilnih voz sicer dobilo nekaj nafte, da bo mogoče škropljenje vsaj ob hudem prahu po glavnih cestah. Zato že danes opozarjamo lastnike trgovin in dragih lokalov ter sploh hišne gospodarje po vsem mestu, da morajo sami škropiti hodnike ter bo samo v nj hovo korist, če bodo škropili tudi cestišča ob svojih posestvih. Prav v vsem se moramo privaditi skromnosti, za-
tudi ni dolgo sodeloval. Od 1. 1924 dalje ima v svojem ateljeju vedno po več učencev in jih uvaja v svoj slikarski svet. Zaradi mnogo-stranskega tehn:čncga zanimanja je naravno, da se Stemenovo lastno delo ne omejuje na eno vrsto, ampak da jc mnogovrstno. V glavnem pa se izraža v olju. slikanju na presni zid, grafiki in risbi. V olju leži njegova glavna moč in v uspehih te vrste tudi njegov glavni po-jnen v zgodovini slovenske umetnostne kulture.
Dr. Štele prikazuje nato Stemena kot stenskega slikarja, grafika in risarja, predvsem pa kort slikarja v olju in prehaja k vprašanju in karakteristiki Sternenovega impresionizma. Kot največjo značilnost poudarja, da je Sternen, čeprav slika z velikimi, temperamentnimi, dozdevno brez reda nametanimi potezami, med vsemi našimi impresionisti najbolj odvisen od predmeta. Bolj celo ko naj doslednejši, znanstveno dognani impresionist Jama, ki menda ne napravi poteze s čopičem, ki bi je ne bil kontroliral v naravi. Ta stik z objektom je za Sternena neizmerno značilen in čeprav je 6vef, ki ga podaja, vestno, umetniškemu pomenu ustrezno izbran in celo prirejen, je ilu-zionistično- skrajšani način podajanja forme pri njem najdalje razvit in pogosto bolj iluzionizem v baročnem ali po/noantičnem smislu kakor v sodobnem, impresionističnem smislu. To Je tudi vzrok, da je bravura slikanja pri Sternenu na prvem mestu.
Pri takem razmerju do predmeta, ki ga slika. in do problema slikarstva ni čudno, če je krona stvarstva, prvi predmet, ki smo z njim v življenju neločljivo združeni, človeško telo, nedvoumno najpomembnejši predmet Sternenovega umetniškega zanimanja. Ženski akt, portret in študija figure v prcstcru so glavne cbl'ke po katerih ga uresničuje v svojem slikarstvu. Vselej pa mu je slikarski problem Odločilen za aranžma, in tudi portret ni ni-
to pa tudi ne smemo takoj zabavljati ter
zahtevati nemogočih stvari.
u— Vrnite iz Univerzitetne knjižnice izposojene knjige! Pozivajo se vsi oni, ki
imajo knjige izposojene iz Univerzitetne knjižn ce, da jih zanesljivo vrnejo do 10. junija t. 1., drugače bodo nosili sami posledice.
u— Ne kupujte knjig, ki »o last knjižnic! Knjigarne, založništva, ant-kvariati in starinarji ter drugi ljubitelji knjig se opozarjajo, da ne kupujejo knjig z ozna-kom Univerzitetne knjižnice (Licealna knjižnica, Liceal Bibliothek, Državna knjižnica, Študijska knjižnica, Studien Bibliothek) in vseh drugih javnih knjižnic. Dolžni so pa vsakega prodajalca takih knjig takoj prijaviti najbližjemu policijskemu stražniku.
u— Bencin in petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in pe- i trolej kot pomožno sredstvo brez posebne j pismene prošnje na podlagi seznamov, se ! opozarjajo, da lahko meseca junija dvig- j nejo bone po strokah in imenskih začet- ' nicah v naslednjih dneh: mizarji: A—-O i 1. junija, P—2 2. junija; slikarji in ple- j skarji: 3. junija; urarji, torbarji in knjigovezi: 5. junija; mehaniki: 6. junija; kleparji in ključavničarji: 7. junija; elektrotehniki in steklarji: 9. junija. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati.
u—- Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazije. Cen], starše opozarjamo na tečaj, ki prične 1. junija. Poučujejo profesorji vse predpisane predmete. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Delavska zbornica, Miklošičeva 22, I. n.
. . i u— Prigode nagajivega Bebija so prav' i
pustolovski humorističen »roman« za naj- I mlajše bralce, ki vam bodo hvaležni za napeto zabavo. Knjiga je bogato ilustrirana in se lahko uporablja za barvanje slik. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečnj strojepisni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 1., 2. in 3. junija. Modema strojepisnica, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učmna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Občni zbor Glasbene Matice, ki je bil napovedan za danes, četrtek 1. junija, je preložen.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodo. če v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisja; Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 1., 2. m 3. junija. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Tr. govsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Maša zadušnica za pok. Jakobom Kremžarjem se bo brala v petek 2. junija ob pol 8 v župni cerkvi sv. Petra.
u— Za sprejemne izpite v I. razred gimnazije, ki bodo v drugi polovici junija, priredimo poseben štrinajstdnevni pripravljalni tečaj, ki prične prve dni junija.. Poučujejo profesorji. Informacije — vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Specialne instrukc'je za srednje šole, Kongresni trg 2.
u_ Dodatna mladinska živilska nakaznica št. 231852/C je bila izgubljena. Najditelja prosim, naj jo odda v uredništvu »Jutra«.
S št^lt^tkega
Koncertni večer v Ptuju. Ljudska iz-obraževalnica Heimatbunda je priredila v Ptuju koncertni večer, ki je imel na sporedu Heydnove in Mozartove skladbe. Kompozcije je izvajal ptujski godalni kvartet.
Baladni večer bodo imeli dne 1. junija v Mar boru. Recitiral bo graški igralec Peter Otten. Spored bo poživil kvartet mariborske gimnazije, ki bo izvajal Mozartov mladostni lovski kvartet v B-duru.
Slovaški kmetovalci so pred kratkim obiskali štajersko. Njih obisk je trajal osem dni, začel se je z obiskom Gradca. Od 17. do 24. maja so si Slovaki ogledali vzorne kmetije, kjer so se seznanili z razn m' napravami. Zanimali so se zlasti za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo.
Nesreče in nezgode. 22 letni Anton Tom-še iz Studencev pri Mariboru je prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta mu zmečkala desno nogo. 62 letna Ana Hartingerjeva si je poškodovala nogo. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Nenavadno velika goba. Pri Cmureku je neki gobar te dni našel 75 dkg težko gobo, kar je za sedanji čas v gobarski stroki pravcata redkost.
Nesreča pri podiranju drevja. Kmet Janez Dresler iz Stare novi vasi pri Rad-
kdar samo posnetek modela, ampak predvsem tudi optično form^na kreacija, ki ga dviga s stopnje zasebno zanmive podobe do splošne vrednosti. Po Sternenovem naziranju namreč tudi slikar impresionist, ki dobesedno tekmuje z naravo po optično prepričljivi popolnosti svojega dela. ne sme prepisovati (abmalen) narave, ampak naj upodablja (darstellen) svoje umetniške predstave, kakor se pač ustrezno njegovemu umetniško nazornemu tipu v njem razvijajo v njemu lasten svet predstav Za raz umevanje Sternena kot slikarja in tudi kot portretista je važno ugotoviti, da je on že kot slikar impresionist nujno naturalistično razpoložen. Tip umetn ka portretista v ožjem smislu J pa ustreza realističnemu umetniškemu nazoru: edino slikar realist bo slikal svoj modei kot polnovreden individualni predmet, zajet v njegovi osamljenosti Naturalistu pa je tud: por-tretni »model« del celotnega opt čno zaznav nega vtisa svet. kjer nujno gub; svojo samostojnost.
Po tej karakterizaciji prehaja dr Štele k se danji Sternenovi razstavi in navaja tri značilnosti te portretne razstave:
1. Razstava jasno kaže razvoi od »portreta« v vsakdanjem smislu v starejših primerih k naturalističnemu portretu zrele dobe. ko v.1 portret pogosto tako prbiižuje življenjski slik;, tako imenovanemu genreu. da je pogost.. Užko ločiti, kaj spada še k tej vrsti in kai ie že postalo portret. 2. Najučinkovitejši njegovi portreti so t;sti, k: družijo s podobo portreti ranega del okolja in odpirajo slikarju možnost, da se v svojem naturalističnem interesu ob bo gastvu barvnih mikov čimbolj razmahne 3. Žensk: portreti nedvomno nadkriljujejo moške. Ženski motiv s svojo gracioznostjo, s prevladujočo vlogo v okolici zaradi izbrane obleke in z intimne domačnostjo, ki pa cveva. namreč že po naravi bolj ustreza slikarju naturalistu
goni je podiral stara sadna drevesa. Posluževal se je pri tem eksplozivnih sredstev. Nekemu drevesu, kjer naboj nI hotel hitro eksplodirati, se je neprevidno približal. V tistem trenutku pa se je naboj sprožil in zračni pritisk je Dreslerja vrgel po tleh, da si je mož zlomil nogo, obenem pa je bil tudi ožgan po životu. Odpeljati so ga morali v bolnišnico.
Kazen zaradi goljufije pri tehtanju. 50-letni tehtničar Štefan Majdič iz Rogaške Slatine se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je najavil pristojni oblasti težo stehtanih telet za 65 kg nižje kakor je b la v resnici. Pristojno sodeče je zaradi tega uvedlo proti Majdiču postopanje in mož je bil sedaj obsojen na leto dni ječe. Obenem z njim je bil obsojen tudi mesar Janez Kučan, ki je prejel od Majdiča 21 kg telečjega mesa. Kučan je bM obsojen na 8 mesecev ječe.
Z Gorenjskega
Proslava materinskega dneva v Kranju,
Tudi v Kranju so letos proslavili mater n-ski dan in s;cer je bila slovesnost v zna- i nem hotelu »Pri pošti«. Posebno mesto so pri proslavi zavzele matere s številnimi otroki, kakor tudi matere padlih vojakov. Okrožni vodja dr. Pflegerl je imel na matere prisrčen nagovor, v katerem je poudarjal težke žrtve onih mater, ki so izgubile sinove na bojiščih. Obljubil je, da bo takšnim materam država posvetila posebno pozornost ter izroč i vsaki omot s primeram darilom. Proslava je bila zaključena s prepevanjem pesmi in z glasbeno spremljavo.
Nesreča pri čiščenju okna. 22 letna služkinja Otilija Holzerjeva iz Celovca je padla pri čiščenju oken iz prvega nadstropja na cesto ter dobila tako hude poškodbe, da so jo morali prepeljati v celovško bolnišnico.
Nesrečen padec. Pri trganju cvetja se je ponesrečila Gizela Rupnikova iz celovške okolice. Padla je tako nesrečno, da se je ran la na trebuhu ter so jo morali odpeljati v beljaško bolnišnico.
Nezgoda pri del«. Z nožem se je ranil pri delu 26 letni mesarski pomočnik Andrej Grosdemange, zaposlen pri mesarju Krainerju v Celovcu. Ko je paral govedo, mu je izpodletel nož ter se mu zasadil v zgornjo mečo desne noge. Zdravi se v ce-lovšk bolnišnici.
Iz Trsta
Cene na tržaškem trgu. Z veljavnostjo 28. maja je objavilo tržaško prehranjevalno ravnateljstvo naslednje cene: pesa 4.80 v prodaji na debelo, 6 v prodaji na drobno, »cikorija« 5.80 v prodaji na debelo, 7.20 v prodaji na drobno; čebula 6 oz. 7.20, domača solata 8.40 oz. 10, uvožena solata 5 in 7, grah 8.50 ozir. 10.20, rdeči radič prve vrste 10 oz. 12, druge vrste 6 oz. 7.20, repa 3.50 oz. 4.40, zelena 7.30 oz. 8.10. Prvi krompir 10.80 oz. 13, belušt 17.80 oz. 21, jagode 18 oz. 21, česen 6.80 oz. 8.40. češnje I. vrste 9.50 oz. 11.40, drage vrste 8.70 oz. 10.40, tretje vrste 7 oz. 8.10.
Nove živilske nakaznice. S 1. junijem so bile uvedene v Trstu nove živilske nakaznice, ki jfih prejmejo pripadniki nemške in italijanske vojske.
Čas zapore ob 22. V smislu oblastvenega razglasa je od 28. maja t. 1. dalje veljaven čais zapore v krajih Opčine, Bane. Prošek, Trebče, Padriče, Gropada in Orle
ob 22. uri.
Nova policijska ura na Opčinah. V smislu odredbe Vrhovnega Komisarja operacijskega področja Jadransko Primorje je bila za kraj Opčine določena z veljavnostjo 30. maja policjska ura od 22. do 5. Zatemnitev bo tudi od 22. do 5.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 25. maja je b lo v Trstu 9 rojstev, 8 smrtnih primerov in 8 porok.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 13letna Ana Modic, 39 letni Ivan Švah, 53letni Vinko Slavič, 74letna Ana Fonda vd. Černigoj, 75letni Just Ziherl, 9lletna Angelika Mandiič vd. Schwind, 50letna Ana Zorn, 70letna Elizabeta Persič, 73let-na Antonija Zago vd. Vidali, 62letna Marija Dolčič in 37letni Anton Sancin.
Iz tržaškega gledališkega življenja. Na odru Rossettijevega gledališča uprizarjajo te dni Verdijevo opero »Traviata«, na odru Verdijevega gledališča pa znamenito Sha-kespearejevo žaloigro »Kralj Lear«.
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
kakor moški. Ženski motiv se zaradi teh lastnosti kar nehote in brez nasilja spremm:a v življenjsko sliko. Za t:?k0 pojmovanje značilni so pri Sternenu tako priljubljeni motivi, ki model odmikajo objektivnemu izrazu in se izražajo v naslovih, kakor so čitajoča dek!:ca. Violinistka. Na divanu, Pred ogledalom. V mesečini. Rdeči sončnik in podobno.
Dr. Štele končuje svoj0 studiio z ugotovit-' vijo, da Stemenovo dosledno slikarsko, po vendarle učinku tretje razsežnosti zvesto g'edanje in pojmovanje sveta \ barvi n svetlobi usposablja slikarja Sternena za na:boljšega v o dr. k a v svet optičn;h, barvne karakterističnih čutnih mikov. Za njegov^ sodobno vlogo ;e važno da se s tem tudi močno ni bližuje idea'u so dobne sl:karske stvarnosti ki mu slede prizadevanja mlai£eg3 rodu Zato se kljub svoji starosti še ni preživel. — K< mpetentm pisec uvodne študije sklepa z besedam . da Sterne-nova portretna umetnost dokazuje, da se z njo ni odrekel najvišjemu poklicu svojega stanu, voditi naše skupnost v čudežno dežeio slikarske umetnosti.
Rpzsfava knjig Zimske pomoči
V izložbenih oknih Socialne pomoči na Cesti 3. maja je vodstvo 2 ruske pomoči i azstav lo knjige, ki jih dobe ljubljenci sreče, dobitniki velike knjižne tombole Zimske pomoči. Ka]«>r znano, se je za tombolo pokazalo v Ljubljani kar izredno zanimanje, tako da je ljudska tonit* n uspela na vsej črti in med dobitnike bo razdeljeno veliko štev lo dobrih, izbran.h domačih knjig. Posamezni izvedi knjig, k so pripravljene za razdelitev, so razstavljeni v izložbi in vzbujajo upravičeno pozornost. Vodstvo tombole je zdalo nalašč za loterijo Jurč čev roman »Cvet in sad«, okusno opemljeno knjigo, ki jo je slika
Prva razstava mladega tržaškega kiparja. Te dni je bila otvorjena v prostorih tržaške umetnostne galerije razstava mladega tržaškega kiparja Tristana Albeiti. Ja. To je prva individualna razstav omenjenega likovnega umetnika.
Kača je pičila lOletno Marijo Pahovič iz tržaške okolice. Deklico so prepeljali v tržaško bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno.
Smrtni padec. 58 letni čuvaj Franc Mar-sico, ki je stanoval v ulici Donadcni št. 1, je padel v obednici Delavske zadruge pri Sv. Ani tako nesrečno, da je obležal z usodnimi poškodbami na glavi, prepeljali so ga v glavno tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil.
Kmetova nezgoda pri Kopru. Pri Sv. Antonu pri Kopru sc je zaletela krava v 65 letnega kmeta Antona Furlana. ki je pri tem padel z neke škarpe in obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu. Furlana so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Za cerkev nabrani denar so uporabljale m kino. Neko gospo v ulic; Canova je po-setila te dni 13 letna deklica n zaprosila za dar za neko bližnjo cerkev. D~kl:ca je dejala, da jo je poslal župnik. Gospa je telefonirala župn^u. ki je pojasnil, da ni nikogar pooblastil za nabiranje prispevkov. Zadevo razč ščuje sedaj tržaška policija, ki je dognala, da je imela doti<*na deklica še dve pomagačici. Skozi dva meseca so nabirale pri različnih tržaških go-speh darila za cerkev. Dnevno so nabrale 50 do 60 lir, k: so jih zapravile za poset kina in nakup raznih sladkarij.
Med sklepanjem kupčije jo je »kradel. Te dni se je predstavil gospe Rozi Terzi v ulici Sv. Mavricija št.. 1 22 letni AtUij Coretti z Reke. K Terzijevi je prišel zaradi neke kupčije. Ko je odhajal, je ugotovila Terzijeva. da ji je izginilo 1300 lir. Ko je prišel Coretti po kovčeg. ki ga je pustil za nekaj časa pri njej, ga j« pozvala na odgovor. Corettija so zasl šali na policiji. Priznal je tatvino 300 lir in izpovedal. da je ostali znesek skril v stanovanju Terzi jeve.
Iz Gorice
Duhovniška imenovanja. Za sholastika goriškega metre politskega kap iti ja je bil imenovan kanonik mons. dr. Ivan Buto. Na njegovo mesto je bil imenovan za ka-non ka mons. Alojzij Novak, doslej častni kanonik in župnik dekan v črničah. Za župnika pri Sv. Lovrencu je bil imenovan mons. Gregor Della Tclla. ki je doslej župnikoval v Stivanu Devinskem.
Letošnji novomašniki. V soboto 3. junija ob pol 9. bo posvetil goriški nadškof v cerkvi Srca Jezusovega 11 bogoslovcev v mašnike. Med drugimi prejmejo mašniško posvečenje Mirko Žakelj iz Ledin pri Idriji. Mirko Skarabot iz Šempetra pri Gorici, Vladimir Rijavec iz Trnovega, Albert. Metlikovec iz Devina, Ljubo Marc iz Ajdovščine, Franc Krapež iz Otelce pri Ajdovščini, Jožef Koren iz Drežnice ter Ivan Hobal iz Sv. Lucije ob Soči.
Policijska ura v Krminu. Do nadaljnjega je določena za Krmin policijska ura od 21 do 5 (doslej od 21 do 5.30).
Goriški živilski trg. Nova čebula stane 4.80 kg, beluši 10.60. grah 7 lir, por 3.50, pomladna cvetača 3.50 lire kg. Prvorezam radič je po 6 lir kg, drugorezani pa po 3.40. Črešnje stanejo kilogram 7 lir.
Štajerska plesna skupina v Goric*. Na odru goriškega Verdijevega gledaTšča je nastopila z lepim uspehom štajerska plesna skupina pod vodstvom ge. Schonemann. Omenjeno skupina je izvajala pester plesni spored tudi v Gradišču ob Soči, v Krminu in pri Sv. Luciji,
Mrtvaški zvon. Te dni so umrli v Gorici 74letni Vinko Mervič, 73letna gospodinja Alojzija Pogaben vd. Batič, "lletna gospodinja Marija Gabnijelčič vd. Med-vešček, 711etna Roza Devetak, 37le'ni delavec Anton Mozetič, 69letna Katarina Ve-likonja-Černigoj in 82letna gospodinja Marija Kengo vd. Kogoj.
Himen. V Gorici so se poročili nameščenec Bruno Doktorič in nameščenka Ana Marija černič, dijak Peter Venuti in za-sebnica Jole Godec.
Tudi z roko ne moreš peljati kolesa po 20.30. Znana je odredba goriškega pie-fekta, po kateri je prepovedana vožnja na kolesih na vsem področju goriške pokrajine. To velja tudi za Gorico samo in njeno mestno središče. Oblast pojasnjuje naknadno, da je ob navedenem času prepovedano tudi peljati kolo z roko. V vsakem takem primera bo kolo zaplenjeno.
Rešitev dečka v zadnjem hipu. Več dečkov se je igralo v Strašcah v bližini elektrarne. Lučali so kamenje v kanal reke Soče. Med njimi je bil tudi mali Avel Pau-luzzi iz ulice Corrodeni št. 6. Stal je ob robu kanala. Ko je zalučal kamen, je iz-
prof. Saša š a n t e 1 okrasil s stilno sorodnimi ilustracijami, tako da se podobe lepo prilegajo značaju romana. Razstavljeni so zvirn ki teh ilustracij obenem z njih reprodukcijami. Prav tako so razstavljeni originali ilustracij Gregorčičeve pesnitve •»Oljki«. Ilustracije so delo Gvida Birol. 1 e . k se je tako po dolgem presledku zopet vrnil k slikarskemu delu, ki ga je ta vrstnik naših prvih postimpresion stov zamenjal z drugimi posli. Ilustracije vzbujajo vel ko pezomost in soglasna priznanja umetniku, ki je tako pripravil dobitnikom knjižne tombole nenavadno ljubko knjigo. Med novimi knjigami, ki m kajo gledalca, so Velikonjeve anekdote (888/3 anekdot), Stanka Bevka poljudna. bogato ilustrirana knjiga o življenju živali in druge, nalašč za tombolo prirejene knj ge, ki so bile že prej na knjižnem trgu. Nepričakovano velik uspeh ljudske knjižne tombole izpričuje, da je Ljubljana dobro" razumela plemeniti namen Zimske pomoči in jo tud' v tej obliki izdatno podprla Z druge strani pa ta uspeh kaže. da se ie pr nas kliub vojnim razmeram še raz® ril in poelobil kult knjige. Knjiga kot loteriiski dobitek je tudi v tem času dovoli vabljiva! Tako je uspeh loterije irepričevalen nlebiscit zp Z m*ko pomoč in za dobro domačo kniieo Kot tnkeea ga ie treba vpisati v kulturno kroniko teh naš h časov.
Zapiski
»Zvonovi v Praznik.« Osem klavirskih skladb, zložila Breda š č e k o v a . založil Orel Slvester v Ljubljani Skladateljica je znana po nekaterih svojih madinskih zboiih in po pesm'h za glas s klavirjem, ki so bile tu in tam že izvajane (n. pr. zbirka *čez Pohorje sinje«). Tokrat je ščekova izdala osem klav'rskih del manj-
gubil ravnovesje in padel v vodo. Prav gotovo bi bil utonil, ko bi se ne bil v zadnjem hipu pognal za njim v kanal 26letni karabinjer I. Siletto, ki je rešil dečka. Z umetnim dihanjem so ga potem obudili k zavesti.
Zaplenitev masla in masti. Organi gospodarske policije so ustavili na goriškem osrednjem kolodvoru Lucijo Vitas in Jožef ino Lipizer. obe iz Trsta. Zaplenili so jima 3 kg masla, 5 kg m?sti in 5 kg pre-kajenega mesa. Štefani Skočir iz okolice Kobarida pa so zaplenili 6 kg masla. Zaplenjene stvari so bile oddane v zbiralnico in so na razpolago redni potrošnji.
Aretir^-u kmetovalci. Zaradi neupoštevanja predpisov, ki določajo gojitev oljčnih nasadov, je goriška policija aretirala več kmetovalcev iz Moš. med drugim 46le4ne-ga Jakoba Orzana. 68letn?ga Jo ip=i Peco-rarija, 51 letnega Favsta M ana in 611etno Santon Blasi vd. Tuni.
Beie&nica
KOLEDAR:
Četrtek, 1. junija: Fortunat.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Slavčeva pesem Kino Sloga: Sanders živi nevarno. Kino Union: Ljubavna pisma. Kino Moste; Indijski nagrobni sipomenik.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Da-. Kmet. Ciril Metodova cesta št. 43; Trnkocz.v ded.. Mestni trg št 4; Ustar. Seienburgova ulica št. 7.
> ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 1. junija, ob 18: Zemlja. Red A.
Petek, 2. junija: Zaprto.
*
Kari Schonherr: »Zemlja«, ž vljenjska komedija v treh dejanjih iz kmečkega življenja. Gibalo dogajanja je primarni občutek kmeta — ljubezen do zemlje, hrepenenje po lastni posesti z>emlje in želja po družni in otrocih. Osebe: stari Kremen — M. Skrbnšek, Janez, njegov sin — P. Ko-vič. Reza, gospodinja pri Krem en ovfh — P. Juvanova, Katra, dekla pri Kremeno-vih — Kraljeva, veliki hlapec — Gorin. šek, srednji hlapec — Drenovec, konjski hlapec — Bratina, hlapče — Starlč, sve-tarnica — Rakarjeva. ledeničar — L-pah. zdravnik — Košuta, mizar — Blaž, grobar — Plut. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
OPERA
Četrtek, 1. junija, ob 18: Manon. Red Četrtek.
Petek, 2. junija: Zaprto.
*
J. Massenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikah). Osebe: Manon Lescaut — Heyba!ova, Pousette — Barbi-čeva, Javctte — Bauka-rtova, Rosette — Jančarjeva, Chevaler des Gri<eux — Li-pušček. grof des Grieux — Betetto k. g.. Lescaut, Garde du Corps — Janko, Guii-lot de Marfontaine — M. Sancin, Bretig-ny — Dolničar, 1. gardist — Langus, 2. gardist — Mencin, sergeant — Perko. Dirigent: dr. D. Švara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. E. Franz. Kostumi: D. Ka6er-jeva.
Oddajniška skupina Jadransko ?r\mr]z
RADIO LJUBLJANA
Sprememba radijskega sporeda za danes:
?0.15—21.15: Haiudnova gla;1>a. 21.15 do 22.00: V majski noči.
ČETRTEK. 1. JUNIJA 7.00—7.10: Poročala v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v Slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10- -9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncem. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru Ln molu. 18.45 do 19.00: Narodopisna ura — A. Merkun: Narodopisne zanimivosti iz Dobreoolja. 19.00—19.30: Mala pesem. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena medigra. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Glasba oto večerni uri. 21.15—22.00: Slovenska glasba. — Radijski orkester vocS D. M. Šijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini 22.10—22.30: Glasbena medigra. 22.30—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja. — Mali orkester vodi Dušan Prevar-šele
šega obsega, prijetnega, neproblematične-
ga značaja, od katerih so nekatera zgolj
fragmenti, nekatera pa dokaj dobri prikazi razpoloženja. Za njihovo kvaliteto govori dejstvo, da so bile te skladbe kmalu po nastanku javno izvajane v Trstu od ta-mošnjih dobrih pianistov. Seveda se iskanje in tipanje glasbenega ustvarjanja okrog 1928., ko so ta dela nastala, zrcali včasr v manj jasni zvočni sliki, včasi v svojevrstnih harmonskih zvezah.. Vendar bodo nekatere skladbe dobrodošle pri pouku srednje težke stopnje, pa tudi za kakšno priložnostno izvedbo. Naslovi skladb so deloma programski, deloma imajo samo oznako tempa. Njihova ubranost se mnogo ne menja. Končno so taka kratka dela velik problem, ko je treba v nekaj taktih podati moti vi čno-vsebinsko in formalno jasno razpoloženje, ki ga obeta naslov. Vendar v ščekinih skladbicah ponekod glasbeni govor, t. j. ra zvrst tev motivov, njih logična zaporednost, že dokaj samostojno in zaznavno izstopa. Prav za to pa se končno bori vsak skladatelj. Opa-lografija Silvestra Orla je odlična. (A- J.)
80. obletnica rojstva skladatelja R. Straussa. Dne 11. junija bo obhajal znani skladatelj R. Strauss 80 letnico svojega rojstva Na Dunaju bodo imeli za radi tega
v času 1. do 15. juniia niz Straussovih glasbenih slavnesti. Državna opera bo uprizorila Straussove opere: Elektra, Ka-val r z rožo, Capr ccio, Arabella, Couperi-nova suita, Jožefova legenda, 2ena brez sence, Ariadna na Naksu. Salome in Daph-ne. Mimo tega bo tudi več koncertnih prireditev, katerih spored bodo izpolnile Straussove simfonične skladbe. Med so-trudn<k5 koncertnih večerov so tudi fiL harmoniki iz Prage. Slavnostni koncert, posvečen Straussovemu mbileju bo dirigiral kapelnik dr. K. Bohm.
- »JUTRO« št. 124
\
Kako žive In umiralo starinska ljudstva i js
2e Ar stote! in Herodot poročata o pritli-ka h ljudstvih, ki da prebivajo v povirju
Nila, toda znanost je mogla njiju poročila overoviti šele v devetnajstem stoletju. Spočetka jih je smatrala za prvotne prebivalce črne celine, pozneje s~ je nagnila bolj k nazi-raniu. da pomenijo te prtlkave postave izrodil: pojav raznih zamorskih rodov, doč'm se je danes odločila spet za podmeno, da gre vendarle za ostanke pradavnih afriških domačinov. Tudi v daljni Vzhodni Aziji so naši: ostanke pritlikavih rodov, dali so pa ti v kakšnem sorodstvenem razmerju z afriškimi palčki, s »pigmejc;« kakcT jih imenujejo, danes še ni mogoče zanesljivo povedati.
Kakr/ živijo in unTrajo ta starinska ljudstva? Pokažmo to na primeru Kubujcev, pritlikavega rodu iz neskončnih pragozdov na .jugu Sumatre o katerem pripoveduje nemški raziskovalce Ervvin Crobath.
Koliko je tega ljudstva? Niti bivša holand-sko-indijska kolonialna vlada bi ne mogla po-strež s točnimi številkami. Crobath sam ga je cenil na kvečjemu dva riseč duš. Bližnji sorodnik Kubujcev utegnejo biti semangijski rodovi na Malajskem polotoku, ki pa so duševno dosti bolj razviti, tako da se morajo prilagajati tamkajšnjim Malajcem in Kitajcem.
V kraljestvu slonov in tigrov
Velikanska naplavna nižina, ki je domovina Kubujcev, je skoraj brez presledkov pokrita z naj gostejši m gozdom, ki ga sestavljajo v glavnem do šestdeset metrov -ln več visoka drevesa. Toda tisoči lian in plezalk spreminjajo ta gozd v fantastčno, živo. nepredirno goščavo. Široke, sem in tja zvijajoče se reke se pretakajo skozi neskončnost tega zelenega svetit, a če niso širše nego kakšnih trideset metrov, jih pokrivajo oboki iz krošenj pragozdnih velikanov. V tem somračnem svetu gamazi vseh mogočih oblik tropskega živalstva. Črede slonov si utirajo trobeč široke gazi skozi goščavo, večno razdraženi in napadalni nosorog stoipa godrnjavo svoja samotna pota, tapirji in črede divjih prašičev se valjajo po močvirnem blatu, malajski medved pleza za medom in sadeži na vrhove dreves. Ob robeh pragozdov živijo pritlikavi in sambarski jeleni ter sme. Tu je tudi lovišče kraljevskega tigra, dimasterja pardela ter cele vrste drog'h večjih in manjših mačjih zveri. Po večno vlažnih, s trohnečo rastjo pokritih tleh se zvija brez-šumno kravoses ter največja strupenjača sveta klobučarka z oranžnim vratom, k- prinaša nje pšk v eni minuti neizbežno smrt A tudi kobre in še ducat drugih njihovih strupenih sester Se plazijo po sončnem zatonu m lov. Visoko v vrhovih se gugajo za vse te nevarnosti brezbrižni dolgoroki g:bom, ki polnijo drugače tiho džunglo ob sončnem vzhodu in pred vremenskimi preobrati s svojim odmevajočim smehom. Z nedostopnem in lagodnim mirom se pne rdečelasi orangutan od vejo do veje aJi pa čepi zamišljeno pred svojim velikanskem gnezdiščem.
Živad iz sveta žuzelE
?fad vse odurna in grozljiva je mak živad te sveta žuželk. Roji divje pikajočih mrzfičar-jev se spuščajo na človeka, ki stopa skazi goščavo. in mu onemogočajo drugačen odpočrtek nego ob kadečem ognju. Ogabne stonoge in črni, velikanski ščipalci prežijo v preperelem ks^ii če te pičijo, ne boš občutil samo strašnih bolečin, temveč te bo mučila mnoge dni huda gmznica. D'vje čebele in sršerr s>o pripravljeni vsak trenutek, da planejo z neznansko togatnostjo na morilca.
Na tleh preži med cdpadRm fistjem naj-krvoločnejša vseh teh živali, večno gladna pijavka. V celih tucatih napada človeka, ki stopa nič hudega sluteč mimo m ne obleka, ne tesno zapeti čevlj: te ne ubran:jo, da bi1 se ne prerfla, tenka kakor nit. skozi očesce prj čevljih skozi nogavice in obleko ter se ločila od teb? šele tedaj, ko se ie do debeline lešnika napila krvi. Ker rane. ki ti j'h prizadeva, se dolgo krvav'jo, je videti obleka marsikakšnega Evropca že po kratkem pohodu skozi pragozd tako prepojena 9 krvjo kakor da se vrača težko ranjen iz hude bitke.
Ljudje čudnih postav
A v tej fantastični deželi, ki si jo marsi-kakren laik predstavlja kot paradiž, žVj že tisočletja, ne da bi se količkaj sprenrnjalo, v najbednejših okoliščinah, da Se skoraj ne razlikuje od živali, kubujsko ljudsrtvece.
Temu ali onemu evropskemu raziskovalcu se je utegnilo dogoditi, da je stal na bregu kakšne reke. ki izginja v pragozd, pa je zdrsnil mimo njega iz nekoliko bambusovih stebel sestavljen splav, na katerem so čepele čudne postave, popolnoma gole. majhne, tršate, temnejše nego Malajci. In preden se je zbral, mu je ta košček nepričakovane človeške pra-
zgodovine izginil za najbližnjim ovinkom. Bil je deležen redke priložnosti, da je gledal Ku-bujce na potovanju.
V svetu večno zalenega, večno mračnega pragozda bledijo brez vsake medsebojne zveze tropiči teh pritlikavcev, ki niso višji nego 138 do 150 cm. Višje organizacije, nego je družinska. ne poznajo. Pragozd je navzlic svoji navidezni bohotnosti kaj skopuški gostitelj, zato so v njem številnejše združbe ljudi že iz prehranjevalnih razlogov nemogoče. Po pet, kvečjemu po šest skupaj jih potuje v neprestanem iskanju užitnih sadov in korenin skozi njegove mračne, vlažne in molčeče samote. Stalnih bivališč niso Kubujci nikoli poznali. Tam. kjer jih preseneti nenadna tropska noč, si pripravijo prenočišče: vetrno steno iz nekoliko vej. ki jih vtaknejo v tla, ali pa sedež iz veje, ki jo vtaknejo med dve rogovili. Ta ku-bujska prenočišča So v resnici primitvnejša nego gnezda ki si jih pripravlja orangutan.
Do začetka tega stoletja niso Kubujci po vsej prilik: poznali niti riža niti železa, potem pa se je začela neka čudna trgovina med njimi in prebivalci redkih malajskih vasi ob pragozdnih tokih. Kjerkoli že v pragozdu, po navadi ob bregu kakšnega pritoka, odlagajo Kubujci proizvode iz goščave običajno damar in rotang. Malajci to odnašajo in zapuščajo na takšnih krajih svoje blago, riž. žeblje in revne nože. Soudeleženci pri tej trgovini se po takšnem sploh ne vidijo, in sicer to že iz tega razlega, ker se Kubujci Malajcev boje. V prejšnjih stoletjih se je namreč dogajalo, da so ti kot fanatični mohamedanci pritlikavce preganjali kakor ncvern'ke in živali. Kubujcem pa so ostale v spominu okrutnosti, ki so jih marali tedaj prenašati.
Ubijajoča civilizacija
Po prvi svetovni vojni je prišla za ta pozabljeni kos zemlje nova doba. Petrolej je bila beseda, ki je močvirna obrežja in molčeče
pragozdove zbudila ▼ nikoli sluteno življenje. Vsepovsod so iskali nahajališč tekočega zlata, vsepovsod so se dvigali vrtalni stolpi, motorke so ropotale po rekah, najmodernejši stroji so gradili preme široke ceste v goščavo, kjer si je dotlej samo divjad krčila svoje steze, in pe-trolejske cevovode so gradili tam, kjer so se nekoč plazila samo ogromna kačja telesa. Naselja m rafinerije so rasle iz taL Tišine v ku-bujskem kraljestvu je bilo konec. V bližino evropskega nemira so pritlikavci začeli postavljati svoje bedne kočice. ne kot sodelavci neke tvorne sile, temveč prej kot zajedalci zavoljo ostankov, ki so padali z bogate mize dela. Njihovega večnega beganja v lovu na živež jc bilo konec, ob robu delovišč jim je bilo životarjenje lažje.
A kaj se je pokazalo? Tisočletja So živeli Kubujci v borbi za svoj obstanek najbednejše življenje, a vendar so si ga ohranili: dotk s civilizacijo, ki jim je pr-našala lažje življenjske pogoje,, pa jim je postal usoden. Sedaj izumirajo. vzrok pa so pred vsem bolezni, ki j'h prej niso poznali: gobavost, sifil:da in črne koze pa seveda tudi opij in alkohol. Tako izginjajo, še preden nam je uspelo, da bi si jih dobro pogledali pod znanstvenim pcvečalnim steklom. Mlajši med njimi že ne vedo več o brezkončnih pohodih svojih očetov :n mater skozi goščavo. Še malo in ne bo mogoče proučevati niti njihovega jezika, ki ga sicer skoraj ni mogoče smatrati za člcve«k; jezik. Košček človeške prazgodovine žalostno propada in le nekje daleč od vsakega petrolejskega polja in cevovoda, v divjih, samotnih pragozdnih soteskah Barisanskega gorovja se bodo nemara še nekaj časa ohranit tropiči ubogih, v stalnem strahu in večni lakoti živečih Kubujcev, ki pa bodo nemara bolj srečni nego njihovi soplemenjaki, ki niso mogl: imeti v sebi moči, da bi v enem pokolenju premostili prepad štirih tisočletij.
Eine Gruppe Pygroaer aus dem gletscherredchen Gebirge RuvvenzorI im Zentralafrfka
Skupina črnih pritlikavcev z Rnvanzorija, ledeniškega gorovja v Centralni Afriki
Zažigalne bombe
Pri terorističnih napadih iz zraka se sovražniki poslužujejo poleg- eksplozivnih nalivnih peres in raznih markiranih otroških igrač tudi zažigainih bomb iz fosforja. Ponekod se je spričo tega stvcirila legenda, ki pravi da proti bombam te vrste ni nobenega učinkovitega sredstva. Z drugimi besedami — tam kjer pade fosforna bomba na tla, si ljudje ne morejo drugače pomagati kakor z begom. To na.ziranje je docela napačno. Varnostni oddelki, ki so delali poizkuse, so zbrali celo vrsto dokazov, da imamo tudi proti fosfornim bombam učinkovite pripomočke.
S tem seveda rri rečeno, da je fosforna boanba nedolžna reč. Predvsem je treba upoštevati fosforjeva svojstva in vedeti, da je tam, kjer pade takšni bomba na tla, pivi trenutek najbolj kritičen. Iz bombe se pokadijo debele, črne štrene dima, ki ovirajo dihanje in tudi povzročajo, da se solzijo oči. Vse to prihaja oltod, ker je fesforju primešano nekaj bencola.
že med padanjem proti zemlji izbrizgava fosforna bomba nekakšne fosfome kosmiče, ki so pomešani s sirovim kavčukom. Ti kosmiči se rali oprimejo sten. Kadar se poleže dim, je prav lahko odkriti ognjišča požara in te je treba takoj obravnavati z vodo. Fosfor ima namreč posebno svojstvo, da začne v suhem stanju vedno na novo goreti. Zato je treba skrbeti, da ga odstra-
nimo v vlažnem stanju. Treba je torej stene in zidove, katerih so se oprijeli kosmiči fosforjeve bombe, temeljito izpraskati, prav tako seveia tu<fi pod, kamor se je takšen kosmič vlegeL Natančno je treba preiskati vso okolico, če ni kje ostal kakšen drobec, kajti vsak tak kosmič lahko povzroči nov požar.
Paziti moramo tudi na to, da ne oUcSljo
delci fosforja na čevljih.
Fosfor, ki smo ga polili z vodo, odnesemo nato v odgovarjajočih posodah stran, potem ko smo posode zadostno zavarovali z vlažnim peskom. Zakopljemo ga na prostem, kajti moker fosfor ne gori in v zemlji ni več nevaren.
Silno važno je torej, da po eksploziji fos-fornih bomb orstranimo tudi najmanjše delce fosforja, ki ni nevaren samo drugim predmetom, aimpak tudi našemu telesu. Ce prileti drobec fosforja na kožo, je treba dotični del takoj izplakniti pod vodo ter ga temeljito očistiti. Nujno potrebno je tudi, da se v talkem primeru zatečemo po zdravniško pomoč.
čftajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih!
Kakšnih sto petdeset let je tega, ko je vladal na nekem srbekem ozemlju hudoben turški aga. Vsem. ki so bili tako nesrečni, da so spadali med njegove podanike, je dajal čutiti svojo oblast, tako da je vsakdo mol;l k Bogu, naj bi dkrutneža vzela smrt. Samo neka stara ženica je molila za ajegovo zdravje in dolgo ž v-Ijenje. Turek je vedel prav dobro, kako misli ljudstvo o njem. in njegovi ogleduhi so mu poročali tudi o čudaški staiki.
Nekega dne je sedel na svojega konja in odjezdil dva dni daleč, da je dospel do njene koče. Groza ji je plan la v kosti, ko je zagledala okrašenega jezdeca. k: je d;rjal v ob'a-ku prahu proti njeni koči. A ko je pred njenimi vrati konja ustavil, se od strahu ni mog'a zbrati Vstala je z male lesene klopi, na kateri je bila sedela ob kolovratu.
»Pomozi Bog! je pozdravil aga. »Ali veš, kdo sem?«
»Ne verjamem, da bi vas b'la kdaj videla.« je odgovorila starka oklevaje, »pa kdo naj bi bili, če ne aga? Vaše ime poznam in vem tudi za vaša dejanja.«
»Če mc tako dobro poznaš, stari ca. me tem bolj preseneča to, kar sem slišal o tebi.« je dejal oblastnik. »Vem, da me neverno srbsko ljudstvo samo preklinja in mi želi skorajšnje smrti. Samo ti prosiš Boga za moje zdravje ln dolgo živlejnje. Čemu to delaš? Ne morem se spomn'ti, da bi ti bil kdaj kaj dobrega storil.«
»Gospod, davoK mi molčati in mi daj mir!« je prosila.
»Ne govori o tem! Dva dni daleč sem jahal do sen\ da čujem tvoje besede. Odgovori na meje vprašanje! Ne bo ti žal.«
Tedaj se je starka opogumila in spregovorila: »Če že mora biti, tedaj vam bom povedala. Stara ženska sem in mnogo, mnogo let že nosim breme svojega ž" vi j en ja. Prav dobro se spominjam, da je pred nedavnim časom vladal tukaj neki aga, ki je bil tako hudoben, nečloveški in krvoželjen, da je vse tarnalo, češ: Bog nam je poslal najhujšo nadlogo, kar jih more človek prenesti. In vsi smo molili k Bogu, da bi nas rešil tega mučitelja ter ga ubil Nebo je uslišalo našo prošnjo ;n hudobni aga je umrl. To je bil vaš ded, gospod. Po njegovi smrti se je zgodilo nekaj, česar ni bil nihče pričakoval: dobili smo novega ago. kr je bil še slaba nego prejšnji. Stotine mož, žena ki otrok je mučil, da so umirali, in zadnjo paro je pobral tistim iz žepa, kj jih je pusti živeti. Spet so ljudje molili vsepovsod, naj bi nas Bog rešil tega strašnega besneža. In spet nas je nebo uslišalo ter ga pokončalo. To je bil vaš oče, gospod. A česar si ni mogel nihče misliti nitr v sanjah, to se je zgodilo: prišel je nov aga, kj je bil še okrutnejši nego njegova prednika. To ste vi, gospod. In zato ne molim kakor drugi za vašo smrt, temveč prosim Boga, naj vam da dolgo življenje. Kajti kaj bo moralo ljudstvo pretrpeti šele pod vašim naslednikom!«
Aga ni spregovoril besede, ko je končala. Izvlekel je mošnjo zlatnkav ter jo vrgel starki v naročja
Potem je odjezdil počasi proti doma
Križanka št. 40
Vodoravno: 1. nemška dežela, prej kraljevina, 7. staroegiptska sveta ptica, 8. pripadnik staroindijanskega vladajočega rodu, 10. nikalnica. 11. kratica k datumom tekočega leta, 12. razcvetje, tudi sestavljeno plodišče, zlasti pri travnih rastlinah, 13. štirje enaki samoglasniki, 14. bogato fe-ničansko mesto, 15. tenke veje, 17. oblačilni kosi, 19. pripadnik še živečega keltskega naroda, 21. grozovit, 22. pisci letopisov.
Navpično: 1. veliki cerkveni prazniki, 2. svetopisemski umorjenec, 3. osebni zaimek, 4. pomoč, navzočnost (tujka), 5. sibirski Rusi, 6. uradni spisi, 9. prisilna vzdrževalnina, zlasti ločenemu zakoncu, 16. zaposlitve za razvedrilo, 18. aktualna reka, pritok Donave, 20. glavni števnik.
REŠITEV BINKOSTNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. koza, 4. mlad, 7. Lot, 9. Izjs, 11. ime, 12. ml., 13. somi, 15. uk, 17. lenta, 19. Mimi, 21. onako, 22. grom, 25. koc, 27. materija, 29. Re, 31. melone, 33. an, 34. anekdota, 37. j. n, 38. nato, 41. an, 42. Ob. 43. Al (umnij), 44. Uroš, 46. as. 47. krt, 48. že, 50. Tine. 53. Sora, 55. vt 56. ave, 60. kan, 61. raben, 64. vloga, 66. on, 67. kot:, 69. pop, 72. ora, 73. gl. (glagol, glej), 74. Orle, 75. podlo, 78. brinje, 80. kdo, 82. lobanja, 80. če, 87. ogrod, 8®. ep, 90. Nivea, 92. Tobruk, 94. Ada, 95. oje, 97. an, 98. let, 101. el, 102. Asirci, 103. Dolenjsko.
Navpično: 1. Kilimandžaro. 2. one. 3. zenit, 4. ml., 5. as, 6. dom, 7. Um, 8. tu, 9. zlato, 10. slovenščina, 12. magra, 14. mikrob. 16. kocen, 18. rojenje, 20. i, k, 23. l na, 24. mak, 26. o, m, 28. Ana, 30. et, 32. njo, ?,5. do, 36. a, a, 39. ta, 40. ost, 44. ura, 45. rt. 47. krov, 49. Eva, 51. Inn, 52. n. r., 53. so, 54. on. 55. vaga. 57. Ebo-li, 60. koran, 62. en, 63. pol. 65. lo, 67. kreč. 68. tek, 69. po, 70. odlok. 71. plod, 73. Grčija, 74. oj, 75. pograd, 76. Ob, 77. kapalo 78. Brno, 79. Noe, 81. dob, 83. ar, 84. jedek. 86. et, 88. runo, 91. ves, 93. Os (m i j), 96. 1. c. (loco citato), 98. le, 99. en. 100. t. j.
Zaščita pred
letalskimi napadi
i.
Po mahu alarma je prepovedano gledaJ skozi okna, postajati jkj balkonih, dvoriščih in vežah,
2.
Nadzoruj od Časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja no prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi take j.
S.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svoj« neumestno junaštvo in vsevednost.
4.
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
5.
AH niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
6.
Zavedajte se, da če v devetindevefcdeset ih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite
se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
7.
Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
8.
V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
DOBRA KNJIGA
pripravlja za meseo junij slavno delo velikega danskega pripovednika JENSA PETRA JAKOBSENA, ki ga s tem prvič ▼ knjižni obliki predstavljamo Slovencem:
»MARIJA GRUB3EJEVA"
To izredno, klasično umetnino literature XIX. stoletja, ki se bo uvrstila med najbolj priljubljene izdaje naše zbirke, so zaradi njene vsebinske pestrosti in slogovne barvitosti primerjali s staro stensko preprogo, pretkano s podobami v zlatu in v svili. Ves čar nordijske renesanse je razlit nad to knjigo o hrepenenju in usodi nerazumljene, a k višjemu stremeče žene; značaji In zapletki so opisani tako živo in zanimivo, da knjige ni mogoče odložiti brez občutka hvaležnosti do pisatelja, ki nam je razodel toliko svoje zrele življenjske izkušnje.
Knjiga Je že v tiska, prevedel jo Je B. Stopar.
M. V.:
Marfe
Skozi globoko, v trde kraške skale zarezano
sotesko se plazi dolga kača. Divje puhajoč in skajoč ?e počasi vzpenja po klancu, se krčevito zvija in neprestani stresljaji pretresajo njeno iztegnjeno vretenčasto telo. Zarjavele kosti nenrestano škripljejo. škrtajo. cvilijo :n ječe. kakor da bi se pošast zvijala v smrtnih krčih. Vroče opoldansko sonce neusmiljeno pripeka, njegovi žarki kakor peklenski plamen :;'/ejo po razbeljen:h skalah, osušenih in pustih, in po hrbtru ropotajoče in klopotajoče kače ...
V predzadnjem vagonu visi ob malem, gosto zamreženem oknu človek in s široko odprtimi očmi zre na piano. Mrzle potne kaplje mu po-kr vajo čelo in še mlada lica, obraz mu je naguban od napora, saj že dolgo uro tako visi in gleda, gleda za bežečo pokrajino... Nobenega predmeta nima. da bi ga postavil pod noge. viset; mora. če hoče gledati skozi okence... A on ne čuti utrujenosti, ne čuti, da so mu otrpnile roke. da mu v senc:h silovito razbija... Saj to so koilesa. V odmerjenih, kratkih presledkih, prav tako kakor srce. razbijajo po t rih. stare stene zaprtega živinskega voza sumljivo škripljejo. ječe. se vdajajo... A kaj zato. Da je le okence odprto, skozi katerega lahko gleda po znani zemlji...
Celih dvanajst let je minilo ... Kako dolgo je to. kako neskončno dolgo. .. Takrat, ko je zapuščal kot neizkušen mladec sinje morje, je rekel: čez dvanajst dni se vrnem, morje, samo dvanajst dni ti bom nezvest, samo dvanajst, potem se vrnem.' da bom lahko spet stal na obali in zrl v tvoje valove, prav do roba obale bom stopil, da mi boš nagajivo ;n prešerno khko omočilo obutev... Dvanajst dni je pre-
šlo. Potem dvanajst tednov. Prešlo je dvanajst mesecev. In dvanajst mesecev je komaj eno leto... Zmeraj si je obetal. Najprej: prihodnji mesec, potem: prihodnje leto... In tako Se je čas odmikal. Za celih dvanajst let se je odmaknil. Kai vse se je medtem pripetilo... Padali so ljudje, slabiči in junaki, na njih mesta so stopali drugi, padale so države in nastajale nove... Vojne, velike vojne so se razplamtele po zemlji in spet ugasnile. Narava se je razsrdila in sproščeno uničevala sadove človeškega truda, pa se je spet pomirila. Morje je ostalo... Venomer pljuska z nemirnimi valovi na breg malega zaliva in čaka, kdaj se bo povrnil nezvesti sin ...
O ne, on ni nezvest! še zmeraj gori v njem isti ogenj, še zmeraj silno in nepotešljivo hrepeni po morju. Tega ognja, te ljubezni niso mogla pogasiti mrzia leta, ki so se kakor ledene gore kopičile okrog njega... In vendar, da gre šele danes morju nasproti, se mora zahvaliti zgolj nesrečnemu slučaju...
Zdrznil se je ob okencu, da bi b:!i odmrli prsti skoraj popustili. Zameglilo se mu je pred očmi. živopisana pokrajina je izginila... Iz-pTemenila se je v zakajeno sobo predmestne pivnice. Tudi sonca ni več. le šibka sitropna svetilka meče medlo svetlobo po mizah. Bučni glasovi odmevajo po tesnem prostoru, sliši se zmerjanje, kričanje, nazdravljanje, trkanje s kozarci, razbijanje s steklenicami... Mlada, lepa gostilničarjeva hčerka spretno streže vsiljivim gostom . .. Tam pri sosedni mizi sedi trojica odurnih moških Njene gole noge in roke, bele in pblne. so v bledi svetlobi še vab-ljivejše in žgo njih pohotne oči . Predorno jo merijo in nesramno ogovarjajo... Zmeraj znova naročajo, da mora mladenka k njihovi mizi in da jo mimogrede pogladijo po belem
zapestju ali objame j o čez vitki pas m polne boke... Molče se brani nesramne trojice, zala lica so ji rdeča kakor mak, usta stisnjena od srda, odkritosrčne oči pa se bore s solzami... Vsi trije so pijani in z vsakim kozarcem, ki ga v dušku zvrnejo vase. še bolj predrzni... On pa, ki tih in skromen sedi v kotu, je zaljubljen v nepokvarjeno mladenko. Nikakor ne more odtrgati pogleda z nje. Dekle ve, da jo tiho ljubi. Kadar se kradoma ozre po njem in vidi, kako jo občuduje, še temneje zardi in se mu iskreno, komaj opazno izpodbujajoče nasmehne ...
»Hej, deklina!« je zarohnel debeloglavi dedec, ki je očitno imel največ denarja. »Pijače na mizo, takoj!« In je zdrobil čašo...
Deklica je segla po steklenld, ki je prazna stala sredi mize, da bi izpolnila naročilo, a njegova odurna, kosmata roka jo je objela okrog pasu in jo potegnila k sebi, da je omahnila na njegova kolena. Preden se je zavedla, jo je divje poljubil na stisnjena usta... Ostala dva sta se žakrohotala, mladenka pa je kriknila in se s poslednjimi močmi iztrgala njegovim pohotnim rokam ter zbežala iz sobe.
Potem se ni več vrnila. Vino je prinesel krč-mar in mrko je gledal Njegovo vedenje je neotesano trojico razsrdilo.
»Kje je domišljavka?« je izzivalno vprašal tisti, ki je bil najbolj predrzen.
»Ne bo je več«, je odločno rekel krčmar.
»Zakaj ne?« je grozeče iskal oni. »Smo mar razbojniki? Takoj naj spet pride!«
»Nikoli!« je pribil oče.
»Mora priti« je zatulil razgrajač in treščil s steklenko po mizi, da se je razletela in se je tekočina razlila.
»Ven!« je odločne velel gospodar. »Takoj plačajte in ven!«
Trojica je planila pokonci. Naenkrat se je v desnici kolovodje zabliskal velik nož in njegovo svetlo rezilo je kakoT blisk izginilo v krč-marjevih prsih. Brez glasu je omahnil na tla ... Trojica se je spogledala Še kratek trenutek so negotovo postali, nakar so Hitro zapustili pivnico ...
On, ki je odre ven el prisostvoval strašnemu dejanju, je planil k ležečemu, ga tresel, klical, mu dvignil glavo... Tedaj je planila v 9obo njegova hči in s krikom padla na kolena ob njem... Oče ni kazal znakov življenja. Negibno je ležal in iz prsi mu je lila vroča kri...
Pred vrati so se začuli koraki. V naslednjem trenutku so vstopili orožniki. Naglo so dvignili moža in ga položili na veliko mizo. Potem se je vodnik ozrl po plakajoči mladenki in po njem, ki je nem in bled stal zraven. V njegovih ostrih očeh se je vkresal sum. .. Težko ranjeni je zaječal in odprl oči. Vodnik je naglo pristopil k njemu in vprašal:
»Kdo vas je zabodel?«
»Tisti... visok ... črnolas...« je s težavo komaj slišno odgovoril umirajoči.
Podčastnik je tedaj njega, ki je pod vtisom groze še zmeraj molčal, potegnil h krčmarju in skoraj zavpil:
»Poglejte tega! Ali je bil on? Povejte!«
Vprašani je z muko pogledal. Oči so se mu
v nerazumljivi grozi odprle, usta so se mu premaknila. kakor da bi hotel še nekaj reči, dvignil ie desnico in omahnil ...
»V imenu postave ste aretirani!...« je vodja odločno rekel presunjenemu fantu in preden se je zavedel, kaj Se dogaja, so skrtnile lisice na njegovih zapestjih. Nehote se je nasmehnil. Neokusna šala. Pomota ... Hotel je ugovarjati. Pogledal je mladenko. Bleda je stala sredi sobe in z nepopisno grozo strmela vanj, orožniki
pa so ga že potiskali skozi vrata. In ko je bfl že zunaj, se je v njem nekaj sprožila.
»Ne!« je kriknil z nečlov eškim glasom. »Ne! Ni res!«
Pogledal je nazaj in videl nesrečno mladenko na pragu.
»Ne!« se je za trenutek iztrgal iz orožnibo-vih rok. »Na svojo ljubezen do tebe prisegam, da nisem bil jaz.« Niso mu pustili dalje govoriti. In ona. ki je na en mah izgubila očeta in njega, ki ga je skrivaj že dolgo plaho hju-bila, mu je zaklicala z jasnim, v joku se lome^ čim glasom:
»Verjamem, dragi, vem. da bi nikchr ne mogel___«
Dolgi so bili dnevi v preiskovalnem zaporo.
In potem obsodba. Dvanajst let...
*
Ali ne vleče lokomotiva z manjšim naporom? Seveda! Saj je že vrh grebena. Še en ovinek. Da bi le ne bilo tako vroče. Vsaj gozdovi da bi bili ob progi. Same skale, razrite, razmetane skale... Tam daleč spodaj pa je podoba, ki si jo je tako srčno želel videti. Na nji so bele ptice ... Nel Saj to niso ptice! Bele jadrnice režejo valove... Tik ob obali plove majhen parnik. Iz visokega dimnika se dvigajo temnosivi oblački dima. Za njim pa ostaja dolga brazda.
Morje...
Tvoj sin je prišel, da te spet vidi, od daleč te pozdravlja... Ali čutiš njegovo bližina, morje, ali ves, da je tu?
Oči so se mu skalile.
In od morja je zavelo hladno »n osvelu oče v r<-zdrav ...
Brez m oči se je zgrudil na trda tla in M-jufca' kakor otiok.
j. JUTRO« St. 124
Četrtek, 1. VT 1914
Obvestilo uprave policije
V	teh dneh bodo organi policijskih straž nic dostavljali po hišah ljubljanskega mestnega področja dvoje tiskovin, in sicer: »Hišni seznam' stanovalcev« in »Seznam osebja, zaposlenega v obratih«. Prvo tiskovino prejme hišni lastnik oziroma hišni upravitelj, drugo tiskovino pa lastnik obrata odnosno obratovodja.
V	prvo tiskovino »Hišni seznam stanovalcev« naj se vpišejo vsi hišni stanovalci po abecednem redu. (Najprej se vpiše družinski poglavar, nato njegova žena in za njo po starosti vsi otroci in končno vse ostale osebe, ki žive z družino v skupnem gospodinjstvu.) Hišni gospodar odnosno upravitelj mora vpisati vse najemnike in podnajemnike ne glede na to, ali biva do-tični stanovalec v Ljubljani stalno ali samo začasno, t. j. vpisani morajo biti vsi stanovalci, ki točasno stanujejo v hiši razen začasnih hotelskih gostov.
Drugo tiskovino so dolžni izpolniti lastniki obratov ali obratovodje. Vanjo naj vpišejo vse obratno osebje, zaposleno v obratu določen čas dneva, ko se nahaja izven svojega stalnega bivališča.
Po preteku enega tedna bodo policijski organi pobrali izpolnjene tiskovine.
Ti seznami so namenjeni za sestavo pomožnih okrožnih prijavnih kartotek, zato morajo biti tiskovine izpolnjene čitljivo s črnilom z vso vestnostjo in natančnostjo.
Hišni lastniki, upravitelji, lastniki obratov in obratovodje so odgovorni za to, da bodo v seznam vnešeni prav vsi hišni stanovalci oziroma vse obratno osebje in ne sme biti prav nihče izpuščen.
V	primeru, da h:šni lastnik oziroma lastnik obrata ne bi prejel tozadevnih tiskovin, naj se obrne na pristojno policijsko stražnico, v katere okolišu stanuje oz. izvršuje svoj poklic.
s— Novi lahkoatletski izidi iz Nemčije in
Holandske. Četrto lahkoatletsko slavje VFL Marathona iz Krefelda je dalo nekaj prav dobrih rezultatov, med drugimi naslednje: v skoku v višino je uspel Langhoffu skok 188 cm; v teku na 800 m je dosegel za začetek sezone izborni čas Liiders z 1:58,1 min.; na 100 m je dosegel Schochovv 11 sek. in na 200 m 22.6 sek.; Scholz je skočil v daljino natančno 7 m in zmagal v teku na 400 m z 51,8 V tekmovanju dam je zmagala Domagala v teku na 100 m z 12.7 sek in tudi v teku na 80 m z zaprekami v 12,7; tudi v daljino je bila prva s skokom 5.44 m. V višino je bila najbolja Pagalies (DuisbunO z znamko 154. — Holandčanka Fanny B lan ker je dosegla 1,65 m v skoku v višino in zmagala tudi na 100 m v času 11,8. A-P. Mesink je bila prva v metu krogle z metom 12,40 m in v metu diska s 40.66 m. Slijkhuis je dosegel v teku na 1500 m 3:39 min.; Zvvaan pa v teku na 100 m 10,8. — V Freiburgu se je pred vsemi uveljavil Lehmann, kj je pretekel najkrajšo progo na 100 m v 10.6 sekunde pred Albertom z 10.8, ki je zmagal v skoku v daljino s 7.23 m.
oglasi
O&vfstlla SSovessskega Mdedega križa
Zahvala. Rodbina Skuhala L. je darovala Lir 200 v počastitev spomina blagopok. gospe Ive širca, Zagreb; sostanovalci blagopok. g. Jakoba Kremžarja pa namesto venca na njegov grob Lir 230. Prisrčna hvala!
Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, se naj pri referentu in zglase naslednji: rodbina Faller, Mauser Marija, Sedej Tončka, Tratar Josipina, Vasič Mi-lutin in Grlaš Fani.
Stsešalna prttfoč
Iz pisarne Socialne pomoči smj prejeli:
Socialna pomoč nujno potrebuje dva dobra pisa!nn stroja, če je kdo pripravljen j* roj prodati ali pa posod ti proti odškodnini. naj to sporoči pisarni Socialne pomoči, Gosposvetska ul. 2 1.
Za Informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57!
Prostori Socialne ppmoči so na Gospo. svetski ul. 2/1.
S P O H T
V nekaj vrstah
s— 40 let mednarodne nogometne federacije. Te dni proslavlja FIFA (Fedaration International Football Association ali mednarodna nogometna zveza) 40-letnico obstoja. Pred 40 leti so zastopniki Francije. Španije. Belgije, Danske, Švedske, Holandske in Švice v Parizu ustanovili to vrhovno nogometno organizacijo. FIFA je ena najbolj delavnih mednarodnih športnih zvez in njena zasluga je, da se je nogomet razvil do današnje priljubljenosti. FIFA je v zadnjih 15 letih razpisala tudi več svetovnih prvenstev: leta 1930. v Uru-ffuavu, kjer je sodeloval tudi reprezentanca bivše Jugoslavije: leta 1934. v Italiji in 1. 1938 v Franciji. Predsednik FIFE je od leta 1921. nepretrgoma Francoz Jules R i m e t. Generalni tajnik je Nemec dr. S c h r i c k e r. Odboru se je posrečilo, da je vkljub vojni vihri ohranil svoje delovanje neokrnjene, kar v prvi svetovni vojni ni uspelo. FIFA šteje okrog 50 članic - držav z vseh celin sveta.
s— Kakšna bo letošnja lahkcatletska sezona v Nemčiji? Zaradi sporeda letošnje lahko-atlctske sezone so se oni dan sestal; v Dražda-nih lahkoatletski predstavniki okrožij. Sestanku je predsedoval dr. V. Halt, znan po svetu kot odličen seorganizater olimpijskih iger v Ga-Pa in Berlinu leta 1936., ki je predložil navzočim važne in spričo današnjih razmer neogibne spremembe in omejitve. Nemška lahka atletika bo sicer v petem letu vojne — v prvi svetovni vojni je šport po vsem svetu počival — nekoliko omejena in sporedi manj obširni, toda nikakor ni računati z nazadovanjem lahko atletike, kajti stremljenje bo šlo za čim boljšimi uspehi poedincev kakor tudi moštev. Posebna pozornost bo veljala vojnim poškodovancem. ki bodo pritegnjeni v športno udejstvovanje kGt sodniki, čc ne bodo sposobni za aktivni šport. Ženska lahka atletika bo letos v polnem razmahu in niti najmanj ne bo zaostajala za delavnostjo prejšnjih let.
Služb* išče
DEKLE
išče delo v slaščičarni. Pomagata bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12676-1
SluMkodobU
KUHARICO,
■samostojno v kuhi in pospravljanju sob, išče boljša tričlanska družina. Plača in hrana zelo dobri. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Daljša spričevala«.
12842-la
GOSPODINJSKO
pomočnico iščem za svojo sestro, k boljši družini, proti dobri plači in oskrbi. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12584-la
POSTREŽNICO pošteno, iščem od 10. do 12. ure, v središču mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13168-la
GOSPODINJSKO
pomočnico sprejmem k samostojni gospej. Plača dobra, delo lahko. Naslov v oel. odd. Jutra. Ijl89-la
BRIV. POMOČNIKA
dobrega delavca, sprejmem takoj. Cerjak Branko, Gosposvetska c. 7. 13174-la OTROŠKO NEGOVALKO izučeno, k 3% letnemu otro ku, iščem za popoldne. — Geyer, Knafljeva ul. 11.
13195-la
POSTREŽNICO za enkrat tedensko, iščem. Bleiweisova cesta 48, pritličje, desno.	13201-la
Prvovrstno FRIZERKO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13213-la
POSTREŽNICO sprejmem. Dobra plača, dobra hrana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.	13232-la
SLUŽKINJO za vrtna dela in pomoč v gospodinjstvu, spreimem. — Novak, Cesta v Mestni log št. 18.	13237-la
POSTREŽNICO pošteno, zanesljivo, ki bi dostavljala tudi blago na dom. sprejmem v trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13240-la
POMOČNICO
in vaienko iščem za takoi. Modni salon »Cveta«, Knafljeva ul. 10. 13243-1 a
LEP ZASLUŽEK IMATE Z NABIRANJEM
bezgovega cvetja
Svežega ali suhega REDNO KUPUJE
„ALPA", LJUBLJANA,
VIDOVDANSKA CESTA ŠT. 18
^MhL3UBL3ANSKI Mt KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Duhovita parodija na kriminalne filme, polna humorja, napetosti, pikant-nosti in razgibanosti v Tobis-ovem filmu
Sanders živi nevarno
Paul Verhoeven, Else v. Mollendorff, Greti Schorg, Harald Paulsen
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Romantična pustolovščina poročenega gospoda »v najboljših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost...
Ljubavna pisma
Hermann Thimig, Kathe Haack, Suše Graf, Paul Hubschmid L t. d.
Predstave ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Mariborčanka Elfie Mayerhofer in Ljubljančanka Fifi Hille (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu
SLAVČKOVA PESEM
Najlepše arije iz »Traviate«, »Bohe-me«, »Madame Butterfly« in »Gaspa-rone« — V ostalih vlogah: Johannes Riemann, Paul Kemp, Theo Lingen itd. Predstave dnevno ob: 16. in 19. uri
KINO MOSTE
D. del EŠNAPURSKEGA TIGRA
Indijski nagrobni sputnenik
Delavnik ob 18.45; sobota ob 19. uri; nedelja ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja dnevno od 17.30 ure dalje
POSTREŽNICO
za dopoldne, išče samostojna gospa. Naslov t ogl. odd. Jutra.	13247-la
KMEČKO DEKLE ali pa siroto brez staršev, sprejme samostojna gospa za lahka hišna dela. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13248-la
POSTREŽNICA dobi službo za vsak dan od 7. do 14. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13258-la
POMOČNICE prvovrstne moči, sprejme prvorazredni atelje Mire Škabar, Ulica 3. maja 5/11.
13259-la
DELAVKO
I za razna dela v trgovini, zdravo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600«.	13256-la
NATAKARSKO MOČ mlado, sprejme Derganc, Dunajska c. 31. 13263-la
Prodam
BAROČNO GAKNITLRO fotele, malo zofico. dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Poizve se pri Zupan v Rožni ulici 35 od 12. do 15. ure. 12893 6
MARMORNA KREDA bela, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, Plasticol Sintexpomice, karboline) katran, olje za icrmena — stalno na zalogi. »Petro nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a. prej Tyrševa.
J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me todova 35a, prej Tyrševa.
J-377-6
OLIVETTI pisalni stroj
novi, luksuzni, specialna izdelava, prodam za 16.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Olivetti«.
13184-6
ŽENSKO KOLO malo rabljeno, prodam. — Ogled od 13. do 14. in po 19- uri. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13186-6
SPALNICE, PLESKANE in jesenove ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 15. do 17. ure v gostilni Celovška c. 72. 13187-6
RAZTEGLJIVO MIZO okroglo, in 2 para tenis-čevljev, moških, št. 43-44, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13190-6
SIVA MOŠKA OBLEKA za srednjo postavo, naprodaj. Na ogled v krojačnici Pintarič, Wolfova ul. 12.
13193-6
BELO BLAGO črtasto, za posteljno perilo, moške spodnje hlače ali zdravniške in mesarske jopiče, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13196-6
ČRN SVILEN SERŽ za podioge, nekaj metrov, in svilo za damske obleke, prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra.	13197-6
MOŠKO BLAGO, fino, prodam. Ogled samo od 10. do pol 11. ure: Sv. PetTa cesta 40/1., levo.
13198-6
1 PAR ČEVLJEV
modernih, št. 38, 1 par sivih št. 39, 1 par belih št. 38, prodam. Bleiweisova ce-sta 48, pritličje, desno.
13200-6
NOVE SANDALE
rjave, močne, št. 42. moSke, prodam. Vprašati Cesta na Dobrovo št. 2, poleg trafike Vič.	13203-6
ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. — Na ogled pri tvrdlci Ivan Jax in sin. Dunajska cesta 36.
13208-6
ZIMO
prvovrstno, popolnoma no-vo, prodam. Naslov pustiti
Harmoniko
dobro ohranjeno Ita-lo-American - Chicago, prodam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
J-935-I
LEPO PALMO agodoo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13209-6
PLATNENI ČEVLJI moški, št. 41, z usnjenimi podplati, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13211-6
VRTNE MIZE gostilniške, in stole, prodam. Poizve se: Strmi pot št. 8.	13210-6
ČRNO JEDILNICO dobro ohranjeno, iz trdega lesa, prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13212-6
v ogl. odd. Jutra pod »Zima«.	13214-6
KROJAŠKI STROJ znamke »Anker«, ki šiva tu di usnje, in šivalni stroj znamke »Bobin«, malo rab lin. prvovrsten predvojn materijal, prodam. Ogled od pol 9. do 10. in od pol 15 do pol 16. ure pri vratarju Hotela »Slon«. 13216-6
TOVORNI AVTO Diesel, 5 tonski, zamenjam za protivrednost ali event. prodam najboljšemu ponud niku. Ponudbe na J. Novak, Ljubljana, Poštni predal 217.	13074-6
NAPRODAJ: Radio, zadnji model, moderne oblike ; radijski zvočnik »Ingelen«; kompletna špecerijska oprema, več pul tov in trgovskih polic; mo derna kompl. še nerabljena kuhinjska oprema; postelia iz trdega lesa z dvoino mrežo in postelino omarico; umivalnik z umivalno garnituro; večja marmorna plošča v najboljšem stanju; karnise: večji lesen okvir za sliko; stojalo z obešalniki za obleke; 4 m dolga močna gumijasta cev z medeninasto pipo; gramofon v kovčku s ploščami ; pisalni stroj »Mignon«; aparat za manikiranje; razni električni predmeti; električne žice ; rabljene obleke in čevlji ; damska črna svilena obleka; gonilna jermena za motor; jedilni servis za 12 oseb; kartoteka za knjigovodstvo, glasbene strune za citre. — Trgovina »Uspeh« Tržaška cesta 71. 13217-6
OTROŠKO KOLO novo, za dečka 7 do 10 let, zamenjam za maniše, odnosno prodam. Jadranska ulica 9'I.	13207-6
OMARICO za čevlje, krasno stojalo za rože, posteljno omarico, 2 »štokerla«, desko za likanje. 1 šatuljo za šivanje, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13218-6
ŠIVALNI STROJ orig. Singer, ženski, pripraven za domačo uporabo, dobrem stanju, prodam. Kamniška 13. 13224-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, nemške znamke, prodam. Ogled na Gosposvetski (prej Celovški) cesti 55.	13221-6
PISALNI STROJ prenosni, nov, blago 2a moško obleko in nekaj fro-tirk, prodam. Stari trg 28,
I.	nadstr., desno. 13222-6 GLOBOK VOZIČEK
avtom odel, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13228-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, avtom odel, prešit, ves k roman, prodam za 6500 lir. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	13229-6
MOŠKO KOLO malo rabljeno, prodam. — Od 12. do 13.-are: Idrijska ulica 3.	13235-6 RADIO
5	+ 1, z zelo dobrim zvočnikom. ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
13239-6
KOLESA RAZPRODAJA več damskih in moških, najboljše znamke: Merkur, Pu-harjeva ul. 6. 13268-6
MOŠKO OBLEKO temnosrvo, za močnejšo postavo, prodam. Poizve se h prijaznosti pri Ivanu Judežu, Dunajska cesta 23.
13244-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, prodam. Resljeva cesta 30, podpritličje.
13246-6 SLIKARSKO STOJALO pokončno, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogL odd. Jutra. 13252-6
STAR DIVAN še dobro ohranjen, prodam. Vprašati od g. do 1 L. ure V trafiki oa Taboru.
13249-6
MOŠKI PLAŠČ
siv, volneno blago, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13261-6
SERVIS jedilni, kavni io ČMfli, za
6	oseb, najboljši porcelan, prodam. Gosposvetska cesta 160/n.	13253-6
PISALNI STROJ »Underwood«, pisarniški, brezhiben, naprodaj. Cena
II.500	lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13254-6
MOTORNA KOLESA
125 in 250 ccm, popolnoma intaktna, % skoro novimi gumami, ugodno prodam. Vprašati pri tvrdki lleršič, Ljubljana, Rimska cesta 13.	13250-6
BLAGO 3.10 m, sivo, kočevsko, za moško obleko ali ženski plašč, takoj prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra.
13264-6
TORBICE
damske, velike, športne, pripravne za potovanje, proda Aloiz Gorkič, Pre-dovičeva 12, Moste.
13272-6
2 MOTORNI TRIKOLICI
nosilnost 800 in 1500 kg ter 2 tricikla, zelo ugodno na prodaj. Merkur, Puharicva ulica 6.	13271-1
2 MODERNI MOTORNI kolesi in motorna trikolica nosilnost 1500 kg. zelo po ceni naprodaj. Merkur, Pu harieva ul. 6. 13270-6
RADIOAPARAT popolnoma nov. 4 + 1, Phi iips. male izvedbe, prodam Elektrodel., Medvedova ce sta 4.	13242-6
BRAMORJE prav gotovo pokončate Bramorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ulica 1.	13181-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstran Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
13180-6
MRČES IN GOLAZEN:
uši stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, vo luharje in bramorie zanes-llivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1.
13179-6
Kupim
B,
odi kmet, Študent, gospod, kremaRAPIDA povsod*
BRIVNA KREMA
RAPIDA
Brez mila, brez pene
PROIZVODI: VAN K A I T
Das grosse
kneippbuch
dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13163-7
MOTOR
osemdlinderski, trofazni, 220/380 V, ca. 3 KS, 700 vrt./min., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največ 700 obratov«.
128344-7
VREČE,
različne, iuta, za embalažo, stalno kupujem. Podbevšek Filip, šiška. Obirska 4.
114107
STEKLENICE
različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	J-318-N-7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Gril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7 MOTOR
asinhronski, trofazni, 220/ 380 V, ca. 3 KS, 700 vrt./ min., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največ 700 obratov«. 12844-7
BALONSKA PLAŠČA, dva nova, damska. kupim. Rimska c. 2/II., levo.
13185-7
KISLINO
ivepleno, solno jn solitrno, kupim vsako množino. — Šmartinska c. 24/1., desno.
13188-7
PREPROGO
brezhibnem stanju, ca. 3X4 m, jugoperzer, smirna ali slično, kupim. Ponudbe označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13192-7 2 ELEKTROMOTORJA KS in 1—10 KS, samo v dobrem stanju in z vsemi >ripadajočimi deli, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva elektromotorja«. 13199-7
MLADO KOZO ali kozlička, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Koza«. 13205-7
BALONSKI PLAŠČ za visoko postavo, kupim. Od 9. do 10. ure pri vratarju Hotela »Sloo«.
13215-7
MOŠKE OBLEKE
rabljene, čevlje, perilo, pohištvo itd., kupuje Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
13226-7
ČEVLJE moSce m ženske, stalno ku->uje: Drame Alojzija, Ljub-iana, Gallusovo nabrežje k. 29.	13227-7
PIANINO kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kakršen koli«.
13230-7
UMIVALNIK
z garnituro ali brez, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši«.
13231-7
ZNAMKE
pokrajinske, kompletne serije, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13238-7
BLAGO predvojno za moško pidža-mo m za srajce, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pidžama«.
13241-7
KUPIMO:
Zvon, Klang Kommentar. Spengler, Untergang. Kronika, Argo, Pleteršnikov slovar. Ramovševa dialek. karta, vse novejše slovenske pripovedne spise in sploh v raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične knjige novejšega časa. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva c. 16 13245-7
Danes je izšla nooa izdaja časorzisa
ADRIA-IUUiTRIERIE
ZA ŠPORTNI VOZIČFK
dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13260-7
STEKLENICE vseh vrst. stalno kupujemo in plačamo najboljše. — »Metalia«, Gosposvetska 16.
13255-7
STARE PLINSKE CEVI vseh dimenzij in velikosti, kupimo proti izredno dobremu plačilu. Merlur, P-j. harjeva ul. 6.	13269-7
Posest
Nepremičnine
pri prodaji ali nakupu posreduje najsolianeje ln najhitreje: Realitetna pisarna ANDREJ ZAJEC, Tavčarjeva ultea 10.
J-390-20
KUPIM HISO,
najraje z gostilno, kjer koli Ljubljani do 300.000 lir, četudi s prevžitkariem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maki«. 12894-20
PARCELE
centru in tik centra za petnadstropni«), — za Bežigradom in v Šiški za vil ski sistem, na vzhodni strani, po 60.000 lir, prodam.
KUPIMO
za svojo stranko večio hišo in večje zemljišče. — Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulica št. 10.	J-872-1-20

BEGUNEC z Dolenjskega, trgovec, ki je bil že dvakrat pregnan z doma z družino (5 odraslih članov), išče kakršno koli stanovanje, opremljeno ali ne, znotraj ljubljanskega bloka. Zaradi nujnosti vljudno prosi ponudbe na uredništvo »Jutra« pod naslovom: »Res nujna potreba.«	13267-21a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO oddam v centru poleg Evrope. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13204-23
LEPO SOBO sončno, oddam s 1- juni-em v Levstikovi ul. 21/111 13220-23
SOBO
posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13223-23
OPREMLJENO SOBICO strogem centru, oddam takoj gospodični ali gospe. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13262-23
Razno
Vse denarne
in trgovske posle
izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se:
RUDOLF ZORfi,
LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
VASE ROKAVICE
in usniene čevlje, vse iz-delk? iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-ruta, Mestni trg 11.
J-340-N 37 PLISASTEGA PSIČKA rjavega, sem izgubil v nedeljo ob pol 12. uri na poti od Čada do Ceste na Rožnik. — Prinesti prosim proti nagradi na ogl. odd. Jutra pod »Žalostni Peter«.
13183-37
NAOČNIKE
sem izgubila v nedeljo pri blagajni kina Marice. Ker so zdravniške, naprošam do-tičnega dečka, ki jih ie našel in je* poznan, da iih izroči proti nagradi pri blagajni kina Matice.
13194 57 ČRNO DENARNICO s 130 lirami in majhnimi ključk: sem izgubila v nedeljo 28. maja od Celovške ceste 23 do Vidovdan-ske. Najditelja prosim, da odda isto proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13206-37 GRAFOI.OG MODER
ugotavlja značaj na podlagi rokopisa. Ljubljana. Tr-stenjakova ulica l/I., levo. od 14. do 17. ure. 1-394-37
INSERIRAJ V „JUTRU"»
ZAPESTNO URO
damsko. sem izgubila na binkoštno nedeljo ob 9. uri zjutraj na poti od gostilne Banko do cerkve sv. Srca Jezusovega. Ker mi je ura drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
13202-37
POZABILA SEM
na klopi v strajiskem drevoredu Tivoliia modro mrežo z važno vsebino. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne na Vrtačo 5, II. stopn., vrata 3.	13219-37
DIJAKINJA ie izgubila nalivno pero 50. t. m. od Ulice 3. maja do Puccinijeve ulice. Ker ii ie drag spomin, prosi poštenega najditc!ja, naj sa odda p-oti nagradi v ogt. odd. Jutra.	13234-37
V TRAMVAJU Vič—Zg. Šiška sem izgubil dokumente in denar. Poštenega najditelia naprošm, da najdeno odda proti nagradi na Rimski 19 v mehanični delavnici. 13251-37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«.
šelenburgova ulica i telefon št. 2109
RUDOLF KORALI javlja žalostno vest, da je 13. maja 1.1. po težki, dolgotrajni bolezni umrla naša srčnoljubljena hčerka, žena, zlata mamica, sestra in tetka, gospa
IVI ŠIRCA
roj. KOKALJ
Nepozabna- pokojnica je bila položena k večnemu počitku na Mirogoju v Zagrebu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 7. junija t. 1. ob uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Zagreb, Beograd
STANKO ŠIRCA, soprog; STAŠ in IVČI, otroka; VANDA, HALI, ZDENKA, SIMONA, sestre in ostalo sorodstvo
L. Frick:
Usoda pri telefonu
Roman
»Na to zapleševa valček sprave,« smehljaje se predloži gospa Kristina in položi na gramofon ploščo z lepim, starim Straussovim valčkom. Mladina se je že poslovila, in ko se vrneta v hladnico, najdeta prostore domačih prazne. Malce osuplo se spogledata.
»In tako sva srečno sama, kakor prava zaljubljena dvojica v vrtni lopi,« udari Meisinger na šaljivo struno. Kristina na-lije ostanek bovle, in kozarca se z zvon-kim jeklom dotakeneta drug drugega.
»Na vaše zdravje, gospa Kristina, in na zdravje vaših krasnih sinov!«
Prikima mu, a takoj nato je videti, kakor da se bori sama s seboj, pa se ne more odločiti. »Veliko prošnjo imam do Vas,« pravi s tihim, skoraj slovesnim glasom. »V vsakdanjem življenju, med drugimi ljudmi, je najbrže ne bi nikoli spravila čez ustnice, toda v uri, kakršna je ta ...«
.»Prosim, veselilo bi me, če bi vam mogel v čemerkoli ustreči «
»AJi hočete biti meni in mojima 'anto-ma prijatelj, gospod Meisinger, reči hočem, resničen, odkrit in zanesljiv prijatelj v v?nh življenjskih okoliščinah?«
On jo prime za roko in jo stisne. »Rad,
14 ! iz srca rad, na voljo sem vam, kadar koli hočete. A zdaj smem menda tudi jaz izreči željo, kaj ne, saj je tako rekoč dopolnilo vaše: poslej se tikava, Kristina — Gerhard, da? Za Dieterja in Aleksa pa naj bom stric Gerhard.«
Kristina se je za trenutek obotavljala, morda iz začudenja, morda ima kak pomislek, nato se mahoma odloči in z največjo iskrenostjo pritrdi. »Kaj pa Liza?« se spomni.
»Ženi povem novico takoj jutri zjutraj, ona se mora seveda pridružiti. Prav za prav me čudi, da ti ni že sama ponudila.«
»To je lepo, Gerhard, na to izpijva do dna.« Veselo in resno pogledata drug
drugemu v oči.--
Ob istem času se dvojica Olten in Liza Meisingerjeva po svojem zadnjem plesu, ki so mu gledalci navdušeno ploskali, umakne v zavetrn kotiček. Šampanjca pijeta. Njegova roka ji ovija pas. Poljubljata se. —
. *
Po krasnih počitniških tednih 6e je težko znova privaditi velikemu mestu. Kristina se sicer, spet veseli na svoj lastni dom in na neomejeno gospodovanje v rodbinskem krogu, toda sredi kamenitega morja in glasnega vrvenja jo obhaja otožen spomin na mimo, vzvišeno lepoto gorskega sveta. V tem prehodnem času je delo najboljši lek, in tega se Kristini res
ne manjka, tem bolj, ker jo nekakšno častihlepje žene, de skuša svojemu čednemu stanovanju brez tuje pomoči vrniti snažno, bleščeče lice. Prav do zadnjega kotička je treba pobrisati prah, umiti vsa okna in na novo pospraviti vse omare. Častno mesto v dnevni sobi dobe prelestno dehteče jelove in brinove vejice, zadnji pozdrav iz planin.
Stokaje in zabavljaj e sta Aleks in Dieter, ko je prišel prvi šolski dan, stisnila vsak svojo polno aktovko pod pazduho in nastopila pot dolžnosti. Kmalu sta tudi ta dva na običajnem tira Dieter ponavlja z materjo latinske in angleške besede in jo spet prosi podatkov in primerov za težavno — ali, kakor on pravi, »bedasto« domačo nalogo. Aleks pa že nič kaj rad ne sliši o tem, da bi se kdo vtikal v njegove šolske zadeve. Konec koncev je tudi že dovolj star in pameten, da sam ve, kaj je treba. V matematiki mu Kristina tako in tako ne bi mogla več bogvekaj .omagati, kajti svoje dni so se v dekliški šoli ustavile ob korenih in logaritmih; z računalom. ki ga Aleks zdaj uporablja, ne ve mati ne kod ne kam in v zamotanih geometrijskih nalogah bi se le s težavo razpoznala. Čemu tudi, saj je bil fant v teh predmetih zmerom priden in dobro podkovan!
Tem bolj je Kristina razočarana, ko dobi
pri naslednji šolski nalogi petico. To je kakopak slučaj, kaj takega se utegne zgoditi tudi najboljšemu dijaku, se tolaži Kristina. Ali. kmalu prinese Aleks nov slab red iz biologije, predmeta, ki ga je doslej vedno močno zanimal. In v zvezku celo zapisek o vidnem popuščanju v pridnosti in pazljivosti pri pouku!
Kristina je vsa iz sebe! Dasi nista sinova nikoli odličnjaka, nad povprečjem sta stala zmerom, in med tem ko se je Dieter povsod, zlasti pa v jezikih, kar dobro izkazoval, je bil Aleks zlasti v matematiki in v prirodoslovnih predmetih še posebno prizadeven. Zdaj pa mahoma te slabe naloge in ta učiteljev pripis! Kaj za Boga utegne biti s fantom?
Ze drugo dopoldne gre Krisutina k prvo-rojenčevemu razredniku. Id ji na žalost potrdi grajalni vpisek v šolskem zvezku. Učenec Aleks Gebhard se je zadnji čas zelo neugodno izpremenil; med poukom je videti raztresen, pogosto kar odsoten, in daje površne, nepravilne odgovore; s pasemnimi nalogami je enako.
»Človek bi sodil, da se fant le po sili udeležuje pouka, v resnici pa mu ni vsega nič mar,« se pritoži učitelj matematike.
»Tega ne razumem. Prav matematično znanje bo Aleksu še posebno važno in potrebno, kadar postane arhitekt Po osmem razredu se misli vpisati na tehniško visoko
šolo in sam dobro ve, kaj mu bo tam podlaga. Doslej je bil vendar zmerom vneto pri stvari, kako naj si zdaj razlagam to nenadno izpremembo?« Tako govoreč, Kristina easkrbljeno gleda vzgojitelja, mirnega, dobrosrčnega moža. kakor bi pričakovala od njega sveta in pomoči.
»Morda ima vaš sin zadnji čas kako stvar, ki ga raztresa in odvrača?« jo vpraša učitelj. »Mladi ljudje pridejo prvikrat v dotik z življenjem, nov svet se jim odpre, in to, kar šola ponuja in zahteva, se jim mahoma zazdi neznatno, morebiti ceio smešno. Čutijo se vzvišene nad take reči in skušajo to tudi pokazati.«
»Ne. ne, pri mojem fantu ne sme biti tako,« se Kristina upre tej misli. Kot njegova mati in vzgojiteljica je za to odgovorna in poskrbeti hoče...
»Aleks ima pri nas še enega, mlajšega brata?« poizveduje matematik.
j»Da, Dieterja. Hvala Bogu, ta se pridno uči in dosihmal se zastran njega ne morem pritoževati. Z Aleksom je bilo do zadnjega časa prav tako, saj je zmerom pod mojim nadzorstvom, in sama ne vem, kaj bi ga moglo odvračati razen tistega bore tenisa ob dveh popoldnevih vsak teden, pa tega bo pozimi tako m tako konec, kvečjemu če pojde katerikrat 8 tovariši v kino.«
Fiir das Konsortinm »Jutro« als Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den
konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrart - Fftr »Narodna tiskarna A. G.« aJs Drockstelle - Za »Narodno tiskarno d. <L« bo« Inseratenteil verantwortHch . Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič