Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; .Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunn j 24.797
U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992
izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
ff
Slovenec
a
Od i. oktobra dalje velja »Slovenec" v
samo i dB
Slovenca"

ši in najboljši dnevnik!
t
'hširna nedeljska številka z ilustirirano prilogo vred
samo 2 dinarja
lovensko družino!
Oienziva
Francoske banke potegujejo svoj*
mirjeni —
82 Nemčije nazaj — Nemški politični zaveznika v lordu Rothermeru
Nemčiji
krogi so zelo vztie-
Pariz, 27. sept. fr. Vaš dopisnik jc že poro- j tal, kako dalekosežne posledice je imela zmaga i nacionalistične struje v Nemčiji za francosko j notranjo in zunanjo politiko. Danes izvem iz ' dobro informiranih krogov v okolici borze, da se bodo učinki Hittlcrjeve zmage čutili tudi nn finančnem polju in sicer nc v prilog nemškegu narodnega gospodarstva. Po »Financial Times«, ki so glasilo londonske City, nezaupanje na ■ prani obligacijam Youngovcga posojila traja naprej in vsaki dan je naval lastnikov teli vreo-liostnih papirjev na londonsko borzo zelo velik, tako da se padanje do danes šc ni ustavilo.
Pariški dopisnik turiliske sStampe« po nov 110 prinaša vesti, ki z veliko trdo v to t nos t jo krožijo v finančnih krogih francoski: prestolice iu ki naznanjajo močno ofenzivo francoskih bančnih institutov proti Nemčiji. Baje imajo namen dati Nemčiji čutiti, kako nevarno !ii bilo z»i njo, čc bi se radi nacionalistične zmage pustila zapeljati v kakšne, zunanje politične avanture. Francoske banke bi se v tem slučaju prislužilo zelo občutljivega orožja. V "toku zadnjih dveh let jc Francija investirala velike vsote svojega denarja v nemško industrijo v ob!'ki kratkoročnih industrijskih kreditov. Francoske banke so pripravljene po informacijah gornjega lisfa. da naenkrat potegnejo iz Nemčije ves kredit.
Na iniciativo ene največjih pariških bank se bo sklicala konfcrenca vseh bankirjev, ki so dosedaj sodelovali v Nemčiji. Na dnevnem redil sc baje nahaja tudi razgovor o izvedbi sploš-
nega bojkota nemških kreditnih zahtev. Izgleda, da sc zelo močne osebnosti itagibljejo k mnenju, da sc mora odslej vsaka prošnja za kreditna sredstva, ki bi prišla 'z Nemčije, zavrniti. Vaš dopisnik se je ravno glede tc druge novice informiral na borzi ter zvedel, da mero-dajnim krogom ni nič- znano o nameravani konferenci, ki bi lahko imela usodne posledice za Nemčijo, če bi se uresničila.
V zvezi s temi vestmi pa sem v stanju potrditi, da so francoski finančniki do sedaj potegnili j/. Nemčije okrog >5 milijonov mark (103 milijonov dinarjev), ki so žc prišli v zlatu v Francosko banko. Te dni pričakujejo še drugi transport zlata v isti vrednosti in v isti namen. Prav lako se poroča iz Frankfurtu, da je ludi llolnndskn začela z represulijami prof' Nemčiji. Zadnji četrtek je prispel v Amsterdam transport zla,ta v vrednosti 10 milijonov florintov (240 milijonov dinarjev) iz zlate zaloge nemške Državne banko. Financial Times« tudi poročajo, dn so francoski kapitalisti dosedaj poklicali nazaj 14 milijonov funtov (100 milijonov dinarjev).
Komunike finančnega ministrstva v Berlinu hoče vplivati pomirjevalno ter ponovno zatrjuje, da ui nobenega vzroka /.a notranjepolitično spremembe v Nemčiji. Vendar izgleda. <Ia bo varnost in stabilnost nemškega narodnega gospodarstva zahtevala še drugih garancij, osobito zunanjepolitičnih, če sn hoče preprečiti, da francoski finančniki no izvedejo svoje najiovc-dane ofenzive.
Frankfiirt. 27. sept, IT. Uradni komunike borzo poroča, da je nemška državna banka do seda j poslala v Pariz ua zahtevo francoske banke zlata v vrednosti od 70 milijonov murk, 10 milijonov florintov pa jc bilo v isto svrho vrnjenih v Amsterdam. Komunike opozar ja, da so te pošiljke zlata čisto normalen pojav v mednarodni trgovini in da na noben način ne pomenijo zmanjšanja zaupanja \ kreditno moč nemškega gospodarstvu.
Berlin, 27. fept. ff. V tuka jšnjih finančnih krogih so z veliko nervoznostjo komentirajo novice o izvanredno velikih pošiljkah zlata iz zaloge nemško banke, ki so so izvršile zadnje dni \ smeri proti Franciji in Nizozemski. Odgovorni politični krogi se popolnomn zavedajo veliko nevarnosti, ki grozi nemškemu kreditu, ler mi pripravljeni storiti vse potrebno, da so inozemstvo, ki je radi zmage nacionalnih nacionalistov postalo preveč nervozno, pomiri in zadovolji. če mi dosedaj v parlamentarnih krogih ■o obstojali upi nu pritegnitev I litllorjovo sku-! pine v' vladno večino, se jo sedaj ia misel opustila iz razloga, ker bi taka vlada lahko izzvala gospodarsko katastrofo.
London, 27. sept. os. Lord Rothcrmere, U>-jega delovanje v Madžarski je še v živem spominu, si jc izbral širši delokrog. 1/ Madžarske se jo preselil v Nemčijo. Navdušila ga je zmaga nemških nacionalistov ,in skloni! je staviti svojo velikansko novinarsko podjetje, ki jo. eno izmed največjih na svetu, na razpolago I Hitlerjevim
težnjam. Dailv MaiU, ki se tiska \ dnevni nakladi 1,800.000 izvodov, je priobčil poti podpisom lorda samega članek, v katerem častita nacionalistom na njihovi zmagi. »Zakaj se čudimo, da jo nacionalistični pokret v Nemčiji zavzel tako dimenzije? Nemška mladina dela isto. kur bi angleška mladina storila pod enakimi pogoji. Nacionalistična zmaga je rojstvo nove Nemčije. Dosedaj se v povojni dobi Nemčija še ni jMijav.ila kot narod.c
Pričakuje so. da bo sedaj lord Rotherinerc posvetil svoje delovanje reviziji mirovnih |h>-godb, osobito ruvanju proti Poljski, katere žc od nekdaj njegovo sicer ljubezni polno srce ni moglo.
Frankfurt, 27. sopt. ff. Včerajšnja »Frankfurter Zoitungc javlja, da so nemški nacionalisti dobili zaveznika v lordu Rotlierincre. K članku. ki so ga napisalo Dailv Mail<. pristavlja, da ne pomeni nič dobrega, če so jo lord Itother-ineic, ki jo napravil na Madžarskem toliko zmed in toliko škodoval ugledu madžarsko države, spravil sedaj nad Nemčijo in ji ponuja svoje srce. Vsaka besed:' katero bo lord Rotliermere izrekel v naš prilog proti mirovnim pogodbam, liani bo škodovala zo zato. ker prihaja od njega. Teror tiska, ki ga on poseduje, postaja neznosen. Sicer pa z veseljem konstutiramo, dn so angleška javnost sedaj mnogo več bavi z dejstvom, da je I lovrl Gcorgo ostrige! svojo grivo. kot pa / Rotlierineioviin panogirikom na naslov nemških nacionalistov,*
Anglija posreduje med Francijo in ItaSijo
Ženeva, 27. sept. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da jc angleški minister za zunanje zadeve Hendcrson imel v petek dva razgovora z italijanskim delegatom Scialojo in z Brian-dom. Takoj po teli razgovorih se je v krogih angleške delegacije pojavil velik optimizem in so je zatrjevalo, da se bodo pogajanja med Italijo in Francijo glede pomorske paritete zopet nadaljevala.
Po razgovorih jc britanska delegacija izjavila sledeče: Italijansko-francoska pogajanja se niso definitivno prekinila, ampak sc je pustila odprta možnost, da sc vnovič začnejo po običajnih diplomatičnih potih.
Ker minister Henderson vroče želi, da bi so pomorski sporazum med Italijo in Francijo sklenil, še preden se sestane pripravljalna konferenca za razorožitev, ki se bo sklicala novembra meseca, zato je verjetno, da sc bo londonska vlada obrnila na Rim in na Pariz, da še pred zaključkom sedanjega zasedanja Društva narodov pripomore k pozitivnemu rezultatu v tem pogledu.
Angleži so ipak bogati
London, 27. sept. AA. Snoči jc govoril v Carlislu trgovinski minister Graha in. ki jc dejal, da znašajo narodni dohodki približno 4 milijarde funtov sterlingov. Pri tako veliki vsoti ima angleški narod šc vedno možnost prihrankov. Tako bi bilo več kapitala na razpolago in bi sc angleško gospodarstvo zelo popravilo. Na vsakega Angleža pride letno 15 do 16 funtov sterlingov davka, kar jc brezdvomno najmanjši davek na svetu. Cene živilom so od zadnjega oktobra naglo padle. Končno jc Graliam dejal, da prorokujejo nekateri gospodarski strokovnjaki izboljšanje sedanje gospodarske krize za prihodnjo pomlad. Na vsak način bo pa izboljšanje postopnega značaja.
Silen vihar v Se v. morju
London, 27. sept. AA. Angleška križarka, ki jc plula brez krmila v Severnem morju s šestimi mornarji, je bila rešena s pomočjo rešilno ladje iz 1 Itilla. Križarka jc bila na morju več ur. Posadka ni bila v nevarnosti, pač pa ladje, ki so plule v bližini križarke, ki jo jo morje več ur metalo sem in tja. Na vzhodni škotski obali je divjal silen vihar, ki je preprečil nadaljnje vaje vojnega brodovja. \ veliki nevarnosti je bila posadka danske motorne ladje »Dorisc. ki nikakor ni mogla v pristanišče llnrt-lepool. Morje jo jc gnalo na pečine I.ongsear. Nn pomoč jc prišla rešilna ladja, ki jo šolo po treh brezuspešnih poskusili rešila moštvo. Pozneje jc vrglo morje »Doris« na obrežje.
Aniifašistični govori v
sodni dvorani
C ®
Bruxelles, 27. sepl. Proces proti anarhislu Do Ito-sa, ki je poizkusil atentat proti italijanskemu prestolonasledniku, se .ie izpreineni! v pravo cb-icžnico proii fašističnemu režimu.
Zaslišane so bile namreč priče, ki so imele razbremeniti obtoženca. Bivši minister Nitti je obžaloval, da je italijanska monarhija pristala na fašizem, ki je deželo spravil na rob propada.
Bivši socialistični poslanec Filip Turati je napadal fašizem, ki je prisilil najboljše državljane Italije, da so se morali zateči k gostoljubnosti inozemstva. Dočim je italijanski socializem ljudstvo združil, ga je fašizem lo še bolj razdvojil.
Bivši urednik lista Corriero della Sera Tar-chiaui .ic razlagal, da so emigranti najprej mislili, da je prestolonaslednik princ Umberlo antifašist, zdaj pa da se je vdal fašistom. Iz tega se razlaga, da je izgubil simpatije demokratične Italije.
Vseučiliški profesor Salvemini je izjavil, da je kot profesor zgodovine zapustil Italijo, ker se ped fašizmom nc more poučevati objektivna zgodovina.
Emigrant Rossetti, ki ima zlato medaljo, je izjavil, da jo zapustil Italijo, ker ni bil varen življenja.
Najbcij vehemenlen govor proii režimu, proti Mussoliniju in proti suverenu Italije pa je imel belgijski advokat Posselecv.
Fašistični tisk se zaradi lega silno liuduje, češ, da tako predsednik sodišča, kakor državni iožilec
nista nikoli prekinila prič in zagovornikov. Zadnja priča je bil belgijski senaior De Brockere, socialist in direktor lista Lc 1'cuple , ki je svoj dolgi gover končal z izjavo, da fašistična Italija predstavlja nevarnost za mir.
Na popoldanski seji jc govoril državni pravd-nik, ki je dejal, da je fašizem reakcija proii anarhiji ip princip roda. Sicer pa ima sodišče sodili samo o zločinu l)c Bose, kaleri je. sani priznal, da jc zločin hotel izvršili.
Za državnim tožileljein je govoril odvetnik Debock, ki jc dokazoval, da je De Rosa hotel s svojim I rdim strelom samo opozoriti princa, da ne dela prav, če drži s fašizmom. Potem pa da jo Do Bosa vrgel revolver proč iz lastnega nagiba.
Sodba se bo najbrže izrekla jutri in se italijanski tisk boji, da nc bi 1 >i 1 De Rosa oproščen, češ, da «o porotniki vsi fašizmu sovražni. Fašistični tisk označuje potek procesa kol sramoto za čut pravičnosti in pravi, da dokazuje popolno moralno perverznost sovražnikov fašistične Italije . Pravi, da se jo v dvorani bruseljskega sodišča zbrala vsa antifašislična sodrga . Nitti ja, Turatija in Salvemi-nija imenuje senilne beslije, ki pri živem lclc.su gnijejo v svojem moralnem blatu'. Najhujše zameri fašistični tisk nosilolju zlate medalje Rosse-Itiju. ker jc trdil, da ga je zasledovala od najvišje fašistične instance najeta morilska družba.
Bruselj. 27. sept. AA. Sodišče jo obsodilo atentatorja Dc Roso, ki je skušal ustreliti italijanskega prestolonaslednika, na pot let ječe.
Balkanska konferenca
brez
n*
Sofija, 27. septembra, as. Bolgarska sekcija mirovne lige je na povabilo bivšega grškega ministrskega predsednika Papanastarfija nn bankanskn konferenco v Atenah za balkanski Locarno odgovorila, dn na konferenco ne bo poslala svojih delegatov In utemeljuje to s tem, da sklicatelji lo j konference ne dovoljujejo razprave o manjšinskem j problemu. Bolgarski listi smatrajo radi lega, da jo la konferenca brez pomena, češ da je manjšinsko vprašanje najakutnejše in najvažnejše vprašanje, brez katerega tesno sodelovanje balkanskih držav ni mogoče. »Zora« piše, da si nihče v Bolgarijii ue more predstavljali balkanske konfederacije, dokler na Balkanu ne bo povoljno rešeno narodno vprašanje. Dalje se navaja, da 60 Bolgari odpovedali sodelovanje radi loga, ker grški lisli v zadnjem času pišejo proti Bolgariji. Posebno je Bolgarija nevoljna na članek oficinznegn Messager d'Alhcnes z naslovom: Bolgari, kaj ste napravili s svojimi manjšinamil<
Atene, 27. septembra, as. Sklep Bolgarije, da se ne udeleži balkanske konferenc, sc obžaluje kol molitev stremljenja po miru na Balkanu. Predsednik grškega organizacijskega odbora, bivši ministrski predsednik Pnpanaslaziju, je izjavil, da upa, da bo Bolgarija še preklicala svoj skle.p. Manjšinsko vprašanje se na kongresu ne bo obravnavalo, samo radi loga, ker je dnevni red konference itak preobširen. Tudi ne gre zn takojšnjo ustanovitev balkansko zveze, temveč za pripravo pogojev. Če izostane Bolgarija, se bo zanimanje za konferenco zmanjšalo. Da manjšinsko vprašanje ni bilo postavljeno na dnevni red, je pripisali ludi švicarskemu mednarodnemu mirovnemu biroju.
Dunajska vremenska napoved. Počasi sc bo vreme zboljšalo vendar zaenkrat še ne bo zanesljivo.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, nestalno, zmerno toplo.
Težka nesreča v rudniku
Belgrad. 27. sept. p. Včeraj |>opoldnc se jo zgodila v rudniku Kraljevac pri Aleksincu težka nesreča. Zrušil se je zid, v katerem je bil odvajalni kanal poln vode. Voda je pričela prodirati v rov, kjer je narastla do t.5 m višine. V rovu je delalo 20 delavcev, nekaj se jih je rešilo, večina pa je ostala v rovu. Voda prodira dalje. Reševalna deia so v polnem teku, vendar se šc ni posrečilo priti do ponesrečencev, o katerih so ne ve, ali še žive ali pa so sc že zadušili.
Zagrebški župan v Ljubljani
Zagreb, 27. sepl. p. Zagrebški župan dr. Sr-kulj odpotuje jutri ob 5 popoldne v Ljubljano v spremstvu senatorjev šariča in Lamza na sejo ekse-luitivnega odbora Zveze jugoslovanskih mest. Ob tej priliki bodo zagrebški delegati obiskali delavske kuhinje, delavski azil iti klavnico, sestanejo se tudi z banom dravske banovine, da podvzamejo skupno potrebne korake, da se prepreči naplavlje-nje Save, katero povzročajo trboveljski rudniki.
Snženjerski kongres
Split, 27. sepl. p. Danes je bil otvorjen v Splitu 11. kongres Jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Prispelo je okoli 320 delegatov iz vse države. Svečana otvoritev kongresa sc je vršila v narodnem gledališču, prisostvovali so razni predstavniki oblasli in drugih korporaerj. Kongres je dvoril predsednik Avramovič. Poslana je bila vdanostim brzojavka kralju, predsedniku viadc in prometnemu ministru. Prisotne delegate je pozdravil ban dr. Tartaglia. Po otvoritvi jo bilo pročitano tajniško in blagajniško poročilo. Popoldne so so reševala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu poleg volitev.
Jugoslovanski novinarji v Romuniji
Bukarešta, 27. septembra. AA. Romunsko novinarsko združenje jo priredilo snoči kosilo na čast jugoslovanskim novinarjem. Zvečer so je vršila v gledališču predstava Shakespearjeve drame >Ju-lij Cezar'. Pred predstavo je priredil predsednik vlado nn časi našim novinarjem svečano večerjo y prodsedništvu vlade. Na večerji je bilo veliko število romunskih novinarjco na čelu .s pod ravnateljem romunskega presbiroja Aleksandrom Mar-kuom. Nocoj ob 20 so krenili jugoslovanski novinarji v Prahovsko Dolino, da si ogledajo tnino-šnje pelrolejske vrelce. Nato odpotujejo v Sinajo, Brašovo, Sibin in Kluj.
Savfpishn mornarica
Moskva. 27. sept. \ črnomorska mornarica bo z dvema križarkuma na čelu priredila v Čriioti morju vojaške vaje. Ob tej priliki bo poselila Stanibul, \iitilcnc in Pire j.
Revolucionarno gibanje
%lf
v Španiji narašča
Barcelona, 37. sepf. sp. Položaj v Španiji postaja vsak (lan resnejši. Komaj so utihnile revotte v Lago v Galiciji in v starodavnem Suntiagu <li ComposteMi, kamor so v srednjem vekd romali tudi Slovenci, že se poroča iz Madrid«, da je.dijastvo zasedlo univerzo in zahtevalo ostavko rektorja in ministra za ekonomijo Vigurija. Pjav tako se je moral prefekt Malage vrniti z veliko brzino nazaj na svoje mesto, ker so je pripravljalo neurje. Na drugi struni pu sc čuti vsepovsod po Španiji tajna roka republikancu pisatelja tnumune, katerega je diktatura izgnala iz Španije, ki pa se je pod generalom Berenguerjem zopet smel vrniti v domovino.
kur pa je v Kataloniji zbudilo tudi pri freznejše mislečih ljudeh največje razburjenje, je nenaden pojav bivšega komunističnega delavskega sindikata »SindiCato Unico«, ki jc bil
svojčas za+rt. Sedaj, ko vre zopet po celi Španiji. se je komunistični sindikat zopet pokazal. Sindicato Unico je začel ostentativno izdajati poti istim naslovom in z istim programom svoje prejšnjo glasilo Solidured Obrera«. štrajk, katerega je ta sindik.it povzročil in ki je deloma že ponehal, ni bil nič drugega nego neke vrste generalna vaju za bolj širokopotezni po-kret. katerega nameravajo voditelji izvesti in katerega deloma žo udejstvujejo v svoji guc-rilla-vojski po celi državi Policija je te tlni
Skupščina srbskih poijedeljskih zadrug
Belgrad, 27. sept. m. Danes predpoltlne se je vršila v veliki dvorani belgrajske univerze 28. redna skupščina Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug. Predsednika vlade je zastopal vrhovni inšpektor Milan Nikoljič, poljedelskega ministra inšpektor Belobrk, trgovinskega ministra Milulin Bo-škovic, Glavno zadružno zvezo Varga in več delegatov posameznih zadrug iz vse Srbije. Skupščino je otvoril ob pol 10 predsednik zveze g. Jeremija Protič, ki je pozdravil zadrugarje in predlagal uda-nostno brzojavko Nj. V. kralju s sledečo vsebino:
Nj. V. kralju Aleksandru I. Zadriigarji Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug v Belgradu pozdravljajo z današnje 28. redne skupščine svojega najvišjega vladarja, najvišjega zadrugarja, pokrovitelja poljedelcev in mu pošiljajo izraze vdanosti in zaiivalnasti na očetovski skrbi za dobrobit svojega naroda in države. Živel Nj. V. kralj Aleksander I., živel njegov vzvišeni kraljevski dom.t Podpis: Predsednik Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug Jeremija Protič.
Vdanostna brzojavka je bila poslana tudi predsedniku ministrskega sveta in trgovinskemu ministru. Nato je govoril zastopnik poljedelskega ministra Nfkola Belobrk. za njim predsednik Združeuja agronomov Ljudevit Prnhat;ka in nato še zastopnik Glavno zadružne zveze g. Varga. Po ,>ozdravih je bilo prečitano |>oročilo upravnega odbora.
Iz mornariške službe
Belgrad, 27. sept. m. Z odredbo ministra vojske in mornarice so premeščeni: Na brod Dragor •za vršilca dolžnosti I. oficirja fregatni poročnik Abram Stanislav, za strojnega upravitelja na >l)al-macijo Smerdu Avgust, kap. 1., za častnika na podmornici korvetni poročniki Regula Ivan, Malnerič Ivan, Vrtačnik Jože, Zupančič Milan, Kazinger Anton in Bambič Friderik, na kraljevski brod Zmaj« fregatna poročnika Hotbauer in Prelug, na kraljevski brod Spasilac« korvetna poročnika St iglic Stanislav in Saje Baldomir, na kraljevski brod Silnica' korvetni poročnik Bizjak Oskar, na kraljevi bTod -Galeb- korvetni poročnik Nisjak Frane, na kraljevi brod Kobac za prvega častnika korvetni poročnik Dolin.sek Franc, na kraljevi krod Jastreb-korvetni poročnik Jamšek Stanko, na kraljevi brcni >0rao- korvetni poročnik Mohorič Alojz, na kraljevi brod »Labud korvetni poročnik Lenob Matej, na kraljevi brod Sokol fregatni poročnik Potočnik Franc, na torpedevko poročnik Jukas Anton, na bojni čoln »Uskoke korvetni poročnik Valentinčič.
Imenovanja
Belgrad, 27. sepl. m. Za uradnika železniške direkcije v Ljubljani je imenovan g. Josip Derganc v 11-5, za uradnika železniške direkcije v Zagrebu Ivan Kregar v II-5. Na srednjo tehnično šolo v Ljubljani je imenovan za predmetnega učitelja Anton Bencin v II-5, na višji obrtni šoli v Belgradu Ljubica Simič v II-2.
Revizija rudarskih koncesij
Belgrad. 27. sept. z. Ministrstvo za šume. in mlnike bo revidiralo vse rudarske koncesije. Proučava se tudi načrt o postopanju nekaterih podjetij, ki so v državni eksploataciji, ki pa niso rentabilna. Izročili jih bodo v privatne roke. Ako se s tem ne bo strinjal ekonomsko finančni odsek, se bo poskušalo, da se uerentabiluost državnih podjetij vsaj toliko izboljša, da bodo mogla podjetja kriti lastno režijo.
Ministri na potovanju
"Belgrad, 27. sept. m. Danes in včoraj je odpotovalo več ministrov ua svoja inšpekcijska potovanja po vsej državi. Minister pravde dr. Srskič, prosvetni minister Maksimovič in minister Drinko-vič so odpotovali v Dubrovnik, od koder odidejo v Boko Kotorsko in nato v Orno gora Minister brez portfelja v Južno Srbijo in Makedonijo.
Nov zakon za Narodno banko
Belgrad, 27. sept. z. Finančnega ministra dr. Svrljugo je poselil guverner Narodne banke in se z njim razgovarjal o vprašanju načrta novega zakona za Narodno banko, ki je pravkar dokončan. Z novim zakonom se predvsem regulira pasi o vanje v banki, posebno pažnjo so |K>laf;a na devize in vrednostne papirje. Vprašanje izdajanja kreditov je razdeljeno v dve skupini, in sicer na dolgoročne jn kratkoročne, sezonske in nesezonske kredite.
Otvoritev velesejma
v Novem Sadu
Novi Sad, 27. sept. u. Danes dopoldne ob 9 je bil na slovesen način otvorjen mednarodni vele-sejem in razstava v Novem Sadu. Zastopanih je okoli 350 razstavi jalcev, 80% iz naše države, ostali Iz inozemstva. V imenu kraljevske vlade je prisostvoval otvoritvi poljedelski minister Demetrovič.
udriii \ uredništvo sindikalnega glasila >Soli-daridud Oibreru«, zaprla urednika in zasegla časopis. Koj nato se jc izvedelo, da so voditelji stavke zbežali v hribovje v zaledju Bare one, kjer sc jc rodilo žc veliko revolucij v Kataloniji. Ravno tuko kot pred 10 leti more danes vsak, ki si upu v podnožje hribov, zapaziti neke vrsto straž. Hi imajo nulog poročati o vsakem gibanju policije.
Morda samo na sebi to gibanje ni tako nevarno kakor izgleda. Vendar to je gotovo, du ga bodo izrabljali oni, ki so mnenja, da diktatura še ni izvršila svoje naloge, kakor tudi oni drugi, katerim je dinastija največja spodtika. Saj je znano, da nekateri ognjeviti republikanci niti nočejo, da bi general Berenguer prepeljal Španijo zopet nazaj v normalno ustavno življenje, če«, da diktatura še ni storila dosti napak, da bi zadosti osovrnžila dinastijo pred narodom. Ti republikanci bi najrajši imeli šc eno diktatorično vlado, ker bi bili potem bolj sigurni, da prodrejo s svojim naskokom nu monarhijo.
Najuspešnejša borba proti tej tajili organizaciji, ki straši po vsej deželi, seveda ne bo smela temeljiti na represali jah. General Berenguer bo moral v nekoliko bolj hitrem tempu, kot je delal do sedaj, poskrbeti, du bo padanje španske valute ponehalo, ker padanje vrednosti denarja podružuje življenje in razburja vročo
Dunaj, 27. sept. as. Domneva se, da se. bo avstrijski narodni '.vet sestal v sredo ali četrtek prihodnjega tedna. Smatra se, da bo novi zvezni kancler Vaugo.'? ki bo svojo vlado sestavil do torka, takoj pre i tal dekret zveznega predsednika o razpustu in s tem prest rigel vsuko debato. Nove v.';tve bodo 9. ali 16. novembra letos.
Ker so Veleneiuci in Lu ud butni odrekli sodelovanje s krščanskimi socialisti, je postal položaj tak, dn se bodo morale vršiti nove volitve za narodni svet. Najpozneje 10 tednov po prvem sestaiivii novega narodnega sveta, to je približno v nrvili dneh meseca decembra, se pa morajo vršiti fticu volitve za novega zveznega predsednika. Miklas je torej s tem, da je podpisal dekret, s katerim je poveril sestavo nove
Pri$atel$&tvo med
Istainbul, 27. sept. or. Uradni Presbiro objavlja vsebino napitnic, ki sta jih izmenjala sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov in turški zunanji minister Tevtik Ruždi Bej na oficielnem banketu, prirejenemu na čast turškemu ministru, ki je posetil Moskvo. Litvinov je napil staremu prijateljstvu med obema državama in skupnemu truda-poinemu delu za upostavitev miru med svobodnimi narodi zemlje. Povabil je turškega gosta, naj se na lastne oči prepriča o »grandiioznem napredku, ki se je izvršil v Rusiji, odkar vladajo sovjeti«. Tevtik Ruždi Bei je odgovoril: »Naše prijateljstvo izvira iz časov, ko smo se s herojično požrtvovalnostjo borili za svobodo naših narodov. Kljub vsem težavam smo si ostali zvesti in pripravljeni, da nadaljujemo prijateljsko sodelovanje za dvig kulture in za ohranitev miru. 1 určija z velikim občudovanjem zasleduje dviganje moralnega in mate-
špnusko kri. Padanje denarja pa ne bo nehalo, če Španija zonet ne dobi zaupanja inozemskega svetu. Modrejši ljudje se povprašujejo, /.akni general Berenguer tuko zavlačuje volitve, ki jih je napovedal sedaj šele zu mesec januar 1931. Velika nevarnost je, da jih on ne bo mogel več voditi in da bo ali prišel drugi, ki jih bo delal po svojem, ali pa bo Španija padla pod drugo diktaturo, <lu se reši anarhije, v katero sednj polagoma zopet teze. V kabinetu vlada nesoglasje tned Berenguorjem in knezom Alba, zunanjim ministrom, ki bi želel, da se prehod k ustavnemu življenju vrši nekoliko hitreje.
Tudi druge vesti krožijo. Prinašamo jih samo v informativne svrlie, ker nimajo veliko verjetnosti. Sliši se namreč, da vpliva itulijansku diplomacija na generala Berenguerja, naj zavlačuje prehod k ustavnemu življenju, ker sc Italija boji reperkusij, ki bi jih svobodne volitve v Španiji imele na razpoloženje italijanskega narodu baš v sedanjem momentu.
Pariz, 27. sept. as. Voditelj neodvisnih Kala-loncev, polkovnik Macia je kljub strogemu straže-nju prekoračil špansko mejo in se iz Bruslja vrnil v Barcelono, kjer so ga pa v stanovanju njegove sestre našli in aretirali. Ker ni deležen amnestije, izdane po padcu vlade Primo de Rivere, so ga policijske oblasti v avtomobilu odpeljale nazaj na francosko mejo.
V Pragi vlada mir
Prugn, 27. sevv t. AA. Snoči je v ladal v Pragi mir, kur je predvsem zahvaliti .ukrepom s strani policiji:. Člani socialdemokratske stranke, ki so foiji včeraj predmet neprijuteljskih demonstracij s strani fašistov, so priredili zborovanje, kjer stu dva govorniku nastopila proti lašistov-skemu terorju, proti vojni in za idejo splošnega I miru. Neka skupina jc poskušala onemogočiti zborovanje, kar se ji pu ni posrečilo, ker jo jc | razpršila policija. Tu skupina, obstoječa večinoma iz komunistov, je poskušala demonstrirati pred Narodnim domom, toda tudi ta poskus je ostal brezuspešen radi nastopu delavcev, ki pripadajo socialistični stranki. Male skupine omlu-dincev, ki so se zbrale na Vaclavskem trgu, ki je glavno torišče demonstracij, so bile razpršene, čim so se pojavile. Zborovanje nacionalnih socialistov je poteklo v miru. Njihov šef, bivši minister Stril>erny. je po občem mnenju glavni i ničla tor p roti nemški h demonstracij teh dni.
Po poročilu policije je bilo včeruj ranjenih "»8 demonstrantov, 2~i pa aretiranih. V teku štiridnevnih demonstracij jc bilo aretiranih nad sto oseb. Nekateri se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Tudi v Budjejovicah in v Moravski Os travi je prišlo tlo demonstracij proti nemško govorečemu filmu.
Apponyi se tolaži z boljš'mi časi
Budimpešta. 27. sept. as. Ženevski dopisnik i ■ Magyarorszaga<- je imel razgovor z madjarskini I glavnini delegatom grofom Apponyijem, ki je iz javil, da žal ni našel nobenega politika, ki bi bil pripravljen izpostaviti se za revizijo tria-nonske mirovne pogodbe. Apponyi pa je mnenja tia se je za Madjarsko položaj kljub temu z bolj šal. ker razen neposredno udeleženih sosednih držav ni nikogar, ki ne bi bil prepričan o nepravičnosti tria-nenske mirovne pogodbe. Apponyi je prepričan, da bo dozorel čas, ko se bo priznalo, da je revizija trianonske mirovne pogodbe potrebna.
V Avstriji bodo nove volitve
vlade Vaugoiiiu. obenem podpisal tudi sam sebi | konec predsedništva.
Ali bo meseca februarju pri ljudskem glasovanju .Miklas dobil potrebno večino, je veliko vprašanje in je celo mogoče, da ga krščanski socialisti sploh ne bodo postavili za kandidat««. Miklas je bil namreč pred izpremembo ustave izvoljen samo z glasovi krščanskih socialistov, ker so se socialni demokrati odtepiili glasovanju. dočim so Velenemci in Landbund dali svoje glasove za dr. Schobra. Pričakovati je torej, tla bo nastal oster boj za najvišje mesto v državi, v katerem bosta kandidata dr. Seipel iu dr. Schober, pri čemer pa bi radi sporov v meščanskih strankah utegnil dobiti večino glasov kandidat socialnih demokratov.	<
ft
Naši
Figi	\f 99
1 uraf o
rijeitiega blagostanja v sovjetski uniji in se bo prizadevala, da jo po svojih močeh posnema.«
V tukajšnjih inozemskih diplomatičnih krogih se polaga na ta obisk velikanska važnost, ker je ta obisk odkrit odgovor na obisk angleškega brodovja v Črnem morju. Prisotnost angleških vojnih ladij v Črnem morju je vzbudila v Romuniji željo po lastnem črnomorskem brodovju. Anglija je očividno simpatično podprla to stremljenje. Na-pitnice v Kremlju pa naj bi dale vedeti interesira-niin državam, da bosta sovjetska unija in Turčija slej ko prej skkušale preprečiti, da se uveljavi v Črnem morju angleška pomorska sila. Zelo se komentira vest, katero prinašamo z vsemi rezervami, da se je prijateljskih slovesnosti v Moskvi udeležil tudi italijanski ambasador, ki je s turškim zunanjim ministrom baje imel tudi daljše konference.
v •••
UrfCfff
Solun, 27. septembra. AA. Vsi listi, lako »Nea Alitia«, »Efimeris«, :.Ton«, »Valakamion«, »Inde-kandance«, »Progres«, >Fos«, »Tahidromost, »Ma-kedonika Nea« priobčujejo loplo pisane uvodnike in v njih pozdravljajo jugoslovanske gospodarstvenike iu poudarjajo pomen njihovega pola po Grčiji.
•Jugoslovanski gospodarstveniki so &i popoldne ogledali parni mlin »Alatina«, tkalnico, predilnico, kožarnico in pivovarno >Six«. Povsod so bili zastopniki jugoslovanskega gospodarstva sprejeti prijateljsko in v vseh govorih se poudarja potreba čim tesnejših gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Grčijo.
Snoči ob 8.30 je solunska občina priredila svečan banket na čast jugoslovanskih gostov. Udeležilo se ga je kakih 200 povabljencev. Banket je potekel animirano. Jugoslovane je pozdravil najprvo predsednik solunske občine Nanos, ki je poudarjal svoje zadovoljstvo s tem, da so si jugoslovanski gospodarstveniki najprvo ogledali Solun. Zatem je govoril o bratsivu in prijateljstvu med
obema narodoma. Svoj govor je zaključil z zdra-vico na jugoslovanskega kralja, kraljevski dom, jugoslovanski narod in jugoslovanske goste.
Solunskemu županu je odgovoril odbornik belgrajske občine Dajalovič, ki se je zahvalil za gostoljubnost in izrazil željo, naj bi se odnošaji med obema narodoma razvili po načelih Rige od Fere v smislu balkanske solidarnosti. Zatem je govoril podpredsednik zagrebške zbornice za T0I Premrli, ki je takisto govoril o potrebi najtesnejših stikov med Grčijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski konzul Trajan Živkovič je opozoril na propagando in na jugoslovansko grško solidarnost v preteklosti. Svoj govor je zaključil s lem, tla bo mogoče sedanjo gospodarsko krizo najbolje premostiti z vzajemnim sodelovanjem in sporazumom. V zadnjih letih je grško iu jugoslovansko gospodarstvo napravilo ogromen korak naprej, obe državi pa sla opetovano dokazali svoja miroljubna stremljenja. V podobnem smislu so govorili še drugi govorniki. Banketa so se udeležili najodličnejši zastopniki solunskih civilnih in vojaških oblastev, korporacij itd.
Henderaon se vrnil v London
London. 27. septembra. AA. Minister za zunanje zadeve Henderaon se je danes vrnil v London iz Ženeve, kjer se je bil udeležil skupščine Društva narodov. Novinarjem je Benderson izjavil, da sedanje zasedanje Društva narodov sicer ni bilo tako pomembno kot leta 1920., vendar pa ni zaostajalo za njim m je v mnogočeni koristilo. Pregledani so bili važni novi načrti za bodoče delo.
Fašisti in komunisti proti Youngovem načrtu
Pariz, 27. septembra. AA. Iz Berlina poročajo, da je komunistična stranka pozvala vse delavce brez razlike stranke, da pridejo jutri na veliko zborovanje v berlinskem Lustgartenu, kjer bodo protestirali proti Yougovemu načrtu. »K&lnische Zeitung piše, da nacionalistični delavci pripravljajo splošno stavko za 2. oktober v znak protesta proti Youngovemu načrtu.
Romunski vojni manevri
Bukarešt, 27. sept. as. Letošnji manevri v Romuniji so posebnega pomena, ker se bo pri njih preizkušala vsa moderna vojna tehnika. V prvi vrsti bodo preizkušali tudi uporabo letal. Manevri so bodo vršili od 21. do 28. oktobra v prisotnosti kralja, vojnega ministra in vseli inozemskih vojnih' atašejev.
leio razorožimo .. .
Ženeva, 27. septembra, as. Tretja komisija za razorožitev je danes popoldne zaključila svoje akte in sprejela poročilo delegata Guatemale Matlosa. To poročilo izraža željo, da bi pripravljalna razorožit vena komisija v novemberskem zasedanju končala svoje delo, da bi se niocfla prva mednarodna razorožitvena konferenca sklicati čim preje, to je vsaj v letu 1931.
Prvi češki voh* monitčr
Praga, 27. sept. as. češkoslovaško vojno ministrstvo je pri Škodovih tovarnah naročilo gradnjo več donavskih monitorjev. Prvi monitor beelo spustili v Donavo v Komarnu dne 14. oktobra v prisotnosti visokih državnih tunkcijonarjev. Prvi monitor bo imel ime po Masaryku.
Nov madjarski minister za soc. politiko
Budimpešta, 27. septembra. AA. Danes je bil tal regenta Horthyja imenovan kanonik dr. E r n s I za ministra socialne politike. Davi je položil prisego v roke regenta.
Nova turška vlada
Angora, 27. sept. A-A. Ismet paša je sestavil novo vlado. V vli> 'i so vse osebe, ki so bile v prejšnjem kabinetu.
Smrtne obsodbe v Rusiji
Moskva, 27. sept. AA. Listu »Tzvestja« in »Pravda« prinašata danes sledeči komunike
GPU:
GPU je ugotovila, da so se kontrarevolucio. nami elementi vtihotapili v različna podjetja iti druge ustanove z namenom, da preprečijo razvoj sovjetskega gospodo rstva s tem, da so zanetili požare, nato pu preprečili gasilcem gašenje. Z ozirom na te zločine jc GPU obsodila na smrt sledeče osebe: Čikarova, Svetova, Tu-Ij uk i n«, Čegolevu. Zarinu. Cekova, Vasiljeva in Vorovjova. Obsodim je bila izvršena.
f Viceadmirat Picot
Pariz. 27. sept. AA. Tisk piše zelo toplo povodom smrti francoskega viceadmiraln Picota. »Eclio de Pariš« pravi, da se je pokojni vice-adnviral Picot proslavil za časa svetovne vojne posebno v Srbiji. Z oddelki tonničarjev je branil Belgrad preti navali Avstrijcev. Streljal je na njihove monitorje in jih potapljal. Pokojni vieeadmirni se je umaknil skupno s snhs.ko vojsko preko Albanije. Dodal je slavno stran k zgodovini francoske mornarice.
Ljudsko vrerre v Grčiji
Atene, 27. sept. as. V vsej državi je opažali vedno večje razburjenje proti Venizelosovi vladi zaradi naraščajočih fiospcdarskih težkoČ, posebno zaradi slabe letine. Venizelos je po dvomesečnem potovanju po inozemstvu prišel zopet v Atene in bo imel nocoj govor, v katerem bo svaril javnost pred demagogi in agitatorji in obenem sporočil javnosti ukrepe, ki jih je vlada sklenila za pomoč poljedelstva.
Ukradeni vo$ni dokument
Bukarešta, 27. sepl. Romunski list »Adeverul« poreča, da se vodi v Besarabiji ostra preiskava, da bi se našel važen vojni dokument, ukraden bivšemu vojnemu ministru Mircescu leta 1920. Ta dokument je ukradla neka ženska, ki je verjetno identična z ono, o kateri piše bivši svetnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedcvski.
Napredek filma
London, 27. septembra. AA. Pri filnianju reprodukcije izkrcanja angleških čet na poluctoku GalMpoM leta 1915. je sodelovalo nad 1000 mož. Film je sedaj dovršen. Glavni prizori so bili posneti na Malti, kjer «je sodelovalo na stotine ljudi, ki so nosili z dovoljenjem angleške in avstralske vlade vojaško uniforme. Pri filnianju je sodelovala tudi vojna ladja »Queen Elisabetli«, ki se je bila svojčas udeležila vojnih operacij v zalivu Suvia in Hellas.
Igralka vstopi v samostan
Pariz, 27. sept. AA. V vseli gledaliških in umetniških krogih živahno Komentirajo vest o tem. da je gdčna Yvone Hautm. znana slovita igralka gledališča >Coiuedie francaise«, podala ostavko in tla se bo umaknila v zasebno življenje. Igralka bo stopila kot preorostn ■ redovnica v benediktinski samostan v Lourdesu.
Izvoz v Grčijo
Belgrad, 27. sept. z. Po statističnih podatkih je dosegel naš izvoz v Grčijo rekordno število 1 mi-ljardo dinarjev, uvoz iz Grčije pa 30 milijonov dinarjev, medtem ko je znašal preteklo leto izvoz le okoli 550 milijonov dinarjev.
Sprejem v tečaj za izobrazbo učitel ev specialnih šol
Belgrad, 27. septembra. AA. Po § 02. zakona o nnrodnih šolah in razpisa natečaja za sprejem v tečaj za izobrazbo učiteljev specialnih šol za slaboumne, gluhoneme in slepo deco, je minister pro-svele odredil, naj se v te tečaje sprejmejo kot slušatelji naslednji učitelji iz dravske banovine: Gabrijel Janežič, učitelj v Škofji Loki, Andrej Stejče, učitelj otroškega vzgojevališča v Ljubljani, Vladimir Erat, učitelj v Mariboru, Vladimir Korbar, učitelj v Mariboru, Janez Peremič, učitelj iz Godiča. Josip Slopar, učitelj v Pertočah, Antonija Pungari-nik, učiteljica pri Sv. Uijj, Marija Pokalj, učitelji ca v Ponikvah.
Belgrad, 27. sepl. m. V kratkem sc otvori v Belgradu nova avtomatična telefonska centrala.
Belgrad, 27. sepl. m. Po naredbi ministra za lrg vino in industrijo se otvori v Belgradu splošna grafična šola, nadalje še letos tudi šola za gostilni-čarsko, restavracijsko in hotelsko mladino, po vzoru estalih obrlnih šol. Vpisovanje se vrši dne 29. septembra v zgradbi trgovske akademije.
O Higijenifno svetlo likanje ovratnikov in perila, kemično s trn žen je vsakovrstnih oblek. — Simone, Kolodvorska uiica ».
Msgr. Stanko Premrl 50 letnik
Ne izrabljajte izseljencev!
Opozorilo izseljencem in svojcemi
Pa se je — danes 28. septembra 1930 — tudi monsignoru Stanku peti križ preko ramen obesil. Saj smo ga komaj — se zdi - polni nad pozdravih kot. mladega, z vsemi odlikami, kar jih je dunajska c. kr. akademija za glasbo in gledališko umetnost premogla, obloženega konservatorista pozdravljali v Ljubljani in z radostjo in užitkom poslušati njegove prve, melodično tako nove, harmonično pa kar očarljivo dražljive improvizacije, ki smo takoj začutili — pa tudi glasno z besedo izražali: vse nam znane preludijske zbirke naj s svojim steoretiziraniin mehanizmom kar gredo, kamor hočejo, pred tem življenjem, kakršno je v prečud-nem bogastvu in nikoli usihajoči iznajdljivosti kar vrelo izpod njegovih rok — in to še iz starih nadušljivih šenklavških orgel, čeprav na častno' smrt obse«enih. Pa je vendar le res, da že nad dvajset let odlično vodi glasbo v stolnici, nad dvajset let z enako izvrstnimi uspehi vodi orjdarsko šolo, enako dolgo dobo vzgaia nov cerkv="oglas-beni rod, ki je zanesel v slovensko, zlasti cerkveno glasbo novega duha, novo življenje, novo pojmovanje. V slovensko cerkveno glasbo — pravim
—	ker ta mogočni novi pogon, ki ga je nionsignor Stanko dal, s svojimi neizbežnimi valovi ni zajel samo ljubljanske škofije, marveč prav vso Slovenijo, od Drave do Kolpe in Sotle, od Soče in Jadrana do Mure. Tako je spravil slovensko glasbo
—	vso, ne samo cerkveno -- v območje svojega silnega vpliva, da se z vso nravico že dolgo govori o »Premrlovi šoli«.
Ta šola je najprej ljubljanska stolnica s svojo vzorno, visoko stoječo cerkveno glasbo. Pred vsem seveda šenklavški deseti zbor,1 ki iz njega poteka novi način petja, povsem različen od prejšnjega. Ne gre samo za to, da pevci dobro zadenejo note, da se bolj ali manj natančno drže predpisane dinamike in agogike, ampak se skrbi predvsem za izrazito, vsebino in težo besedila povzemajočo deklamacijo, kar daje jietju izredno prožnost, gibek, lahen, kakor v lahno vzvalovaneni morju plavajoč potek. To že dolgo vrsto let opažajo, pa tudi z besedo ugotavljajo tujci, ki imajo doma izvrstno cerkveno glasbo, pa imajo priliko slovesni šenklavški božji službi prisostvovati; tega prav nič manj ne občutijo domačini, zlasti ti, ki so svoje dni, še j)red Preinrlom, ljubljansko petje in ujega uačin dobro poznali, pozneje pa bili dlje časa odsotni. Ti novi uačin petja iu velikansko razliko med včeraj in danes s jsosebno pozornostjo poslušajo. Ta šola se po orglarskih učencih, ki vsaj v zadnjem letniku vsi na koru sodelujejo, uspešno širi po vsej Sloveniji. Zato utegneš celo v oddaljeni hribovski župniji naleteti na zbor oz. na petje, kakršnega pred dvajsetimi leti niti mesta niso mogla pokazati. Posebno očevidno dokazujejo to dejstvo zbori, ki jih ta — recimo — šolski vpliv Pre-tnrlovega zbora ni zajel ali celo sploh ni dosegel: nehote boš opazil veliko razliko v življenju oz. poglobitvi pri istih skladbah, ki se pojo tam in tu. Zato s polno gotovostjo lahko trdimo: Tem dvajsetim letom nazaj odvzemi Premrlov zbor, pa stoji naše petje po tehnični plati tam, kjer stoji marsikje še danes, in je naše stalo pred dvajsetimi leti.
Druga nič manj važna šola za našo glasbo je orglarska šola, ki leto za letom razpošilja po ljubljanski škofiji, pa tudi po drugih slovenskih, celo hrvatskih škofijah svoje gojence, da v duhu svojega vodje goje cerkveno, po večini pa v enaki meri tudi svetno glasbo. O tem bi marsikaj vedela naša prosvetna društva, z njimi vred Pevska zveza, katera bi brez orglarske šole in njenih gojencev težko obstala.
Njegova šola je Glasbena Matica, kjer že dolgo vrsto let uporablja svoje veliko, sistematično do najmanjših podrobnosti ustaljeno in znanstveno v vse globine utemeljeno harmonično znanje. Tani si na orglah vzgaja rod naših bodočih orgelskih virtuozov in reproduktivnih koncertnih umetnikov.
Njegov je Cerkveni glasbenik,, ki ga skoro ves čas, odkar je v Ljubljani, z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ureja in s članki, ocenami, zlasti pa z množico najraznovrstnejših skladb čisto nevsiljivo utrjuje novo jx)dlago slovenski cerkveni glasbi. Velike vzgojne važnosti je njegova sodba o sodobnih glasbenih jiojavih, zlasti v skladbah, ki jih s kratko besedo zna postaviti na njim pripadajoče mesto. Njegova sijajna, nad vse učinkovita in privlačna šola so njegove skladbe, ki jih prav vsled njih prevelike obilice ne moremo naštevati, dasi njih čudovila raznovrst po taki raz-reditvi in ocenitvi kar vpije. Saj ne zadeva samo namena, za katerega so bile narejene, marveč še bolj notranjo estetsko plat in tehnično obdelavo: od mogočnih, z velikim aparatom opremljenih mas, simfonskih j>esnitev, oratorija, suit, preko čuvstve-no poglobljenih, dramatski razgibanih ofertorijev, graclualov, do slovenskih cerkvenih pesmi, ki kažejo, kakor pri najboljših slikarjih, tako raznovrstno lice, da bi, če jih primerjaš, stokrat se zarekfl, da niso hčerke istega očeta: skladbe, ki v svoji ljubki otroški preprostosti razvnemajo drobnega šolarčka, pa zopet take, ki delajo skoro nepremagljive preglavice najbolj izurjenim pevcem in zborom.
Njegova šola so koncerti, ki jih prireja v Ljubljani, pa naj si že bodo v svojem zborovskem ali orgelskem delu; pa so šola tudi njegovi koncertni nastopi sirom domovine, kjer s svojim velikim tehničnim znanjem, s svojim tenkim čutom za lepoto glasu v registriranju seznanja poslusavce z najrazličnejšimi vrstami starejše in sodobne orgel-
Ske ^slce" pa^kaj naj se trudimo, da bi njegovo delovanje predočili? Srno ogromnim skladom e preblizu, da bi jih vsaj za silo mogli premeriti, da bi veliki v marsičem naravnost revolucionarni ix>: men njegovega dela mogli samo pregledati, kaj še le dostojno oceniti.
Samo to še enkrai poudarimo, da je monsi-
:vJugoslov;anska Sloga«-, nov list za naše izseljence v Franciji in Belgiji, katerega je znčel izdajati učitelj v pokoju g. Ivan Zagažen v Merle-bachu v Franciji, prinaša v prvi številki sledeči oglas nu izseljence: »Naročnjte, čitajte in širite ^Jugoslovansko Slogo«, ki je Vaše glasilo, Vaš list, Vaš zagovornik, Vaš prijatelj! Vsaki bodi naročnik lista, kajti 4 franke na mesec pač vsakdo premore. Fantje in dekleta, iščite si zakonskih vezi potoni našega časopisa med malimi oglasi. Koliko jugo-slovenskih punc si žele ženina. Evo jih na Francoskem na tisoče. Samo oglasite se. Vse dopise in inserate pošiljati na naslov »J. S.«
V isti številki najdemo med dopisi v notici »Sprejme se« poziv več zdravim dekletom, ne pod 20 let starim, za razne posle v Franciji. Dekleta, ki imajo do izselitve veselje, naj se zglase na upravo »J. S.« Samo javijo naj svoje rojstne podatke, pri-, ložiti morajo sliko in 30 Din za stroške. — Med inserati beremo tudi, da išče 10 zdravih fantov 10 ! deklet »v svrho ženitve«. Jugoslovanke, ki bi se ho-! tele izseliti v Francijo, naj se javijo ua »J. S.< Na-j dalje izraža več jugoslovanskih rudarjev željo, da l hi v svrho poznejše ženitve radi dopisovali z mla-
denkami iz domovine. Ponudbe se spniemajo pod šifro »Poštenost«.
Naša dolžnost je, da proti temu listu zavzamemo stališče. Veselili smo se, ko smo izvedeli, da začne izhajati za naše izseljence poseben list v ma-terneni jeziku Mislili smo, da bo za nje razvedrilo in vez, ki ji bo vezala na lepote domovine, naravne in duševne. Vidimo pa, da se razvija v nekaj drugega. Zato prosimo nnše ljudstvo, dn naj even-tuelne poskuse, ki bi prihajali od strnili tega lista in ki bi imeli namen izvabljati naša dekleta v tujino, nemudoma javi banski upravi, izseljeniškemu oddelku, oziroma izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kainenita ulica 0, ki bodo ukrenili potrebno, da vabljenje naših deklet v tujino enkrat za vselej preneha.
Poslužili se pa bomo svojih vplivov v Franciji, da onemogočimo delovanje, kakršno je započel ta list, in sicer radikalno. Izseljeniško vprašanje je preveč tragično za tistega, ki ga je živel, da bi mogli dopustiti, da se zrablja v namene, katere je ta »izseljoniški« list razkril. Spuščali se no bomo v nobeno polemiko, ampak storili, kar je naša dolžnost.
„A d papam melius iniormandum"
ali
Sprejem učencev v srednje šole.
V začetku tega šolskega leta jfe bilo sprejetih v srednje šole precej veliko število učencev, ki so elovršili 4. rnzrcel osnovne šole a dobrim uspehom, imeli |ia so v jiosaiiicznili predmetih po eno ali pa tudi po dve oceni »slabo« ali »nezadostno«, največ v risanju, računstvu, pisanju, v petju in v ročnem delu.
Po določbah zakona o srednjih šolah jc sprejem takih učencev popolnoma v redu, ker tu zakon pravi v § 35. dobesedno: »Prijavi za vpis v I. razred moru priložiti vsak učencei 1. šolsko izpričevalo o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovne šole in o dobrem vedenju.« To zahtevo srednješolskega zakonu so torej ti učenci, ki so 4. razred z dobrini uspehom dovršili, izpolnili v polnem obsegu. Toda, ko je prosvetno ministrstvo po vpisovanju izvedelo za tc slučaje, jc odredilo, da se morajo ti učenci brezpogojno odstraniti iz srednjih šol.
Kje je napaka!1 Postopek srednješolski!! zavodov je v popolnem skladu z določili zakonu o srednjih šolah. Po zakonu o osnovnih šolali pa bi morali dobiti učenci, ki sc javijo za srednje šole, tako imenovane prevodnice. To pa se ni zgodilo. Če bi bili učenci dobili prevoelnice, bi bili taki slučaji izključeni.
Ker smo prepričani, du prosvetno gospo-sku v Belem gradu ni imela namena, da bi napravila prizadetim podložnikom takp občutno gmotno škodo, prosimo, da sc prosvetna gosposka Dravske banovine pri prosvetni gosposki v Belem gradu zavzame za revizijo stališča, ki ga je v tem slučnju zavzela. Mar naj bo denar, ki so ga starši plačal i za takse, za nabavo knjig in drugih šolskih potrebščin, za stanovanje, hrano itd. v tem času najtežje gospo darske krize vržen proč? In to zaradi takih neskladnosti, katerih niso niti najmanj krivi starši!
Kot v zvestobi neomajni in v trpljenju preizkušeni podložniki si pri tem dovolimo opozoriti na besedilo onega razpisa banovinske prosvetne gosposke, ki razglaša odredbo gospodu prosvetnega ministra glede odstranitve dotičnili učencev iz srednjih šol. Ta razpis se po izrcc-neni besedilu nanaša nn učence, ki izkazujejo nezadosten uspeli.
Zato še s tem večjim zaupanjem prosimo,
da prosvetna gosposka z ozirom na storjeno škodo svoje stališče v tem vprašanju za nas povoljno revidira in obenem poskrbi, da si bodo linši otroci vsaj po štirih letih osnovne šole pridobili toliko elementarnega znanja, da bodo vsaj sposobni za nadaljevanje istih ele-I mentarnih naukov. Menimo, da to ne bo težko, če l)o šola dobra in pod veščo kontrolo, za kar se lxmio, izučeni j>o teh slučajih, tudi mi prav intenzivno zanimali, kolikor nam gre pravice.
Starši.
Prosvetna knjižnica
Prosv. zveze v Mariboru
«
Odlični znak prosvitljenega človeka je znanje vseli perečih sodobnih domačih in svetovnih vprašanj ter pravilna sodba o njih. Da bi se lahko o raznih aktualnih vprašanjih osobito v društvih razpravljalo, sc jc Prosvetna zveza v Mariboru odločila za mesečne izdaje »Prosvetne knjižnice«, ki jo je pri njej dobiti za tuko niz-k<> ceno, du v primeri z velikim duševnim dobičkom izdatku ni kdo niti ne čuti. Ako naroče društva kot poverjeniki za članstvo najmanj 5 izvodov, stane vsaki izvod s jioštnino vred komaj I Din ali letno 12 Din. Za vse druge naročnike pod pet izvodi pn znaša letna naročnina s poštnino 18 Din. Avgustova številka jc prinesla lepo iu jKiljudno razpravo o sodobnih nalogah ljudske prosvete, septemberska pa je za obletnico koroškega plebiscita priobčila kratko razpravo o koroških Slovencih. Oktoberski zvezek prinese pregledno razpravo o jugoslovanski književnosti. Izidejo še razprave o boljševizmu, kaj jc in kaj hoče, o Ciril-metodijski misli, o temeljili državnega zakonika, o gospodarstvu Jugoslavije itd. itd. Med vsemi slovenskimi knjižnicami jc ta najcenejša, torej ni I izgovora, da bi si je nc mogel naročiti, komur | je količkaj za duševni napredek in samoizo- > brazbo. Knjižnica je osobito dobrodošla vsem i društvom, ker nudi obilo lepega gradiva zn dru štvena predavanja kakor tudi vprašanja za pro svetne tekme. Novi naročniki se naj čimprej priglase. da uredimo naklado — Prosvetna zvi za v Mariboru, Aleksandrova eesta 6.
lc pol itovaCo ,iava ,o^kA°
------------srečko »DOMA
gnor poleg vsega silno iznajdljiv improvizator, ; silno temperamenten organist in pevovodja, tako da ga temperament kar hoče zanašati; tako se mu izlepa ne bo primerilo, da bi kako skladbo (Prepočasi vodil, ampak rajši prehitro, preognjevito; ognjevit je pri orglanju, tako da se v njegovi izraziti mimiki izdaleka vidi, kako vsako skladbo, vsak akord — bi rekel — občuti in pojmuje, l:o ne igra samo s prsti, z rokami in nogami, ampas ves život s svojim živahnim gibanjem odmeva v ritmu in čuvstvu skladbe; ne le na posebno izrazitih mestih, ampak skozi vso skladbo, malodane vsaka nota se v telesnih gibih vidno odraža. Posebno pri improvizaciji ob mogočnem naraščanju mu glasba kar pihajoč bruha iz razširjenih nosnic, zgornji život se mu vzravna, glava mu zraste in ob silnih viških se mu vse telo v mogočnem sunku vzpne kvišku. Kadar pa obdeluje mirne, nežne, prisrčne glasbene misli (motive), z nagnjeno glavo prisluškuje svojim invencijam in si melodičnemu poteku potihem — pa vendar slično pripeva.
Kot človeka ga odlikuje velika dobrota iu ljubeznivost; kako prijazen je njegov dobrohotni, otroško mili nasmeh! Seveda v glasbi, kadar gre za res, za načela, ne pozna šale; odločno in brez malenkostnih ozirov na osebo čisto brez olepšav vsakomur pove svoje mnenje.
Za svoje veliko, nesebično, požrtvovalno delo je bil že ponovno odlikovan: od Nj. Veličanstva kralja z redom sv. Save; od knezoškofa dr. Jegliča s častnim nazivom knezoškofijskega konzistorial-nega svetnika; nazadnje pa ga je za petdesetletnico Ni. Svetost sv. Oče Pij XI. kot tajnega komorni!« poklical v svojo papeško dvorno družino — na veliko radost vseh prijateljev in znancev.
Posrečilo se nam je dobiti v roke izredno značilno poročilo nadškofa Jegliča sv. Očetu, da ga odlikuje. Takole se glasi:
MISLITE ŽE SEDAJ
na blllnjo zimo in nabavili si že tedaj dobro paBI
SLUŽKINJ« in lahko dobiš celo sobno opremo ali pa konja.
»Premrl Stanislav, vodja stolnega zbora in učitelj koralnega petja v bogoslovnem semenišču ... že preko dvajset let z največjim uspehom vodi cerkveno glasbo, tako da je cerkveno petje v ljubljanski stolnici |K> mnenju vseh strokovnjakov kar najboljše in v vsakem oziru vzorno. Da bi to delo tem učinkoviteje moglo napredovati, sc je v svoji ponižnosti in iz ljubezni do cerkvene umetuosti odrekel časlnejšim in več douašajočim službam in jio lastni volji ostal navaden korni vikar in kaplan slolne cerkve.
Vodi tudi škofijsko orglarsko šolo žc dvajset let in jc vzgojil veliko število organistov, ki v naši in drugih škofijah goje cerkveno glasbo po pravilih odloka Pija X. z dnem 22. nov. 1904 v veliko spodbudo vernikov. Poleg tega je ustvaril premnogo skladb, da je znan in zelo cenjen po škofiji in izven nje. Njegove skladbe obsegajo graduale, ofertorije, več maš, pa tudi pesmi v ljudskem jeziku, katerih vse goje napredek cerkvene glasbe in so fiolne cerkvenega duha.
Njegovo nravno in duhovniško življenje je vzorno; na čudovit način zna združevati opera ar-tis cutn ojieribus pietatis.1 S takim življenjem in delovanjem i duhovnim i |»svetnjakom daje najlepši zgled.
Iz teh razlogov je duhovnik Stanko Premrl vreden časti, za katero najvdaneje prosim, da mu jo Vaša Svetost |x>deli.«
Tako tehtna beseda prvega in edinega slovenskega kneza. Kaj naj bi se tej bistri karakteristiki šc trudili dostaviti? Samo to želimo, naj Bog, kateremu je monsignor posvetil svoje misli, svoje delo, svoje srce, gospodu Stanku še veliko križev do-loži, da bo svojo sijajno šolo še dolgo vodil in vzdrževal.	K.
1 umetnost s pobožnostjo.
Revmatične bolečine
v KOSTEH, MIŠICAH ČLENKIH ZOBEH in GLAVI
odstranja zanesljivo
in naglo izdelek
„ALGA" I steklenica Din 16'—
ALGA
za masažo
, ZEPHIR PEČ iez
10 greje eno sobo 24
kg. drva	ur
Na zahtevo brezplačen popis.
ZEPHIR TV0RNICA PEČI D. D.
Subotlca
Varujte se slabih ponaredb.
Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch;
Celje: D. Rakusch: Maribor: Pinter & Lenard
Slovo generala Vukovica
Ljubljana.
Artiljerijski brigadni general Aleksander Vukovič odhaja iz Ljubljane. — Zadnji vojni list je j>rinesel uinirovljenje ljubljanskega artiljerij-skega brigadirja, simpatičnega generala gospoda Aleksandra Vukovica.
General g. Vukovič je prevzel svojo komando v aprilu mesecu leta 1927. Bil je pa rahlega zdravja in je vsled bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni, moral lansko leto oditi na daljši dopust. Pred kratkim se je vrnil z dopusta z najboljšo voljo, da svoje moči ponovilo posveti svojemu vzvišenemu poklicu. Vendar pa ni več zmogel napornega dela in je bil primoran zaprositi za upokojitev, ki mu je bila v zadnjih dneh tudi odobrena.
Gospod general Vukovič je poveljeval v vseh srbskih vojnah artiljerijski m oddelkom, in jc bil za svoje hrabro in uspešno poveljevanje odlikovan z najvišjimi odlikovanji.
Častniki ljubljanske garnizije so mu včeraj v oficirskem domu priredili prisrčno odhodnico. V lepih in iskrenih besedah se je ob tej priliki v imenu vseh oficirjev od njega poslovil divizijonar gosp. general T r i p k o v i č in se mu v laskavih besedah zahvalil za njegovo dolgoletno in uspešno delo v naši vojski. Ravno tako se mu je v imenu artiljerijskih oficirjev se posebej zahvalil in se od njega prisrčno poslovi! komandant 10. artilerijskega polka polkovnik gosp. K a d o v a n J o vali o v i č.
Z današnjim brzini vlakom ob 19.40 odhaja gospod general Vukovič iz Ljubljane v Belgrad, kjer namerava preživeti svoj ]>okoj.
Tudi mi gospodu generalu ob njegovem odhodu želimo, naj v miru in zadovoljstvu uživa zasluženi pokoj in mu kličemo prav prisrčni >Z Bogom in na mnoga leta!«.
• Zbor, ki poje,ob 10 pri slovesnih opravilih.
Čuvajte Ponoveče
Litija, 26 septembra.
Kakor znano, jc pred 2 leti oblastna skupščina v Ljubljani kupila v elepo.sestvo Ponovite pii Litiji, ki meri 460 ha z vsemi gospodarskimi poslopji in gradom v red za 1,800.000 dinarjev. Oblastni odbor je nameraval to veleposestvo vporabiti izključno zato, du z racijoneliiiui gospodarstvom na tem posestvu povzdigne kmetijstvo, da v prvi vrsti goji plemensko govejo živino, kakor tudi prašičerejo, ustanovi tu res veliko in vzorno sodno drevesnico, in ker je dosti travnikov, da se intenzivno peča s travni.štvolil.
Po finančni možnosti pa nuj hi eimpreje ustanovila na tem veleposestvu, ki je kot nalašč pripravno zato, vzorna kmetijska šola, kakor na Grmu in v št. Jurju ob juž. žel., ki pa imate obe najmanj 10 krat manj posestva. — Tu šola bi bila za kmečke sinove, ki se mislijo posvetiti domačemu kmečkemu gospodarstvu iz /asuvja, in vseli onih krajev, ki imajo bližje na Ponoviče. kot na Grm oziroma v št. Jurij. In je jasno, dn slovenski kmetje |>otrebiijejo več: svvjih strokovnih šol, kot pa samo dve. — V tem pruvcu je doslej tudi šlo.
Kar nu enkrat pa se sliši, da sc moru grad popolnoma izprazniti in da sc vseli v Ponoviški grad. kamor spada edinole kmetijska šolo, neko prisilna deška šola. Vsled tega mora v teku 14 dni iz stanovanj 16 poštenih delavskih roo-bin z nad 60 rodbinskimi člani, ki so nn posestvu deloma opravljali poljska delu. In to sedaj tik pred zimo. Vsi ti nc vedo kam, ker ni na razpolago v tuko kratkem času dovolj stanovanj? Vprašamo zato, ali misli banska uprava vporabiti Ponoviče za razne šole, ki njihovemu namenu Ponoviče v nobenem oziru ne odgovarjajo!
Mislimo, du tako vužno vprašanje ne gre reševati iz /golj trenotne potrebe, ampak du se moru v prvi vrsti računati nu gosjiodnrsko potrebo. ki kategorično govori h' za to, du morajo ostati Ponoviče v namenu povzdige kmetijstva. Absolutno ne gre, da na tuko posestvo rinejo in bašojo vse, zn kar trenotno morda ni dobiti kje drugje prostoru.
Zato prosimo merodujne faktorje, da v zadnjem trenotku preprečijo tuko fatalno odredbo, ki ljudstvo samo vznemirjajo in v široki javnosti vzbujajo nejevoljo in odpor. II. L
* Pri raxdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostnem čutu imamo z naravno >Frnni-Jo8e!« grenčico pri rokah domaČe sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »F ram-Josef« roda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franc-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Stran 4.
»SLOVENKC«, dne l*. ••}>t*robr* 105KV
Stev. m
.......i.- *
Strašna toča na Sorskem polju
Siva, 57. soiMomhra
Ve! *ttniiit dr>y.rv}otii in fiimriciu. ki je pri divja, od škotMoške vImui, »« je v^MHi popoldne nekoliko i** Ilirih vsul* nad «ir*ke farm sirarn« toča. -i jr . neverjetno »i 1.1 JH»(1W.s Ve iV:rt m v <or v tem času uničil« prav v«- TioKskc prMolko in »to ?adn>eva st.»lkk sadeže t drevja, lahke rečemo,
i1h -*o pi ndeto V»e Misi \ (»Oršk, fari, p* I Mil i \ okolici V. lasi i hudo ir lt\% pobil* i v**o)i Sora. Rakovnik. liont**««. li*,ij*, S}**!ni« Sanica, doloma tudi \ M <v i vodah, v Tfcdah n \ ŽgMtlji JHntici.
. <nied vseh vasi Jc 1»^.: pri«* tet* ljubka, mula va-u-n sp^lnja Scnte«. ki to* lik .»b >«> le.icsk piv«, mori pOviRi^aia Me.HNvV in RetoM, 7« streljaj o.l nanirtivo \ t;<>n.Min*b V»*lf« šteje okr.v iS hiš. pftifetvak sc Večinoma kinf>S>e ter de-k m« delavci. r^p vsi on v tev»M>i lin Gort^nnali in nr Mevnici. Voitkil* kmelt* ??«ffit»rv< je skupno do S. . «M. viol« . \t*~ttew Koš.: . '/.«<<-. K na vsi, Mehela! in Maljai, drugi »•> manjš: poscsi-niki ter kniforii. ki twiv-i h»o rtvle dvoje ali troje povod \>«m je 1o.Na uničila vse. ka je biUi šo 7iinaj.
Toča jr	lako gi*-io in tak« Hii#no in
fiik.s .tebe!*. .1:. hit vs vrto* i ill vsa piitbv. ko lik.v- dale. fr šival roglfsi. asnt, v ir>\.» tit po.i debelo Polja «< Mit; k»iei Wii .mk ko so po k,-v. s ywiv Po« "fkjoi l*ajww \ \a»i Spo-Hnj*
S. v:- — » i H	»U»s.! »,>V o lito
»oviti, dr, to» wa*u» WR n« debelo. So dnnes v.ni'i", i. Nit« Kočiji iv pol i! in po nekaterih Vra-. <)*w-sla voda na kuitlh Oh čfisH. ke s. ir vsuui nad Mišmi in polj: l.v-v bik. 1 u 1 jo vcMuonifc dKmft. Vi-r- «»:•. /evucf^i v-r«Ti'f nr> nisr* ittrtrl ftt! 0'0V o, b 'p ■■	iiu.tjf da-
U) . »
•O*	Nc
■ 'M, li.
ii v iwvi:i;|) ni«»'žval» o.vnieijiva. kupe ^.TflftK,y* Nnft trli H"	rmtf. 1 V.v t*WOf ob >"*»< i-
nem rvomHija.
' . o-i'N i;- it.- o, n*. oolja Pr .leik o-oiva. NA, Itnfpnjr, sphifc vso li«W>llt "Miil* *f Ml
.-.-IV- K,-»Iti.' > »:-•■ i :r-!':'•• ■.,<■ .>? a.i,s	ir
•ii • ?• v. »	• . . 'f so o: .-•>»»
h,- ! Tv- • - T' i!' < 'V i {Ur ' .
ir • -ok: ie r - okli v«? ho iikrsif nvžltf- nr s;- ko ' p ki. «•	n^itKiTk A ..*.
Se pi>\l todnom tako bujno rvotoA« in h>liko ta.lioa, te vbita \ Ila. Njivo r ajdo i/,gledajo kol hi hvlo coto požrlo ati pott<^en<», pridelek pa odpeljan Nili 7a seme je ne bo, kamoli ra ^^j!«lMy, iu «« krnhok
l*»Ioni jr toni hujša, ker jo loto* ->e t(yl.i«\, kar jc » loti ktajili r»7s.Hj«l« toč* \ »akokr»J jO lini« Č ta v»n. kar »e ie nahajalo n* [Wlfih Prvič jo Mlo p:-,o dni tmiija. Ko jo tečvi	vw kito \ naj
lepili rasli. najviV jvieniivi in rfc, thko il* ie mlnčev •>ita dala ki>ntaj »* seimv Orugič ir udaril* toč* ts IhI.i«, ko ie hil n* poljih i"*\nn ilorol-ol ptvčno ;va bilo \ iiAdOijvv. r«"ti. Iliiv^m* je Mlo laktu* unifeno vve, itnnf* i<vi*otl-\ ptiw* m bil* motfccft. 7,d«j tretjič pa jr kln še ajda, edtno oslsto upa n ie n* trdo i.iifto. poleni pa ^ s« ki-m* r* fcvino F,lini nri.ti-iek. ki Ni >>e osNM, ie krompir in deloma fivol. k\ y:i b.vlo r-a nekateri imeli Ir komaj m
Niiln* |ir>rli^ je ierti nhn^im ljudem um » po* ;.-ohn-i S'cr>r t-i-oVi rr^ior-nn lakot« in popolno »?«> Mt>.nrtnn4ko uničenje K.im nai gredo ljudje t :>-ivim\ ko iti ie krma ■><* iMiičoha io ».i«; krmno s suho krm«. tAl a kir le fto »Mlin V* tufli s-r-iiion ljudje miMitn. -Mii nMl ki-nh ne bo \ n*ka pii-n;oč 1 knki-šilikoli ,-Miki N bila dobm.lesl«, jc n* i'a\i!os; nu n* in vsom enako polrobiei
Ko io \ aš p.MMČovaloo dobil 0,1 ljudi lo piv datke o ras te).-.!i >i i« o škodi, so ljudje * veliko fcito*. -o i»*\rstli luti to ttMlno .Ic.sIto, d* kljub l.-i R.aa.i. tišči n- Nie 4*mk\ niti ene eonilve od Ju-pan^iv« x Modi.vlah. niti ,xi kakšne druge obtasli.
Toča i- kaMHtikrm okraju
k.-.....:k ;vj
\ .>;-.. k p. oo V „r , , . ' . .•■(•!» II.• ' K.- ni ti k iika ..« » l\ii)ft .'.-v.-; li- k i.ielo U\ tre »ka lo. «t« o stu;! . n:uo i«;, so jo vsi:la sntia, ko. ošn.k Oi ' ek-i looji. ki jvi k sre> ni dolf« fvi.-i. ■ •» na k- ie »Bito i!*>fjiUi m poiltO: r i os.	Ifi i-' k In si- •> \ lll.-i \i
ka pmri kater« . iw»<UWi -o,x-t »o«.t. Po
š.-s..:, se ;,r \lil.i ivm. \ na ploba. .kakršno \ k;::oo ki. r . . ii.s.oo *io.. iei. Il.-i)jiki i" i nos


/
J >

j? ^	h°'	scf 4y k
f / ? / ^ ^ / - /


p. mumt
UiiDllonn
/l!rh*(uidrom c. I
Dom za st o služkinje Belokraiinski kotiček
k . r : ; j o. -.
; k ; i !.v k.
»Ina^Vraa naHtorniiia.
Mriei in prtr-k. T>
- k.
: Oo oieMlo-a. sr nar«k ->•■ 'tor.oV t« ipft i> VI a rt i-' Preir-
•ss»i> JK r-c.ih k.^kšr«!
V -k :.-•
ko- -
. V
k a
o »ooaran. r'nli.-ito\.
k.-t
£.'!oe. 110 jc 1 ker

e V
c •: kiae lO .cr-i	^. : - - vriliTiie. Vsfki
rt-k« »i: re s.- «•• - 5 T> . IV>r vr > t
in i rnaraei v »••i.	•,-«■» 1 ' '..ana. šr-
n-cni-i : ui ca J-U. Pol 'k so .;re.:-. -rr r.?. pr. ko*;: v r.a o -rs*.-. >i».>;lr.i »tre.it. '»»■ los«. b;.iSo itd. - 'obnuje bo t. embra *®~r>. Na i U'bor nc ho bi c. srečke v korisi douin ».. »lu/kii.je.
Koncert ifLjubtjcmea
6. okšcbra 1930
\ - lopuiec v predprodajl v iraliki hotela I nion
ilfanire fašhega senaierja
ns.i jugostovauskih tleh
V pi tek zvečer sp V zgodil v Splitu na obali ziinrileii Incident, ki je v liustu vzbudil dovolj pOftornosti in komentarjev. V Splitu so je namreč pojavil dr. Anton Taconia, rojen Splitč.m. kii je pa zdaj Malijmiski državljan in oelo senaliU' v Kiniu.
Na ulici ie mož srečal znnncu iz nekdanjih dni, 77 letnega File Muljačiča. ki znan dalmatinski narodni delavec. MuljačKS je vprašat taconia, če je res on govoril nad grobom nedavno umrlega In v Zadrti pokopanega (iiljanovk-ha tako, kot so to .potrgali časopisi, namriv v duhu na-roilnih odpndti.ikov, češ, da se bo Dalmacija gotovo pridružila Italiji. Senator Taconia je lo pritrdil, hkratu pa se je nad stanem silno razburil, ga Začel zmerjali, zaničevati, končno pa se je celo spozabil in starca začel dejansko napadali.
Nft obali i««1 je takoj zbralo mnogo ljudi, ki so s si udom opazovali početje italijanskega senatorja. ki je potem, ko je 77 letnega starčka povili«! po tleh, odšel proč. fcčititi ga je inora-la policija. Senator Taconia ;*e je nalo z ladjo odpeljal čez morje.
nrkaten prrsagVh
Ns»a »etirono.si
>t>al< loto 10 vtvm* i •oo.iaiin.kov kv
s,> m • . t n i ki -	■> s "'o i*i>:!b li m «
,r.	vita* tv> t5 o.nTot.ir j c gro*d jn.
: • . tc.l-iii -iat.it . tt, ki » • ne o'f o -.ir?! o« - i< ko v leden počakali.
. .-iv f.?Tff -,	:e." gar < ?*.Voi s -\ ojo
- o--• .--v.-o <o ■, "i:te \ »nem rj:» jo in m še »:rnc i nekaj premolili, du «o --'ii tudi le na o.r.itri >c lvol.i šk,xlljlic! vi >o nam -ato. ker l\-i> or,-r oni n.ijNilj silili iti ponujali tisto Mojo nerrfio k seltTi in NmIo l:>ko i slabo luč jvi« '.vili t sa belokranjska vina.
Scer j\i mislimo, tki se io nc bo več rv-navljalo. .ikaj >e .'*ri<ani in naj <e kar : p" pio.\ j o. da Knlo plačali grda k.-t trn. tako tla iih bo ia neumnost enkrat /a \ selej minila.
Ktlor lvt Ini > i,-> kupoval pri nas. naj «c prej ]>otliii kdaj je bilo tisto grozdje trna no. tla ne ho delni krivice poštenemu sbelo-k ran jen«.
kdor je žc tlo danes trgal, tisti ne bo imel
dobrega vin«.
Most popravljamo
Siromašen je bil n siromašen bo ostul naš most če/ Nulpo pri Metliki — je pač lesen in to že mulo spada v sedanjo jekleno dobo. I a teden s() se vršila na mostu nekatera |k>-pravila in marsikateri furmane je klel in nekateri šofer grdo gledal, ko je dobil most /ugrajen.
Novosti za damske plašče pravkat došle1
A. k E. Skabernfc Ljubljana
Napadalec in napade nec obsojena
Zagrebški >,lularu>i list« ima v Banjaluki svo.eg.i rednega dopisnika, ki je Zadnjič v li.-iu napisal tudi neko poročilo o delovanju druklva Naprodakt. To poročalo pa nj ugajalo nekaterim (•lanom U>ga društva. Zadnji četrtek je dopisnika KulencWča srečni neznan človek, ki se mu jo najprej pridružil Lu se z njim začel pogovarjati, ku pa sta oba skupaj prišla pred Delavski dom v Banjaluki, je neznanec potegnil iz Žepa .ju-1 urnji list s tinlim člankom ter vprašal Kuleno-viiia, Če je on jiisec. Kulonovič je prikimal, isti čas ga jo pa neznanec že sunil s pestjo v obraz, iuiito jia potegnil iz žepa nož in se ž njim lotil KulenoVicn. Priskočila sta izza oglov še druga dva neznanca, ki sta KulenovIČa zgrabil« za roke, da se ni mogel braniti. Čisto slučajno je prišel tisti čas mimo stražnik, ki j« napadenega časnikarja rešil pred napadalci. Na policiji je bil neznanec takoj soje n na '20 dni zapora. Hkratu pa je bil obsojen tudi dopisnik KulanoviČ radi tistega članka na 10 dni zapora, ker je. po mnenju l>olk'iji! s tistim člankom širil nedovoljeno propagando iu plemensko mržnjo.
Dve nešreči
St. Jernej a a Dot., 20. septembra.
Zena delavca. ki jo zaposlen v gramozni jami, jo šla za svojega moža kupil cigarete. Istočasno pa plllvuzi ■/. nasprotne strani (i. iz Dobravlre. Konji, navajeni |>orta proli Hrnalčji vasi, «n ludi to pot zavili v to smer, Žena, vsa zbegana, .te nI mogla vozu več ogniti, voznik pa no konj ustaviti. Žena jo padln j»oi1 konje —- takrat so se konji že ustavili hi Id srečnemu naključju se. je zahvalili, da ni bilo tožje nesreče. Slučajno je bil navzoč na kraju nesrečo VaS dopisnik, ki jo ženo takoj rešil mučnega položaja. Vidnih ran ni dobila, razen da jo je konj nekoliko <M>rmkal po nogi. šla jo Se suma domov. Pač pa je začela doma noga otekalI in kažejo se tudi |K>sledičo notranje poflkodbe.
Druga nesreča pa se je zgodila lik (itcd vasjo ftt. .lernej, ua mostu, kjer me odcepi ce«|« v Dol. Staro vas. MotocIklisJu, ki jo vozil v prikolici panj čebel, se je j»ri prikolici odlomila c*. Moral je pustiti vse n« kraju nesreče, in iti po ključavničarja, ki mu ie zvaril os, dn je mogel zopet na-dajUjvatl pot. Vslod močno«« protroaljaj« js umrlo veliko Jffhnj. dniiro nesreče p« hvalft ftogn tt! W!o.
Proglas javnih knjižnic v Ljubljani
Cv bi n c bilo )»vnih knnJttle, vefina ljudi ne hI tN<gl« ."ilfiti kn ij, kc s.l lih > sniiimi skromnimi mPiKivI ne mfor knv-;-vali. V krtjllnlcl p,i dobi v*akd« nivj^i.iji.sc,..-,- š.- kn-ijie za malenkostno i»-poco nin.i Jama ko;l;riUv omojtočajo vsskemu, »U lahko	.vitn lito: stu.ro \ ,«rh h li It umi h narodov.
Nrl,.iitci r.«:	tiuiimetl lee* nUHovega
v.ftica.1 N,-imr.«to, da t>'dno \r.ifn;o knl.ije, tla ni iih Piofill čtt.Mt iJriijJi Ijddle, ilh radriujcio ihim.i l; iih pa spUib »lep* nc vra*-o. Bravci re fesi« o itožifi«'it., j* na dobe kn ijj Vedite dn so tem« 1,,-i't.,' kii*' :rtfnttihtfM. Kn't?nlt.ii* vedno rad l»p.»-•ceti vsako kniijio, Jf x Ic v predalih, če jo pa nekdo j>o ic. nifscii-v .-.ulr.nio dima, je seveda pri n,", bet li i-mt< tiv BlCt« irpu*oiiit.i.
Da pokii e o v.sai uc'.ai Ikii.lc, ki jo povr.ro-. "ikt. lil iin tudi m.aterliultto p.upričaio b:a\oc, .la r Ja nie same bol:5e, ce redno vra-.'.' o knn.oe. so kniii.nice do'.-file plačevan e rani ud o.. ie Namesto bi .-iimudniki rude volje pla-,i-vaii JAiJmj f-'$t. Hinvi i« sc za p<tvj.iočeno sko.iii o p i r. • : ., so se nekateri še izgovarjali: S > > ■ kivlJnn-i -e treba plačati toliko .-a-. f:-. i?'h pa ««.» Marsikdo, ki nI vr.1f.1l ><Čo.r ki- f eni !;ii »nlo . se te vpisal v druljo. d.i se n o oM,o,bi e
P.-, k.-, - .-.vee r-«lpravijo to rio, so sklenile • dt; dojrr-t o ki ?"a «nto dosledno ltva<ale:
"o-.- ni tok ta Vpotlovne !<n ii(c rn.iM 4 ti n.!, sa . T.vitltenr tli tedne.
K.l.-r \ do';ifpmcn< rokli ne more prebrati k.v-c Sh podabJa otehmi ali s pismenim sporo-. k .'.i •.',1;-.. -in r plača enkmtno piistoihino.
"S-f. eprsv ?i!a n,- vrne knilj« v dolo-.iorr, • ok:: r;a..i ra lepo-l-rnc kjiiige ta vsak .- si. t- Irti. i po cftkr.iino pristojbino, sa »ti»n-•■•rfr p- .-a tsaV- tO dni. ManUc tamude se rn-siina o - . r-.- o.o Sinčki "fi pismen opomin znl-š.iip Dirt
K.fo: b: po di i h opominih ne vrnil ali ne k~;!jf b. po .»ktdnoslih ovaden na drlavno pr*r.'--»!l-o r.iili penevtfhe ali p;: bo civilno loien ra i m-ttv kn'i<
Vsi nt p oboi »tjivl tamudnlki bodo Ukljufitni i: fcRit-Rk-e. kir: so bili vpisani In »e v smislu i-:-ck ruša dofe-vota avnih knriJnic nc bodo 'o.vfti rolšaii t nobeno drug« javno knjižnico v L ubl .mi.
KnlUnlta Delavske »botnice. L.udska knllinls« Prosvetna tvete.
SentinkobjHo knjliulta.
9o5!a jc novo pošiljka
ra/.ne kuhinjske j osode v rn/.ni prvovrstni kvaliteti do največjih voltko-ti In po naiiiiKjih cenah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki >. železnino
STANKO riORJANtlC
l lumiotia	»v. peira ce»(o 35
Tat in policaj
Kak« so je novomeški strainlk pripravljal nn
afetaeij« tatu, la pa na aretacijo kolesa.
Novo mesto, septembra.
Mestni stražnik g. ŽnlderSlfl je 25. septembra dalj časa opazoval nekega sumljivega moškega, ki se je klalil po mestu. Ker je napravil ta inožiik nanj vtis navadnega klatežu, ki mu 111 dosii zaupati, se nm jo pridružil in hodil z njim dalj časa po mestu. Bister stražnik se je naredil vinjenega ler tako lažje izpraševnl klateža o tem i nčiiicm. Slednjič ga je speljal žc tako daleč, da se mii je zdelo potrebno, aretirati ga. Vendar pa tega ni hotel storiti Sani, ampak je hotel poklicati še svdjcgtt kolega, d« bi 1I111 pri lem poslu pomagal.
Ko sta prišla stražnik in tal pred rotovž, jO skočil fcnldaršič z nekim Izgovorom na stražnico, kjer pa žal ni dobil tovariša. Pač pa je bil tam g. Ernest Bele, občinski vodovodni mehanik. Tega je naprosil Stražnik, naj 11111 pomaga pri aretaciji. l(o sta oba, pripravljena aretirafi, prišla iz Stražnice, ; nI bilo možaku nikjer več. :>. njim je izginilo tUdI kolo g. Bdela, ki ga je z'i trenutek' prislonil k zl-| du pod iiHtadomi, ko Jo stopil prej v mestno hišo.
Toda odločna moža sta latifit prav kmalu , ujela. Dobila sta ga na mostu. Ker je prav sblb : kolesar, stnga dohitela. Tal sf> e izgOVltrjflJ, da tO volni s r ni nič takega, če se je hotel tnalo vozili.
■Stružnik ga jo brez pnfdortA odvedol na Stražnico in tam po zaslišanju zaprl v ob!*lfir-ke zapore. Zdaj ga pa imajo!
Skrivnost utopljenke
Skrivnosten slučaj smrti Elfride Mihalko, ki so jo našli mrtvo ob Donavi pri Pančevem in ki o povzročiln policiji že toliko tlela, se obrača zdaj v drugo smer. (iro najbrž, z« sanloumor. Vendar pa tudi to šc ni točno dognano in se policija še vetlno trudi, da »lučaj do. dnu preišče. Vsekakor je golovo, da tisli študent, ki ga je policija brzojavno poklicala iz Ljubljane, ni imel nič skupnega s smrtjo mladega dekleta. Fant je svoj alibi popolnoma dokazal. Tudi neki mehanik, ki je bil v zvezi s tem slučajem aretiran, jc čisto nedolžen pri stvari. Ffitll je bil radi sitmrt Celo odpuščen iz službe in jo tudi sicer prestal hude duševne muke.
Belgrajski ltsll poročajo o mladosti pokojne 1 Elfride, It I je bila rojena v Opatiji, kjer Ji še vedno 1 žive roditelji. Njen oče, ki jo star (iS let, je zaposlen na Sušaku, enn izmeti ejeaiih dveh sester je uradnica |wl neki firmi v Milanu. Pokojna EJ-1'rida je bila Vetlno zelo živahna ter nemirnega značaja, v neki meri ludi lahkomiselna. Skrbni roditelji so jo žnrndi lega poslali v internat blizu Urade«, kjer je Elfridu preživela dve leto. Nato so je vrnila It slar nn, kjer pa je polagoma spet poslal« ista nemirna In živallfia dekliert. SlSrfei nO bili radi nje ponovno v skrbeh in so hčerko ptislBif'1 * PanČeVo l< prijateljici Kavčičevi, ki ima tamkaj malo krojaško delavnico. V nekem pismu svoji tovnrišici je Klfridn tožila, dn nima veo tiste ivobotlfl, kol je je bil« vajena doma in da ji je zato nekako težko, pn si' bo že privadila. Tako. nMitHO je pouki In hull dvojemu sorodnik« v ZflKreb
se tri ilni pred nenadno smri
Ali ie veste?
/rt i 1 r p rf»» « «(1 k u m »«* 4 n o h ar nt nI m>
I' D m nudimo
im»i»i«*l Hrtfiflt'* rfrrtortrmu In boflnb kH/Unlcp MjAlk	fn rfm»i»*
tih pt*ii/c/Jrr « fleiUtlh It-bfanHi in »tirffrnrt npr»m» tfenlh thirknh:
UrO*Lt)\\A K\>1?MCA (i (! knjij) 11 o /Wo, skiijnhi (a t »VU .t/rani); menet im tiarotmiia; l,S vin 1 ■ platno, 1 $,>>0 bi;) karton, J JI,'?',s/v I h\JW\H\i knf<ji nt, trte, .ittUp* rt
ra iROti M, mi) fs DI« r platno, /.mit k a m.vAftn ris.i nun i <4 v»»j»>r »» lft,\ skupno n). I Jih) strani) li) Uin r platno, . HI)!h 1 ,w/..1iu\.saiw snsov (4 >»J(|Jr na lnh\ .^»»(triti fa. O/Vi limiti) S Din retono.
.'.nska i\)jjfD\t) /v tv.srt trni ix
D.-IRSKIH SPISI)} (.1 knji,ir 11.1 leh i, skupno ca. SM filtitm) )i> Din r platno, DO,M 1\ SI I! V S Din.
Damo 1 (nn nn prou/n, <t/> .te nn* rotiti' m* i'n o ali na r et ifiirk. Prijavite ,<r > dopitnirti. — htrt-njli" bretplntrn )n'0»prkt!
juuoslo} asska knji(iattxa i' uvbuan1
Mačku v lastni grobnici
Neverjetno, t otl a resnično: čisto posebno senzacijo ima Snhotic«! Seu/;icijo. ki ji ni pri-mcic \ sictu. i Jugoslaviji pn tlasli nr čudno, da je glas o lej senzaciji šele zdaj planil v svet meti ljudi, ki se razburjajo, piMiostirajo, govore iscvprek in komentirajo,
N.i pravoslavnem jitikopališčii v Stiibotici t^i tvlkrili grob kjer resnično počita ljubljena mačka >Domertlkn« žc natl leto dni. Na grob jc položen« marmornata plošča, v njej je vklesano t zlatim napisom v latinici: ■>I.V>mpntka — t'M4 1020.t Mačko je dala zakopati bogata go-spotllčna Bosiljka MilltkJvič, ki jc v starosti 76 let jiretl desetimi dnevi umrla. (>b tej priliki so prn\ zn prav šele odkrili znameniti mačji grob. C.fob.ir pripcn ednje, tla m ti je gospodinja pokojne mačke, setluj tudi pokojna BosiljK«. pokop mačke izročila celo 200 Din nagrade. V hiši rodbine Milinovlč jo igrala ta mačka važno \ logo. Stregli st« ji k uli urica in sobarica, spala pa jc v s\ llenl posielji tik Bosiljke same če je bila mačku bolna, je bito v hiši t se narobe. Ito-siljka je jemala mačko s seboj na vsako jiot in jo tako mačka s svojo gospodinjo obš,!.i ves s\et. ker je Bosiljka rada polomla. In naposlts!, seveda, je dobila mačk« tudi dostojen grob: leži \ resnični mrtvaški krst.i. v kateri leži na črni svileni blazinici, pokrila pa je s svilenim pokrivalom.
Vsi pravoslavni kristjani v 3uboHcl so rsdi tc grozne netaktnosti siipo razburjeni ter su pritožujejo pri svojih duhovnikih. Mačji grob je kom«j nekoliko korakov od cerkve na pokopališču. kjer se vsnko nedeljo in vsak praznik bere *hl£ba božjn.
Hanes. v dobi kulture, v dvajsetem stoletju, ko se ti« svetu tobko govori o dostojanstvu člo* veka in ko je med ljudmi toliko bede in siromaštva I
Pozor na položnice!
V današnjem lislu prilagamo postne položnic« za obnovitev naročnine vsem cenjenim poštnim naročnikom. Vsi p. n. naročniki, katerim kojicem eep-lembra poteče naročnina, naj se Čim prej pošlužijo le položnice in poravnajo ludi še morebitni zaostanek.
t)ne 10. oktobra 1930 ob 10 dopoldne
se bo vršila pri Okl-ajnem sodiSču v Ljubljani, soba št. 15,
sodna dražba
Cesta na Rožnik Št- 1 v Ljubljani, spadajoče v konkurzni sklad tvrdke
Griear & Mejač
Najmanjši ponudek za vilo z vrtom (1695 m) je 680.000 Din. — Kavcij« treba položiti 82.629 Din, Podrobnejša pojasnila daje konkurent upravnik
Dr. TVeo L ure
odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29/1.
Tol^f^^.	ii it	xi	« '
-sOl, £,1-11	1 CICIUII »t, ,4 ■ - J I
Oiaj pravite ?
antipod urednik! ukoru dnevno berem v I tihem listu, dn je bolnišnica v Ljubljani ali pa umobolnica na Studencu odklonila sprejmi lega ali onega bolnika zaradi prenapolnjenosti.
Ali ni to talostnoP To jr pereč problem, ki r tirii zadeva rs« nabu detelo in vsakogar njenih prebivalcev. I)a bolni ljudje ne morejo dobili zavetišča r bolnišnici in zavodi lepa ludi nimajo prilike. dn bi bili pod potrebnim zdravnikkim nadzorstvom, lo ie ie prava socialna katastrofa in r dobi Inke socialne katastrofe iivimo sedaj.
še bolj ialoslno pa je, dn ni mogoče dobili nobenega prostora za blnzneie. /'o mesece in mesece morajo čakati največji duševni bolniki, da pridejo na vrsto. />n leda j pa so v nadlego svoji okolici »n sami mnogo trpe.
7,e davno sr je načel probltm, da bi se povečala bolnišnica in zgradila nova moderna umobolnica. To vprašanje je načela bivša oblastna samouprava. Od ledni dalje se lo vprašanje šc ni pomaknilo naprej, tli potreba po novih zdravstvenih ustanovah je vsak dan večja. Od čakanja, da bi prišel kak John ile Kep in nam zgradil nn lastne sirotki potrebni ustanove, ne bomo imeli nikoli i"i 7,ato naj se javni činileljj hm prej zganejo in naj to zadevo spravijo Icončnn enkrat r tek!
Vsak kmetovalec
mor« /.n jesensko setev nnmnknti seme r. izhornim
Germisan kviisivoin zn seme
Varni1« hc pri tvrdki
»CHKMOTKCHNA«. I,juhi jan«. Mestni trg 10
Koledar
Nedelja, 28. septembra (lo. pobinkoštna): (Vaclav, kralj, mučenec.
Jutri, ponedeljek, 29. septembra: Mihael, arhangel. Prvi krajec ob 15.58. Hcrschcl napoveduje spremenljivo vreme.
Osebne cesli
1? rolezniskr sluihr. \ 1 kategorijo. VIII. skupino položajne plače jr napredoval Orovenik Matija, pri občimi oddelku direkcije, dosedaj uradni! I '3. Nameščeni so za zvnniftniko 1-1 Zajec Rudolf. pregledov«ler voz, kurilnica Ljubljana 1 gl. IroL; INižun Jožef, strojevodja, kurilnica Maribor; Marolt Viljem, pregledovalee voz, kurilnica Ljubljana 1 gla\. kol.; Dobrajce Milan, strojevodja, kurilnica Ljubljana 1 glav. pol. Za zvaničmke 11 8: Rrojtner Jožef. premikat' Tcz.no; Jesenko Jožef, lovomi sprevodnik. Maribor glav. kol.; Visočnik Frančišek, promikač, Tezno; Kldnger Janez, lo varni sprevodnik, Maribor glav. kol.; Štrukelj Fr.. pregledovale;- voz, kurilnica Lubljana 1 glnv. kol.; Knrba Bogomir, prem i. k ar. Ormož. Premeščeni so zvaničn i ki 1'1 Urhančič Ivan, strojevodja, kuril-niCH Ljubljana 1 gla\ kol. v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; 1-1: Bari Rudolf, komercijelni zva-nifeniik, Vrhnika v Kotoribo; Sodja Janko, prometni zv.iničnik. Šmarje pri Jelšah v Šmarje-Sap.
/Malo kronika
Za ^ as velja današnja priloga, lzstriz.ite in pošljite'
Ali ste pozabili? Jugoslovanska knjigarna je izdal« oglas za veliko založniško ak eijo. Izdala bo 5 raznih zbirk knjig proti nie sečnemu plačilu 7,a izredno nizko naročnino. Ali ste pozabili odposlati naročilnico V Narn čite si takoi brezplačni prospekt!
-A- Vse naše podružnice po Sloveniji dajejo pojasnila in naslove za objave v malih oglasih Slo-veiicac. Pri pismenih vprašanjih nai sc priloži znamka za odgovor.
■if lzprašcvalnia komisija za pravosodni izpit. (AA.) Minister za prosveto ic z razpisom od lo. sept. 1030, P. br. 34071, na tuuradni predlog in po zaslišanju rektorata ljubljanske univerze, postavil sledečo izpračevalno komisijo za pravosodni državni iznit na juridični fakulteti univerze Kralja Aleksandra 1. v Ljubljani za triletno poslovno dobo. od 27. maja 1930 do 27. maja 1033. Za predsednika: Dr. Skerlja Milana, rednega profesorja pravne fakultete v Ljublj.; za 1. podpreds.: dr. Dolenca Mc-toda, rednega prol. pravne fakultete v Ljublj.; za
II.	podpreds.: dr. Tekavčiča Frana, advokata \ Ljublj.; za člane: dr. Eberla Erika, sodnika apelac. sodišča v Ljubljani; dr. Gabra Milka, sodniki) okrožnega sodišča v Ljublj.; dr. Gobo Vladimira, podpredsednika viš. deželn. sodišča v Ljublj.; dr. Saiovica Rudolfa, sodnika okrož. sodišča v Ljublj.; dr' Stuheca Antona, sodnika okrož. sodišča v Ljubljani' dr. Šviglja Antona, advokata v Ljublj.; dr. Tekavčiča Frana, advokata v Ljubljani; dr. Tomin-ška Frana, advokata v Ljubljani.
ir Lepa prireditev na Golniku. Ob zaključku
III.	zdravniškega nadaljevalnega tečaja n tuberkulozi ki se jc vršil pod spretnim vodstvom sei-zdravnika g. dr. Robert? Neubauerja od 21. do 2,-t m. so priredili pacijenti zavoda domačo zabavo Na sporedu je bila Nušičeva trodejanka saloigra »Narodni poslanec. Dasi so imeli igralci za cel aranžma na razj»lago zelo skromno garderobo tn za študiran jc vlbg obrib 10 dni, je us,>ela prireditev nadvse pričakovanje. V glavni vlog, »Jevrema-c nastopil 'podporočnik g. Vojo M.let.c s svojo partnerici gdč. Milico BcKarsko naravnos. odlič-no Pa tudi gc. Dragutin Kujundzic. Vladimir Ka-udjerovicMihajlo Popov ic. Nikola Kope M.rko Pibrovec ter gospodične Stanka Kosovic Andjelka Kolonič in Olga Graoac so rešil, svoje vloge prav dobro. Za vzoren nastop pa gre zahvala režiserju r Egonu Goldneriu, ki je s tem pokazal, da sc d.: tudi T-a Golniku v kratkem času pripraviti prav priden ve-ei Nen smemo pa pri tem pozabiti g Miroslava Bruckneria. ki jc nastopal kar v več vtogah in »oskrbel za dobro inscenacijo. No. trud pnre dOehe »i bil zastonj. Dobro razpoložen,c števib nih posestnikov, ki so napolnili veliko dvorano dp zadnjega kotička ir laskave opazki gospoda se-
zdrS* in ostalih gg- zdravnikov-udeleženec
tečaia eo najboljše priznanje vsem pr.red.Kljen.
'V vp. ovu.ue za dr. Krekov,, meščansko eo8,ii.«isko šolo v ZE Sišk, pr, Ijubljan, .,<■
'^knSslScospod.niska >olu v Kranj«
apreiem "a "oj C mesečni gospodinji: leeaj k. Z^Z 15. oktobra do
L i le! Za P»ak. Mvmte m hrano sc
Teoretični in ,rrakt.cn
, .!:. ..1.1,.. _«,lr„ i? Maribora v zvezi f
p\lu.|. tOvi.i^'	■ -
«tiokovnimi učitelji
•k Važno za vpokojence. 1'recUoiilev jtrijav po vpokojencih za prejemanje draginjskili doklad. Da se kontrolira pravica, prejemati dragi neke doklade, morajo |>o čl. 141 pravilnika za delo računo-vodstvenih oddelkov finančnih direkcij predložiti vsi vpokojenci odseku za računovodstvo vsako leto v začetku meseca oktobru predpisane prijave za prejemanje draginjske doklade. Za otroke, stare preko 16 let, ki se redno šolajo, sc morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Vajeti tega sc vsi v Ljubljani bivajoči vpokojenci obveščajo, da dobe predpisano tiskovine za prijavo pri odseku :a računovodstvu, referatu za civilne i v vojaške mirovine. Krekov trg, pritličje, soba štev. (i v času od 1. do 10. oktobra 1930, kjer naj se vsi vpokojenci osebno, loda Ic v tem časii. zgla-sc. Izven Ljubljane bivajočim vpokojencem se bodo dostavile prijave jx> pošti. Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali vpokojenih drž. uradnikih [votrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku. Vpokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi vpokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče vsako spremembo bivališča javijo najjiozneje do Ml vsakega meseca. Dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo. Za šefa odseka za računovodstvo: Šircelj, s. r.
ir Pouk ua nhrtiui nad. soli v Brežicah se
prične v sredo 1. okt. t. 1. ob 8 popoldan v osnovni šoli. K vpisovanju naj prinese vsak vajenec 50 Din šolnine. Oni vajenci, ki še niso obiskovali obrtne nad. šole v Brežica, naj prinesejo svoje zadnje šolsko spričevalo zaradi porazdelitve v posamezne razrede. Reden pouk bo v nedeljo, 5. okt. t. 1. od 8—12. -- Vodstvo.
*	Misijonski koledar liliil je izšel in je že večinoma odposlan poverjenikom. Naročila se naj naslavljajo na Misijonsko tiskarno Donržale-Cirob-ljp . Koledar je. kakor vsako leto. skozinskoz zanimiv in bogato ilustriran. Dodanih je Iti strani slik v posebnem tisku. Cena 10 Din.
~k Zborovanje vinogradnikov. Vinarska podružnica v Ormožu priredi v nedeljo dne 28. t m. ob 15 v restavracijski dvorani v Ivanjkovci h zborovanje vinogradnikov. Razgovarjalo se bode o prioetku trgatve 1er o vseli irenuino za vinogradnike aižnifi zadevah.
It A' vabilu agrarne zadracc i (Vrensovcih nn izredni občni zbor. ki se vrši, dne 5. oktobra .ie \ današnji številki Kovin pomotoma objavljen napačni datum, kateri se mora glasiti namesto: 5. maja. 5. oktobra, kar leni potom popravljamo.
ir Prosvetna društva! Ustanavljajte poleg pevskih društev še tamburaške zbore, ki van, nadomeščajo orkester, katerega si ne morejo povsod ustanoviti. Tamburanje je neprimerno ložje otl godalne ali pihalne godbo iu so tudi inštrumenii \e.liko cenejši. Velika ovira je bila, da >e ni moglo tamburanje lako razviti, ker nismo imeli do sedaj nobene šole v slovenskem jeziku. Sedaj je ta ovira tudi odstranjena. A Jugoslovanski knjigarni je izšla tamburaška šola, ki jo je spisal eden prvin strokovnjakov tamburaškega glasbila, jirol'. M. Ba-juk. v -slovenskem jeziku Je izvrstna šola, ki nudi j>ra\ vse nauke in pravila, kar jih mora znati in vedeti dober tamburaš. Tamburanje je prijetna, slovanska godba in vrši ravno tako kulturno delo. kakor druga glazba. Tamburaška šola veljt! 40 Din.
liadi bede so ponarejali denar. Sodišč* v Veliki Kikindi je pred dnevi razsojalo o krivdi Friderika Mihaleka ler Ane in Štefana Ticaja, ifi so ponarejali novce po 2 Din. Vsi Iri.ie so se nagovarjali, da so to deluli radi bede. Narejene novce so porabili za nakup hrane. Sodišče je oba ntoža obsodilo na en mesec, a Ano Ticaj na (i mesecev zapora ter na denarno kazen \ znesku (HiO Din.
*	Vlak povozil konja. Blizu Subotice jc vlak povozil konja nekega kmetica, ki -e je vračal z vozom \ vas čez jirogo. Zapornice niso bile zaprle. kmetic pa vlaka zaradi ob progi nasajenega grmovja n videl. Komisija te dognala, da znaša škoda 5000 Din. ker .ie lokomotiva tudi drugemu konju polrniiia noge in so morali redi lege žival ubiti.
■A Soseda zaklal. Kadi nekih starin sporov sla ne dva kmeta blizu Kos. Krupe \ Bosni lako skregala, dn je kmet Miloš svojega nasprotnika Dušana Peronjo develkra! sunil z nožem, da je Dušan na licu mesta izdihnil.
ir Komunistični proces ■v Sarajevu. \ cč
dni se je vršila razprava jiroti 25 obtožencem. Dva izmed njih sta bila zdaj obsojena vsak na jiol-drugu leto ječe ler n« izgubo častnih pravic za eno lelo, 0 njih pa vsak ua i leto ječe ln na izgubo častnih pravic za dve leli Ostali so bili vsi oj>ro-ščeni.
*	Brzovlak Zacreb—Osijek bo na želj,' go-sjn:darskih krogov na novn ujieljan. čt ne bo do-volj frekvenliran, gn bo prometno ministrstvo jio-zneje sjiel ukinilo
ic V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 27 od 27. septembra .t. 1. jc objavljen -Zakon o železnicah javnega prome-ta<. dalje -Zakou o carinskih ugcdnostili z:\ hotelsko industrijo. , Zakon o svetovni postili konvenciji. sklenjeni v Londonu dne 28. junija 192" med kraljevino Jugoslavijo 111 ostalimi državami, člani svetovne poštne zveze«. »Uredba < sprejemanju v službo in opravljanju izpitov uradnikov ministrstva za zunanje posle-, »Uredba o ocenjevanju uslužbencev ministrstva zr. socialno politiko in narodno zdravjec.. »Uredba o osnovanju sodišč za mlajše mladoletnike, in Naredb: ministra prav dc o dostavljanju razglasov u konktirzi, in poravnavi«.

eMt51

ir ^ Službenih nov mali kraljevine J ugasla vije šl. 220 otl 20. septembra I. 1. je objavljen Zakon o notarjih .
Obrtnikom iu obrtniškim organizacijam! Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, ki je bil kot urad ukinjen z odlokom g. ministrskega predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti nemoteno dalje kot: Kr. ban ska uprava dravske banov ine. Vili. odd. referat z; pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni naslov, ki jioslujc povsem enako kol bivši urad za posr^se-vanje obrti. Po odredbi bana: načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Mam s. r.
Še je čas! Samo še prihodnji leden bodo prejemali Slovenca on: zamudniki, ki kljub več ieratnemu opominu niso poravnali zaostanka na naročnini. Prizadeti imajo torej še en leden časa. da store svojo dolžnost kot naročniki-plačnik i Na lega zadnjega opomina nihče ne prezre, kdo: hote nemoteno dalje prejemali naš lis!!
ir lz zakladov naš« narodne književnosti, ki imajo tra jno v rednost. |x«sebno priporočamo dijakom in izobražencem odlične prevode Shakespeare: Julij Cezar in Beneški trgovec (oboje prevedel O. Župančiči in So p ho-k I e j : Kralj Oidip in 1 uri |> i (1 < s : Brniški spor (prevod A. Sovreta). Ta prvovrstna dela jiriporoča tudi nizka cena (13 Din broš.. 20 \tv.) — Naročajte jih pri Nov založbi v Ljubljani. ki jih je založila.
•k Gospodinje, ne delajte drugih pušk uso. z raznimi sredstvi, ki jih ne poznate, jkk j>ii perite dosledno lc ■ terpentinovini milom »Gazela;. To milo. ki se odlikuje jki izrednih v rlinah. ne odpove nikdar.
ilr Pri Babenčkii s, i,,, iioriu^alki Trške gore pri Novem - mestu.
ir Barva čebelnega medu. čebeln me vseli barv od vodeno čiste do ieniuo /elene in temno rjave Barva medu je odvisna od cvetov na katerih so čebele meti nabrale. Svitlejše barve ugajajo očem. odločilen |ia je le okn? medu.
ir Otrok si zlomil uopo. A Kraujsk flor se je v peteli težko jKiin sreeil 4 letni s|n lirive., Dragotin Močnaj. Padel je tako nesrečno, d, si je zlomil desno nogo. Bi! je prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Ekskurzije v Severno Afriko Kakor v^a ko lelt' prireja tudi letos Francoska linija razne ekskurzije. Za mesei oktober sta na sporedu dve veliki ekskurziji v Severno Afriko, od katerih traja vsaka po 14 dni. Ekskurzija obišče več znamenitih mes! Severne Afrike z avtomobilom ali po že-Icznici. Celotni stroški vsake ekskurzije znašajo za 1 razred ir. irs. 'toOO. za 11. razred pa Ir. irs. 3350
zu osebo. Potovanje jt zelo prijetnega iu |x>ucnega značaja. Kdor želi |jridru/iti se temu potovanju naj be obrne na 1 rancosko linijo v Ljubljani, ka tere zastopstvo inu Ivan Kraker, Kolodvorska 35.
ir /Vierkurjevi večerni učili tečaji. Trgovsko drušlvo Merkur- bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v Trgovskem domu (poslopje Gremijalne šole) za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ler sloven sko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila zopet v dveh od uelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo maienk" tn učnitio, dotiu. mo rajo nečlani, ako se prijavijo, postat člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10 in 12 dopoldne in i do j popoldne. Ob sobotah jiopoldne sc ne uratluje.
ir Nagrobne spomenika najceneje > nainO vejših oblikah dobile pri kamnoseškoJtiparskem podjetje Iruajn Kuuovar. pokojjališče Sv Krit Ljubljana.
ir Graham moka st zdravniško i.tiporoča l,u-dem, ki tr|>c na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Raziiošilja |X> kj: z; Din 40 po poštnem povzetju Pavel bede: umetni mlin Javornik, Oo renjsko.
•^r .Spominjajte «> Duma -lepih'! Položnica
ir .Slovenci, ki potujete v Zagreli obisčilt
gostilno Pri Sta roj Haitnici ■ Kadiee\ a L tik Jelačio trga. — vod jo družina Cenie. katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti <Jor; pri Gorici.
ir Opozarjamo na oglas .^po inp-šuijersk« Ljudske posojilnice ua .'.idnji strani današnjega Slovencu«
ir (ernivee. Peldelna račuilica za osnovni- šole. 1 in 11. del (ločena kakor doslej), liano
vinska zaloga šolskiiili knjij; in učil v Ljubljani pripravlji novo izdiijo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo /v delj č.isa stalno povpraševanje. Knjigi, jiriliigodeni novemu učnenui načrtu, je jiregletJal tudi že Glavni prosvetni -vet: nista jju odobreni ko', učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I in II. razredu osnovnih šol ne »inc razen čitank'1 rabiti nobene tiru?«1 knjiga pri pouku v šoli Prav dobro pa bosta Računici služil, učencem kot pomožni knjig: doma Praksi, je I(okuzala. (lit sta kn jr?i !■ r < /pogojno |X)t tetini: /aU' se je Zaloga odločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta ua razpolago takoj prve dni oktobra .ega leta. založnica jxi sprejema naročila že sedaj.
fbUt
mlsimii i n ii- -	„t«fni«' Urisol'
"oliiva v lekarnah, tirogenjah ni imrniiip-rijab. Zan. u n ■ •Cosiuocbemiu. Zagreti. s»uiii.':i klasov« 'lelelon 4H-S"

»
■M,
Člani £HMlne£ti drgštva uii Rakeku.
Na levi:
; Javilsk; tKnii ih' nuekn. kakrmiti y niato
un Slovenskem
Fa. Lukič
teden
Od danes dalje bo tvrdka LUKIČ pokazala v izložbah in v trgovini našim damam, da je v plaščih najcenejša in cla more vsaka dama izbrati si plašč od preprostega do najfinejšega. Cene ves teden nafnižje.
dants

\aščev

Ljubljana
Društvo Zoo se razhaja
Izjava društvenega predsednika g. rektorja prol. dr. Alfreda sorkn.
Ljubljana. 27. septembra.
Takoj, ko je t>y objavljen sklep občinskega 'svela na seji \ Četrtek, namreč, da se odvzame društvu Zoo« tivolski ribnik, so se pričele širiti (>o Ljubljani \osti, da se bo to društvo v znak protesta razšlo in da raz.prodaja svoj iivi inventar. Obrnili smo se zato na predsednika društva, rektorja univerze dr. Alfreda ^erka, da nam da o tem izjavo.
Rektor dr. šerko nam je izjavil: Na cvtbo-rovni seji, ki se je vršila pred kratkim, smo .sklenili, da skličemo izredni občni zbor, ako nam mestna občina ne odstopi ribnika z zraven stoječimi zgradbami.
Ta izredni občni zbor bo razpravljal o razpustu društva. BroZ ribnika namreč ni možno življenje društva, ker nimamo prostora zn dva hranilca, ki sta preko [Kiletja spala kar na tleh med živalmi.
Izjava občinskega sveta, da nam je naklonjen in pripravljen podpirali tudi gmotno, če si izberemo kak drugi prostor, je za društvo »Zoo< brez vsakega pomena, zakaj do takrat, ko bi stale že nove potrebne stavbo kje drugje, kol na ribniku, b, društvo izgubilo že vse Mane in bi se samo za-
dušilo. Nemogoč je vsak napredek društva, ki živi le ol članarine in podpor dobrotnikov, na druge dohodke pa ne more računati, ako mestna občina striktno ne določi svoie podpore. Kako naj člani še vztrajajo pri društvu, ko nam vendar lahko vsak odgovori: »Saj ne bo nič iz zoološkega vrla. Mesina občina vam ribnika ne dal«
»G. rektor, koliko je resnice na vesteh, ki krožijo po mestu, da že razprodajato živi inventar društva?«
'Vest, da razprodajamo živi inventar, ni resnična. O tem bo sklepal i zrni ni občni zbor društva, ki bo izvolil likvidacijski odbor. Ako odkloni univerza dediščino po društvu, kar je zelo verjetno, saj, kje pa naj univerza dobi potrebne prostore, potem bomo živi inventar razprodali ali pa ga odstopili kakemu drugemu zoološkemu vrtu, n« primer onemu v Splitu.
in kakšno je razpoloženje v društvu spričo teh načrtov ?c
/. večnim zavlačevanjem vse zadeve so izgubili najdelavnejši člani odbora vso veselje, ker ne vidijo nobenega napredka in nimajo nobenega upanja, da se bo v doglednem času realiziral njihov načrt.
Palača „Viktorija"
Ljubljana, 27. sepl.
Na komisijskem ogledu, ki se je vršil včeraj, jc bil konenov oljarno odobren projekt ga. Franca in ge. Mile Knmbierrc. da zgradi na parceli na Aleksandrovi cesli med Dunavom in Ljubljansko kreditno banko novo palačo Viktorijo«. To je že četrta stavba, ki jo gradi podjetna rodbina Kubelka-Kambič na zemljišču, kjer ie svojčas stalo vojaško oskrbovališco. V doglednem času bo pa pozidana še pota njihova parcela
Palačo Viktorijo bo gradila tvtvika inž. Du-kič in drug \ najmodernejši železobetonski konstrukciji. Ogrodje stavbe bodo tvorili solidni ielozo-bct.iTw»ki stebri, tako da bo stavbni prostor kar naj-koristneje iz.rabi en \>va je zamisel ge. Kambičeve, da napravi skozi vso *tavbo pasažo, in ker je tudi Pokojninski zavod pripravljen skozi svojo palačo na sosednji parceli napraviti prehod, bo na ta način nastala med Aleksandrovo in liajevo cesto nova. 5 metrov široka ulica, ob kateri bo v : Viktoriji. •»eni trgovskih lokalov.
Na fronti Aleksandrove ceste bo imela nova stavba dva velika trgovska lokaia z 830 ot. 215 kvadr. metri po\ršine. Enega je že najela tvrdka tfkoda, za drugega pa se baje resno zanima Bata,
Zastopniki jugosf. mest v Ljubljani
Ljubljana. 27. septembra.
Kukor stno te dni že poročali, se bo vršila r ponedeljek \ Ljubljani seja Zveze jugoslo-\anskih mest. Sejo so bo vršila ob pol 10 \ dvorani Zbornice /a i'Ol in l>odo na njej /ustopa-na vsa večjn jugoslovanska mesta, tako Ljubljana, Zagreb. Belgrad, Maribor, Celje, Sarn-j o vo. Subotica. Split, sibenik. Sušak. Skopljc. tlsijek. Novi sad in druga. Sejo bo vodil podpredsednik Zveze zagrebški župan dr. Srkulj. posamezna mostu pa Ivodo zastopana |k> županih. oziroma podžupanih in finančnih svetovalcih.
N« seji 1kxIo obravnavali predvsem vprašanje občinskih davščin, dalje problem bremen, ki jih država nalaga mestnim občinam an sploh vse komunalno gospodarstvo.
Po soji »i ogledajo udeleženci nekatera mestnu podjetja, lako klavnico, elektrarno, plinarno itd.
V	torek pa odidejo r avtomobili na izlete v okolico. Ogledali si Ivodo predvsem Lukovi-co, kjer jih bo zanimala zlusti asanncija vasi, zakaj to vprašanje je prav tako važno ludi zu mest«.
Izkopani dve moški okostji
V	Samotni ulici za Sv. Krištofom gradi profesor K iu nje vilo. za katero sedaj kopljejo temelje. Včeraj so delavci pri kopanju naleteli v globini približno 80cm na dve človeški okostji. O tem je bila takoj obveščena policijo. Nn lice mesta je takoj prišla komisija polic, zdravnika dr. Jurečka in dežurnega uradnika FLorijana. — komisija je ugotovila, dn sta okostji dveh moških. Okostji sta ležuli vzporedno in sta bili trupli pokopani tnm najmanj prod 13 leti. Na kak način sta prišli trupli tja, ni znano. Morda gre za vojaku, ki n ista bila kristjana in so ju tam |R)kopali med vojno, morda gre z« bolnika infekcijske bolnišnice, ki jo bila v bližini in morda gre tu tudi za dosedaj še neodkrit zločin. Policijska komisija je odredila, da okostji pokopljejo na primernem kraju.
Malo pozneje so našli dva metra v stran od teh dveh okostij še tretje okostje in 20 metrov stran pa oslanke četrtega okostja. Po vsej verjetnosti gre tukaj za trupla vojakov, zakaj poleg enega okostja so našli tudi star in zarjavel vojaški nož, tako-zvani »Sturmmesser«.
Sanoform
fzvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
Kino Kodeljevo
V torek 30. septembra ob 4 pop. In ob 8 zv. V četrtek 2. oktobra ob 4 popoldne
Hral) Kraljev
18 dejanj
Vstopnina 6, 5, in 4 Din, otroci 2 Din
na dvorišču pa bo šc delavnica in avtogaraža ško-dovih zavodov.
Pod vsemi desetimi lokali so tudi prostorne kloti, poleg teira je še projektirana velika vinska klet.
V	mezzaninu je pisarna z 8 sobami, poleg teli p« še dve pisarni z 2 in 8 sobami, s čakalnicami, in stanovanje za hišnika.
V	gornjih 5 nadstropjih pa so v vsakem po 4 komfortna stanovanja, 2 po 4 sobo in 2 dvosobni, skupno torej 21 novih stanovanj.
Na ravni strehi je nazidek, v katerem bosta d»e pralnici, kopalnica za služinčad in pokrita sušilnica. na strehi sami pa prostor za sol učenje in pršile kopeli za otroke.
Palača bo seveda imela dvigalo in centralno kurjavo.
Fasada, ki je še nekoliko širša kot >Dunava<, bo do mezzaninn izdelana v marmorju, ostala pa bo v žlahtnem ometu in bo njena znnanja oblika tvorila harmoničen prehod med Ljubljansko kreditno banko in Dunavonu. Ce bo ugodno vreme, bo stavba v surovem stanju do 20. decembra letos pod sireho. popoinoma dodelana pa bo do 1. avgusta prihodnjega leta.
Petdesetletnico rojstva
praznuje danes g. Mihael Tomšič, posestnik in v lako vodja državne železnice. G. Tomšič je eden onih ljudi, ki jih je kruta usoda skoraj vse življenje pregunjala |x> svetu. Rojen v Baoii na krasu, jo moral že v zeodnji mladosti 12 let kot najmlajši izmed svojih 12 bratov in sester iti za zaslužkom po svetu. Bil je najprej v Braziliji, nato v Severni Ameriki iu na Kitajskem. Videl je skoraj vso dole sveta, vendar je povsod ohranil svoje katoliško iu slov ensko pre-pričunje, tudi v najhujših časih. G. jubilantu, ki je zvest naročnik našega listu in ostalih katoliških časopisov, kličemo: Še mnogo let!
Težka nesreča na tramvajskem tira
\coraj dopoldne se je pripetila nu Kurlov-ški cesti zelo težka nesreča. 40 letna babica Justina Žirovnik, stanujoča v Janežičcvi ulici št. 12, se je okrog pol 10 opotekalu po sredi ceste, v bližini Batjelove tovarne koles. Tedaj je pri vozil tramvaj. Čeprav ženska ui stala nn progi sami, temveč poleg nje, se je opoteklo proti tramvajskemu vozu in od strani butnila vanj. Ženska je padla in udu rila z glavo ob spodnjo železno konstrukcijo voza. Tramvaj je vlekel žensko šc nekaj metrov s seboj, ker voznik kljub prisotnosti duha ni mogel lakoj ustavili vozu. ženska jo bila težko ranjen« in n« glavi vsa krvava. Prebilu si je ob udarcu čro-pinjo od strani. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Njena poškodba jc smrtno nevarna.
Otroški zdravnik dr. Dragaš
Beethovnova ulica — zopet ordinira.
© 50 letnico praznuje danes g. Davorin Vo-lavsek, profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Uglednemu in priljubljenemu jubilantu iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let uspešneža delovanja!
O Poldnevni izlet Stolne prosvete v Dol
je ob lepem vremenu danes popoldne. Odhod s Krekovega trga ob 2 pojioldne z Magistrovim avtom
© Otvoritev ljubljanske dramske sezone. Otvoritvena predstava letošnje dramske sezone bo v sredo 1. oktobra. Vprlzort se Shakespearejeva komedija >Sen kresne noči«, ki je za letošnjo sezono popolnoma na novo zasedena, na novo našludirana in inscenirana. Komedijo je naštudirai višji režiser prof. Sest, Insceniral pa novi inscenator našega gledališča, g. Uljaniščev Vasilij. Za Shakespearejevo komedijo pridejo v repertoar sledeča dela: šnudor-lova izvirna drama > Pravljica o rajski ptici , lcoje premijera bo v četrtek 2. oktobra. Sredi naslednjega tedna bo premijera Leonid Andrejeve drame »Mladoletje«, za tem premijera Izvirne Leskovčeve drame »KraljiČna Haris« in sredi meseca oktobra pridejo na oder Schlllerjevl »Razbojniki*.
© Operna sezona začne v soboto 4. oktobra z otvoritveno predstavo Borodlnove opere Knez Igor«, ki se letos prvič izvaja na slovenskem odru. V nedeljo 5. oktobra bo premijera Slraussove ojte-rete »Vesela vojna*, za tem pa pride na oder Verdijeva opera »Moč usode< v novi predelavi.
© Promcnadni koncert ntuzikc 40. p. p. >TrigIuvskegu« bo v nedeljo 28. I. m. ob II v »Zvezdi«. Spored: I. Eilembcrg: krulj My-das, uvertura. 2. Strniiss: »Umetnikovo življenje«, valček. 3. u) Rahmaniiiov: »Preludij«,
b) Čajkovski: »Slovanski marše, 4. 1'ctras: ^Češki plesi in pesmi«. '5. čerin: »Miljenci«, Slov. nar. pesmi. b. Mcndelsohn: Svatbeni marš iz »Sen kresne noči«. Svira veliki orkester n« lok. Dirigent višji kapelnik dr. Josip čerin.
0 K zahvali g. Pr. Rns-a dodajamo: Srčna hvala gospe j Foerster-jevi za poklonjene mi tan-tijOino v operi Gorenjski sluvček. Isto zalivalo izrekam Kalol. društvu rokodelskih pomočnikov, k;«- je i>omotoma izostalo.
© Pričctek letolnjegn iolskega leta gr«ml-jalne trgovsk« iole bo ui vse 1 ubljanske trgovce posebno pcunemben, ker s« bo otvoril« šo-1« v novi veličastni in reprezentančni palači »Trgovskega doma«. Da na primeren način proslavimo ta dogodek, ki je jKMiledica samozavesti, napredka in požrtvovalnosti ljubljanskega trgovstva, kakor tudi društva »Trgovski dom«, vabi podpisani Gremij trgovcev k otvoritvi grcmijalue trgovske šol« v novem poslopju palače Trgovskega doma, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 29. septembra t, 1, ločno ob 2 popoldne.
© Sobotni živilski trg je bil kljub slabemu vremenu telo dobro in bogato založen, v prvi vrsti z zelenjavo vseh vrst, dalje z gobami, s sadjem, posebno pa tudi z grozdjem. Pri ccjlah je ugotoviti neznatno znižanje, kar je zasluga mestnega tržnega nadzorstva, ki je z vsemi možnimi in dovoljenimi sredstvi pritisnilo na prodajalce. Na veliki črni tabli na Jugoslovanski knjigami jc bila obešena tabla s cenami gob. jabolk in grozdja. Na semenišču pa sla viseli dve tablici z opozorili glede prodaje gob, ki n« smejo biti črvive, niti drugače od mrčesa poškodovane, najmanj pa uvele. Zaplenjenih ie bilo včerai okrog 17 kg gob. O gani tržnega nadzorstva sa pobrali prodajalkam tudi vse premajhne merice, v katerih so hotele prodajati gobe Merica gob stane 3—4 Din, kilogram pa 10 Din. Tržno nadzorstvo ic dai:e odredilo, da niti najboljša jabolka ne smejo biti dražja od 6 Din. Grozdje se je prodajalo cd 5 do 7 Din kg, grozdje iz Smedereva pa tudi po 8 Din in celo po 9 Din. Domači kostanj je bil po 5 Din liler, bilo ga je silno malo na trgu. Krompir je bil po 1—1.25 Din kilogram; na Sv. Petra nasipu so ga pa v večjih množinah ponujali tudi po 75 par. Dovoz tjakaj pa je bil včeraj manjši, pripeljanih je bilo le sedem voz krompirja. Repa je po 0.75—1 Din kilogram, zeljnate glave od 1.50 do 2.50 Din ena. Kislo zelje ; je po 5 Din, kisla repa po 4 Din kilogram. Čebula ! po 1.25 Din, paradižniki po 3 Din kilogram. Ajdova j moka se j« proda ala po 3—4 Din liter, koruza za krml-enje po 2 Din liter. Pozna se dvig cen pri jajcih. Prodajajo jih že po 3 25 Din par, dvignila so se torej za 1 Din pri paru. Sicer se pa dobe tudi slabejša in drobnejša, jajca ceio po 1 Din kos. Draga je tudi perutnina; piščeta n. pr. se izpod 30 Din par sploh ne dobe, pač pa jih ženice ponujajo tudi po 40—50 Din par. Zajci so bili po 15—25 D:n eden. Iz Škofje Loke in okolice so pripeljali celo goro kumar, pravijo pva, da so zdai za letos zadnje. Pozna se res žc slabša kvaliteta, dočim cene nič ne popuste. Drobnejših kumar dobite po 3 za 1 Din, sicer pa po 0.50—1 Din kos. Zelo živahna jc kupčija z mlečnimi izdelki. Masla je kar preveč na trgu, cene pa so po 40—48 Din kg. Za nimivo je, da beljšega masla, čeprav je dražji, kaj kmalu zmanika, dočim slabeiji pa cenejši ostaja. Lrndje rajši kupujejo dobro b'ago. četudi je nekoliko dinarjev dražje, kot pa slabše vrste,
Maribor
Zu Vas velja današnja prilogu. I/.strižite in pošljite!
□	Bilanca uspešnega kulturnega dela. V
petek zvečer se je vršil občili zbor slovenskega pevskega društva »Maribor«. Iz odborniških j>o. ročil je bilo povzeti, kako lep nupredek kaže omenjeno pevsko društvo v pretekli poslovni dobi tako v glasbenem oziru Kakor tudi v pogledu vedno naraščajočega članstva. Pri volitvah jo bil izvoljen stari odbor z dr. A. Juvunom kot predsednikom nu čelu. Pri slučajnostih se je obravnaval koncertni program v bodoči sezoni. »Maribor« namerava nierl drugim predvajati najlepši slovenski orntorij »Assumptio«, s katerim bo koncertiral tudi v Zagrebu in v Celju.
□	V cvetu mladosti je umrla 29 letna kun-didutinju učiteljišča Ida Lorber, hčerka v pok o-jenega šolskega upravitelja. Blaga pokojniea je skozi več let z zgledno potrpežljivostjo in bogu-vdanostjo prenašala težko neozdravljivo bolezen. Pogreb bo dunes ob pol 16 iz mestne mrtvašnice iui Pobrežju. Plemeniti pokojniei časten spomin, staršem in sorodnikom naše najgloblje sožtrlje.
□	Občni zbor Glasbene Matice, ki se je vršil v petek zvečer v društvenih prostorih, je nudil lepo sliko složnega kulturnega dela. V svojih poročilih so vsi odborniki ugotavljali razveseljiv napredek Glasbene Matice, ki ima 294 aktivnih članov; 90 od teli jih šteje pevski zbor, ki ima razen tega So 215 jiodpornih članov. V novi odbor so izvoljeni: dr. J. Tomiiršek kot predsednik, podpredsednika J. Arnmšiin A. Horvat, odborniki Fagunoli, Bobič, Lukmnn, M. Rozmanova, šantl, Spnrl in Sila: namestnika dr. Černek in Avsenak, |ireglednika računov Sever in Štor. Iz izčrpnega poročila prvega podpredsednika J. Arnušn je bilo razvidno, d« goji Matica prijateljske stike z vsemi domačimi pevskimi zbori, razen tega pa uied drugim še s kotorskim Jedinstvom, Stankovlčem, Buselor Liedertnfel in Ztlrieher ftarmoiiie,
□	Padec s strehe v skladišče sosednje hiše. Včeraj dopoldne se jc n« Glavnem trgu pripetila težka nesreča. Raz strehe hiše št. 19 je jw-del pri pleskanju žlebu 22 letni krovec Viktor Brus; stal jc nn lestvi, ki se je naenkrat nagnila na stran, tako da je Brus omahnil v nasprotno smer iu priletel skozi stekleno streho v skladišče trgovca A. Novaka v sosednji hiši. Brusu je radi silnega udaren počila lobanja; razen tega jo zadobil poikodhe na celem telesu. Nezavestnega so prcpeljuli v splošno bolnišnico.
□	Mariborčani in minula kopalna sezona. V času od otvoritve kopališča do zuključka ko-pnlne sezone 13. septembra je bilo na Mariborskem otoku 50.527 kopulcev, dnevno torej jio-vprečno 543; obiskovalcev jc bilo 20.737. dnevno jX)vprečiio 223. Največ kopalcev je bilo avgusta mesoca in sicer 21.200. potem junija 9946 (pol mesera), julija 16.658, septembra 2723. Obiskovalcev je bilo največ junija (6113 v nol um.
ki so nekoliko ceneje. Tudi »ir ima na trgu dovolj
in zanesljivih odjemalcev, zlasti okrog stojnice, kjer prodajajo vrhniškega po 24 Din kilogram. T&tn jc v«dno taka gnječa, da niti blizu ni mogoč«. Gospodinj« vpijtjo druga čez drugo, vsaka
hoče biti kmalu na vrsti, prodajalca pa imata lc vsak po dvoje rok in nič več. Sir z Visokega nudijo po 28 Dim kilogram, ljubljanske Osrednje mlekarne po 24 Din. Včeraj so začeli prodajati na trgu tudi moravški sir. Tržno nadzorstvo je včeraj zaradi nezadostne maščob« in zato radi pretirane c«ne izločilo od prodaje pol hleba sira.
© Večerni komercijalni tečaji nu Trgovski akademiji. V početku oklobra t. 1. se otvorijo večerni komercijalni tečaji. Predavanja se bodo vršila \*ak dan (izvzemši sobote, ki bo rezervirana za strojepisje) cul 7 do tri četrt na i) zvečer. Predavajo profesorji trgovske akademije. Tečaj obsega: 1. Knjigovodstvo, 2. trgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trg., obrtnim menič. in stečajnim pravom, H. slov. trgovska korespondenca, 4. slov. t>!i nemška stenografija (po prosti izberi), 5. nemški ali italijanski jezik (s posebnim ozirom na trgovske potrebe in trg. korespondenco), K. strojepisje (nn željo). Vpisovanje so vrši na Trgovski akademiji (Aškerčeva ul. 0-11, levo) v predsobi ravnateljske pisarne ob uradnih urah — Vodstvo.
© Vlom v Rožni dolini. V noči na soboto okrog pol 1 je bil v Rožni dolini izvršen večfi vlom. Neznani tatovi so vdrli v barako dežntkarja Pezdirja na cesti IV. Vlomilci so odnesli 14 ženskih dežnikov, dva moška dežnika in 15 metrov klota za dežnike. Zjutraj je bila o vlomu obveščena policija, in jo na lice mesta prišel detektiv Lavric, ki je ugotovil, dn so morali bili to trije vlomilci. Poznali so se namreč sledovi treh jiarov čevljev. Neka mala deklica jo ponoči tudi videla, kako so vlomilci vdrli v barako in polom, kako so odšli, bila pa je lako prestrašena, du se ni upala poklicali na pomoč. Dcžnikar Pezdir trpi okrog 8000 Din škode.
© Nesreča stnrice, 85 letna sturic« Ne/.u iVrnr. mestna uboga, stanujoča v Hrenovi ulici št. 14. je v petek sekala drva. kos polena pa jo pri tem od lete I izpod sekire in priletel ubogi starki v glavo. Sturicu jo sicer precej |>o-škodovunn. vendar pu |>oškodbu ni nevarna. Zdravi so v bolnišnici.
0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Lou-stek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded.. Rimska cesla 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof).
V ponedeljek: Dr. Piccoli. Dunajska cesta 0 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg I).
Rentgenolog
primarij cir. Eunst
ne ordinira od 1. do 15. oktobra
Damske plašče
za jesen in zimo zelo trpežne od Din 2110,— nudi
F. I. Goričar — Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
Dr.med. Loize Kramarič
špeeijalisi zn kirurgijo
ordinira od —'/24. pop.
Ljubljana. Miklošičeva 18/11.
seca), potem avgusta 7093. julija 6366, sejilem-bra jed v« 1163.
O 211 vagonov jubolk jo izvozila doslej v letošnji sezoni tukajšnja štajerska sadjarska zadruga. 1'uč najlepši dokaz, kako važno poslanstvo vrši omenjena zadruga v našem obmejnem gospodarskem življenju.
□	Kriza mariborskega gospodarstva. Razglašen je konkurz o imovini trgovca Otonu Horvata na Kralja Petra trgu. Aktiva znašajo Din 104.715.39, pasiva pn Din 323.434.81. Napoveduje se še več konkurzov, ki jih je v |>osIcdiijeni času že toliko, da v dovoljni meri pričajo o težki krizi, ki vlada v mariborskih pridobitnih k rogili.
□	Maribor — izmerjen. Izmerim dela, ki so trajala skozi tri poletne sezone, so sedaj zaključena. Iz.mero so pod vodstvom nadgeometru Gspium iz. Ljubljane s požrtvovalnostjo in spretnostjo vršili ljubljanski geodeti-akudemiki. S tem je mariborska katnstralna občina dobila točno in vzorno novo i/mero.
□	V tajni seji občinskega odbora v petek zvečer se je razpravljalo o pavšalnem znesku, ki bi gu morala plačati občina zu vzdrževanje policije ter sc je mestni župan jiooblasti], du se v pogajanjih s pristojno oblastjo ta zadeva čim povoljnejc uredi.
□	Elektrifikacija mariborske okolice v polnem razmahu. Ob lujtešperški meji se tja do VVogererjcvc tovarne vrši napeljav« električnega omrežja; prav tako lepo napredujejo elek-trifikacijska dela liu Pobrežju, kjer grude ob Drevored ni, ulici transformator. Pogajanj« za elektrifikacijo Kamilice |»otekajo zelo ugodno.
EMIL PERC
si usoja naznaniti, da je otvoril svoj
zobni atelie
v MARIBORU, Tattenbachova ulica 18, II, nadslr.
□	Na progi glavni kolodvor—vznožje Pohorja se je z« letos avtobusni promet ukinil.
□	Znanilci zime. Včeraj so zopet otvorili sezono naši kostanja rji j razpostavili so ves svoj kostunjnrski aparat in oznanjali: maroni...
□	Zaplenilev uteži. Pri meroizkiisnem uradu so zaplenili več uteži, ker niso odgovarjale predpisani ter uaznačeni teži. Rudi logu se bo ineroizkusnu kontrola jwosfrilu.
□	Cercle frnncais. S 1. oktobrom se n« novo otvorijo francoski kurzi; vpisovunje /m jiosa-mezne kurze, izvzemši tiste zu gimnazijce, bo dne I.oktobru v društveni čitalnici v Grajski ulici 5, jiozneje pa v kurzih; |>rispevok zn kur/e 40 Din, zu konverzacijsko sestanke 20 Din mesečno. Pri vpisu dveh uli več otrok se prispevek lahko zniža na 30 Din.
□	Ker niso bile nuznačene cene. Tukajšnji trgovec A. k. jc bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojen nu eu ciun zapor« in 50 Din globe, ker niso bile na več komudili usnja na-značene cene. Z« mnoge resno svarilo.
Za t isma . ^ffi /

□	BI n g« veliko jc bilo včeraj na »velikem« , trgu. Kmetje so pripeljali 131 vreč raznih pridelkov; na perutninurskem trgu je bilo nu | prodaj 63 kokoši. 1217 piščancev. 29 rac, 12 gosi ; in 19 puranov. Slauinarjcv je bilo 30: pripeljali so na slaninarski trg 06 zaklanih svinj.
□	Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomško- ■ vem trgu št. <> v A-ra/.rcdu opoldne in zvečer i Din 8.30, \ B-razredu Din 12.30, v C-raz redu . Din 14.^0. Priglašajte sei
□	štajerska sadjarska zadruga v Mariboru ie otvorila \ lastni hiši Slomškov trg, oziroma Miklošičeva ulica 2 prodajalno s sadjem, sadjevcem in vinom \ steklenicah. Nadalje se bodo prodajali sadni i/.delki kakor marmelada, ma • linovec, žganje itd. Obenem bo na razpolago mala dclikatesu in pecivo, /aloga bo vedno prvovrstna in po /.merilih cenah, zato se priporoča.
Celje
Zn Vas veljn dunnšnja priloga. Izstrižitc in pošljite!
& Gledališka družina KPD ima !a teden vaje v I. nadstropji: Doma v Samostanski ulici jutri v ponedeljek cb 8 zvečer v sredo 1. oktobra in v petek 3. oktobra ludi vedno ob 8 zvečer. V torek 30. s>cpt. jc vaja ob il zvečer v pisarni Prosvetnega tajništva na Cankarjevi cesti 4. Sodeluoče pros'm, da pridejo točno in polnoštevilno Podrobnosti so razvidne iz razglasov na deski Doma. — Vabim dalje fante in dekleta, ki sc še niso pridružili naši družini, pa imajo veselje no gledališkega odra, da se ob času vaj prijavijo za sodelovanje. — Režiser.
.0 Avtobus Celje—Dobrna, ki vozi iz Dobrne ob 18.25 in prihaja v Cel c k obema večernima vlakoma ob 19.15 ler s vrača v Dobrno ob 20.30 in dospe tjakaj ob 21.20, bo z jutrišnjim dnem ukinjen vsled pozne sezene. lako da bo danes zvečer vozil zadnjikrat. Ostale tii ure ostanejo še nadalje ne- j spremenjene.
& Avtobus Celje—št. Peter pod Sv. Gorami i vozi opoldne sedaj naravnost v Št. Peter pod Sv. Gorami. Ker bi sc pa nekateri potniki vendaT radi do Mestinja posluževali tega avtobusa, ako bi imel naprej do Slatine zvezo, je gostilničar g. Smeh v Mestinju obljubil, da bo imel ob prihodu avtobusa vedno na razpolago po zmerni ceni ali osebni avto ali voz. Da ustrežemo potnikom iz Rogatca proti Št. Petru pod Sv. Gorami, bo v Mestinju avtobus vedno čakal tudi na popoldanski vlak iz Rogatca odn. Rogaške Slatine. — Avtobus mesta Celje.
Gr Smrt vzornega in uglednega rbrtnika. Včeraj so na vojnišk em pokopališču položili k večnemu počitku komaj 52 letnega Martina Kramerja, posestnika in gostilničarja iz Trnovelj pri Celju. Pokojnik je bil poleg gostilničar a in posestnika dolgoletni palir pri stavbni tvrdki Konrada Golo-granca v Gaberiu, ker je stopil v službo že za časa, k-o jc bil lastnik podjetja šc oče sedanjega stavbenika. Kot takega ga ;e tudi vse poznalo po njegovi vestnosti, uljudnosti in mirnem ter razu-mevajočem obnašanju napram podrejenim delavcem. Njegova gostilna v Trnovliah je bila prijeten dom številnim gostom iz Celja, ki so se radi oglašali zlasti ob nedeljah pri njem. Kramereva hiša ije bila tudi v do-bi hudih nacijonalnih bojev zavedno slovenska, vselej pa ludi odkrito krščanska. Izrekamo preostalim iskreno sočutje, pokojniku pa nai Vsedobri bo plačnik!
& Celjski akademiki priredijo danes v nedeljo ob 20 v restavracijskih prostorih Narodnega doma poslovilni večer. Vabljeni so vsi celjski akademiki in prav posebno še gg. starešine vseh akademskih društev.
& Prijava neprijavljenih konj. Vsled naročila komandanta vojnega okrožja v Celju br. 36.336 z dne 24 sept. 1930 pozivljem vse v mestu Celju sc nahajajoče lastnike koni. da prijavijo svoje konje, katere so po zadn em popisu leta 1926 kupili, a istih do sedaj še niso prijavili, najkasneje v iz-ogib kazni do vključno 4. oktobra 1930 pri podpisanem uradu v sebi št. 2 in sicer med navadnimi uradnimi urami, to je od 9 do 12 dopoldne. Vsak, po goreniem v poštev prihajajoči lastnik, mora s seboj prinesti vojaški stočni list, ki ga je prejel ob priliki nakupa od prejšnjega lastnika. V slučaiu, da so bili kenji kupljeni brez voiaških stočnili listov, je iste ravnotako prijaviti. Vsi lastniki kon pa se slednjič opozarjajo, da se bo proti vsakemu, ki bi v bodoče r.e prijavil nakupa ali prodaje konj, k.ar najstrožje postopalo po obstoječih predpisih. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje.
Ptuj
Zu Vas velja današnja prilogu. Izstrižitc in pošljite!
Slikar Sternen ln mi. V naš tihi mestni muzej. ki pa obiskovalcu glasno govori s svojim bogastvom zlasti iz rimske dobe, se je zaprl slovenski umetnik gosp. Mate\j Sternen. Restavrira zgodnje-gotske freske. Kakor da bi se g. slikar hotel v svoji ponižnosti skriti pred svetom in ga s tem odvrniti od sebe — ob svoji šestdesetletnici. Muzejsko društvo v Ptuju je bilo veselo, da nvu ,je moglo prirediti malo slavje. Poleg nekaj odličnejših meščanov so bili na večeru navzoči gg. odborniki imenovanega društva, čigar podpredsednik je naš konservator g- Skrabar Viktor. Iz Ljubljane je prihitel g. konservator Štele, ki ,;e imel obenem glavni govor. Očrta! je na markanten način slav-I ienčevo življenje, skozi katero ga je do tolikih uspehov v slikarstvu in posebe v restntavrirunju vodila odlična volja in energija. Na večeru ,ie bilo razen govora izrečenih več napitnic. Ptuj si šteje v ponos, dn se je la jubilej obhajal v njem in ne v Ljubljani. Gosp. umetnika prosimo, naj ne bo hud, če omenjamo to proslavo. Istočasno pa gosp.
ie kot
in iel* kot tneg

bo Vaše perilo, ako perctepravllro. Pomislite samo, kako izdaten je Persii! Ja vsake dve in pol do tri vedra vode porabite en paket Persila. Raztopite Persii v mrzli vodi in samega! Perilo kuhajte samo enkrat en četrt ure in splakujte najprej toplo petem mrzlo! Če perete na ta način, ne bodete več prali _ drugače. Prepričal Vas bo dober uspeh.


■.'■■*■ "''r- ".•>.«


Sternenu želimo, da bi strnil v venec svojih let še več desetletnic.
Prosvetno društvo v Ptuju vabi svoje člane v nedeljo 28. t. m. k občnemu zboru, ki se vrši ob 3 popoldne v društveni čitalnici. Zanima nas posebno točka o bodočem programu.
Za 2 dinarja dobiš, če boš srečen, na tomboli tukajšnjih invalidov šivalni stroj. Tudi to nedeljo.
Zima se bliža!
Skrbite pravočasno za nabavo kuriva: trboveljski svetli premog, cenen, rujavi premog, prima bukova polena, tudi žagana in cepljena, les v svežnjih dobavlja točno po najnižjih dnevnih cenah, tudi v hišo dostavljeno, trgovina s kurivom: Franc Miille-ret, Ptuj, Ljutomerska cesta 6. — Naročila sprejema tudi gospa Julijana Franz, tobačna trafika, Slovenski trg. Pri več/em odiemu popust.
Zagorje
Kranj
tomMi
Slabo vreme, ki je nastalo preteklo nedeljo, je onemogočilo nedeljsko prireditev »Kalvarijec, igre s prizori iz svetovne vojne. V soboto zvečer je bila udeležba zadosti častna, občinstvo je pokazalo, da čuti s tistimi, ki so padli.. Namesto v nedeljo (21. septembra) se bo igra vršila to nedeljo (2S. septembra) na istem mestu in ob isti uri. Kdor še ni položil svojega duru na oltar tistim, ki so odšli, pa se ne vrnili, naj to svojo dolžnost izvrši v nedeljo. Sjx>menik padlim junakom nam mora postati v ča&t! Kri so naše krvi, meso našega mesa!
Duhovniija na Lokah prav lejx> napreduje; obeta se 1am lepo cerkveno petje, za kar gre zasluga pametnim možem z Lok in lvisovca, ki so za razue hujekari.je gluhi. Gospodje, ki so naredili nasmeh, da bodo nasprotovali, naj vedo, da ie religiozna ideja tako močna, da je že izvojevala drugačne zmage, kakor pa je to potrebno na Lokah, i udi prvi darovalci za cerkvene potrebščine se že oglašajo. Da bi le našli kaj veliko posnemovalcev.
Dela za širokotinio železnico lepo napredujejo. Mislijo, da bo decembra letošnjega leta že stekla. Tudi betonska dela pri separaciij so dosegla že ogromne višine. rPodura je kar v senci.
Katoliško prosvetno društvo ima v nedeljo (28. t. m.) svoj jesenski redni občni zbor.
Usoda avtomobila sc bo jutri odločila. Napovedana, mnogo zanimanja p>o vsej Sloveniji vzbujajoča tombola kranjskega gasilnega društva se bo definitivno vršila danes \ nedeljo 28. t. m. pojx)ldne kot že enkrat poudarjeno, točno ob napovedani uri in se na ljubljanski vlak ne bo čakalo. Tablice, ki so bile pred prvim terminom kupljene, veljajo še vedno v polili meri. Tudi zadnje dni se je kazalo, da je sjdošna pozornost obrnjena na kranjsko tombolo, ki prekaša vse doslej izvedene tombole v državi. Tombola se bo vršila ob vsakem vremenu.
Razpis poštne vožnje. V soboio 4. oktobra se bodo v pisarni županstva občin Kranj in Jezersko vršila ponovna pogajanja za prevažanje pošte na progah: a) Kranj—kolodvor, b) Kranj—Jezersko. Vsi ostali pogoji so isti kot so veljali za prvič najiovedano licitacijo.
Biciklisti pozor. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani zahteva, da vsa županstva predložijo okrajnim načelstvom seznani vseh lastnikov dvokoles (bicikljev) z navedbo natančnega nasluvn in bivališča lastnika. Popis naj se izvrši po stanju dne 20. 9. 1930. Vsi biciklisti naj svoja vozila prijavijo pri svojih žujianstvh najkasneje do 3. oktobra t. 1.
Opozorilo javnosti. V dneh jio blagoslovitvi >Delavskega doma- je iz velikega, oltarja nek prijatelj tuje lastnine odnesel kovir.r.st križ, ki ,ie deloma jjozlačeai. deloma posrebren. Približna vrednost znaša 1000 Din. Javnost opozarjamo pred nakupom križa, ki ni na pošten način prišel v roke sedanjega lastnika.
Ž drevesa je padel. V jielek opoldne 26. t. ni. je čevljar Rotar, slar 1:5 let, doma iz Jame št. 1. Zlezel v oreh. da ga otrese. Pripetila pu so mu je nesreča in je padel z vrha drevesa na tla. Bn.jp si je zlomil roko in nogo. Poklicani zdravnik dr. Br-
Danes flocno ob 3. uri
I. dobitek nov BMW avto (Din 35.500—) II. dobitek: ves ies za stun. hišo
(Diii 17-200 —) spalnica, kolesu itd. VrSI se ob vsakem vremenu.
zič ga je za silo obvezal in odpremil v ljubljansko bolnišnico.
Na robu prepada. Dve deklici, komaj šoli odrasli, stari okrog 16 let, so organi javnega reda v petek dojKildne zajeli pri dokazanem vlačugar-skeni jkisIu in jima za nekaj dni skratili beli dan širnega svobodnega udejstvovanja. Imeli bosta opravka s sodnikom in zdravnikom. Ena izmed obeh je članica onega »trioc, ki 'je j>red 14 dnevi rezidira! v policijskih in sodnih zaporih. Kam plo-vemo?
Murska Sobot a
Domača slovesnost ugledne družine
Iz Bogojine nam poročajo: Znana Casarovu družina si je piostavila primerno, enonadstrojjno hišo. Družina je verna, zato je dola novo hišo blagosloviti. Ker je župnik g. 1. Ba.ša, dekanijski upravitelj, v toplicah, je blagoslovitev izvršil domači g. kaplan Breznik. Vse se jc izvršilo brez velikega hrupa, a tem bolj prisrčno. Casarovi družini, ki jc dosedaj dalu človeštvu: usmiljenko. šolsko sestro, učitelja, abiturijenta in zadružnega delavca, ki jc ustanovil kmečki posojilnici v Bogojini iu Dobrovniku. želim«, da najde \ novi hitši topel dom zadovoljstva in ljubezni.
Zu Vas velja današnja priloga. Tzstrižite ip pošljite!
Kamnik
Društvo j Kamnik« priredi v ponedeljek, dno 29. septembra ob 8 zvečer v dvorani Kamniškega doma skiojjtično predavanje: Goriška in trpljenje naših brato\ v Italiji. Krasne nove ■like. Predaval bo g. Doktoric, vsem znani govornik iz Gortanovc proslave. Društvo : Kamnik* vabi k obilni udeležbi.
Kostanjevica
Sprememba pri mestnem županstvu. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je postavila po predhodnem pristanku ministrstva notranjih zadev za župana občine Kostanjevice gosp. Franca Kuharja iz Dob, za odbornika za izpraznjeno mesto umrlega žuj>ana Colariča gosp. Franca Goloba, mestnega župnika v Kostanjevici.
Novo mesto
Poročila sta se nedavno tega v frančiškanski
cerkvi v Ljubljani g. Kurt Franc, trg. potnik v Novem mestu, z gdč. Marijo Reitz iz veleugledne in dobro znane rodbine Reitzove iz Novega mesta. Bog daj srečo!
Prememba posesti. Pri nepremičninah nekdanjega šolskega kuratorija (hiša in posestvo pok. Rome Neže) je vknjižena lastninska pravica na ime konventa usmiljenih bratov v Kandiji. Tako sta prešla jx>sestvo in hiša. v kateri so bili svoj čas nekateri razredi dekliške šolel, ki so jo vodile učitelj ice-redovnice, v last usmiljenih bratov, ki so imeli ustanovljeno svojo bolnišnico že pred letom 1906., ter tako izpolnjen jxigoj, ki so ga za dosego volila zahtevali razlagavci oporoke 1887 umrlega Janeza Cimbasa, bivšega kaplana v Toplicah.
Ljutomer
Zu V;::, velja današnja priloga. Izstrižitc in pošljite!
Prošnju na poštno ravnateljstvo. Ljutomer je mesto, ki ima svoje dogodke, svojo poročevalsko službo, svojo izvozno trgovino itd. Imamo pa jiošto, ki ima samo nuvadno. deljeno službo, kot vsaka običajna vaška postu sredi Slovenskih goric. Da po Sest'Ti zvečer ne bomo j>o-iKilnoma odtrgani od ostalih krajev Dravske banovine, nujno prosimo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da na ljutomerski poŠti uvede nepretrgano telefonsko službo od sedmih do 21. Sliši se. da so občinsko-okrajni uradi in trgovski krogi žc vložili tozadevno j>rošnjo.
Osebna vest. Gdčna Alfonza Lindtner se vrne lin meščansko šolo v Ljutomer kot učiteljica. Radi družinskih razmer je koncem lanskega šolskega letu zaprosila za premestitev v st. "Vid nad Ljubljano. Veseli nas, da se \ rne.
Trbovlje
Zli vas velja današnja prilogu. Izstrižitc iu j>ošljite!
Promenadni koncert. Danes, v nedeljo dne 28. septembra priredi rudarska godba ob 4 jx>-poldne promenadni koncert na Vodah pred rudniško restavracijo.
Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah. Z rednim jmukom na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah se prične dne 6. oktobra t. i. Vpisovanje pa se vrši v dneli od 1. do U. oktobra, in sicer na deški šoli v Trbovljah II. od 8 do 11 in od 1 do 4 popoldne. V prvi letnik se sprejmejo vsi čitanja in pisanja zmožni, ki so stari vsaj 15 let. V 2. letnik se sprejmejo gojenci, ki so dovršili 1. ali 2. letnik rudarske nadaljevalne šole, ali s skušnjo pokažejo dovolj znanja za 2. letnik. Vodstvo šole opozarja, da bodo imeli absolventi omenjene šole lio izpolnjenem 18 letu prednost pred drugimi delavci .pri sprejemu v službo pri TPD, na kar se opozarjajo ludi starši 15 do 18 let starih sinov, ki so še brezposelni.
Potreba pu cerkvi nn Vodah. V novi bolnišnici se nahaja lična kapelica, v kateri se vrši vsak dan služba božja. Namenjena je seveda bolnikom, ki se v bolnišnici zdravijo. Prvotno je bila polovico manjša, videlo se je pa tukoj, da razmeram ne zadostuje. in se je po zaslugi rudniškega ravnatelja g. inž. Pauerja in njegove gosjie jKivečala, z odstranitvijo ene stene, kjer se je nahajala soba. — Službe božje v kapelici se pa redno udeležujejo tudi drugi verniki, in tako e kapelica, predeoba kakor tudi stopnjišče gosto natlačena. Vodstvo bolnišnice je bilo lako nehole prisiljeno, da obisk k sv. oj>ravilu v kapelici nebolnikom prepove. In ta prepoved je zopelni dokaz, da je cerkev nn Vodah, kjer se nahaja cela industrija, nujno potrebna. Vincencijeva konferenca si je sicer nadel« nalogo, to željo prebivalstva izpolnili, nakupil« že veliko Fortejevo njivo n« Vodah, a kdaj se nam bo ta želja iziKilnilu, je vprašanje.
Litija
Visok obisk. V sredo 24. t. m. se je z jutranjim vlakom pripeljal v Litijo prevzvišeni g. kne-zoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, ki je prisostvoval dekanijski konlerenci v Smartnem. Na litijskem kolodvoru ga je sprejel šmarlinski dekan preč. g. Gornik. V imenu okraja je visokega gosta pozdravil okr. načelnik g. Fr. Podboj, v imenu občine Litija pa njen župan g. H. Lebinger.
Županstvo občine Litija je jx>zvalo kmečke posestnike, da na občini do 15. t. m. plačajo bano-vinski davek od hiš, ki so bile doslej drž. davka oproščene. Pa je bil odziv precej slab, komaj Jelovica kmetov jc prineslo ta novo vpeljani banovin-ski davek, ki je vzbudil med kmečkim prebivalstvom precej nevolje. češ preje ga ni bilo in še država ga je odpravila, sedaj pa. ko so vsi davki čim dalje večji, pa ga doma vpeljujejo in kmeta, ki je itak v veliki stiski, še bolj obremenjujejo.
Ruše
»Ilustriruni Slovenec« ima v današnji številki opis ruške božje poti. Seveda bi se lahko objavila še marsikatera zanimiva slika, n pr. Glazuta, panorama z lobniške višine, turški zid itd., todu hvaležni moramo biti upravi, da je toliko sprejela.
Nova šola. Pretekli jionedeljek so začeli z delom. Najprej so jiostavili dve veliki uti, eno za pisarno in shrambo za orodje, drugo za delavsko kuhinjo in stan za delavce. Takoj drugi dan so pričeli izkopavati temelje. Blizo 100 delavcev jc zaposlenih; stavbeni prostor je podoben velikemu mravljinjaku, vse se giblje in suče in hiti, vsem se mudi; saj mora biti stavb« jx> pogodbi pod streho še pred zimo. Delo je v rokah treh izkušenih delavcev. gg. Šlajmerja, Jelenca in Živicn iz Maribora. Letos se bo j>ostavil samo del nove šole. tako da bo prihodnje šolsko leto na razpolago vsaj osem razredov. Ostali del mogočne stavbe pn je odvisen od razmer v prihodnjih 10 do 20 letih. Ali ostanejo sedanje velike tovarne v sedanjem obsegu ali jia bodo zmanjšale ali razširle svoj obrat, okoli tega vprašanja se bo sukal tudi razvoj nove šole, pred vaem pa je odvisno od tega kritje posojila v znesku 1,600.000 Din za novo stavbo. Tovarniška podjetja so največji davkoplačevalci v Rušah: radi tovarn je bil« tudi jiotrebna nova stavba. Zadnja leta Be je zelo množilo število delavstva in s tem tudi število šoloobveznih otrok. Prihodnjost p« ni v naši oblasti. Ali se bo uresničil ves velikopotezni načrt, o tem bodo odločali močnejši faktorji kot smo mi,
Slovenska Bistrica
Klopotci. V naših vinogradih se oglašajo klo-jx>tci. Te dni se mudi f>o okoliških vinogradih g. geometer 1. J uran. da v imenu katastrske uprave v Mariboru oceni v sjiremstvu obč. odbornikov škodo, povzročeno po letošnji toči. Po nekaterih predelih v vinogradih Visolj in Tinjske gore je toča uničila do tri četrtine grozdja. Vsled obilnega deževja zadnjih dni pa so jagode začele pokati in gniti. Temu bi se nekoliko odpomoglo s podbira-njem in čakanjem, da vsaj ostalo jjopolnoma dozori. Obžalovanja vredno pa je, da so nekateri jx>sestniki že potrgali grozdje.
Počitniški dom kraljice Marije v Smartnem na Pohorju je sedaj popolnoma prazen. Vse jx>se-stvo ima v oskrbi nastavljeni oskrbnik. Ze sedaj pa se govori samo o prihodu Nj. V. kraljice Marije, ki je ob priliki avdijence gosj* Majstrove, gospe Pintarjeve in g. Dimnika obljubila, da prihodnje le-j to obišče Počitniški dom, kateremu je visoka po-, kroviteljica. Omenjeni so Nj. V. kraljici Mariji po-! ročali o delovanju in razmerah Počitniškega doma i in ji poklonili lep album slik.
Dr. Fr. Vtindischcr:
Za gospodarski soUdarizem
V naši zbornici za TOI smo vedno pe>-vdarjali potrebo gospodarske solidarnosti osobito v naši Sloveniji, kjer smemo po pravici govoriti o zaokrjržunem gospodarstvu. Zastopali smo srednjo pot, ker smo bili prepričani. , da jc v naših razmerah prav dobro mogoče dosegati izvcslno skladnost interesov, pa snio našli za svoje usmerjeno delo priznanje ttfdl pri kmetijskih vodnikih. Prepričan sem, da |e taka pot edino prava in da jc vsako enostransko izigravanje in napihnjeno povdarjanje potreb in zahtev posameznih gospodarskih panog za ccloto nekoristno in kvarno. Treba jc Stremeti za tem da sc skladno dviga stopinja gospodarskega blagostanja. Nc lotimo sc za utopijami Naglašafi moramo vedno in vedno potrebo resnega vsakdanjega dela n v»re»ega življenja. Sam t n.i ta način sc moiiT-J prigospo-dariti in dogo^podarlli do boljših prilik, čc ne sam, pa vsaj v svomh otrocih N.i žalost se tupatam tudi v najih organizacijah n« \ slabem namenu, ali vendar ne zadosti preudarne in včasih lahllotniJUjenoi vrre v svrf krilatice,, k: si morda M prvi nt a h e>svo o sr ra in duhove. ali so po trezne sem prordarku ipak škodljivo in pogubo« V gospodarskih vprašanjih sc nc da vedno ravnati po srčnih feljah. Gospodarska tla so 'drsTa in hrapava, pa tudi tam. kfrr srrt trmotna »tc droge obbke gospodarskega udejslvovanja, »c gre brez reda brez dela in hrer tft*rfpfinc ln podrejanja. Pisali in iic»poredo> at: po kong.ib :e dokaj hvaležne c in rvprimemo laJ'e. kakor gospodarske« rosno snovat: in zdrav o obdržati. Ne vem. kofliko knug in razprav moreš lepo napisati o t«i ali oni gospodarski stroki in stvarilni obHHb »li je Uko delo neprimerno l.iijo. nego v življenju postavi'.: .n zdravo voditi eno samo podict-c V troftem prroričafrja, da samo po načelih gospodarskega solidatiima moremo j prihajati do tT. .nib in rssmh uspehov ter da j
je samo pod tem vidikom in s takim vodilom mogoC« uspešno m napredno gospodarsko delo, ki vodi do ustvarjanja in množenja narodnega blagostanja, smo v svojem gospodarskem zboru stali dosledno in strumno na stališču, da nam je kakor doslej tudi v bodoče potrebna skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Trudili smo se po svojih najboljših irroi>ch prepričevati in pridobivali tudi take, ki so Mli drugih misli, za *to stališče, ki je osobito v naših gospodarskih prilikah in v na J i gospodarski legi, ki nas jo tako visoko na sever postavila, z vtenaokrog gospodarsko jako razvitimi sosedi in mejaii, praktično edino pravilno. Vsako preživo poudarjanje enostranskih potreb vodi do neljubih in nevšečnih razmer. V gospodarstvu jc lako kakor v dobri družbi. Držati sc more samo, ako ima vsak dovolj discipline in samozatajevanja ter pepuiča celoti na ljubo od svojega zato, da drugi njemu pritrdijo. 2ivi sam, pa da; 5n pasti i drugim, da živel To jc geslo, iii ga nc •memo ▼ xastopan|u »ploftnik gosp. interesov ligabiti Iz vida, ako n o četno, da s« nam do-slaf zdrava celota rasdrobi v drobcc, ki nimajo nobene 'sile In nikakc vpoitcvanostl niti v nap*dr n»ti v obrambi. Obdržati hočemo zategadelj staro skupnost, ki sc je izkazala pn d.tie r svojem okrilju dovolj prilike za zastopanje pfsrHtrh pridor posamezne gospodarske panoge. V skupnem delu se ostrine izbrttsijo in se nasprolstva ublažijo, dočim razcepljenost vodi do boroe enega proli vsem prav ob času, ko jasen prid in očitna korist gospodarjev veli, da so edini ter složno zahtevajo. da je njihova glavna besednica orguni-zaterno sccla, kajti tako jc najvplivnejša, najcenejša, na zmožne ša vn edino tako more dajati mesta ljudem, ki se kot strokovni delavci po živ: potrebi moro »o strokovno in strokovnjaško izobraževati In izpopolnjevati pa v času potrebe strokovno odlično udejstvovati.
K znižanju obrestne mere
Maribor, 27. septembra.
V »?o»fo :e '.'-t. i. »i st' je vršila jx>d prcit-sedntviMi pmtso>ln' ,* Društva benčtiih zavodov ii Ljubljane dr. Slokar ,-.> konferenca *t)anboiTkih ife-narnih ,'.avi»loT. Pri* Stvoraii jv p zastopniki vseh mariborskih donartvh	Predsednik je v ot>-
širnem nagovoru utemeljevat potrebo znižanja obrestne mere ia vloge, tako iz gospodarskih k.-Aor tudi patrijotirnih razlogo*. \ i^lui obrestna mora za vloge vpliva, da je tudi obrestna mera za kredite visoka, kar je vse zelo kvarno za gospodarstvo. Vsi gospodarji smatrajo visoko obrestno mero za znamenje, da je gospodarstvo v državi nezdravo. Obrestna mesa za vloge. je visoka, ubija pri vlagatelju podjetnost, ker ta lahko dobi brez rizika in dela visoko rento. Tudi iz drugih razlogov moramo stremiti za znižanjem obrestne mere, ker jemlje državi visoka obrestna mera kredit v tu- in inozemstva. To je razvidno iz no ugodnih tečajev državnih papirjev, saj notna S'- Iilerovo posojilo, ki je na dolarski podlagi izpod pari. Ce obrestna mera zn vloge pade. Ih> zanimanje za državne papirje večje in se bodo li tečaji zvišali na odgovarjajočo višino. S tem bo država imela možnost, da si preskrbi potrebna investicijska posojila po nizki obrestni mera. Isto velja tudi za banoviuska posojila. ki so potrebna za izvedbo neodložljivih investicij. Te investicije pa bodo prišlo v prid celemu gospodarstvu. Visoka obrestna mera m vloge bo imela zn posledico, če se Je ne posreči /.nižati, da bodo glavne investicijo, ki so v teku, dobile v Izvedbo samo tuje tvrdke, ki so v stanju izpolnili pogoje, ki jili stavi država, t. j. da prevzamejo ol>-eneni tudi linansiranje del za 10 do 15 let. Vlada Ima sedaj v programu razpis gradbe novih železnic za čez 1 milijardo, in nadalje je namenila za rc-
konMrtikfljo cest 700 milijonov Din Pri današnji obrestni n>-ri z* vloge je domačemu denarnemu trgn nemogočo konkurirati s tnjini kapitalom. Zato obstoj* nevarnost, da dobe vsa delo tuto podjetja, ki bode prevzela tudi finansiranje. To pa bi bila velika sko-ta za d«*o narodno gospodarstvo in za n.:i-e ljudi, katerim radi splošno gospodarske krize primanjkuje zaslužka Obenem je predsednik opozoril na to, da nas uči preteklost, kako so denarni zavodi, ki so ponujali \ isoke obresti, višjo kakor drugi, ali propadli ali pa drugače izginili. Če se en zavod ne d ril discipline in plačuje zn vloge višjo obrestno mero, povzroči s tem. dn mu slede drugi vsi. nato pa izostane pritok novih vlog.
l-poštevati je treba tndi še. da se za znižanje, obrestne uiere zavzema posebno še banska uprava, ki bo ?. vso močjo podpirala stremljenja z« znižanje obrestne mere.
To toni nagovoru predsednika so vsi prisotni predst.iv it i k i denarnih zavodov izjavili, da pristanejo na znižanje obrestne mere na višino kakor je v Ljubljani. Vezane vloge hi se odpovedale s 1. oktobrom, tako tla bi stopila nova obrestn i mera v veljavo dne 1. januarja 1931. Le zastopnik Posojilnice v Narodnem domu ravn. Novak je izjavil, da nima pooblastila za obvezno izjavo in da bo uprava zavoda o lom sklepala na prvi seji. ki se bo vršila 26. t. m. Kakor pa smo izvedeli, na tej seji o tem niso napravili nikakega sklepa.
Op. uredništv a. Svoječasno smo že imeli priliko poročati, dn jo bila sklenjena regulacija obrestne mere tudi v Mariboru za 1 julij t. I. (nevezane vloge bi se plačevale po 5, vezane pa po 7%, toda do izvršitve lega sklepa ni prišlo. K temu pripominjamo, da so bili pri lem dogovoru udeleženi vsi zavodi.
Srbsko zadružništvo
Občm zbor GL zveze srbskih kmet zadrug
T>anes to vrši občni zbor Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu, lz poročila za občni zbor posnemamo, da je imela Zveza pred krizo na koncu lela 1926. 1958 članic, nato nn koncu 11127 1977 članic, 1928 pa je izstopilo iz Zveze več ziidrug knkor pristopilo, lako da je znašalo število članov mt koncu leta 1928. samo še 184)0 7,n-drug. V toku leta 102». pri jo pristopilo Zvezi 107 zadrug, izključenih pa je bilo in izstopilo jo 100 zadrug, tuko da šteje zveza 31. decembra 1929 samo še- 1615 članic.
Iz bilance je razvidno, dn inm Zvvza razmeroma velika lastna sredstva, kajti deleži znašajo 2.7 (1928 samo 2.4) milij. Din. Fond za osnovanj« in vzdrževanje kmetijskih zadrug je dosegel znatno vsoto 2.7 tnillj. Din. Zveza imu 1.2 rezervnega fonda, nadalje celo vrsto posebnih lomlov, talto na primer fond angl. zadružnikov, zadružno Izobrazbe, za kulturo vasi, za potovanje zadružnikov, za povzdigo zaostalih krajev, za amortizacijo zgradb, kapital za penzijo uradnikov, rezervni fond kmetijskih zadrug, fond zu zadruge v Dalmaciji in razne fonde. Skupno dosegajo fondi višino 9.7 milij. Din v primeri z 10.1 mitlj. Din na koncu leta 192». Znižanje je pripisovati zmanjšanju fonda migi. zadružnikov, kajiitnln za pokojnine uradnikov. Zabeležiti moramo v letu 1929. velik dvig vlog zadrug pri Zvezi: od O* nn 11.4 milij., istočasno pa so tudi upniki narasli od 7.H na 20.9 mi Ilj. Predvsem so je jiovečal kredit Zveze pri Narodni banki od 6.85 na 12.3-1 milij., nadalje .jo ua novo dobil« Zvez* kredit pri Agrarni banki v znesku 2.0 milij. Din. Delnic Priv. Agrarne banko ima zveza z« 1 milij. Din. Obsežnost blagovnega poslovanju Zveze je razvidna že iz tega, da ima zveza v komisiji z« 1.4 initij, Din blagu. BI »ga v zujogi pa inm za 0.2 milij. (I. 1928. eelo 2.75 milij.). Toda videti je, d« gre stremljenje «i zmanjšanjem blagovnega poslovanja. Nepremičnine Zveze so sc lani povečale zaradi novega skladišča v Novem Sadu, ltudalje rudi utavbo stare sk u piči ne in so v bilanci vpoštevune z, !).3.r> (7.05) milij. Postavka zadružnih podjetij nc je radi novih Investicij povečala od 3.1 na 3.5 milij. Ker ima Zveza sedaj n« razpolago voč sredste^, ho bo povečali (udi krediti zadrugam od 11.0 n« 30,5 mili]. Din, menični krediti pa od 0.2 n« 2.1 milij.
Iz. računa dobička in izgube je raz,vidno, da je podružnica v Kninu izkazala zn leto 1929. nad 83.000 Din izgube. Odpisi, ki so bili leta 1928. znatni (t.I milij.), letos sploh niso izkazani. Zn leto 1928. je bila izkazana izgubi v -znesku 117.000 Din (ravno radi znatnih odjiisov), za leto 1929. pa izkazuje prebitek 149.000 Din.
Na predkonferencf jc bilo predvsem razpravljam) o blagovnem trgovanju. Zveza je namreč ustanovila posebno Glavno nabavljnlno zadrugo, ki izkazuje v (i mesecih svojega obstoja 5.25 milij. Din. Poslovanje novoustanovljene zadruge so je razširil* na celo vrsto novih predmetov.
Istočasno so je vršila tudi predkonforenca kreditnih zadrug, kjer se. jo ugotovilo, da so se lnnl krediti Zveze zadrugam zelo povečali in sicer za 28.4 nillij. Din. Zadrugo so dalo svo|!m ('lanom posojil 177 millj. Din, »i pa so vrnili 172.7 milij. No račun zadružne prOdnje živil je zve-z.a izdala do 30. Julija 1930 '£.2% milij., zadrugo pa so vrnilo 19.6 milij., ko so prodate svoje blago. Pri zadrugah je ostalo blaga 1. avguntn za 2.7 milij. Din.
Srbsko zadružništvo v Bosni
S:bsko zadružništvo v Bosni je zbrano v okrilju Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu, ki je bila ustanovljena 1912, Zveza ima več članic kakor Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Sarajevu, toda itevilo zadružnikov je pri hrvatskih zadrugah večje.
Zveza je imela dne 1. julija l. I. 121 članic, od lega 114 kreditnih, 5 mlekarskih in 2 obrtni zadrugi. V primeri s prejšnjim letom sc je itevilo njenih članic povečalo za 4 zadruge, razen tega pa je bilo lani osnovani!) Se 16 novih zadrug, katere pa ie niso vse peotokoiiiranc. Statistika članic kaže, da so zniSule vloge pri 112 zadrugah na koncu lela 1929. 8.1 mil. Din (192« pri 116 zadrugah 7.4 mil. Din), lastna sredstva pa so znašala cele 3 mil. Din (1928 2.5 mil. Din). Istočasno se je tudi dolg za/rug pri Zvezi in drugod povečal od 5.8 na 8 mil. Din. Posojil »o dole zadruge nad 15.3 mil. Din (19'C8 12.1 mil. Din), pri Zvezi In drugod so imele naloženih 1,3 (1.0) mil. Din.
Bilanc« Zveze za 30 junij t. 1. kadte, kako velik« nez.vdružjMi sredstva sloje Zvezi nn razpolago. Zveza iima lastnih sredstev 0.9 mil. Din (1929 0.7 mil. Din), upoiki pa znaSajo 9.4 (7.2) mil. Din. Vlog zadrug je 7.a 1.4 mil. Din (0.9), drugih vlagateljev pa 1.6 (1.7) mil, Din. Dolžniki so dosegli
I DEM
VSAKSOA RADIOAMATER JA
jc nedosegljivi šeslelektronski
RADIONE
7.ii Izmenični tok SproHomn:
vse valove ud 10 do 2000 m SelcKtivnost:
popolna in oslru na las
ČistosS in naravnost glasu:
enaka originalu Jakost:
ogromna, n se da regulirali do pmnissimn.
Ljubljana, HlhloSIKcva S Maribor, Sotposka 37
11.9 mil. Din v pmnerl z 9.3 mil. Din dne 30, junija Plžl. Med vrednostnimi papirji ima Zveza tre-ttno di.inic Sibske zadružne banke v Sarajevu, ki jo jc /.veaui ustanovila (od 25.000 delnic 7800). Prebitek ie dosegel 58.712 Din (1928-1929 77.710 Din).
GeemijaŠna šola
v lastnem domu
V ponedeljek ob pol 2 popoldne se bo vriila svečana otvoritev gremiinlne trgovske 6ole in sicer v novem poslopju Trgovskega doma.
Ob tei |>ribki je prav, če podamo v kratkih obriiih zgodov>no grvmu alne Sole, ki je sedaj dobil« »voj« 1 fes t nt prostore.
Gremijalna trgovska Sola je nastala iz nekdanje tako r.vane If.-.ndelsschule, ki je bila ustanovljena leta 1834 To šolo jc vodil Mahr, oče po-znejiega lastnika znane trgovske 5o!e. Leta 1881 pa jc Zbornica za trgovino in obrt, ki je dotlej uj-ravUala to šolo, predala fo Aolo in šolski fond, ki jc znašal tedaj 12.724 goldinarjev (zanimivo je, da 'e tedaj vsak trgovec plačeval v šolski fond po lo goldinarjev letno), nadalje madriko Gfemiju trgovcev, ki pa ie bil v nemških rokah, načeloval mu je tedaj Aleksander Dreo. ŠcJo je upravljal rav-nateli M.ihr.
Šcla je bila nastanjena v Malirovi šoli in je bila vsa nemška. Le slovenščina in verouk sta se sta se poučevala v slovenščini. Prišli pa so znani seplemberski dogodki in slovenska trgovina v Ljubljani je prevzela v roke n.i prej vodstvo ljub-T.rnskega sJrrmiia, nato pa tudi grcmijalno šolo. Pouk sc je začel vršiti v slovenščini. Ker pa je Mahr odpovedal prostore, se je šola nastanila na Ledini, za kar se ie zavzel takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Ob vsestranski podpori Gremii:a in ljubljanske občine se jc šola lepo razvi ala in vajeniški naraščaj se jc vzgajsvl v slovenskem duhu. Omeniti moramo, da so gremijialni šoli v tej dobi zvesto stali na strani mestna občina ljubljanska, župan Iran Hribar, dt. Fran Wind:scher, gl. ta ni k Zbornice, pok. Jakob Dimnik in Bahovec. Prav posebno velike zasluge za šolo pa ima gen. ta ni k Zbornice dr. Fran Yv indiseher, ki se je na odločilni seji gremija odločno zavzel za brezpogojno osamosvojitev šole, njen prehod V slovenske roke in ohranitev njenega nacionalnega značaja.
Dvajset let jc preteklo že, odkar je gremij trgovcev p ešel v slovenske roke. Načelnik je bil pivi pok. Ivan Knez, nato Samcc, pok. Koslevc, Jelačin ml., Stupica in sedaj Gregorc. Gremijalno šolstvo upravlja poseben šolski odbor, kateremu predseduje Jos. J. Kavčič, Člani pa so Gregorc, Fabiani, Bahovec, Sušnik in Pavlin. Gremij je že veliko žrtvoval za šo-l.o s lem, da j.i je zagotovil poseben trakt v Trgovskem domu. Nadalje je veliko žrtvoval za opremo šole, ki bo najmodernejša, v ta nanuen je bilo votiranih celih 80.000 Din.
Šola ima sedaj za ravnatelja vadniškega učitelja Rada Gruma in šteje sedaj 14 učiteljev. Število vajencev in vajen k znafca nad 260 in sicer v treh razredih po tri j>a.ralcelke. Sedaj se bo lahko vršil pouk cel teden, kar dosedaj ni bilo mogoče, ker je bila šola zas-edena po obrtnih nadaljevalnih šolah.
Šola bo pviliodrvje leto praznovala petdesetletnico svojega obstoja in ho izdala takrat sponrn-sko brošuro, ki bo gotovo lep donesek k zgodovini ljubljanskega trgovstva.
Dne 27. septembra 1030.
Devizni promel jo bil ta teden živahnejši kakor prejšnje tedne. Znašal je 19.7 milij. Din v primeri s 18.6, 11.9, 14.4 ii) 18.1 milij. v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet. Največ prometa jo bilo v devizi Curih .nadalje v devizaii Ix>n* dern ilt Newyork. Tečaji ne izkazujejo jiosobnih gibanj tor so se v toku tedna lo malo izpremenili. Živahnejši postaja ofoktnl trg. V delnicah izkazujejo znatnejši |>romet le bančne delnice, dočim so industrijski papirji nadalje brez. interesa in beležijo le som pa tja zaključke. Več prometa med industrijskimi papirji beleži Trboveljska, vendar j>o na-zadtijočih tečajih. Tečaji bančnih papirjev pn so ostali v glavnem noizpromonjenl. Tendenca zn državno papirje je bila slabejša. Tečaj vojne škodo jo popustil. Izrazito slabi pn so bili dolarski papirji, kar pa je v zvozi s splošno stagnacijo na vseh borzah, Tečaji rmših papirjev so v inozemstvu oslabeli, kar je imelo zn posledico tudi oslabitev pri nas. Interes jo zanje nekoliko prenehal, pa bo v kratkem gotovo šo večji, kor bodo nizki tečaji povzročili še večje nakupe naših državljanov. ,
Notacije naših vrednostnih papirjev na nowyorSki horzi.
9% Bler. 1% Bler.	1% D. II. B
19. 96—97 85—85.50	84.75—85.50
22.	96—97 84.75—85.50	84.625—S4.S75
23.	96—97	85—85.50 84.50—85
24.	95.50—97 83.25—84	82.125—83
25.	95.75—96.50 82—84	8.7—84
26.	95.75—96.50 83—83.50	81.50—82
DENAR
Cnrih. Belgrad 9.12S75, Amsterdam 207.90, Atene 6.675, Berlin 122.73, Bruselj 71.90. Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.065, Carigrad 2.445, Dunaj 72.74, London 25.01875, Madrid 55, Ne\vyork 515.45, Pariz 20.2876, Prag« 15.2975, Sofija 3.7925. Trst 26.9926. Varitava 57.75. Konenhnpen 1S7 97R St/vk-holm 138.175, Oslo 137.95, Helsingfors 12.975.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Notacije mudit državnih papirjev > inoaom-
st\ u, London "«.;• Bler. pos. 82,50—88.50, Newyork 8% Bler. J)oh. 95.75—96.50, 7% Bler. jios. 83-88.50. 7% pos. Drž. hip. banke 81.50 82.
Dunaj. Podon.-siivskft-jndfailska 90, Wiener Bankverein 17.65, Oeditaimtnlt 47.25, Escomptogps. 159, Ur.:on 23.50, Alpine 24.80, Trboveljska 47.50, Rima Mtirnny 82.76.
Žitni trg
Vso pozorno zasleduje gibanje toča Je v na svetovnih borzah, posebno v Mkagi, kjer so odigrava velika borba med Husljo In ameriško trgovino. Zadnjo dni Jo pofitaln sovjetska Rusija najvažnejši faktor nn trgu. ki diktira ccno. Izgledalo jo že, da bodo rusko ponuri.be prenehalo, toda ruske ponudbo so poslalo šo nevarnejšo. Zlasti moramo šo omenjati, da so Rusija no zadovoljuje s prodajo nit efektivnem trgu, ampak so začenja vedno bolj tulej-stvovati na terininskom trgu. Seveda Amerika ni oslnla mirna in začela so je uradna preiskava o ruskem duniplilgu. Posebno se opaža pritisk ruskega blaga na italijanskem trgu, kamor jo vrgla Rusija nad 200.000 ton blaga. Slišijo pa so glasovi, da to ruski pritisk na žitni trg noče ničesar drugega kokor potisniti cene. navzdol, kar jo razmeroma lahko, ker je splošno boslsflčnn tendenca, nato pa veliko kupiti, ker je lahko mogoče, da ho morrtla Rusija uvažati žito. Vendar jo to malo verjetno, kor se vendar to ne da narediti brez velikanskih žrtev. Vsekakor pn govore za nizko cene fudf statistični momenti, ker so dosegle zalogo žitu sedaj v Uniji rekordno višino, saj znašajo nad 200 milijonov bušljev v primeri s 180 milijoni pred letom dni, ko se je začel in vršil znani padec žilnih cen. Tudi v Kanadi zaloge izredno hitro naraščajo in so se samo v drugem tednu septembra zvišale od 67 nn 74 milijonov bušljev, vendar Je to manj kakor v ravno istem času lani.
Novosadska borza danes ni poslovala.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica okt. 15—15 11, zaklj. 15.11—15.12, marec 16.85-16.88, zaklj. 16.35-16.36, maj 16.51 — 16.58, zaklj. 16.58 16.60, rž okt. 7.88-8.05, zaklj. 7.94-7.96, marec 9 05—9.18, zaldj. 9.12—9.14, koruza maj 12,15-12.-10, zaklj. 12.15—12.18, tranzit maj 11.20.
Živina
Mariborski sojeni dne 20. sept. Na svinjskem
sojmu jo bilo 329 prašičev. Cene so bilo sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov kom. po 80—100 Din, 7 do 9 tednov 150—200, 8—4 mesece 250-300, 5—7 mesecev 420—500, 8—10 mesecev 580- 680. 1 leto lOUO-ltOO, 1 kg život težo 11-13, 1 kg mrtve teže 15—77. Prodanih je bilo 236 glav.
H me! j
Niirnborg, 27. sept. as. Danes je bilo pripeljanih po železnici 350 bal hmelja, na vozovih pa 50 bal, prodanih je bilo 150 bal. Dosegle so se sledeče ceno: hallertavski 615—70 Mk, prvovrstni vviirlem-berškl 90—95 Mk, dobri srednji badenski pa 70 do 85 Mk. Razpoloženje je bilo mirno, cene čvrste.
Jajca
PovpraSevanie po blagu je nekoliko popustilo in cene so nazadovale. Doiam je dosegla nakupna cena že višino 1.35 Din, se ;e zopet znižala na 1.30 Din. Vzroki, da se je nagli porast ustavil, so sledeči: Prvič je jajce za revne sloje predrago in se ie radi tega konzum zmanjšal. Drugič prispe prihodnji teden mnogo blaga iz Argentiniie, Južne Afrike in Avstralije v London in slednjič sc kon-zumira v precejšnjih količinah vsled hladnejšega vremena že konscrvlrano blago. Dokler bodo konzervirana jajca konkurirala svežemu blagu, ttid' ni misliti na nadoljnje zvišanje cen.
Sadje
V Berlinu so bile la teden zabeležene sledeče cene sadja za 50 kg v markah: jabolka namizna nem.Ska 22—35, za vkuhavan e 8—20, amer. 14—18, madjarska 16—26, Hal. 12—20. hru?ke nemške namizne 25—42, za vkuhavanje 10—22, holand-ske 14—30, ital. 25—50, slive nemška 10—16, ma-diarske 10—-16. jugoslovanske 15—22. Cene so se razmeroma stabilizirale.
•
Tečsj za mizarsko detajlno risanje v L|ob-Ijanl. Kr. banska uprava dravske banovine, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani (bivši Urad za pospeševanje obrti) namerava prirediti kakor vr.n-ko leto tudi letos tečaj za mizarsko detajlno risanje v prostorih Tehniške srednje šole v LjubTani. Tečaj se prične v nedeljo 5, okt. t, 1. ob 8 zjutraj. Interesenti naj se prravij« pri go n em naslovu, Krekov trg št. 10-1. najkasneje do 4. okt. Ilugon Turk, vet. inšpektor:
Poizvedovanj
Zgubila se jc pred par dnevi na poti od Mostnega trga do Sv. F etra ceste hranilna knjižica m ime Katarina Alič. Najditelja :e prosi, da jo vrne v upravi »Slovenca«.
v najrazličnejših barvah in obli-> kah ter razne športne in zimske čepice nudi v veliki izberi
M. Bogataf (prej Pok)
Ljubljana. Sfari trg 14
V zalogi čevlji iz kloLuievine vseh .elikosll. Dobro blago I	Nizke cenef
\f
Cilateljem »Slovenca" za nedeljo
IUJM
Sven Elvestad:
Gospod Elling Winter jc spadal k skupini tistih ljudi, ki jih povsod po svetu srečaš kot neutrudne, večne potnike. Večkrat sem ga srečal na svojih potovanjih. Zadnjič sva sc videla v gornji Italiji.
Veliko jc že doživel na lovu in na potovanjih in jc siccr dober človek. Zelo rad pripoveduje o svojih doživljajih. Zadnjič v Italiji mi jc pripovedoval nekaj zelo čudnega.
Njegova povest me je silno pretresla in žc takoj spočetka me je vsega prevzela. Res nekaj nevsakdanjega. Povod, da mi je gospod Elling Winter začel pripovedovati povest, jc bil takle:
V hotelu Colle nad Bozcnom sva skupaj kosila in sva šla po kosilu pit črno kavo na teraso, odkoder sva v daljavi videla bele snežne velikane Švice. Naenkrat opazim, da prihaja po stopnjicah na teraso dama, očividno iz imenitnega sloja, toda tako bolestna in utrujena, da sc je videlo, da jc nesrečna in da mnogo trpi s svojimi živci. Po raznih zdraviliščih vidiš vedno nekaj podobnih pojavov. Ni bila več mlada, toda poznalo sc ji je, da tudi stara ni toliko, kolikor bi ji na prvi hip prisodil. V njej jc bilo nekaj kakor otožnost in nemir. Spremljala jo je starejša ženska, v kateri sem takoj zaslutil njeno negovalko. Dama je počasi stopala čez teraso, zdelo sc je pa, da hodi skozi pustinjo in da je čisto sama. Tiho je izginila v hodnikih hotela.
Presenečen sem opazil, da se je gospod Elling Winter, ko je prišla dama mimo njega, potuhnil in si s servijeto proti njej zakril obraz, da ga ne bi poznala.
»Ali jo poznate?« sem ga vprašal.
»Da,« je rekel.
»Pa ne želite, da bi vas spoznala?«
»Ne. Z njo je treba biti usmiljen. Ona ne ridi rada znancev, ker se sicer takoj spomni svoje nesreče.«
Dvignil se je in gledal preko terase.
»Sem si takoj mislil,« je rekel nato. »Hotel nima telefona. Cul sem, da ta dama vedno potuje okrog, da pa se nastani samo v takih hotelih, ki nimajo telefona. Ostro, neusmiljeno zvonenje telefona je namreč zvezano z nesrečnim dogodkom njenega življenja. Tudi jaz sem bil takrat navzoč. Kadar sva se pozneje še srečala, je bila nesrečna, ko me je ugledala.«
Prosim sem ga, naj pripoveduje. In tu
imate povest, kakor mi jo je povedal. *
Bilo je nekega spomladanskega večera v velikem mestu na severu. Bil sem povabljen k večerji k bogati in silno izobraženi družini. Gospodinja hiše je bila dama, katero ste pravkar videli. Spominjam se vseh dogodkov tistega večera, ki je postal mojim prijateljem tako usoden.
Po večerji sva z gospo stala na balkonu vrhnjega nadstropja in gledala na dolgo in globoko cesto pod nama. V balkonski sobi so se ostali povabljenci razgovarjali. Bilo je že precej temno in iz salona so bili videti samo šc goreči konci cigar.
Z gospo sva govorila o pomladi in njenem učinku na človeka. Rekla sva, da pomlad vsakega človeka prevzame in da se spomladi rodi vse dobro in vse slabo. Spomlad je nevaren čas.
Naenkrat sem ugledal na tedaj že precej temni ulici spodaj dve majhni deklici, ki sta se držali pod pazduho in sem opozoril na nju gospo. Mislil sem, da sta njena otroka. Ta se jc sklonila z balkona in srečna rekla:
»Da, to sta moji Lojzika in Marijanica.«
Potem pa se je zopet dvignila in rekla:
»Ne, ne, to nista moja otroka. <
Moj Bog, mislite si ženo, tedaj tako srečno, pa ono, katero sva videla dfcnes!
Zunaj je bilo vedno temneje in električne žarnice so vzgorevale vsepovsod. Tudi hladneje je postalo in šli smo v salon. Tam smo sc še nekaj časa pomenkovali, ko je udarila ura dva udarca. Bilo jc pol devetih.
Gospa je pogledala na uro in postala nervozna, celo malo razburjena.
»Pol devetih,- je vzkliknila »Čudno, da otrok še vedno ni domov!«
»No, no,« jo je miril soprog. -Bosta že prišla. Kam pa sta prav za prav šla?«
»K teti Ani. Obljubila jc, da ju bo najpozneje do pol osmih odpravila domov.«
Malo smo sc smejali in tako. Jaz sem opomnil, da se za taki majhni punčki Šc ni treba bati, hujše bi bilo, če bi bili že odrasli, pa bi ju ne bilo domov. Znak torej, da ju je teta Ana pridržala — saj veste, kako jc s tetkanut
ln jc kmalu bilo deveto uro. Mati je že ves četrt ure molčala in kazala znake nervoznosti. Ko jc ura odbila, je vstala in s tresočim glasom rekla:
»Soprog, ura je devet, pa ju še vedno ni! Soprog je poklical po telefonu teto Ano in ta je izjavila, da sta deklici že pred poldrugo uro odšli od nje domov! Pot pa nikakor ni daljša kakor deset minut. Ko jc mati to čula, je v neki omotici stopila na balkon. Tam je noč razgrnila svoja krila in zavila vanje tudi vse mesto. Mater je z grozo napolnilo to, da je čutila, kako je postajalo tam doli, v mestu, med grozečimi konturami hiš, vedno tišje, vse tišje . ..
Mi smo sc vsi malo ustrašili, toda materi tega nismo hoteli pokazati. Velemesto je velemesto in kaj veš, na koga vse tam preži nevarnost in končno sta bili dcklici... Kolikokrat smo že čitali o ugrabljenju otrok in baš nekaj dni poprej so listi poročali o podobnem zločinu.
Govorili smo o raznih stvareh, končno pa smo vsi opazili, da lažemo in da se silimo govoriti o rečeh, na katere ne mislimo. Med tem časom je bila mati tiho, bila jc pa v svojem molku zgovorna kakor njiga. Čutili smo, kako jo vedno bolj temneča sc noč zunaj mori od hipa do hipa. Bila jc smrtno nepo-trpcžljiva.
Potem smo začeli vsi govoriti, kakor bi sc bili zmenili, o dogodkih iz svoje otroške mladosti, ki so starše pripravili v silen strah, katerih koncc pa je bil velik smeh. Kmalu nato pa smo vsi umolknili. Eni so natihoma izginili iz salona in videl sem, da so vzeli klobuke s seboj. Šli so iskat otroka. Ko so prišli nazaj, so molčali ko grob.
Tedaj je mati vstala in trenutek premišljevala. Potem jc rekla možu: 'Daj mi plašč!«
Ko smo gostje začuli zvok njenega glasu, smo vsi nehote vstali. Bilo je. kakor da to ni bil več njen glas.
V	tem hipu pa je zazvonil telefon, ostro in neusmiljeno. Vse nas je spreletelo. Bilo jc kakor povelje. Mati je planila k telefonu kakor ranjena žival. Majhen zvonček na telefonu je še vedno drhtel, ko jc objela aparat z obema rokama.
Marjanica je bila pri telefonu. Ta telefonski pogovor mi je ostal v neizbrisnem spominu. Neštetokrat smo si ga ponavljali in ga še danes nc razumemo.
V	telefonu je reklo z otroškim glaskom: ->Ali si ti, mami?«
Mati se je sklonila nad telefonom, kakor bi hotela prodreti daljavo, ki jo jc delila od glasu.
»Jaz sem, jaz,« jc zakričala veselo, jaz, mami. Kje pa sta, otroka? Ali čuješ, Marijanica, kje si?«
Nobenega odgovora ni bilo. Toda mati jc čula dih svojega otroka v telefonu.
^Odgovori, Marijanica, odgovori! Jaz sem, mami!«
Nobenega odgovora. In mati jc čula, da je otrok slušalko naenkrat odložit.
Mati je v navalu divjega obupa stiskala k sebi telefonski aparat, kakor da bi hotela zopet zvezati se z otrokoma, s silo. zvonček telefona pa je strmel vanjo kakor veliko, srebrno oko, ki nc razume ničesar
Tu je gospod Elling Winter prekini! svojo povest.
>Toda za božjo voljo, človek, sem vzkliknil, »pozneje ste skrivnostno uganko vendarle pojasnili, ne?<
»Ne,« je tiho odgovoril. »Šest let je že od tega, kar se jc to dogodilo. Zadnje, kar smo zvedeli o otrocih, jc bil tisti strašni pogovor po telefonu. »In policija?'
»Policija . . . policija v milijonskem mestu skomizga z rameni. Zapletena tehnika telefonske mreže — kdo bi tu razvozlja! uganko? Storilo se je pod milim Bogom vse, kar se je dalo storiti, pa vse zastonj.-
Nekaj časa sva tiho sedela na terasi. Potem jc rekel prijatelj s solzo v očesu:
>Ena ulica, ena hiša v mestu jc gotovo vedela za skrivnost. Kadarkoli tekom let pridem zopet v ono mesto in mc vozi vlak skozi vrste črnih nočnih, trdih hiš, vedno mi lebdi v ušesu eno vprašanje: Kje... Kje? — —« Pod nama je ležal daleč doli v dolini lepi Bozen. Jaz pa sem se oziral v okna hotela, kjer jc morala nekje tedaj biti uboga mati. Pa me jc vrtalo po srcu strašno vprašanje: Kje? Kam? Zakai?
Ig. Herrmann:
Malopridni gospod Medica
Šc prav dobro se spominjam, kako je zgledal gospod Medica leta šestdeset, ko sem bil jaz še v prvi gimnaziji.
Vse mesto je govorilo, da jc gospod Medica zelo čuden, takorekoč malovreden gospod, in zelo sem sc čudil, da je celo moj profesor občeval z njim. Saj veste, v tako majhnem mestu, kakor jc naše, sc vse ve in vse takoj izve, kdo jc pošten in kdo nepošten človek.
Kadar sem šel z mojim? starejšima sestrama na izprehod in smo srečali gospoda Medico in je ta vljudno pozdravil, sta mu sestri z izredno hladnostjo prikimali. Ko je šel mimo, sta pa rekli: >To je tisti Medica!* In sta se namrdnili.
Če pa jc bil kak tujec navzoč, ko jc prišel Mcdica mimo, se je reklo:
•To je tisti, ki je Krušino uničil!« Takrat jaz stvari šc nisem razumel. Kako jc namreč mogoče, da nekdo zgleda resnično kakor kak gospod, da je lepo oblečen, ima snežnobelo perilo, zlate očali in cilinder, da pa je kljub vsemu temu malopriden človek? Zakaj ga pa nc zapro?
Pa sem enkrat vprašal mojo sestro Toni, ko je bila dobre volje:
Ti, kaj je pa gospod Mcdica prav za prav storil?«
Pa mi je sestra brez vsega respekta odgovorila:
»Jezik za zobe, saj nc razumeš tega! Koliko sem sc takrat jezil na gospoda Medico, in še bolj na svojo sestro!
Šele po letih sem dognal, kaj jc bilo z gospodom Medico.
In sedaj mislim, da bom šel s to skrivnostjo v grob, če jc ne zapišem, zakaj tudi v poznejših letih moji sestri šc nista točno vedeli, zakaj da je gospod Medica malovreden človek. In drugi, kakor sem dognal, tud; ne in niti sam nc.
Tega še danes nc vem. koliko je bil gospod Medica takrat star. Otroci starejših ne znajo presojati glede na starost. Morda jih je bil štirideset, morda še kaj več
Tiste čase so meščani našega mesta radi delali izlete do bližnjega, pol ure oddaljenega gradiča na hribčku.
Na nekem takem izletu se je gospod Mcdica, takrat nižji uradnik pri fortifikaciji, seznanil z gospodom Krušino. Gospod Krušina je izdeloval in kuhal milo, je imel hišo, ženo in dvajsetletno hčer Loto. Vse to je povedal gospodu Medici že na hribčku. Potem ga je povabil v gostilno in tam je Medica govoril o milu, Krušina o fortifikaciji, gospa Krušina in hčerka, k sta priišli za možem v gostilno. pa sta malo govorili in pozorneje poslušali. In potem so govorili o tem. kaj vsak rad dela in je gospod Krušina rekel, da rad igra tarok, da pa redkokdaj pride do igre, ker ni tretjega igralca na razpolago. Z gospodom Krušino je namreč tudi gespa Krušina igrala tarok. Gospod Medica je izjavil, da tudi on zelo ljubi tarok, da pa ga tudi nima s kom igrati. Na vse to je gospod Krušina pogledal svojo gospo, oba skupaj Loto in končno je gospod Krušina resno in vljudno izpregovoril tole:
■ Če vam ni neljubo, gospod Medica, obiščite nas katerikrat, da zaigramo partijo taroka To bi nas zelo veselilo, mene in mojo ženo. Ravnokar so prišle nove igralne karte in mene in mojo ženo...«
Gospod Medica se je vljudno priklonil. Bilo je to prvo povabilo k meščanski družini in vljudno je gospod Medica odgovoril:
Če res ne motim, bom tako prosi, da bom kateri večer obiskal vašo cenjeno hišo. Zelo ljubim mirno in ugledno družbo, dočim sovražim gostilne, kjer se veliko kadi in drugi dan vsa obleka diši po tobaku.
Prav tako, je rekla gospa Krušina da [v>l;aže. da ima tudi kot gospodinja kaj besede,« in lahko bi se zgovoril za določen dan v tednu, recimo za vsako soboto.
Ali pa v nedeljo, se je drznil gospod Krušina.
Med tem pogovorom ie gospodična Lota sramežljivo pila belo kavo, lomila rogljiče in se igrala s svojimi svilenimi rokavičicami.
Potem se je razvilo dobro razpoloženje Gospod Krušina je poročal gospodu Medici o vseh podrobnostih izdelovanja in kvalitete svojega mila, ki da je ravno tako ekskvizitno. kakor ga prodajajo v Parizu Ko pa je bil že čisto dobre volje, je rekel, da mu včasih pride na misel, da bi posel z milom opustil, da pa ga samo zato še nadaljuje, ker misli, da bo nekoč poročil svojo hčer s človekom, ki bo tovarno lahko prevzel in dalje vodil s svežimi močmi. Potem gospod Krušina ni več govoril. Gospod Medica je pa rekel: Da, lepo je. če more človek lepo počivati po dolgem in napornem poslu, toda tudi delo ni grdo in marsikomu postane v popolnem brezdelju dolgčas
*
Potem se je začel redni večerni tarok pri Krušinovih
Gospod Medica je prišel vsakokrat ob sedmih, je pravil novice, potem je gospodična Lota prinesla enostavno, toda okusno večerjo, nato je prišlo na mizo pivo in potem se je igrale Gospodična Lota je navadno sedela poleg gospoda Medice. Ob desetih se je gost vljudne poslovil od staršev in hčerke in šel domov.
Imeniten človek, tale Medica,« je česte rekel gospod Krušina.
»Da, res jc fin človek, je potrdila gospa Krušina. »Ni lahkomišljen, je vljuden in sc lepo obnaša. <•
»Pravijo, da je tudi dober uradnik,« jc pripomnil še oče.
»Da, vidi se mu, da je reden človek,« je rekla mati. : Danes je takih ljudi malo.«
Gospodična Lota ni nič rekla in je lepo ve-zla ali kvačkala v svojem kotu.
Tako je prešlo celo leto.
In je prišel god gospoda Medice, sveti Edvard, dne osemnajstega marca. Tedaj mu je gospodična Lota izročila, vsa zardela v obraz, lastnoročno izdelano bralno znamenje. Tisti večer so imeli zelo imenitno večerjo. Potem je dobil gospod Medica od gospoda Krušine še sto dobrih smotk.
Gospod Medica je imel dosti manire in ko se je približal god gospodične Lote, je privlekel ogromno kamelijo, cvetočo in jo podaril s čestitkami vred gospodični.
Drugo leto jc dobil gospod Medica vezene copate, gospodična Lota pa krasno pahljačo. Zakonski par Krušina je hodil okrog gospoda Medice kakor okrog medu. In gospod Medica je opazil, dn ga včasih gospodična Lota vprašujoče gleda.
Tretje leto je dobil gospod Medica vezeno sobno čepico, gospodična Lota pa lepo košarico za vizitke.
Tarok so igrali redoma dalje in gospod Medica je družino Krušinovo vedno spremljal na izletih na bližnji hribček. In je gospodu Medici nekoč prišlo na misel, da gospodična Lota nima nobenega čestilca. To se mu je zelo čudno zdelo, denar je bil tu, gosjx>dična ni bila grda. zakaj pa vendar ni bilo nikogar blizu? Čudna reč. Najbolj čudno pa je bilo lo, kakor je gospod Medica opazil, da je bila Lota napram vsem moškim, ki so ji hoteli kaj dvoriti, izvanredno hladna. Tudi se je gospa Krušina vedno na tak način vmešala zraven, da je vsak čestilec lakoj po prvem poizkusu zbližanja odkuril. In se je vprašal gospod Medica:
»Kaj, ali mislijo dati punco v samostan?'
In tako so igrali tarok že sedmo leto. Gospod Medica se je bližal menda petdesetim. Lota tridesetim. Gospod Krušina jc postal pri taroku nekam redkobeseden, gospa Krušina pa nervozna.
Nekega lepega dne, ko je gospod Medica baš dokončal svoj uradni posel, je potrkalo in prvič v življenju je Medico obiskal oče Krušina, češ da bi rad z njim nekaj važnega govoril. No, zakaj pa ne? Kaj pa takega? Gospod Krušina je prišel v tako zadrego, da ni mogel nič pametnega ziniti. In je vprašal končno kar naravnost, kaj in kako da pravzaprav gospod Medica misli?
Kaj in kako da naj bi mislil?
»No, hočem reči, takorekoč, kaj da mislite glede moje hčerke Lote?«
Gospod Medica je strmel v gospoda Krušino in se je na poti ustavil.
»Oprostite mi vprašanje, toda stvar se plete že celih sedem let!«
Gospodu Medici so stopile potne kapljice na čelo.
»Prosim vas. kaj sc jlete že celih sedem let?«
»No, da imate razmerje z mojo hčerko Lotico in jaz mislim, da bi se lahko napravilo, kar se namreč dote tiče, kar vprašajte, in bova odkrito govorila ...«
Gospod Medica je pogledal gospodu Krušini v oči, rosne od ginjenja in rekel počasi:
»Jaz sem prihajal, gospod Krušina, samo na tarok in nisem mislil na nič drugega ...«
Gospod Krušina pa je pogledal v zrak. si dvakrat pogladil čelo z desno roko, dvakrat se mu je zvišal nos. kakor da bi hotel kihniti končno pa je spravil iz sebe:
»In mi smo zavrnili zato šest snubačev!«
Gospod Medica nato ni dal nobenega odgovora. ampak je popravil očali na nosu, zapel zadnji gumb na svoji Suknji in šele potem izjavii:
Škoda, tega bi ne bih smeli storiti:
Tisti večer pri Krušinovih ni bilo taroka In ko je gospod Medica drugi dan prečital pisemce gospoda Krušine, je vedel, da ga nikdar več ne bo. Gospodična Lota sc je odpeljala za štirinajst dni v Prago, da se odpočije
Odtlej so govorili po vsem mestu, da j> gospod Medica navaden lopov, ker je upro-pastil gospod;: Krušino In vendar je imel ta gospod Medica, kafcoi sc opominjam, ijubez njivo dobrodušen, da skoro malo neumen obraz, preneumen za malopridneža!
L. Pirandello:
Preozek frak
Friderik Soutet:
Tovariša
Maks Didier, pisatelj mnogih psiholoških romanov, je vzel v roko čašo šampanjca in se dvignil. Bil je majhen in suh, na glavi se mu je začela delati pleša, imel je blesteče oči in je nosil kratek smoking.
Okrog ogromne svečanostne mize, kjer je ravno minila večerja, je vse utihnilo. Gostje, pisatelji, umetniki, politiki, dame — literatura in gledališče — so se obrnili k govorniku.
Junak banketa je bil Abel Blondeau, sloviti dramatik, čigar imenovanje v akademijo se je tu praznovalo. Sedel je na slavnostnem stolu in je bil napol nazaj naslonjen. Bil je v tej pozi skromen, obenem častit pa tudi neprisiljen. Na njegovem pravilnem, gladko obritem, obrazu, obrobljenem s Črnimi kodri, se je pojavil smehljaj, modro niansiran smehljaj pametnega človeka, ki ima poslušati svojo lastno hvalo, ne da bi hvalo z ginjenjem ali preveliko hvaležnostjo, ali s prezirom sprejemal.
Maks Didier je govoril:
»Moj ljubi Abel Blondeau, jaz sem tvoj najstarejši prijatelj, zato mi dovoli, da se oglasim prvi iu ti javim veselje nas vseh tukaj zbranih.«
•»
- ^ . 4 J	jI
■ ■ Jtv	i"' t
.jf c.JI
Zasluženo priznanje, katero si danes dobil, pomeni višek tvoje poti skozi življenje. Ponosni smo nate, ljubi Abel, jaz še bolj kakor drugi in to zato. ker med naju in najino prijateljstvo od otroških let sem še nikdar ni prišla najmanjša senčica«.
Maks Didier je napravil kratko pavzo, kakor da mora obvladati svoja čustva. Potem je nadaljeval:
»Ne bom ponavljal tvojih uspehov. Čemu tudi dotikati se naslovov tvojih lahkotnih umetnin, v katerih se duh odpočije. Poljudne so, množica pride, posluša, se smeje in ploska. Ti imaš izboren čut, kako zadeti okus mase. V tem si mi pravi znanstvenik.«
Zopet je govornik prekinil svoj govor. Ljubeznjiv smehljaj mu je sedel na ustnici. Čez mizo pa so menjavali gostje presenečene in vesele poglede. Zakaj ironija Didierjevega go-■ Vora je bila le preveč očitna. Sploh ni bilo mogoče natančneje pojasniti Abelu Blondeau-u, da je samo revše brez duha in nič drugega. Abel Blondeau je čutil napad. S silo se je potlačil toliko, da se ni stresel in Ie z velikim obvladanjem se mu je posrečilo obdržati na licu vsaj kordialen nasmešek.
»Ne, ne bom govoril o tvojih uspehih,« je nadaljeval Didier "med čedalje bolj rastočim zanimanjem poslušalcev, »poklical nam bom v spomin čas, ko sva bila še tovariša v šolski klopi z današnjim slavljencem. Tvoja mati je imela majhno trgovino s papirjem, poleg tega pa tudi toliko slavohlepja, da je poslala svojega sina v gimnazijo. Spominjam se še prvega dne, ko si se pojavil med nami. Imel si ponošeno obleko in si bil strašno sramežljiv, imel si tudi prevelike čevlje. Smejali smo se ti tako, da nas je moral učitelj parkrat pretepsti. In potem si bil vedno izobčenec, kateremu smo se smejali in ki je služil našim norčijam. Vse to je poniževalo, to da si jaz laskam reči, da sem te jaz najmanj jezil. Prišel sem k tebi in se ti ponudil, da te branim. In odtlej sva bila prijatelja.«
Veliko ginjenje je prisililo Maksa Didierja, da je zopet utihnil. Abel Blondeau pa je bil kakor zaklan. Opazil je naenkrat, da ga njegov stari prijatelj smrtno sovraži in da je to sovraštvo znak neizmerne nevoščljivosti. Razumel je, da je bil doslej vsak njegov uspeh v gledališču Didierju, čigar romani so se le zelo slabo prodajali, smrtna rana. Kaj bo neki še sp>letel? si je mislil slavljenec in njegov smehljaj je postal spačena grimasa.
Maks Didier je govoril dalje med zakriva-no veselostjo poslušalstva. Govoril je o bedi slavljenca, ki je po šoli opravljal vse mogoče nizke posle, da je mogel živeti. Navidezno slaveč ga, je razgaljal tudi prve ljubezenske dogodke slavljenčeve in ko je docela nasitil svoje maščevanje, je končno utihnil.
Tedaj se je dvignil Abel Blondeau. Zahvalil se je s par besedami.
Poslej pa je mislil samo na maščevanje. Da bi ga enostavno oklofutal? Ne, to ne gre. Nekako drugače bo treba. Zob za zob. Enako z enakim. Maksa Didierja je treba na nekem banketu počastiti, toda na tistem banketu bo govoril on. Zato pa je bilo treba najti priliko.
In Abel Blondeau jo je našel. Z neskončno potrpežljivostjo se je trudil, da bi Maks Didier dosegel enako slavo kakor on nekdaj. In se mu je končno posrečilo.
Abel Blondeau je pisal svoj govor. Tudi o mladostnih časih slavljenčevih. Pisal je, da je bil Didier razvajen, scrkljan, bogatih staršev, ki so ga z vsem prenasičali. Pokazal ga jc kot bogatega, častihlepnega, pa malodušnega človečka, ki ne pozna velikodušja. In je prišel nato na Didierjeva dela. Slavil jih je na tak način, da jc bila vsaka pohvala obenem strašna razžalitev. Posebno jc bičal nepaznost in zabitost občinstva, ki teh del ni hotelo kupovati. Pokazal ic na podlagi številk kako in kaj in je zaključil, da ga je spričo teh krivic sram njegovih lastnih uspehov. Vse skupaj je bilo podobno zastrupljeni puščici, katero si skril v šopek lepih rožic. Vsaj Blondeau-u sc je tako zdelo, I ko je pisal svoj govor.
Tako je prišel večer svečanosti. Pri šam-
Profesor Gori je znal s svojo staro gospodinjo mnogo potrpeti. Gospodinja je bila namreč že celih dvajset let pri njem v službi. Toda tisti dan je bil ves iz sebe, zakaj prvič v življenju se jc izkazalo, da mora obleči frak. On, ki se jc vse življenje pečal samo z duševnimi problemi, celo on je moral ubogati bedaste navade in običaje, ki predpisujejo tupatam frak. Moj Bog, in poleg tega še njegovo telo, podobno telesu povodnega konjal
Profesor je divje gledal debelušno gospodinjo, ki ga jc navdušena ogledovala v nenavadni obleki. Reva niti opazila ni, da je jeza od profesorja prešla že davno tudi na njegove knjige, ki so kakor razsrjene, v neredu ležale okrog po mizi.
Frak seveda ni bil last profesorja Gorija. Posodil mu ga je komij iz bližnje trgovine. Šele dvanajsti je bil nekaj obširnejši kakor ostali. In ta mu je sedaj rezal v ramena. Obupani profesor je telovadil z rokami na vse načine in kakor hitro bi mu bila debela gospodinja še enkrat rekla, da mu je preozki frak kakor vlit, bi jo nahrulil kakor živino.
Ko mu je pred zrcalom zavezovala kravato in hvalila lepi frak, jc zarjul končno:
»Prosim vas, molčite vendarl ln ne zadavite me s kravatol«
Pet minut je vladal strog molk.
»Gotovo?«
»Ah, še ne, prosim ...«
Profesor se je kakor maček, ki so mu nekaj privezali na rep in jc maček to opazil, obrnil od zrcala in frak je pod ramo grdo počil.
Profesor je poblaznel.
> Saj jc samo šiv počil,« ga je tolažila trepetajoča gospodinja, toda profesor je imel zadosti.
Zavezal si je v naglici kravato z vozlom pod levim ušesom, vrgel nase plašč in že je bil zunaj.
*
Njegova ljuba učenka se je hotela poročiti tisti dan. Bila je to njegova ljubljena Ce-zarija Reisova, kateri jc profesor sam nekoč preskrbel mesto učiteljice. Kako pa, zlomka, se že piše ženin, je ugibal profesor po poti. Tisti bogati vdovec, ki jc prišel k njemu po nasvet zaradi vzgojiteljice za svojo hčer?
»Grimi? Ali Griti? Ne, Mitri! Ah, seveda, Mitri!«
Profesor je imel Cczarijo rad, ker je bila pridna in pogumna, in že zgodaj sirota brez očeta. Pa je prišel tisti Griti, sc pravi Grimi, oziroma Mitri in profesor mu je imenoval Cezarijo. Mitri jo je vzel seboj, prišel pa je čez par dni ves pobit k profesorju nazaj. Ce-zarija jc namreč izjavila, da ne prevzame službe z ozirom na svoja leta in z ozirom na opravljivost ljudi. Grimi — Mitri pa jo je hotel imeti in ni popustil za nobeno ceno. Štiri ali petkrat je prišel k profesorju in ko je ta na njegovo prošnjo zastavil ves svoj vpliv, je Cezarija ostala vzgojiteljica in potem so kmalu javili, da bo poroka in profesorja je bilo šteti tako rekoč za neke vrste posredovalca tam zraven. In tak mora tudi biti zraven pri svatbi.
»Vse skupaj naj sicer vrag vzame,« je zmerjal po poti profesor in vzdihoval v svojem preozkem fraku ter premišljal, ali se spodobi ali ne, da nese nevesti tudi šopek.
Končno se je odločil, da ji kupi šopek, zakaj bil je celo priča pri poroki. Stopil jc v cvetličarno in kupil za drag denar velik šopek, v katerem je bilo največ zelenega perja in najmanj cvetja.
Ko je prišel na Milansko cesto, je videl, da stoji pred hišo, kjer je stanovala Reisova,
panjcu se je dvignil Abel Blondeau. Vse se je radovedno obrnilo k govorniku.
Abel Blondeau je začel z jasnim in močnim glasom:
»Moj ljubi Maks Didier...«
Dalje pa ni prišel. Zakaj Maks Didier se je vzdignil in njegova iztegnjena desnica je pomenila molk.
»Ne,« je rekel ginjen, »nobenih govorov, nobenih elog. Jaz vse vem, kaj boš povedal, ljubi Blondeau. Tvoje prijateljstvo bo moje zasluge pretiravalo. Vem, kaj si storil zato, da bi tudi jaz prejel takšno odlikovanje kakor nekdaj ti — kaj pa hočemo še reči po vsem tem? Ali naj rečem, da sem ti hvaležen, ko vsak to ve? Da sem ti prijatelj, kakor sem ti bil... In kaj še potem? Hvala ti, hvala...«
Za pustil je svoj prostor in stopil k svojemu mladostnemu prijatelju. Objel je Abla Blandeaua, ki se je po bratovskem poljubu zgrudil na svoj stol in bil vsled te |iogorcv-ščine tako zelo slabe volje, da nikdar v življenju ni bil več dobre
gruča radovednežev. Profesor je mislil, da je že zelo pozno prišel, pa je pospešil korake in opazil, da ga radovedneži pred hišo zelo čudno gledajo. Zakaj neki? Zakaj neki? Frak je bil res malo počen, toda, saj je bil skrit pod plaščem?
Hišnik je profesorja žalostno vprašal:
»Ali prihaja gospod tudi k svatbi?«
»Seveda.«
»Svatbe, žal, ne bo. «
»Kako pa to, za vraga?«
»Nevesti je snoči nenadoma umrla mati.«
Profesorju je padel buket iz roke, ko se je pa sklonil, da ga pobere, je začutil, da mu je tedaj počil frak skozi do pasu. Obupan je gledal buket na tleh in potem prosil hišnika, naj ga pobere. Potem je stopil v hišo. Besen in obseden.
V	salonu se jc kar trlo boljših ljudi, prijateljev in sorodnikov ženina. Profesorja so predstavljali in on se je z jezo priklanjal, boječ se, da ne bi gostje čuli šuma, ko sc mu je venomer dalje paral preozki frak. Vsak šum ga je napravil nervoznejšega in bolj jeznega.
In je končno ugledal človeka, o katerem se mu je zdelo, da je podoben ženinu.
»Gospod Grimi...«
»Migri, prosim,« se je ta oglasil.
»Profesor Fabio Gori,« se je opravičeval profesor, »oprostite, prosim, zakaj vso pot sem mislil, kako se pišete in sem končno zopet pozabil. Morda se me še spominjate, ko ste bili...«
»Me zelo veseli,« je prevzetno odvrnil odvrnil Migri, »toda ...«
In potem, ko da se je hipoma spomnil:
»Ah, seveda, Gori, profesor Goril Kajpak! Vi ste tako rekoč, da, tako rekoč spravili ta dva človeka skupaj, no. Brat mi je nekaj pravil o tem.«
»Ni mogočel« Profesorju je bilo vroče in ko jc zopet zašumel frak pod plaščem, si je želel, da bi smel temu človeku pritisniti klofuto. »Potemtakem ste vi le brat in ne ženin?«
»Karlo Migri.« Ali vas smem predstaviti moji materi?«
»Seveda, čast mi je ...«
Migri je vlekel profesorja k starejši dami, ki je debelo in majestetično sedela na kana-peju in imela črno obleko s čipkami, na glavi pa čipkasto avbico, kakor jo imajo vse debele stare gospe.
Tudi ta ga je mrzlo sprejela in ga je še grje gledala potem, ko je zvedela, da je on »ta dva človeka skupaj spravil«.
Kajpak, bogate tašče nimajo rade revnih nevest.
»Saj je reva, no, ta vzgojiteljica,« je zategnila tašča usta, »toda smrt v rodbini je vedno obžalovanja vredna.«
Profesor je videl, koliko je ura bila.
»Lahko bi bil kaj boljšega dobil,« je opomnila neka stara devica v bližini in zategnila itak dolgi nos in profesor je bil čisto potrjen v svojih domnevah.
»Kje pa imate vendar ženina?«
»Menda je šel gori, da konča priprave za ...«
»Za poroko? Kaj se bo kljub vsemu le
vršila?«
»O, nikakor,« je dejala tašča skoro veselo. »Da konča priprave za potovanje. Sicer bi se bil še dnnes z nevesto tja peljal, toda kaj bi sedaj? Pregovorili smo ga, da kljub vsemu odpotuje tja v Valsangone, kjer imamo papirno tvornico. Tam ga tudi rabijo.«
»Tako nujno?«
»Da, takoj mora tja. Če ne danes, pa jutri. Na vso moč smo ubožca prepričevali, da mora tja, dokler se ni udal. Zakaj razumeli boste, gospod Gori, da ni prav, čc bi tukaj ostal.«
»Tudi zaradi jezikov bi ne bilo prav, če bi ostal.«
»In zaradi neveste,« je pridala stara devica.
»Da, jeziki,« je dejal brat. »In pa tudi posli, kajpak, v ostalem je pa, odkrito rečeno, vsa ta reč nekoliko ...«
»... prenagljena,« je bleknila stara devica.
»No, sem hotel reči,« je popravil brat, »malo prehitro je vse to prišlo in zdi se, da jc ta nesreča ..,«
»Da nam je ta nesreča prišla na pomoč in, no, da imamo tako še nekaj časa...
»Na vsak način je bolje, da si oba stvar še enkrat dodobra premislita,« je zaključil debato brat.
Profesor je stal onemel poleg in poslušal. Vedel je vse. Čc ženin sedajle odpotuje, je vsega konec in uboga Reisova bo morala dalje jesti suhi kruhek vzgojiteljice. Nemara bo postala celo stara dcvica. Tako jc videl, da vsa stvar šepa in da se svatba nc drži niti toliko skupaj več, kakor njegov prebiti frak.
V	besnosti, ki je niti čisto potlačiti ni mogel, je našel nekje v gornjem nadstropju sobo, v kateri je uboga Cezareja čepela ob mrtvaški postelji svoje matere.
Pri Bogu, jezili so ga nasvaljkani lasje Cezareje, pripravljeni za svatbo, jezila celo mrtva žena, ki jc morala ravno v odločilnem trenutku umreti. Najrajši bi jo bil profesor takoj in na jezo vseh ženinovih ljudi oživel,
Dvokolesa
^pnr	motorji šivalni
stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke.	Ceniki franko.
..TRIBUN A" P. B L.,
tovarna dvokoles in olroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Ko se je dekle obrnilo in ugledalo profesorja, je reklo:
»Glejte, profesorl« in pokazalo na mrtvo mater.
Profesor se je priklonil in se pokrižal, toda v istem hipu je počil frak po dolgem na drugi strani. To je izbilo sodu dno.
»Dovolj tega,« je dejal v napadu silne energije. »Vstani, punca in takoj in si obriši solze I«
Pod vtisom nerazložljive profesorjeve razdraženosti je Cezareja preplašena vstala in vprašala:
»Zakaj pa, profesor?« »Pravim ti, da najprej vstani. Moj Bog, jaz sem vsega tega siti«
Cezareja je vstala, ko pa je zopet zagledala mater na postelji, se je vrnila k njej in začela jokati znova.
»Nehajl« je zavpil nad njo profesor in jo potegnil proč. »Pametna bodi, pa poslušajl« In ji je vse natanko in do pike razložil in dokazal in zahteval, naj spravi ves svoj pogum skupaj in naj gre k poroki.
Cezareja je postala ogorčena, profesor pa jezen, ko se je branila in izjavila, da za vse na svetu ne gre k poroki ob smrti svoje matere.
»Že prav, že prav,« je rohnel profesor. »In sedaj — marš v svojo sobo in obleci mi najpreprostejšo obleko, kar jih imašl« Cezareja je vsa zmešana ubogala. Ko je prišla nazaj, jo je profesor zgrabil za roko in jo vlekel seboj. »Kam pa, profesor?«
»V cerkev, k poroki, prej pa še v mestno hišo po potrdila.«
»Kaj pa vendar mislite?« In je profesor porabil vso svojo zgovornost, jezo, vpliv in sugestijo, da je dekle prepričal, da se poroka mora vršiti. Takoj ali nikoli I Prepričal jo je, da je mati sama to hotela in da gotovo šc hoče, rotil jo je tudi zaradi sebe in svojega fraka. Obpano dekle se je z vsemi močmi upiralo, profesor pa ni popustil.
»Izgubljena si za vedno, če me takoj ne ubogaš? Rekla si boš, da si zgrešila pravi trenutek in kaj boš potem, sama in pri tujih ljudeh? Če se takoj ne odločiš, boš stara devica in boš dolžila svojo ubogo mater svoje nesreče! Ali ni uboga žena do smrti bila vesela tvoje možitve? In aH misliš, da si sedaj želi, naj bi šlo zaradi nje vse skupaj rakom žvižgat? Pogum, Cezarejal Takoj z menoj!«
Profesor je divjal doli v salon in zahteval ženina in priče in svate in jim držal dolgo pridigo. Trčil je na najhujši odpor tašče, kletve brata in javkanje stare device, pa se ni udal, nego rjul kakor bivol, mahal z rokami, da je naposled začutil, da ga frak prav nikjer več ne tišči.
Končno je bila mera polna in profesor se je vstopil na sredo sobe, si izpod plašča iztrgal desni rokav in ga treščil ob tla, kakor treščiš od sebe kačo, ki te je ugriznila. Nehote se je vse zasmejalo. »Svatba se bo vršila kljub temu, da je šel moj frak k vragul«
In se je spet začelo prerekanje in zmerjanje in javkanje, dokler ni vstopil ženin.
»Ne, ne, Andrej, ne!« mu je sorodstvo zavpilo nasproti.
Ženin je nekaj časa mrko gledal, čez pol ure pa se je udal, ko je izjavila nevesta, da hoče.
Tedaj je profesor začel grabiti za svatbo namenjeno cvetje in ga nositi v gprnje nadstropje v sobo pokojnicc in ga je nasipal okrog postelje. Nehote so mu vsi pomagali. Potem so ženin, nevesta pa priči odšli v mestni urad. Profesor je napravil to neumnost, da se je slekel in je prišlo na dan, da mu manjka desna roka, in da je Irak povsod ves preparan.
Nevesta je zardela. »Toda ... gospod profesor!« »Ah, seveda, ti ljubi Bog!« je profesor bliskoma zopet nataknil plašč.
Ko so po poroki prišli domov, jih je sprejel leden molk.
Profesor pa se je oddihnil. Poiskal jc nekje v kotu ves pohojen rokav, ga zavil v časopis in šel domov.
Spoznal jc po poti premišljujoč, da je bil pravzaprav samo preklicani frak vzrok poroke. Čc bi ga ne bil tako neizmerno tiščal, blamiral in ženiral, bi bil gotovo pustil svojim mehkim čuvstvom prosto pot in rezultat bi bil ta, da bi moral frak še enkrat trgati in plačevati, Cezareja, ljubljena Cezareja pa bi postala po njegovi krivdi stara devica. Tako pa ga je frak napravil besnega in energičnega in Bog je pomagal, da je bilo vse prav in dobro. Sedaj, je zaključil profesor svoje filozofiranje, bosta vesela ženin in nevesta, nevestina mati pa tudi, ko jo bosta dva srečneža pokopavala in ne le eden nesrečnik.
in drugi dan jc profesor radevolje plačal frak in ni godrnjal za ceno.

N4IEMA1E
Marijr. Hfltzel:
Prigode dveh Kitajčhov
Toda bodisi, da je plul jako hitro, bodisi da je izpremenil smer — nista ga več videla. Tudi »Hajduk« jima je izginil izpred oči.
Plavanje ju je silno utrudilo in to še tem bolj, ker nista imela nobenega upanja več, da dosežeta ladjo, tem manj pa še kopno. Popolnoma izčrpana sta se prepustila neizmerni vodni gladini, ki ju je mirno nosila.
Solnce je zahajalo. Lahen velrič se je začel poigravati z valovi, ki so dečka nalahno pozi-bavali. Vu-1'irlu in Vu-Paju je postalo to silno neprijetno. Mraz in glad sta ju mučila. Vu-Paja se je polaščala omedlevica; klonil je glavico v stran, zaprl oči in tako obvisel v rešilnem pasu. V smrtnem strahu jc gledal Vu-Pin svojega ubogega tovariša. Popustile so ga hipoma vse moči. Napel je svoje zadnje sile, da je svoj in tovarišev rešilni pas zvezal skupaj z vrvico daljnogleda, ki mu je visel okoli vratu. Potem ga ie obiela srloboka omedlevica.
6.
A morje je bilo usmiljeno; vrglo ju je na kopno. Vu-Pinu je postalo nenadoma tako prijetno toplo pri srcu. Ležal je nepremično in ni hotel odpreti oči. Domislil se je, kaj se je zgodilo ž njim in tovarišem. Pogledal je okrog sebe in hotel planiti kvišku, toda nekaj ga je zadrževalo. Vu-Paj je ležal nepremično — kakor mrtev poleg njega. Še vedno sta bila zvezana z vrvico skupaj. Vu-Pin jo je razvozljal in se potem skobacal iz rešilnega pasu. Pričel si je ogledovati kraj, kamor ju je vrglo morje. Obrežje — nasipina morskega peska, v daljavi palmov gaj.
Otipal se je. Bil je še ves moker, čeprav je stalo solnce že visoko in je močno pripekalo. Bog ve, kje sta prebila noč, v vodi ali že na suhem?
Kraj je bil videti popolnoma neobljuden. Vu-Pin ni mogel razločiti, kakšne sadeže nosijo palme. Mučila ga je silna lakota. Zdaj, ko jima je morje milostno prizaneslo, je bilo treba gledati, da ne pogineta gladu in žeje. S težavo je vstal in napravil par korakov, šlo je, čeprav so mu klecala kolena. Pripognil se je k Vu-Paju in ga skušal spraviti k zavesti. Toda sam popolnoma izmučen in slab, ni imel toliko moči, da bi pomagal tovarišu. Odločil se je, da si najprej ogleda palmov gozdiček, če bi tam dobil kaj užitnega zase in Vu-Paja. Odšel je počasi na pot.
V svoje velikansko veselje je spoznal, da eo to kokosove palme. Iskal je po tleh, če bi našel kak zrel, odpadel oreh. Da bi splezal po deblu, za to je bil še preslab. Tedaj je odjeknil v grobno tišino strahovit krik in — cof! se je skotalil po tleh velik oreh.
Vu-Pin se je od groze sesedel in preden je mogel pomisliti, kdo je tako strašno zakričal, se je še silneje ponovilo besno tuljenje. Vmes se je culo satansko zlobno rezanje in neprestano padanje kokosovih orehov po tleh.
Vu-Pin je pograbil oreh, ki se mu je skotalil pred noge in začel bežati. Strah mu je podvojil moči in težko hropeč ter kričeč od groze se je sesedel, nedaleč od Vu-Paja v pesek.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
JoŠkovo opravičilo.
Učitelj: »Kaj je vendar to, Jožek, da nič ne napreduješ? V tvojih letih sem znal jaz že
gladko citati.«
Jožek: -..Ste pa Ze imeli boljšega učitelja,
kot ga imam jaz!«
Nehote zadel.
Učitelj: »No. Francek, ali mi veš povedati, katere tri besede učenci najbolj pogosto rabijo?«
Francek: »Jaz ne vem.«
Učitelj: »Da, da — prav te tli besede!,:
Mirko Kunčič:
Povodni mož Primo jkokoš in Mihec Kašopihec
i.
Je živel — ni dolgo tega— v skrivnostni g.. Blejskega j.. povodni mož, ki je imel kaj čudno i.. Primojkokoš. Pa zakaj — se boste vsevprek čudili — pa zakaj je imel tako čudno in neumno ime? Pa zato — vam odgovarjam — pa zato ga je imel, ker lepšega imena grdun ni zaslužil in ga ni. Pa zakaj ga ni zaslužil in ga ni? Pa zato ga ni za služil in ga ni — ker ga ni! pa zakaj... Eh, kaj — poslušajte rajši, ronipompom, da vse po vrsti vam povem!
Torej: je živel — in tako dalje... Kadar so izza sivega očali a Triglava prihrumeli tam odnekod iz Italije črni hudourni o., na našo stran in kakor ogromno mrtvaško zagrinjalo obviseli nad prelepim biserom z., slovenske —- Blejskm jezerom, se je povodni mož Primojkokoš zbudil iz krvoločnih svojih sanj na dnu. Strupeno je zazdehal, raztegnil na široko svoje ostudne t.. in splaval proti vrhu. Grozeče je pomolil kosmato g., iz v., in jel kakor za stavo besno tuliti z botrom v.. preko razburkanega in mrko penečega se j.. Tulil je ljuto in pošastno kakor stekel .., in to, da boste vedeli, moji dragi, v pristnem ljubljanskem narečju:
»Hou-hou-, hou-hou, primojkokoš — vse zbou, vse zbouk
Ljudje na obrežju jezera so se v svojih vilah in vilicah, hišah in hišicah v nemi g., križali, plašno strmeli skozi o.. in bridko šepetali:
»O, križana gora, že spet razsaja in tuli svoj strašni primojkokoš — ljudi gospod povodni mož!«
Tako, vidite, o.., tako se je povodnega moža prijelo to čudno in neumno ime — ime Primojkokoš.
V revni b .. tik jezera pa je živel s svojo i sivolaso m.. pobič, ki mu je bilo ime Mihec. Ljudje so njegovemu lepemu imenu dodali še šaljiv priimek — Kašopihec. Pa zakaj — boste vsevprek izpraševali — pa zakaj so to storili? Pa zato... eh, počakajte, počakajte, saj ne gori v..!
Torej: je živel — in tako dalje ...
Kadar je Mihčeva mama jela z ogromnimi lesenimi v.. mešali uborno kosilce na ognjišču in ni bilo v vsem vesoljnem loncu drugega kot kupček koruznih ž.., je Mihec napravil ljuto užaljen o .. in milo, premilo zaplakal:
»Nak, koruznih žgancev pa že ne bom! Zakaj mi pa mlečne k.. nisi skuhala, veee, veee?!«
In je bil p ... tistega dne ves nesrečen in obupan. Klavrno in brez miru je kolovratil po Bledu in ni vedel, kaj naj bi od ljute ž.. počel. Ves svet se mu je zdel puščoben in grd, o, tako puščoben in grd, da bi mu k bridkemu slovesu najrajši hrbet pokazal, če bi se dalo to na kakšen način sloriti. A se ni dalo in se ni. Naj je Mihec kakorkoli obračal hrbet — vedno mu je bil ta grdi svet pred nosom ...
Kadar pa je Mihčeva mama skuhala za l k.. ali v.. sladko mlečno kašo — oj, takrat so se pred Mihcem odprla deveta nebesa. »Živijo mlečna kaša, juhuhuk je navdušeno zu-vriskal in sladko ganotje se mu je razlilo po obrazu. O.. pa so se mu zasmejale v tako blaženi sreči, kakor da ga je bil sam k.. Trata-rata iz dežele bajne povabil na slavnostno pojedino. Ljubeče kakor dragocen zaklad je pri-žel s.. s sladko mlečno vsebino na srce in ja-drno odhlačal čez p.. Sedel je v mehko t.. na obrežju jezera, napel 1.. v dve mogočni bunki in začel na moč slovesno in veličastno pihati v skledico. Zakaj vedeti morate, dragi moji, da Mihec ni bil prijatelj vroče mlečne kaše, nego je bil prijatelj takšne, ki je bila že ohlajena.
Vidite, tako strašno rad je imel Mihec sladko mlečno kašo. In radi te njegove lepe lastnosti so mu ljudje dodali burkasti priimek Kašopihec, radi te!
3.
Ko je nekega dne Mihec Kašopihec spel sedel ob sinjem Blejskem jezeru in slovesno hladil svojo ljubo čorbico v naročju, se je nenadoma kakor blisk — hopla! stegnila iz jezera ogromna kosmata t.. povodnega moža ter mu tebi nič meni nič ugrabila skledico izpred nosa. Mihec kašopihec je liki ž.. izbulil oči nad to nečuveno predrznostjo. Od presenečenja par s.. sploh ni mogel spraviti glasu iz sebe. Potem pn, hu, potem — je zagnal takšen grozansk vrišč iit trušč, kakor da ga kdo živega iz k .. dere ...
Tek, tek, tek! so jeli ljudje od vseh strani prestrašeno copotali skupaj in se zbegano motoviliti okoli ljuto vekajočega in tulečega Mihca. Ves vesoljni Bled je bil na n..
»Križana gora, kaj pa se je zgodilo lako strašnega?« so vsevprek zpraševali.
»Trije so v našem morju (»morju: — hm!) utonili!« je mahoma vedel nekdo povedati.
»Pet jih je bilo, pet — sem jih videl nn lastne oči!« ga je prekričal visok, koščen oča-nec — in je sam sebi verjel.
»Križana gora, kakšna nesreča!« so ženice v svoji zmedenosti jele obupno viti roke
in javkati. »Ohjej, ohjej, če ni bil tudi naš med njimi...!?«
»Možje in žene, zapik! Pomirite se! je z grobno svečanim glasom zagrmel v vesoljno tarnanje župan Brbljan in s strogo uradnim glasom modro predlagal: »Veste kaj? Dajmo, preštejmo se, če smo vsi!«
In je vrli mož res kar koj jel šteti svoje mile rojake. Po dveh debelih u .. je s slovesno znojnim o., ugotovil: »Odpik! Vsi smo na mestu!« Nobenega — od najmlajšega kričača v materinem naročju, do najstarejšega očanca z bergljami ni manjkalo.
»Živijo, če smo res vsi!« je divjeradoetno zaorilo iz grl navdušenih Rlejčanov. Globoko ganjeni so se jeli drug drugemu metati v objem...
Mihec Kašopihec pa se je neusmiljeno vekal in drl dalje ter se ni zmenil za nikogar. Kakor milijonarju, kateremu je vse neizmerno bogastvo požrlo nenasitno žrelo morja — mu je bilo pri srcu ...
4.
Mihec Kašopihec je sklenil, da se bo grozovito maščeval nad nevljudnim in požrešnim povodnim možem Primojkokošom. In je bilo
to njegovo 111--res takšno, da ga enakega
ne pozna vsa vesoljna pravljična zgodovina.
Torej poslušajte!
Naslednjega dne je Mihčeva mama spet skuhala sladko mlečno kašo. Mihec pa topot ni navdušeno zavriskal »živijo« iii »juhuhu«, niti ni sedel z mlečno kašo v travo, niti ui jel slovesno in veličastno pihati vanjo, nego je molče vzel skledico v roke in s skrivnostnim obrazom odštorkljal z njo v klet. Ko je prištorkljal nazaj iz kleti, je njegov obraz žarel v ognju silne samozavesti.
»Na boj, junaška kri!« je iz polnega grla zapel in se skobacal v č--, ki je bil pripet k bregu. Položil je skledico z mlečno kašo na dno čolna in hrabro prijel za vesla. Pljusk — čof! je reklo in čoln je po polžje bliskovito zdrsel preko nežno nakodranih valčkov blejskega »m — —«.
Sredi jezera je Mihec Kašopihec odložil vesla, dvignil skledico s tal in na moč slovesno zatulil:
»Hej, hej, velespoštovani gospod povodni mož Primojkokoš, še eno skledico mlečne kaše sem varil prinesel! Izvolite prirohneti in jo požreti!«
In res! Kakor da bi bil kdo s k — — ustrelil, je nekaj zamolklo zagrgralo in zaren-čalo. Povodni mož Primojkokoš je pokukal iz v--. Divje je premetaval zelene oči v očesnih duplinah iu krvoločno škrtal z volčjimi
Z visoko povzdignjenim g — — so Po žgančev oča izpregovorili:
»Mihec Kašopihec — hvala ti! Mi smo Po-žgančev oča in smo bili zakleti v povodnega moža. Tvoja prevejanost in ljubezen do mlečne kaše nas je rešila strašne pokore, ki smo jo morali delati na dnu jezera za svoj davni greh. Čast in slava ti, o pobič, zu ta veliki čin! Z zlatimi črkami bo blestelo tvoje ime v zgodovini hrubrih rešiteljev, zakuj vedi: mi smo sluven mož! Živijo!
»Živijo slumnnt mož!« je s tako vihur-nim nuvdušenjem pritrdil Mihec Kušopihec. da se jo stresel v linah cerkvenegu stolpa
nu Blejskem otoku zvonec---in storije
je konec.
Halo, otroci!
V zgornji pravljici je izpuščenih neka) samostalnikov. Označeni so samo s prvo začetno črko in dvema pomišljajima. Vzemite kos papirja ter napišite nanj po vrsti vse pogrešane besede. Torej pomnite: napišite na papir samo izpuščene besede; cele pravljice ni treba prepisati! Za one, ki boilo iz-tuhtali in pravilno napisali vse izpuščene samostalnike, je določena krasna nagrada. Nagrajenca bo določil žreb.
Rešitve pošljite najkasneje do petka, t. j. 3. oktobra, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Rešitev ugank
1.	Ali je res, da ni še nikoli, kar svet stoji, dva dni skupuj deževalo? — (Res, ker je noč vmes.)
2.	Koliko je na svelu otrok, ki nikoli svoje mame ne ujezijo? — (Vsuk otrok kdaj svojo mamo ujezi.)
3.	Kateri najbolj znani vam striček nima brnde? — (Brado ima vsuk Človek — seve, ne ščetinaste, nego navndno — zato tudi noben striček ni brez nje!)
4.	Kateri človek ne vidi več, ne sliši več, ne misli, ne govori in se ne gane in se ne bo ganil do konca dui? — (Mrtev človek.)
5.	Vsuk dan iu vsak večer zapoje kakor kukavica po vsej naši domovini — in vendnr ni kukavica. Kdo je ta čudna ptica? — (Rndio-kukavica.)
6.	Kakšen je volk tedaj, ko mu ne diši nobeno meso več? — (Mrtev ali pa nagačen.)
7.	Koliko je na svetu muh, ki glasno kn-kor Požgančev oča kihajo in kašljajo? — (Nič. Samo pomislite, kakšen grozovit hrup bi na svetu nastal, če bi vse muhe na glas kihule in kašljale!)
8.	V Ljubljani živi pajek, ki ne zna plesti mreže in ne mara mušje krvi, nego nadvse rad ocvrte piške in ajdove žgance je ter spretno stare čevlje krpati zna. Kdo je to? — (Čevljar, ki se piše Pujek.)
9.	Kdo od vus, otroci, bi n a j r u j š i dobil od Kotičkovegu strička v dar lepega lednega konjička? — (Vsi bi ga radi dobili!),,,
«
Vse uganke sta pravilno rešili samo dvo punčki in sicer: Cilka Legat, učenka II. oddelka v Naklem in pa Anica Stanovnik, učenka IV. razr. v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani.
Za nagrado izžrebana je bila Anica S t a • novink. Dobi pruvljico »Najdenček Jokec«
»Hardun, pobič, ali se misliš iz mene norčevati? Vse zbou, primojkokoš!«
»Še malo ne!« ga je vljudno zavrnil Mihec Kašopihec iii mu ročno pomolil skledico z mlečno kašo pod ogromno nosno kumaro. »Je močno sladka — mm!«
Nu mah je bil povodni mož Primojkokoš od nebeškegu vonja mlečne kaše ves omamljen. Prijetno presenečen nad Mihčevo gostoljubnostjo se je sladko zarežnl, pograbil kašo, zazijal — in jo, kot bi trenil, s skledo vred požrl...
Takrut pa, hojej! — se je jel Mihec Kušopihec tako škodoželjno in zmagosluvno gro-iiotati ter tolči ob kolena, da je bilo grdo.
»I, lej ga, kaj pa je? Ali si znorel, kali?« je ostrmel povodni mož.
»Hohoho,« se je Mihec Kušopihec prešerno grohotal dalje in kričul kukor jesihur, >hohoho, ali sem te, grdoba tatinska, ali sem te?! Poslušaj, požeruh: v mlečni kaši so bile tri mrtve miške iu trije tolsti ščurki — dober tek!«
»Fej in fuj!« je povodni mož Primojkokoš bridko pljunil iz sebe in zarjovel kakor milijon lačnih pošasti.
V tistem hipu pa se je zgodilo nekaj od sile čudnegu in nennvadnegn.
Bi človek mogel komuj do tri šteti in — bums! je povodni mož brez s — — izginil. V čolnu poleg Mihcu je stal dedec z dolgo ču-stitljivo hrudo, in ni bil ta'dedec nihče drugi kot — Požgančev o--.
Zdaj je bila vrsta nu Mihcu, da je debelo gledal.
»I, kako pa vi sem pridete, mož?« je do groze zavzet zajccljal.
94.
Drugi Kotičkov striček!
Gotovo misliš, drugi striček, du nu Bohinjski Beli samo krave in teleta pusemo, a to ni res. Ali veš, kje je našu vus? Ti povem, da je tam, kjer so na eni strani skale, na drugi strani pa teče reka Bohinjka. Pa ko bi Ti vedel, kako smo tu deklice vesele. Vedno pre-pevnmo lepe pesmice, ki nus jih nauči stric Mihu.
Vsako nedeljo pa sanjurimo tudi o Tebi, slriček, ko čitumo pri botru Tvoje ljubke odgovore v »Slovencu«. Če me uslišiš, dragi striček, in ludi meni kaj lepegu poveš, Ti za plu-čilo kar vnaprej pošljem dve trobentici in poskrbela bom, da bo Tvoje ime zuslovelo pc vseh nnših lepih planinah.
Srčkan pozdruvček od
Ivane Zupančič, učenke II. ruzr. nu Boh. Beli.
Odgovor:
Draga Ivunku!
O, vem, vem, du na Bohinjski Beli ne pa-sete samo kruv in telet, vem, vem — du pasele tudi koze iu gosi! Pa se tegu ni treba prav nič srumovuti, nego ste še lahko ponosni na to. Vsuk ne zna in ne more kruv in telet pasti — posebno mi v beli Ljubljani ne. Mi znamo kvečjemu lenobo pasti; le Požgančev oča znajo pasti tudi oči (posebno takole proti koncu meseca) — po slastnih dobrotah, ki so ruzstuv-ljene v izložbi delikutesnih trgovin. >Mm!« cmoku jo z jezikom in pusejo, pusejo oči, dokler se ne nusitijo — numreč oči, ne Požgančev oča! Je res hudo, če je želodček poln slad kih želju — žep pa prazen
Stric Mihn moru biti sila učen tič, ko toliko pesmic zna in ve. Ali zna tudi ono, ki se tukole znčne:
»Striček Miha kušo piha,
piha, piha — hopsasa!«
Na tem, da bi moje velesluvno ime zaslovelo tudi po naših lepih planinah — pu četudi le med kravicami, telički in zajčki — mi je mnogo ležeče, zato sem Ti toliko lepega povedal in Ti kar koj željo izpolnil...
Torej pozdravljena!
Kotičkov striček.
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Oregenjunsk« univorta i A »tikam,. ki ho v kratkem dovršena in novem Ur; meseca blagoslovljena
K stoletnici železnice
Tr m«w jr obhajala Anglija in z njo ves kulturni svet stoletnico prve želoznice. Prav w pn v jo misel o trattnicah za prevoz blaga v posebnih vagonih starejša: izvir« ir 18. stoletja Ko pričeli na Angleškem kopati premog. jp nastalo tudi vprašanje o cenejšem in lažjem prevora. beta 1801. so zgradila \ grofiji Surrev prvo železnico, toda namesto lokomotive so vlekli vagone kar konji. Prvi parni stroj je zgradil malo pozneje, leta iSilS.. Tra-vostin \ Kornvvallisu. a premikal so je brej tračnir po navadni cesti in se ni obnese! radi svoje velike teže.. Prva prava že.leanica. čijo stoletnico sedaj obhajamo. je stekla 15. sept. 1880 na p~oc; liiverpool-Manchester. Samo 46 kn. dr>lgo progo so pričeli graditi že leta .826. Inzene.ri s. imeli velike težkoče s predori in močvir.u. Pri natečaju za str. je ie s.ma-gals George Stephensonova >Raketa<-. ki zdaj počn-a v Kvidonskem Kensingtonskem muzeju. Pri slavnostni otvoritvi je bil navzoč tudi angleška narodr.. junak vojvoda Vellingtonski. Nad pol mil,; .".na gledalcev vzdolž: vse proge je ploskalo čudovito naglemu«, vlaku, ki je prevozil celih 30 km na uro. Med potjo se je »Raketa* ustavila, da bi se nanovo preskrbeli; z vodo. in ob tej prilik: se je zgixiila \ zgodovin; železnic prva nesreča. Skupina čast-njb gostov je stopila iz vagona, da bi si ogledala tračnice. Medtem se je lokomotiva nenadoma pomaknila naprej ter povozila liver- . poolskega državnega poslanca \Villiama llas-kinsona. Ta smrtna noreča je napravila porazen vtis. Vojvoda NVellingtonski je celo zahteval. naj se nevarni stroj takoj vrne nazaj v l.iverpool. Reditelji so ga le z veliko težavo pregovorili, da je smel vlak nadaljevati vožnjo do koiva. Prestrašili so ga samo z ljudskim uporom, ki bi lahko izbruhnil v Manche-stru. če hi težko pričakovani vlak izostal. Takrat je vozil vlak iz Liverpoola v Manchester dve uri in pol ter je stala vožnja 7 šilingov. Ze prvi teden je prevozil vlak 6104 potnike, kar je vrglo 2034 funtov šterlingov. S 1. oktobrom so poskusili prevažati tudi živino. K zadnjemu vozu so priklopih platformo s štirimi osli. Sodobnik poroča, da so se osli med vožnjo obnašali bolj mimo in dostojno kakor njih razumni sopotniki.
Za ljudi je pomenila železnica od kraja prej senzacijo kakor prometno sredstvo. Kakor vedno v človeški zgodovini je naletel novi koristni izum na veliko nezaupanje in zaničevanje tudi med številnimi izobraženci, da ne govorimo o neuki množici. Leta 1835. so sklenili zvezati I/ind on s pristaniščem Woo-lichetn po novi železnici ter določili brzino do 36 km na uro. Takrat je pisal vodilni časopis >Quarterly Rewiew<: > Ljudje se bodo nekaj časa navduševali za parne stroje, n se bodo nnnoslod žalostno i/treznili. ("v žo kdo
hoče na prismojen način končati svoje življenje. naj zajaše kar Oongregovo raketo ^znani izdelovalec umetnoga ognja), namesto da bi ga zaupal Ivosno naglemu vlaku. Stavimo vse, kar hočete, da bo mati Temza slavnostno zmagala v tekmi z novo železnico.«	£e
mnogo pozneje so zbirali zvesti podaniki podpise pod protestno izjavo, katero so poslali kraljici \ ikteriji in jo prosili, naj ne zaupa svojega dragocenega življenja peklenskemu izumu. Vso se ponavlja. Ko so je pričel princ vvaleški. sedanji angleški prestolonaslednik, zanimati za letalstvo, so prinašali prod leti angleški listi enake proteste proti zračnemu prometu
80.000 gramofonskih piošč zgorelo
V sredo dopoldne je v nekem gramofonskem podjetju izbruhnil velik požar. Ogenj je nastal v kleti, ki s;^ jo uporabljali kot skladišče. Nameščenci tvrdke so snažili pisalni stroj, pri čemer s.1 rabili tudi špiritov plamen. Nenadoma pa je eksplodirala poleg stoječa steklenica bencina in takoj je bilo vse v plamenih. Ogenj se je širil z bliskovito naglico in je našel sv oj plen v ogromnih skladih gramofonskih plošč in aparatov. Po dosedanjih ugotovitvah je zgorelo 80.000 plošč- Lokaliii-ranje požara je bilo silno otožkočono radi silnega dima. ki je napolnjeval vse prostore. Gasilci kljub maskam niso mogli prodreti do ognjišča požara in so se omejili samo na omejitev požara. Sosedna poslopja, posebno neka knjigarna, so silno trpela radi hude vročino in gostega dima. Šele v popoldanskih urah se je posrečilo gasilcem pogasili požar, pn so morali poprej vse spodnje prostore popolnoma napolniti z votlo, da so prišli podivjanemu elementu do tal. Potem so morali gasilci še vso vodo iz spodnjih prostorov spraviti ven. kar je bilo silno naporno. Veliko število gasilcev so je zastrupilo s plinom, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Igralna šola v banki
Neka budimpeštanska banka, ki so jo pred leti smatrali za eno največjih, se že več časa bori z velikimi težkočami. Število uradnikov so postopoma znižali od 150 na 15, pred kratkim sta bila celo odpuščena generalni ravnatelj in načelnik borznega oddelka. Končno so prišli delničarji banke na izvirno idejo, kako bi režijo banke znižali na najmanjšo mero. Sejno dvorano banke in nekaj ravnn-teljevih prostorov so oddali neki igralni šoli, ki s svojim poslom zelo dobro uspeva. Pravijo, ila v palači že dolgo ni bilo tako živo, kakor je sedaj.
Sej sm vodla, de u ta vel k vagon j • ISj^r^^J/^	u streh, če se um
Jčf	jeet onkal uglasila
Wf u.	in puvedala soja
tSmajnenga. Ud »lah Al' J plati sa me začel FJmL	Si»tat in m
naprej metat, kua se met pisalele štn lem, če nisjn pr Pen-klube. Pranja, de naj se raj ku-hunee držim in se pvumnjam. de um bulš kuhala, de na u moj mož nsak dan hI dol jemau. Tu jh je use ti ust 1 nakajfu, ke ma že douh pika name. Za kua ma la pik.i name, um pa ie pr en prlož-nast puvedala, če na u dau gumba. Kar Ikula se že na jveslim u nč devat. Ta kulufoklar nej raj sam nase gleda. mene naj pn jvesti pr gmah, če ne mu nm drgač ura navila.
Ta nar bi se m frimaga. ke prauja, do moj mož 7Jivle koši e dol jemle. A tii tu Škandal? Men kej Inega naprej metat, ke sni bla več kot tri mesce zn la prva kuharca pr Kulourataril
Sevele dedci dol jemleja. Tu je ie res. Am-jvak ne zavlc košte. Krokajne, pa Ust salmne.nsk dalmatinc, ke ga ilampaja, list jh dol nese. Zatu s.i jvi začel tku šroke hlače nost, de se jm na vidja liste kumerne kumjiel. ?.orvske jh še preveč reklama, zatu pa 7,a usak.i reč tku nus vihaja. Tku je, pn nč drgač.
Gnati je zadnč zavle tiste figo kar nreru. Pu-sehn tu ga gifla. ke liisni juivedala kašna figa je on pnouzapron. Cen dan je kar guluglau ukroti pn m os I letu in pihu ket gad. .lest sin mislela, de je u soj furi kluhuk zgubil, al pa, do mu ga je kasna kelnnrca pufotala. ke ji ni cehe plaču.
Prou za gvišn sm mislela, de je tku. Ke sm pa u Časupise brala, de je uknl dohtarju letu in jm ježek kazu, sni pa prec. vedla kam ps taca muli.
Figa mu je rujila pu glau in zavle te boge figo mu je tou spran t na gauge. Pa me na bo. Dokler u tku urukan, de na u vedu pr kašneh dohtnrjeh so pravica iše, me ie na bo. Sm čist brez skrbi, .lest se le čndm. de la himbo ni še h šinlari letu pravice iskat. Naumen je zadosl.
Vite, tak sa moški Res, 7-adn čas je ie, de me na mige slopma in nsa pulitika, notrajna in zu-n a j 11 a. u roke primerna. Le puglejte, kuku se prec puzna. ke sm jest zadnč ježek stegnila in se za naše pravice putegnila. Prec sma neki dusegle. Na ta druli driaun gimnazi sa prec sprevidi, de se
>Veste, moj mož zbira metulje.c »Znboga, od česa pa živi pozimi'.'
Arkadij Averčenko:
Rdeča pesem...
Dostojanstveno in svečano je prekoračil prag uredništva in si |e komai pustil seči v roko: »Vi ste gotovo žc prečitali moio edinstveno klasično pesem ?«
»Kalero? Tekom prošlega tedna sem prebral nič manj kot 644 pesmi.«
»In niste spoznali moje pesmi? Pa moiega stila in moie retorike?«
Naj me vrag odnese, čc sem sploh opazil kak stil, in sem mu kar odkrito povedal: »Ne!«
»Bila je to rdeča pesem gospod urednik, rdeča pesem na rdečem papirju. Na krasnem rdečem japonskem papirju-«
»Žalibog, toda ne morem sc spomniti, da sem sploh videl kako rdečo pesem na rdečem japonskem papirju.«
»Vi ste jo gotovo sprejeli za tisk? To je popolnoma razumljivo.«
»Popolnoma razumljivo, da sem lo odbil . . .«
»Kaj, vi ste odbili mojo rdečo pesem na rdečem papirju . . .«
»Oprostite, dragi pesnik, toda jaz nimam časa . . . Glavni urednik čaka name «
»Ali hočete, da vam jo recitiram?«
In žc jc začel:
»Rdeči lasje, rdeča ustna, Rdeča vroča kri, Rdeči lasje in rdeč poljub Rdeče ljubezni naskok* Rdeča . . .«
nam krivica gudi in «a iz ta pruga klasa use pobe dam zapodi, ke na se Ili u Bula 7«|<ieat. Sam punce aa sprejel. Dmh let uja pa pu u«h Mah tku naredi, če »e uma vornk držale in ne proh odnehale, de uma prodrle.
Tku je tud prou. A mialto rott, de nima mo ionsko zmeram sam duma hlače minile? Nluvkt not Dedni nej žoga broaja, bokaaja in so dauja mel sabn, kulkr čja Tu je zajne, Zn kašn rc*n del tku nisa več. Use la druli uma io me ujvraule, pa bulš upraule, kokr g« ZAlej delci upraulajn.
Ene par se nas je žo skp 7<brnl in sma »kufe-kranc.U ustnnoule. Usak iiniii se j>u dvakat skp zbe-rema, jva se pumenma, ki u Ireha In nnr p rob zgrabi, de u kaj 7,nlogl Mene aa zvullle zn tajnea, ke mam la liarbulš ježek. Klubnuaovn Metka je pa predsednra, ke ma tn naiveč. |>u<l jvnucam, de iohka kufe plačuje. Alkohol em.i čist vn »kluč.l, kar je tud prou, ke glih nlkuhol je dedce tku zmeSu, de na veja več, n sa mandle. nI t>nl>ea in use nnn>be nnrdeja, kar u roke primeja. Me ptjoma pr našli sejah sam kufe. l,e če kera glih jm trebuh šiplo, ji duvNilma en štamperl ali dva brinučkn Tu an |»n sam nnhtere. de jh rnd pu trebuh Sipi o. Kndomn pa iihr. 7atu In,I kadema ket 1>irki, de nam na u mogu kdu naprej metnt, de nč driava ne atremn Sam iblanska cigarfnbrka je velik več dubička vn izka7aln, udknr ja Ind me ionske pudjHvrnma. Tu je tud prou. Cv me ionske )>ugervama. de naj gre driavn nam na rokn, morama tu me neki zajna strit. Druzgn dnuka tku nn plačujemn
General t rilniri (X), novi predsednik Argentine, se pelje med navdušenimi ovacijami nko/.i Hue-mws A i ros, jmtem ko se mu je posrečilo vreči bivšeg« prctscinikn lrigoyena Poleg njesa sedi nie
gov glavni sodelavec podpolkovnik Molina.
• Dovolj mi jc lega rdcčila. Dejal sem te, da jc pesem odbila.«
»Torej, nn svidenje, ignorant! Toda vedite; Oaveta je sladkal«	,
Nadaljeval sem svoje delo. Ko sem listaj po rokonisih, mi je nenodoma prišel v roke nek papir. Rdeč japonski pnpirl M ar S, v koši
Končal »cm svoi podlistek in Sel z rokopisom h Klavnemu uredniku. Bil na je ravno takrat pri njem lastnik našega Hita, ki je hotel videti, kaj sem napisal. Hitro scJcm v iep in potegnem... rdeči japonski papir s proklelimi rdečimi stihi. Srdito sem ga vrgel po tleh, toda lastnik našega lista zelo ccni moje stvari, ga |c že jjobrnl in držal v roki: »Saj lo je izvrstno, božanska pesem! Ta mora v svečano izdajo!*
.laz pn »tm kriknil: »To nc bo nikoli no!« In raztrgal sam rdeči papir v tisoč Ves ibit in utrujen sem se
sem "hotel plačati kočijnJa, sem mesto bankovca privlekel iz žepa rdeč, zložen papir Razvijem ga in začnem brati: »Rdeča noč, rdeča ustna...«
>Ali r.na,š plavati?<
Vraga, ali žc nc bo konec! Divje sem zmečkal in ga vrgel po tleh. Na stopnicah mc je čakala služkinja in mi stisnila v roke papir: »Našla sem pesem milostljivcga gopsoda. Krasna jel« In je začela:
»Rdeča neooč, rdeča usattnnaa, »rddecččaa vrrooččaa kkrrii .. .«
»Tiho, ali pa zginile ir službel«
Planil sem v sobo. Žena ic bila vsa v skrbeh »Kaj pa ti jc vendar?«
»Rdeča noč, rdeča ustna ...«
Na vratih sc jc začul zvoncc. Čez nekaj časa vstopi sluga in mi žc od daleč moli neki li st: »Neka lepa mlada dama pošilia ta list gospodu uredniku«
Moja žena se jc vrgla na list kakor jastreb: »Tako? Ljubavno pismo toTcj. Žc davno sem slutila!«
In žc jc začela:
»Rdeča noč, rdeča ustna. Rdeča vroča kii .. .«
S ponižno sklcn eninii rokami sem jo prosil: »Za božjo volio, nehaj vendar, siccT znorim! Nehajl«
Zbežal sem ven. Komaj sem napravil neka, korakov, sem začutil tu o roko, ki mi je nekaj tlačila v žep. Krepka zaušnica in rešen sem bil zločinca. V parku sem srečal sinčka z dojiljo.
»Ata, ata,« mi je ie od daleč klical, »Lepo pesem co!«
»Ldeca noc, Ideca usta, Ldcca, vloc,i kli ...«
Žena mc ic čakala žc na pragu.
»Tu je bil neki gospod. Pravi, pravcati lite-rat, malo bolišj, kakor ti. Prinesel je pesem in la mora biti objavljena v svečani številki lista, razumeš.«
Ni mi treba govoriti, kakšna pesem je bila to. Povem šc to, da sem naletel nanio aajmain; še desetkrat tistega dne Na nočni omari, v škatlja za cigare, v postelji, povsod so ležali ti presneti rdeči papirji. Ko sem sc drugo jutro obuval, sem iz vsakega čevlia potegnil rdeč japonski papir.
Lastniku lista sem napisal pismo, v katerem sem ga prosil, nai me razreši časnikarskega poklica. Da nisem dorasel naporom časnikarskega poklica. Seveda sem moTal pismo še enkrat pre-
fiisati, ker sem ga napisal na drugo stran rdečega ista ...
V svečani številki lista so objavili vest, da zapuščam uredništvo in »kot j>oslednji jrrispevek nc samo gcnijalnega felitonista, ampak tudi lirika A. A.« so objavili rdečo pesem ...
Rdečo pesem na rdečem japonskem papirju so gotovo našli na moji uredniški pisalni mizi.
Pepeta je povozil avtomobil. Čez dolgo časa je dobil 10.000 Din odškodnine. Njegov odvetnik mu je izročil 2000 Din z besedami: »Tako, to dobite po odbitku mojih stroškov. Ste li zadovoljni?< j-Samo to bi rad vedel, gospod doktor, koga je j>ovozil avtomobil — vas ali mene?«
Dobri prijatelji. Ker mož mlade soproge zvečer ni prišel domov, je brzojavila pelorici njegovih prijateljev: »Mirko ni prišel domov. Zelo se bojim._ Ali morda prenočuje pri va6?<
Kmalu nato se je mož vrnil in jx>jasnil svoji ženici, kje se je zamudil. Še ko je govoril, je vstopila služkinja in izročila pet brzojavk, ki so se vse glasile: »Mirko bo prenoči) pri meni.<
Uzmovič je v kavarni »sunil« dežnik. 'Se je li dobro posrečilo?-- zašepeia njim neki gospod.
»Pstl Bodite tiho!« mu odvrne uzmovič >Zelo rad, čc mi na i Dre i vrnete inoi dežnik.*
IZ MODERNE TEHNIKE
Premog in gorenje v splošnem
Inir AIiačIč
V«« mnogo rabljen« trdna kuriva so rastlinskega izvora šotn, premogi, hrikote, Ui so narejene i/, sftvonih premogovlh zd robov iri prahu in
z velikimi pritiski včasih s pomočjo lepil (umetnega asfalta), predane v primerne oblike, koks (glej kasneje), lesno oglje, elc.
Premog je iiimlal iz rastlin (dreves), ki so rasIIa prod davnimi časi. Ob priliki potresov, pro-ptav in »ličnih katastrof no jih »emeljgke plasti ■zasule in ločile od /raka. Tu so začele rastline (rohneli - ogljeneli na uličen način, kakor ga opažamo danes pri šoli, nekaki vmesni sn.ivi med svežimi rastlinami (lesom) in rjavim premogom, nastali po Irohnenju mahov in sličnlh močvirnatih rastlin. To trohnenjo obstoja v tem, dn so poveča v zaattli, ori zraka ločeni rastllhi množina one snovi, ki je v vseh Živili bitjih in da pri zgorevanju največ toplote, to jp. dn se ji zveča osebnost ogljiku Istočasno Ji odhlnpevn vod« in nekateri plini (ki sn večinoma kislkovo spojine). Proces ■/.ogljonenjfi p« ni končan niti pri najstarejših pre moglh. temveč Irnjn Še vedno dnlje, kar dokazujejo eksplnzile v rudnikih, kar povzroča skoraj vodno sežig nuno leh pri Irohnenju nasialih ort-hlupevajočth plinov (Iroskavica). Manjkanje teh pfehlapollh plinov so dobro opaža pri primerjanj« produktov suho destilacije premogov in lesa. V prvem slučaju dobivamo snovi, ki so v slavnem omike ali vsaj «>nrodne onim, ki jih dobivamo lz mineralnih olj, ! i so tudi produkt trohnonj« živih (organskih) snovi »> pn destiliramo les, dobimo popolnoma drugo spojine v katerih so omenjeni plini kemično vezani (v glavnem kisik), tako n pr. lrssni ofet, lesni nlknhol, aceton itd.
čim bolj strohnel, zogljenel, okamenel je premog, :. j. čim starejši je, lom boljši je V kateri stopnji trohnenia se nnbnj« ranil I na vidiš žo 118 oko po barvi lu pn lom, koliko |e ie vtrtnn lesna tkanino (strukturni. Svetli sveži les Po starosti svetlo- do temno rjava *ota; včasih ločiš v njej še posnme?no bilko, v staroiših ie pa »nov skozi enakomerna Uinvi premog s česio jasno lesno strukturo tn kamnoni črni premog, do končnih produktov trohnenia — antracita in kristaliničnega grafita pri tem irohnenju se p.islopnm« veča osebnost ogljika, po katerem cenimo snov (ne vedno, dol p /noje!). Tnko Ima suh los 50% ogljika, suha šota r«) -(V)%, rujavj premog 60—709», črni premog 7T>- 90"„, antracit 9n ~f)5%, in grafit je 10!)/,,. čist ogljik. Kor jc ogljik ona snov v premogu, Ui da največ toplote, izražamo večinoma pre-mnteoro vrednost ne po ogljikovih procentih, temveč po pr> litem povzročeni toplotni vrednosti premoga. Tako - 'im da 1 kg suhorrji losa pri popolnem sežigu 4300 Kal, 1 leg suhe šoto 9000—5400 Kal, rjavega premoga BOOD - 7000 Kal. črnega premoga 7500 PoOOKal ln antracita 85'K) Kal.
Kal (kalorija) je enota zo merjenje množine toplote, ln sicer ie ona velika (mala) kalorija — Ks! (= kal) on« množina toplote, ki je potrebna. d.n se zviša temperatura 1 kg (1 g) vodo od 1-1.5 na 15 5" C. Nekaj popolnoma drugega je pa temperatura. ki »< mori v stopnjah, graiih, Ti dve enoti, t. j. kalorijo, množino toploto in temperaturo; višino toplote, naj nam razjasni sledeč primer: Vzemimo 2 Hkalnika in ju postavimo na enake vroč del štedilnika. Prvi naj ima lesen ročaj, drugi nai bo vos železen Železen obroč bo kmalu tako vroč. da ga ne boš mogel držati, medtem ko bn lesen še dolgo hladen. Zakaj to? Ker rabi železo mnnjho mnuiivn loplnlc, I. j. manj kalorij, da dosož.o isto temperaturo, t. j. isto viiino toplote kakor les.
Kar se tiče kalorične vrednosti naših premogov, velja z malimi izjemami zanje isto, kar za rjavi premog. Ker so za plinarne (glej pozneje) neuporabljivi, sežejo po njih le v izjemnih slučajih in rabijo večinoma našo precej male plinarne le tuj premog. Koksarn pri nas sploh ni. Zato nam služi naš premog le ko; kurivo, kot tak torej tudi ket proizvajalec vodne pare in elektrike. — Kol kurivo — kot sežigni matorijal. Kaj ie sežig — goren je? Gorenje je kemično zvezan ie raznih' tv»-rin s kisikom, to je s plinom, ki jo sestavni del našega zraka. Zrak je v glavnem zmes 2 plinov, kisika in dušika in sicer je v 100 kg zraka 2S kg kisika in 77 kg dušika. Plin dušik ne duši pač pa ue povzroča miroma vzdržuje gorenja, ker dela to le kisik, tako da ugasne v dušiku sveča in no more vnien\ človek dihati, kar vstvarja občutek dušenja. Dihanje je namreč tudi le zgorevanje našega telesa in sicer prenaša kri zračni kisik, ki ga je pri vdihu sprejela v pljučih, v vse delce našega telesa. ki zgorevajo, in zopet odnaša pline, ki nastanejo pri sežigu (dim) v pljuča, od koder jih izdali-nemo. O tem sežigu ti že priča tvoja telesna temperatura (ca. 37"),' ki pade takoj, ko nehaš goreti, t. j. dihali ozir. živeli. (Mrzel mrlič.) A ni treba, da je sežig vedno v zvezi z zaznatno toploto ali celo s svetlobnim efektom, t. j. z žarenjem in pia-menenjem. Tako n. pr. ni toplo rjaveče železo, dasi je rjavenje zgorevanje in je rja snov. ki je nastala po kemični spojitvi železa in kisika. Železo zaoreva namreč jako počasi in so posamezni sežgani delci tako daleč narazen, dn se sproti ohlajajo. Nasproto nastanejo pri nekaterih sežigih tako visoke temperature, da v tem plamenu lahko stalimo najbolj težko tal j I ve snovi. Znano je n. pr. v zadnjem času tudi pri nas tako zelo razširjeno »autogensko varjenje z acetilenoviin oziroma vodikovim plamenom. S tem vročim plamenom lahko gladko "»prereženio železo, zvarimo več delov skupaj upogibamo tračnice Itd. Odkod ta visoka temperatura. ko nam da n. pr. sežig vodika mnogo manj kalorij kot sežig ogljika? Vzrok jo v tem: vodik ic zelo lahek in »t«nek plin, tako da ga je v istem prostoru neprimerno več kakor n pr svetilnega plina (spojine ogljika in vodika) Pri zgorevanju nastopa torej toplota koncentrirana (zdni-žena) na "nem mestu, kar povzroča visoko temperaturo, ir. istega vzroka, kakor je v prejšnjem primeru ročaj iz gostega železo mnogo bolj vroč od onega iz nrozornega. tuknjičastega lesa
Sežiganje se pa pri premogu (ogljiku) ne vrši tako, da se zvežo ogljik takoj popolnoma s kisikom, temveč se vrši zgorevanje v 2 stopnjah. Najprej so
zveže ogljik z enim kisikom In zgori v plin ogljikov oklu. Pri tem sežigu dobimo 2H.000Kal. Ta plin
je pa še gorljiv in sicer se zveže še z 1 kisikom v
plin ogljikov dvokis. Pri tem drugem sežigu dobimo RS.0O0 Kal. Ogljikov dvokis je kontni produkt sežiganja ogljika, to se pravi, ne gori več dalje. Ce torej ogljik popolnoma sežgenio (t. j. v ogljikov dvokis) dobimo 97.000 Kal. (Vodik n. pr. pa ne zgoreva v etapah, temveč dobimo takoj končni sežigni produkt — vodo (oziroma vodno paro). Pri tem sežigu dobimo le 57.000 Kal. Če hočemo torej ekonomično kuriti, ne smemo nikakor paziti na to, da zgoreva kurivo počasi s prav malo količino zraka (kisika), ker prehlapi pri leni lahko velik del kuriva ne.sežsran (saje), ali pa zgori le v ogljikov o k is, kar znaČi veliko izgubo toplote, kakor je razvidno tz gornjih številk. Preveč zraka seveda tudi
škodi, ker razredči ln ohlajuje goreče pline, ker se sam z njimi ogreva. Saje značijo torej premalo zraka; Če pa goreča traka v dimu geri, znači to preveč zraka — neizrabljen kisik.
Nepopoln sežig ogljika in plin ogljikov okis sta dobro znana. Ta plin povzroča glavobol pri likanju in zastrupljanje z gašperčki«. Ti gašperčki namreč nimajo dimnika, ki bi vlekel za popoln sežig potrebno množino zraka v peč. tako da zgori gorivo večinoma lc od strupenega ogljikovega okisa. Ta plin povzroča v malih množinah vdihan omotico, v velikih pa smrt in je tudi oni sestavni del svetilnega plina, ki zaduši Človeka. Kakor kisik, tako upije namreč naša kri tudi vdihan ogljikov okis. ki zasede v njej kisikovo mesto, a ne sežgo onih snovi v našem telesu, ki bi jih sicer kisik. Zato zastane dihanje tn človek umre.
Ti so bili neugodni slučaji postopnega ogljikovega zgorevanja. V tehniki je pa ravno to dejstvo velike važnosli in podlaga, na kateri stoji delovanje generatorjev.
Avtomatične
restavracije
V jeklenem valju na morskem dnu
Z že znanim potapljaškim zvonom, s pomočjo | da je voda najtežja pri 4"C, bo razumljivo, da v katerega dvigamo potopljene ladje in tako rešujemo | večjih globinah vlada samo ta temperatura. P tem
izgubljene zaklade, se je posrečilo preiskovanje naravnih zakladov, ki jih hrani morsko dno. Na ta način dobiva potapljaške tehnika vedno večji pomen. zlasti zalo, če pomislimo, da se naša zemeljska površina glede na važne naravne zaklade bliža meji, pri kateri bi bilo treba, da obrnemo pozornosi s površja zemlje na bogastvo morskega dna. Bogastvo morja, tako v živalskem kakor tudi v rastlinskem pogledu, prekaša po dosedanjih znanstvenih ugotovitvah daleko bogastvo celin. Bogastvo morskega dna na zlatu, dijamarttih, najrazličnejših rudah, premogu, mineralnih oljih in podobnih naravnih zakladih je po mnenju odličnih geologov mnogo večje, kot sedanjih že Črpanih ležišč na kontinentu. Raziskavanja morskega fina so vrh lega privedla do zelo inleresantnih arheoloških ugotovitev in nudila važna znanstvena odkritju, kot ugotovitve o prodornosti solnčnlh žarkov v razne morske globine. Pri preiskovanju lega se poslužujejo skrajno občutljivih merilnih naprav lako zvanih spektrografov. Spektro-grafl lomijo svetlobo v spektralni svetlobni pas. Leča merilnega instrumenta je pritrjena na koncu, za t> svrho posebej konstruiranega jeklenega valja. V tem jeklenem valju je opazovalec, ki ima vse napravo za dihanje v neprodušnetn prostoru, ki ga obdaja val. Njegovo oko jo tik ob leči. Ko je valj neprodušno zaprt .« pokrovom, spuste valj tn z njim zaprtega opazovalca z raziskujoče ladje na strašno morsko dno. Jasno je, da je potapljač v valju zadostno opremljen in mu ne manjka občevalnih sredstev za pogovor z matično ladjo. Tako ima signale na vrvico, zvočnik in telegraf na razpolago. Valj je tako dobro opremljen, da človek sploh ne opazi, da se potaplja na dno morja. To zapazi šele lia tem, ko vidi premnogo rib. ki se z vseh strani zaganjajo v valj. Ribo so tako radovedne, da se ne strašijo dotakniti se velike lečo, skozi katero gleda opazovalec. Nič kaj prijeten občutek ima človek, ko gleda »kozi lečo naravnost v velikansko žrelo kakega morskega orjaka. Pogled mi pestro življenje in fantastične oblike morskih prebivalcev pa ostane kljub temu neverjetno lepo doživetje.
Tako se valj polagoma : ■ dja v globoko kraljestvo morja. V globini 1?' m rov je možen razgled le še na daljavo 1 met V -lobinah nad 150 m pa vlada popolna tema. Po znanem zakonu fizike,
pa je seveda nastopil nevarni del pota. Stene valja postajajo ledeno mrzle; notranjost valja se pa zaradi izžarevanja dihalne naprave s kisikom vzdržuje
na znosni temperaturi. Grobna tišina gre skoro na živce. Celo pritajeno sikanje ventilov pri dihalni napravi se sliši kot mogočno bučanje. Sluh je zaradi napetosti živcev izredno poostren. Valj se potaplja naprej,
Naenkrat oživi črna fema, ki je doslej obdajala valj Vsepolno migotajočih lučic šviga krog valja. Z bliskovito naglico švigajo mimo in osvetljujejo morsko globino in se leskečejo v najrazličnejših barvali. Z občudovanjem zre opazovalec na njih groteskne oblike in najzanimivejše je to, da žare pri : nekaterih velika žrela, pri drugih le rep; druge I zojiet so opremljene s svet likaj oči m! pasovi vzdolž i po telesu. Ogromne množine malih tosforescirajočih I morskih živalic živi v teh globinah. Manjše so zdru-i žene v velikih kupih in tvorijo kolonijo zase. Od j daleč zgledajo kot velika podolgovata ploskev, ki se i nied ostalimi svetečimi morskimi živalmi odraža j prav tako kot Rimska cesta med zvezdami na nebu. Naenkrat opazi opazovalec, da je ugasnila močna luč sveteče se ribe v bližini: v boju za eksistenco je druga morska pošast upihnila tej v resnici »luč, življenja«.
Če posveti opazovalec, iz valja s svojimi močnimi žarometi v pestro družino morskih prebivalcev, tedaj oblede v stožcu električne svetlobe njih lučke in šele tokrat more točno spoznati njih oblike, kajti, kakor hitro jih obsveti luč, ostanejo na mestu, oslepljene od močne svetlobe, kakor da bi bile hrome. Voda. skozi katero sveti žaromet, ima modrikasto barvo. Ker je voda v tej globini izredno čista, more opazovalec gledati nn razdaljo do 50 metrov in v tem prostoru razločiti vsako gibanje.
Med tem pa se je valj in njegova notranjost tako ohladila, da se zdi opazovalcu potrebno, da misli na povratek na površje Hitro da znamenje opazovalcu na matični ladji in vat j se začne zopet polagoma dvigati iz morske teme Dnevna luč že zopet pronica skozi globoko morsko plast in postaja vedno močnejša. Končno se spremeni modrikasta in opaina svetloba morja v dnevno svetlobo. Valj je zopet na vrhu in iz njega zleze očarani opazovalec in se globoko oddahne.
Kozmetična sredstva nekdaj in danes
Kozmetična sredstva imenujemo razno preparate, ki jih uporabljamo zu nego in olepšavo naše zunanjosti, kakor kože, las. nohtov, oči. Med statističnimi podatki o kozmetičnih sredstvih niso večkrat navedena toiletna mita. Ni pa pravilno, da se razporejajo med kozmetična sredstva razni parfumi: zdravila, ki se zunanje ali notranjo rabijo; kakor tudi sredstva za čiščenje in nego zob.
Človek jo že zelo zgoda,; začel uporabljati kozmetična sredstva, kar nam izpričujejo prazgodovinske slikarije na stenah podzemeljskih jam. Upodobljeni so ljudje z močno barvanimi rdečimi lici, kar izdaja narode, ki so živeli pred 20.000 loti, da so urmrabljali razna rdečila za kožo. Pred tremi tisoči leti so bila med bogatejšimi Egijičani v splošni rabi sledeč« sredstva: puder, rdeča šminka, rdečilo za ustnice, barvilo za laso. trepalnice in nohte. Da, poznali so celo sredstva za osvetljenje in odstranitev ia.-. Slično kol danes; so imeli razne kremo in maže za kožo. razno praške za kopeli. Znano je, da so uporabljali rdečo šminko anierikanski Indijanci; stari Britanci so se barvali modro, da bi zp.lt'd ali bolj strahotni.
Tudi trajno kodranje ni pridobitev modernega časa. temveč so si žo stari asirski kralji trajno ko-drali svoje brado z zlatimi žicami, ki so jih vpletali v svoje brado
Milo, ki sc ga danes toliko porabi, sr jo upo-rabllalo pred 2000 leti in pozneje samo kot zdravilo in mažo. šeie pred nekaj stoletji so odkrili pravi pomen in namer- mila.
Ako cenimo porabo kozmetičnih sredstev ocl 17. stoletja do danes, opažamo, dn zavisi poraba od psihološkega razpoloženja narodov v posameznih dobah. V 18. stoletju, ki je bil konzun, kozmetičnih sredstev v Franciji izredno velik, se istih v takrat nastajajočih Združenih državah sploh n; uporab ljalo, zaradi strogo puritanske miselnosti mladih Amerikancev. Proti koncu 18. stoletja in v lil. stoletju so pn prišla v modi kozmetični! sredstva tud pri Amerikancih V zadnjih desetletjih pa izdajo liarnvnos1 ogromne vsote, letno vei kot 125.00tl.000 dolarjev (6.5 milijarde Din) za kozmetična sredstva. niso pc v to vsoto vfeteti izdatki za toiletna mila V Evropi se predvsem velemesta znana po veliki porabi kozmetičnih sredstev. Slovenci zaenkrat no smemo tožiti, da izdamo veliko denarja po nepotrebnem te kozmetična sredstva Zelo zanimiva bi bila statistika o porabi runih kozmetični! sredstev. ker tz tc b; sc lahko razvidelo, ali smo tudi mi ie opoleni i Izrastki velemestne civilizacije.
V kemičnem ožini so bil« svoiečssna kozmetična sredstva zelo strupena, tako je bilo v rabi
skozih celih 1000 let svinčeno belilo kot bela šminka za obraz, ravno tako so bile v splošni rab: razne arzeiiove in antimonove spojine.
Današnja kozmetična sredstva po pretežni večini niso strupena. Tako je puder boljših fabrikan-tov sestavljen iz mineralnih snovi in je popolnoma neškodljiv. Pri nas in tudi drugod je pa še v rabi puder iz riža. oziroma drugih vrst škroba, ki ni ravno najbolj priporočljiv, škrobova zrnca prodrejo v pore naše kože. tam radi vlage nabreknejo in pore zaprejo ter povzročil j o razne mozolje in izpuščaje. Seveda jo še zelo veliko produktov v splošni rabi, ki niso ravno najprimernejši. Tako se rabijo najrazličnejša sredstva za ras! las. ki največkrat ničesar drugega ne vsebujejo kot parfumirane raztopine, vedno enake sestave, ki pa ljudi ne ubranijo pred plešo, oziroma izpadanjem las. Zelo dvomljivega učinka, če ne celo strupena so razna sredstva proti solnčnini pegam, katerih učinek temelji na izumrtju celih plasti kože.
Zakaj se uporabljajo kozmetična sredstva? Naravna. da za našo olepšanie. Pojem lepote je pa zelo relativen. Se ni dolgo, ko je veljala lilijska belina obraza ko! ideal lepote. Tako negovan obraz bi po okusu današnjega človeka vzbujal strah in bojazen Dandanes je cilj modernega človeka zdravje, torej mora biti cilj modernega kozmetičnega sredstva: dati koži in naši zunanjosti zdrav videz in zdravo barvo.
Ogromen porast v rabi kozmetičnih sredstev od leta 1910 se predpisuje med drugim moderni kemični industriji, ki je odkrila celo vrsto kemičnih produktov. Dalje zelo vplivajo na porast porabo kozmetičnih sredstev, razna mnenja iz zdravniških krogov, ki raznim kozmetičnim sredstvom m-nasprotujejo, marveč, jih celo priporočajo. Najvažnejši vzroik pa ie nečimurnosi in samoliublje modernega človeku, ki hoče na vsak način doseči e svojim nastopom efekt, katerega z nezdravim videzom m nezdravo kožo stežka doseže. Zdrav človek lahko izhaja brez pretežno večino kozmetičnih sredstev, ker nima ničesar prikrivati, št manj pa, dn bi izboljševal svoj zdrav vide?.
Vsakega moškega boste očarali
te boste z.1 nego svoje kožo uporabljali samo preizkušeno Paracolsus liljanovo mlečno kremu. ka ter« podaja koži mladeniško lepoto in svežost. — Zato bodite enrgični in zahtevajte vedno Vara-eelsn« liliannro mlečno kremo in odblito vaal, pouku*. dn bi sc Vam dala >sllčna krema.
Staremu izreku, da se kultura naroda meri po uporabi mila, pridenemo danes lahko nov izrek: Kultura naroda se odraža v njegovih obedih in načinih obedovanja. Resničnost tega izreka nam dokazujejo rafinirane gostije starih Kimljunov, preprosti, a tečni obedi poljedelcev v vseh stoletjih in najbolj pestra prehrana današnjih dni.
Naš vek ni dobil le po naključju naslov: stoletje tehnike Vse življenje se poslavlja danes na izrazito tehniško bazo. Od najrazličnejših panog modernega prometa do najbolj zakotne delavnice malega obrtnika uporabljajo povsod pridobitve in olajšave, ki jih nudi moderna tehnika. Danes zamenjava »troj delavčevo roko že v najbolj kompliciranih slučajih. Večina obratov se vrši avtomatično, človek le opazuje,,delo stroja in ga nadzoruje. Avtomatizacija posega danes v polja, ki so bila pred desetimi leti še v celoti upravljana po človeški ruki. Kdo si je mogel predstavljati pred desetimi leti avtomatično restavracijo? Danes pa naletimo v velemestih na nešteto takih podjetij. Velika obsežna dvorana kliče s transparentnimi napisi skozi velika vrata mimoidoče občinstvo v goste In marsikdo, ki mu že kruli želodec, se mimogrede spomni nanj in skoči v krasno razsvetljeno dvorano, v kateri ni skoro nič ali prav malo miz in stolov. Vrvenje, ki vlada v dvorani, bi «e bolj prilegalo veliki trgovini. Ob krasnih stenah so eden poleg drugega nastavljeni avtomati z napisi. Avtomati nudijo vso mogoče, kar si razmeroma skromni pašam lahko poželi. Od cenenih vin, piva, malinovca, limonade, sodavice in vode lahko izbere vsak, kar mu najbolj ugaja. Naprej se vrste avtomati s sladkarijami in pecivom, Nato pridejo na vrsto mrzli jirigrizki. obloženi kruhki in končno še gorite klobase in klobasioe. Gost. ki gre mimo avtomatov, mogoče poželjivo gleda skozi debele šipe. ki ga ločijo od visokih skladov peciva in stebrov zgrajenih iz >žemljicc, ki se pogrezajo vedno bolj, vedno kadar kak gost spusti v avtomat novčič, mesto katerega mu izvrže avtomat zaželjeni kruhek. Res je v teh avtomatičnih restavracijah vse precej poceni. Vendar se mnogokrat zgodi, da gost, ki ima namen, da bo žrtvoval svojemu želodcu le majhen oholus, zapravi več, kol bi ga mogoče stalo prav solidno kosilo v gostilni. Je pač tako. Človek gleda in gleda naložene dobrote v avtomatih. Sline se mu stekajo s tako naglico v ustih, da se ne more več premagali in vrže zopet novčič v avtomat Tako mu izvabijo dobrote avtomatične restavracije mogoče celo zadnjo paro iz žepa.
Res je, da nudijo avtomatične restavracije mimoidočim pasantom velike ugodnosti. Marsikdo gre nerad na majhno in ceneno malico v gostilno, ker ga potem še sprašujejo, ali boste to, pa to, pn mogoče vrček piva, dočim mu rožlja v žepu lo malo drobiža. Ugodne se zde avtomatične restavracije tudi marsikomu vsled tega, ker živimo v času. ko jih že mnogo smatra obedovanje za izgubo časa iri nepotrebno zlo, ki ga opravimo, kakor hitro se da. Je pa druga slaba stran avtomatične restavracije. Marsikdo pogreša namreč v nji tiste domačnosti, ki vlada sicer v podobnih podjetjih, ki uporabljajo Se osobje, ki nosi gostom jedila in pijače. V avtomatih je popolnoma prekinjena zveza med obednico in kuhinjo: brezsrčno servira avtomat, kar želiie od njega. Nikogar ni poleg, da bi vprašal, če Vam tekne in če želite še kaj. Modemi čas je dal tudi obedovanju svoj pečal. Kosila in večerje opravljamo kot malice. Samostojnost družin in njih vsakdanja združitev pri skupni mizi v obednici se ruši. V dobi tehnike jemo po taktu strojev in hitimo, da v tekmi za zaslužkom ne dobimo zadnjega mesta. Novčiči pa rožljajo v avtomate in bogate prav tako podjetnike restuvracij kol vedno.
Bojna ladja kot elektrarna
V ameriških mestih Tacona in Seattle je zaradi velike suše padla delazmožnost električnih central na eno petino. Zaradi tega je vojni minister dal mestoma aa razpolago vojno ladjo >Lexington , katera jo pristala v pristanišču mesta Tocoma. Ladja je spravila v obrat veliki ladijski generator in je pošiljala preko posebnega kablja za visoko napetost trifazni izmenični tok v električno mestno omrežje. Zato so morali transformiraii napetost toka od 4600 V na 50.00(1 V. Ladjo >Lexingtcm- so izbrali za pomožno elektrarno zato. ker ima turbogenerator- -ski pogon do 32.000 kilovvattov. Ladja je matična ladja za aeroplane.
JVot> stroj za presaianie
Moderne poljedelske državo skušajo donos setev pomnožiti s presajanjem mladih sadik. Na ta način se dosežejo res mnogo boljši uspehi pri se-tvali. vendar je presajanje brez strojev nemogoče, ker zahteva preveč časa in denarja. Zato je neka berlinska tvrdka za poljedelske stroje izdelala načrt : za moderni poljedelski stroj, ki bo avtomatično pre-j sata! sadike. Stroj ima pa*, v katerega je vloženih 2000 sadik podobno, kol bo pri pasu strojnice vložene patrone. Pri presajanju primejo avtomatično delujoče sadilne naprave mehanizma vsako sadiko za zelene liste in jo polože v brazdo, ki jo sproti deia stroj. Stroj pritisne sadiko ob prsi, jo hkrati izpusti in primerno pol;rije . prstjo. Ta stroj more posaditi pol hektarja na uro.
Setev iz ietala
Pomanjkanje delavcev in kratki čas setve sn privedli kanadske farmerje do tega. da seiejo iz nizko letečih letal. Uspeh teh setev št ni znan. vendar upajo vse, da se bo obnese!. Baje nameravajo v Rusiji do sedaj še ogromne neobdelano komplekse posejati na isti način, če ae bo Ja način obnesel. potem bo dosedaj neizrabljen svet ogromno pridobil na svoji vrednosti.
Potniki kontroliralo šoierm
O hitrem tempu v ameriškem avtobusnem prometu jc žo marsikaj znanega. Potniki se često pritožujejo nad divjo vožnjo m so ver 6a v strahu, kdaj se bodo pobili pri karambolu. Zato so priključili v prostoru za potnike m. motor avtomatično napravo, ki vedno, kadar preseže avtobus dovoljeno hitrost, vžge transparentu: napis »Vozite počasneje«. Hkrati zvon naprava m tako ojtozarja potnike na orehitro vožnjo. Občinstvo pričakuje, dn bo na t« način lahko vplivalo na divjo vožnjo šoterjev Izum je precej enostaven in se je uveljavil Že na mnogih avtobusnih progah. Pri ua- gu nekaj lei gotovo šc ne bomo rabih.
Univerzitetno mesto v Parizu
/iirioh. sepl Iz svojog« stanovanju, \ sredini mosta, \i<lim mogočno, iinpo/Htiluo stavbo v več -.kn pinah. ki (volijo prod desetletji sezidano uni vor/o \ /urioliu. »'v pridi' človek preko Gradca, t >n ini j ji in Berlin.i molu daljo na zupatl. še bol j \ idi, kako malenkostni smo včasih u skromni v svojih »u/irouji-h. Iiniverzn v /o riolui jo i/ven mestno sredino, i.-von hrnšč-u in trušča mestnesr.i življenja. nt 11101:01 ni. n,i
sobo / nii/o /a štiidiranjo, štala/o /a knjigo in n posteljo \ onemi kotu. \ nekaki predsobi jo na eni strani umivalnik. na drugi pa omara. / enim ključem se vso skupaj /oklep« • hodnika \ domu je potom obodu Um. zn jutrkov uliti-1:1. čitalnica, dvorana /a prireditve, dvorana a igro, zobuvo. knjižnica, kopalnico. kuhinja z vsemi gospodinjskimi priiiklinunn.
Prehodila sva vso lo prostore, l.opi o. račni iu - .In,'ni. da jo res prijetno bivanje v
Skupino t m nc os koga doma \ u nivci zitctnoin mcslu v P1u1.11.
dolgo so raztezajoči v is-ni. ki jo io.«.o/nejša ko vos naš ljub' i.-: '.sk Rožnik s Šišenskim vrhom <lo Pivo! ija V I jnhljnni jvi sc jo /delo nekatci-m. da Iv bila univerz« '•«• p rov o« zunaj mesta. 00 v s. postav Ha v Tivoliju okoli lok . nov o ga • j. s i.lu Mo:a!o so jo dokazovati, ■ta 10 to skoraj sredina most,, saj jc • , v-ele-»e.imskii« prostorom, a >>« ho mojstoi Plečnik /a Cekinov im gr.-ukim po.I šišenskim vrhom naredil šišensko cesto, da torej lom no ho konoi sveta
Proi sr mislilo, da mora biti univerz« v sredin mest.« kakot jo Sorbonna v Parizu. T novejšem J ..s-., pa sr io.-.jo »n vri o- skoraj mu«' mesta A Brusim raxnokat 1/golov ljcnn univerza, do katero som so \07il s tršo. ^•air-ai pol ure i/ sredine mesta v zračn^v. •»ednino predmest je
Isto tcndcrnv ima univerzitetno mosto« v P,. 71 '. am ost« 110 sov oda SorKi.ina na svojem mostu, kakor tud drugi »Tiivorzitc.a ; a vod. v s rod m mosta. 1 o, ta * >;»; stanovanje na. ;»• :no' v i sokoli. ; ko' kor ::v;,\i' /»nuj mosta. i>« mirnem, zračnem '.n solnčnom m* štoru f.\ 1: s. -e realizira ustanavljanje:.!
toh prostorih. Prisd loti sem si oglodal stanovanjsko koleg'jo univerzo 1 Oxfordu. lani so ii kolid>i kakor kaki srednjeveški iriadtoi, pariški so moderno v ilo.
Ko sva pregledal« ilvo taki francoski stav bi. s\a šla preko zeleno trato in belili stezic v k«nad jski dom. otvorjeil t«M<>. 1.. ki ima 4"> s,>b. 1 op jo. aristokratski, u-imonjo. da je Ka-nad« Ui trata. \a hodniku jo nekaj fantov delalo jutranjo telesno vajo. v igralni sobi so igrali drugi ping-pong. Belgijski, otvorjon 1. 1*12'. . 7 22i> sobami, jo sličon francoskemu. \rgontinski dom .jo rdeč. kakor Rdeča hiša v 1 j irbl jan i. narodi pa utis udobne rimsko vilo. Ot voijcn jo b; i ! t«2s i» ma "• sob. N eka j ivvsobnoga jo japonski dom po svojem slogu, s katerim hoče Japonska poudarjati svojo pri-■-.-l-.iosl \ Parizu, ln res > japonskemu visoko ■Solon v elegantni pariški noši ni nič poznalo.
dr
;i m 1 vropojoč al' 01'
,1 .
ar 1 zon.
::a no
ltittlfC-3
St0»
S |\irss.i .v-... orne 1 >ko e!e. nreo .lotro' sem »e vozil pol ure mestne -rodine proti <Orloanskim vratom,, lam sa bilo prej mostno utrdbe. V novejšem oosu so jih sove opustili in splanirali. In no tem svetu nastaja »univot /»to t no mesto« v Parizu Mladega moža aktov ko som • poznal kot visokošolca in ga vprašal, kom ua j usmerim korake, da spoznam to »univerzitetno mosto- Rokol mi je, »I« se ni generalnega tajnika .•« vse domove, naj so loroj obnioui k najstarejšemu, francoskemu. \ pisarni najdem francosko v isokošolce pri čituiiju časnikov; drugi >o prihajali. da vidijo. ali so dobili kaj pošto (bilo jo ob 0 zjutraj). Kdo 11 so mi takoj ponudi /o vodniku. Ko pn prideva v park prod domom, zagleda moj francoski spremljevalec svojega tovariša, o katerem mi reče, da jo moj rojak. Ros jc bil Dalmatinec, ki študira v Parizu pravo. / vesoljem jo prevzel dalmatinski rojak nadaljnjo vodstvo. Bil mi jo še toni bližji, ko je rekel, do jc stanoval tudi žo v Ljubljani nekaj mesecev v Vkademskom kolegiju. No. zdaj mi pa hitro razložite, kako jo z V«šiim univorzitctniin mestom! — Francozi so l>og«ti in dobri. Bogati Krnil Doutsch jc. sprožil to misel in dal težko milijone. / roktorotom univerze so jo »uredilo društvo, ki je nakupilo od mosta svel nu utret-Ivali. Našel so jo drugi in Irolji dobrotnik. :n pozidal so jo Akademski doni za Francozi1, ki «0 Jo otvoril 9. julija 1925. Ta dom ima 340 sob, 1. j. 340 dijakov ima tum svoje stanovanje, ki obstoji zu vsakega posebej iz lepo zračne
bi -.'dajalo njegove japonsko oči in rumeno barv.', v obrazu Lan ko loto g otvorili /« Ml dijakov, letos -.1 otvorili dva .'..ma. 70 Sc-vomo Ameriko in za lndo-Kit«jsko Autoii-kanc. imajo stanovanj. Razkošno >0 opremljena. 'Ose.ieu oddelek ima jo v isakošolko. /.a Indo-Kitojsko jo določenih 100 sianovonj, ki pa 11 so v sa .-ascdcn::. a?o jih dobe Francoz«.
/o drugo državo se še j o domi. tako .1 Voglo'70. švede. llolaudoo. spance. Armcn-oe oksulanto'. Dance. Kubance, Monogasko. Grke. Francozi si zidajo še d\a doma. Izmed toh novih stavb, ki rastejo i.' tal, mi je ostal v spominu -lasti holandski po svoji solidni mu-j s: v no>:
ln kdaj se bo začel zidati jugoslovanski dom. Moj moiltol jo mislil. «la šc :io 1ak<\ kmalu: svet 10 drag. /.idanje jo drago: država ne moro lahko vsega plačali, privatni -.lobrotniki. ki b kupili svoi in podprli stavb,- iva se šo niso našli. Kako ste pa v si tuka j? Ja. som v oiiiorikanskem domu samo kot gost 10: |vočituioo. Plačujem "(Hi frano. frankov nn mesec. /o ta vsoto sicci dobim v mostu stanovanje, a iti tako /ručno. mirno, zdravo ko iu oh idiličnih parkih in vi-oki legi. ki ilomiuir« nad Parizom. \li so v domovih dijaki zastonj nn stanovanju? Navadno no. Plučiijoio pa nekoliko manj. p. 20(1 fre na mesec, nekateri pa tudi po 500 in Koliko dijakov pa ie stanuje v teli domovih: Pravijo, da bo v prili. oktobru /0 1.328 dijak.iv. ko se to dovrši, kar jo žo v načrtih, pu 2.120 dijakov. \ii Jiigoslov ija no bo prišla prepozno? Mislim, d« jo še dovolj časa. Sveta jo š<> dosti na prodaj, iu Francozi čakajo. <la bi s toni dobil Pari/, šo več ugledu in mednarodnega značaja,
l)o Orloauskili vrat« 1110 jo še spremljal moj dalmatinski jurist. polom sva si pa želela na svidenje« v Jugoslaviji. Dr. M. Slavio.
Programi Kndio-Ljubf^tnn >
Nedelja, 28 .sept: 0.30 Prenos cerkveno gl.
—	10.00 P. dr. Roman Tomineo: Versko predavanje 10.20 Leo Kooj-an: Nalezljivo bolezni pri živini — 11.0(1 Koncert Radio orkestru 12.00 Todrmski progled — 1,3.00 Nasveti zn kmetu ing. Orno — 10.30 A. Novačim :Vo!nja, drama (SI. ,Ja-kobaki gled. o<lcr) -19.30 Dvorak: Slovanski plesi, prenos iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio orkestra.
Ponedeljek, 21». septembra: 12.00 Dnevno vreli, ploščo 18.00 ('ni*, borze, plošče 18.00 Radio orkester: Tro!xjntn solo 10.00 Prof. Tine Debeljiik: Poljščina 19.80 Prenos iz Proge: »Bela žena«, komlAnn opern v 3 de:., lekst Kvg. Se.ribc-a. glasbil Adriona Boieldipiuja (prenos i/. Nar. Dlvadla) 22.00 Čn« in |M)ioČiin.
Torek, !M). septembra: 12.00 Dnevne vesli, plošč.- 13.00 ("•««, borza, ploščo 1H.00 Krnilo orkester 19.00 Prof. Franc Peingov: SI roj v hifti in kuhinji 10.80 Dr. Iv. drafonnuer: Nemščina 20.00 On. Bartolovn: Zona in literaturo
-	20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 čns in poročila, ploš<y,
Drugi programi t
Ponedeljek, 29. septembra.
Belgrad: 12.40 Koncert radio kvarteta 17.30 Narodne penmi in gusle 20.00 Simfonični koncert (h Budapeste) — 21.45 Vokalni koncert g. lWMlngn 22.1.3 Koncert zabavne glasbo. Budapest: 12.05 Koncert radio orkestra 1.7,85 Koncerl ciganskega orkew1rn 20.00 Mozartov večer — 21.85 PTednvnjnJo v nemščini o sodelovanju narodov; nato koncert e.ignnskega orkestra a petjem. Dunaj: 12.00 <>|K»ldanslti koncert or-keet.rn — 15.20 Po|K>id. koncerl orkestru 18.80 Dunajska umetnostna razstava 20.50 Don Dul-seote«, pre<lav. — 20.20 Koncert dunajskega sim-fonlfincgu orkeelrn; nato reprodueJrnnu glnsbn. MIlan: 17.00 PloMe 19.IK) Pnpold. konrerl /o-buvne glnabe — 20.40 »PJe« v maskah«, opero,
koinp. Verdi. Praga: 10.30 Prenos iz opore (v Zagreb in Ljubljano) 22.15 Zabavni koncert orkestra. - Langenberg: 17.80 Večerni koncert orkestra 20.00 Pestri večerni koncert 21.00 B1to.l1 (VIL), pevski in godalni koncerl. Rim: 17.(10 Poipold. konec r I zabavne glasbo '.V2.15 Pevski koncert, nato plesna glasba.	Ost.-.-iva: 17.00 Koncert orkestra 18.25 Ln belle Viilugni 20.00 Konoorl radio orkestra, nnto zabavna glasba. Leipzig: 19.80 Pevski koncert k-vnrioia 20 00 Koncerl simfoničnega orkestra, nnto plesna glasbil.
Torek, 30. septembru.
Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta 17.05 Km.ižf-vnn lira I7.:',0 ,lnzz na pioSčah ■ 20.00 Začeli l< novega šolski1;;.! leta 20.80 Prenos iz Zagreba. BuiIapeHl: i2.05 opoldanski koncert radio kvnrtcln 17.30 Popold. konceil orkestra 19.80 Sehc-rez.-de., balet in vVagabirml in kraljič.na , nnto končni cigan, or-Icdra. Dunaj: 15.2(1 Pojmld. konceil uirkeslra 18.30 Kolo-I<emlja 20.05 Dnllbor«, opera, Kr. Smelima; nato večerni koncert jazz-ork( alru. Milna: 17.00 Ploščo Ht.!WlKoncert zabavne gl.
20,40 Klnvlrkl koncert 21.05 Simfonični koncert, nalo zabavna glasbil. Praga: 10.30 Kotiei-rl godbe mi pihala 20,30 Koncert komorno glasim 21.00 Koncert i/. Brna. Lnn-Kctiherg: 17.3') Več-erui koncerl orkestru 20.00 Operelna glnuba '.JO.45 Itevolucljoiiinrnii svnilia.. Igra. Riti: 12.45 Koncert rndlo kvinteta 17.00 Koncert zabavne gluslie "(135 Poder koiucrt zabavne glasbe, vnn"i komedijn, M. Ostruvu: II.(K) Plošče 12.20 Opoldnmdtl koncert rn<llo orikrslra I7.<ki Pi^puldmi <'l(l l(oll<erl zabavno glasbe 20 00 Koncert 22.15 Ljudska glnsbn.
Ijelpzig: 14.15 Pevski lioncirl 10,30 Mladi VVagnei- 18.05 Zimi-Itn uro.
Dobra prebava - pol zdravja!
Pri zaprtju, lenosti črev Vam Artin-dražcju omo-liočijo lahko pravilno izpmznjenjc, Dobiva »« v vseh lekarnah zn ccno 8 Din zn Slmtljo.

uniriiio brllle s iiomotto
NIVEA " CREME
Predno > nauiažoto z milom, 1.0 moralo namazali m to kremo. l'odn ne preveč, dn se no zmnnjUa tvorilov pen. Videli bodete, dn ludi vsakdanjo britje ui kvarljivo zn kožo, Nnnprotno pa nc boste imeli več rdečo kožo. ki tako neprijetno noče, iu no rnz-pt kanili most. Obenem boste uvideli, dn postajo vaš obraz vodno mlajši, lepši, bolj nogovnn. NlVJiA-CRKMK no ne moro iindomostltl ker samo oua vsebuje oucerit in v tem temelji njeno izrnzito učinkovanje.
Skalijo po: 5'--, 10 - lil 22' Din; tube po in 11 Din
Proizvajalni' v Jugoslaviji: Jugusl. P. Helersdort & Co., d. s. ». i„ Maribor, Moljhka ci>h(i» 50
Koča Treh Krajev no Pohorm
Za ; rnščinskini zidom cesta iu potok. No vsem M'i:,'a v vodo zamaknjenih smrek in von vodo iz p,d, ka Hislriro. Zn previsokim zidom bilo lojne lepote graščinskega parka v angleškem ■ lihi. tajne iz ; odomin istega stoletja, ko je bil ti: lep, :ni vrl prvi v vujvodini žtajemki; danes vr, narijn rož in zolonjadi,
.le,-, šumi in pada ib kopališču, ki jo bii sončna, d-.iklcr niso padli divji kostanji no tla. Ko le\. .\ ua desni in lovi travnik in liupi eluvo, ki diši piv\o njiv tja do tovarniškega dimnika: gor ujobislrišk« t' vo run bakra Zugiuayor iu Crubei t,- stare a n.>v baker, kakor življonsko prenov Ijei jo kovači'v delavcev in viničarjev 7. Visel. Skov aivarno bobneč žleb Bistrice, ob njeni težko kln divo, ki udarja in bulo svojo pesem skozi zouiii .ona okna in poskoči po brogu <lo Visol na okenc; viničarij in otrok. Kakor veliko srce jo od oče.I, i.-, tovorno preko dišečih trt do zlatih glavic, upr lih tja dol...
Njivo, travniki, gorč vinske
lirmale plohov ob parni žogi pred nji banrviiiski kamnoh -ni apnenca. Noil Bistrico - riža •aa stebrih. Daxo va ploho in bukova drva iz graščin •V.U planin. Riža . kakor bi rar.klal pravljično vo !ike smreko in postrgal atri.cn. >Riža< iz obtesanili smrekovih brun in si tvoj korak pol uro naprej Naprej v šum bisl škili vo<in in njih prhosl hlad mimo pravilno irsckauih skladov morniorjo - ■ rim skeo'o kamnoloma. Marmorski spomeniki rimski v Oelju, Ptuju in na Pohorju so odtod. Drobci leži .elon, barv ni v bistri vinli. Riža pa j o tvoj koral, pod nav p č no Aučniki.vo gradišče gradišče rini sko. razvalina rimsko nlrd.bo. Po brezni strmini so skale in gv.djc na njih. Na vrhu jo do pol metra i i u. istonok in priča. In Ioni jo našel nekdo nekoč dva črna lonca zlotoga rimskego denarju.
/„1 ovinkom slap Bistriški Sum. prvi, drugi u tre'.'. Slap so drobi preko pečin in zdiva v kas-k-.do, nad njim pa nosi veter roso v zrok. Bistriški sum pa so drobi, rosi 111 zliva od prvega do tretjega. Kila jo lvsnia ,11 pol/.ka. Poda se s kamenja na stebre preko vodo. ki jo bistrijo postrvi. Ah po-srvi, ),i so s sena. dvojne kvi posije solnce iu so znbloskolnjo luskine v rdečih, rjavili in Črnkostih pikali. Ri/a poje '.voj korak in postrvi streljajo i;-.p.\l skalo zopet pod drugo. Tam jo droben posek ves v iotni, le j-trop so beli od vode in p slrv požira vodo. ptavuia in jc nima sodi pravijo nlovači, ko v mladem letu in jeseni plovejo po r isti pohorski les. Vr/.iž kruhovo drobtino - a /bežijo, niso lakolne, saj jo. na obeh slranoh gozd in trav nik. Dn, krasno - ' poelrvi, tako, da jih smeš samo gledali...
V Bistrici lože oblolčeni plohi in se napijajo od riliie do vrha, da sa težki ko kamen. Jc hud ovinek, iti zmeče vso iz riže v jarek. Tam je ulica i.\ smrekovo šk.-rje in v njej Ulopica. ulici vedre olovači, ko močo riža vso jezna preko roba. Blizu io zapornica, da napusle novo vodo v drčo.
Kaskndo, lomno s svetlimi progami, kakor bi brusil led. Vedno enaki in zmlraj drugi. Ob pravi in levici so mlini in žage, visoke planino . Pa poje s planine volar in ovčar: Ko zjutraj so 011 prebudi, brž ploho nn podel zvali in rom poni poni p..m, prol žogi navzdom.-:
Ob žagi ua pravo roko podaja se nova riža, na levo pn »litra. Stepaš po stori in jo drobiš. Razpad« in trohni, ker planina je golo, lo frala žo zeleni in jo valdmajstrov cvet modri. Mimo zadnjega planinskega krnela; kakor Irnž.arji viharjev stojo m iške smreko okrog hišo ženska smreka da je prenichk«. Poznale li smreka od smreko, mandlca od bnjbtke 71
Pod Velikim vrhom so drvarji. Irijo, štirje, v enoldh kočah. Rosni in molčeči kakor gozd okrog njih in vi udar so kokor smreka bojbika . Volar, pesnik Vodovuik Juri jo z,a pol: Som oleorja imela, sem tolarje štela, zdaj |io mlinarja imam, pa moko peklom!«
Kakor nit so vleče sleza med zasojenim »dojeni v pra-vi gozd. Za njim jc zopet mlaj in ■ Orno jezero. -- ribnik konjiškega veloposcsliku. Veliko jo lo črno oko pohorsko, plazeči bor ti brani do-stoji. Okrog some jelko v belkastem lišoju, ki v mesečini posrebrl in so odseva v črnini jezerski. Tiho, gczdui mir... Tam jo postrv vzkolobaril« mirno gladino, ko je skočila v zrak za muho. Nekoliko kapljic vode z repo, pad in zopet mir. Ob kraju sloje mirne jelko 11 jeiici, njih dvojniki so potopljeni v jezeru pravi in potopljeni, pravljični svet... V jeseni pokrije gladino mah— belo cvetic, da r ves lep. l'o visokem mahu prilomi
vcikvicu sv. Treh kraljev pod Vel. Vmuut (1291 1») no Pohorju, kjer ho podružnica SPI) v Slov. Bistrici zgradila kočo.
svojo nogo srnjak in za njim jc prišla k vodi srna. Mirno pijeto, vendar divji petelin jo odletel navzdol vos moder skoči gozd. črno jezero — potopljen svet ...
Po peščeni ravni in skozi maline in modrikast 111 vijoličast vaMniajsIrov cvet na Veliki vrh. Krasen razgled: Konjiško gora in BoČ s stolpom, Do-»ačka in Sljenie, Drava srebrno s svojim poljem iu Bistrico z gričevjem, Konjice z razvalinami Tnt-lonbflhovoga gradu, Celjsko hribovje Kuni in Ciorjonci, Mrzlica in Savinjsko al po.
Tokrat so je dan poslovil in začel je zvon nekje v nlžovi, sc vzpenjal pa vrhovih smrek in jeli;, o ljubil v dolinah in se /.glasil pri Arohu in Treh kraljih. Vso brni in odmeva - dan se p.davi. Navzdo! pod vejami, ki so polne čebel in "Mie, ki jo vsa sladko podla r. neba, 110 travnik . krog veliko ,'rikraljcvi-ko cerkve, ki jo po-.lpiraje gidskl podporniki. Vs-o jc velika, kakor grehi celj-1 kih grofov, ki da so jo postavili za odpuščanje grehov. Nekoč z. ravnini lesenim stolpom, ki jo bil vos namolon somih juidol) je donos Inikon strop. Cerkev s tremi ladjami — v prejšnjih časih božja |H>:, zdaj šo podružnic« tinjska in kobelj-ska Votlo odmevajo stopinje /. zemlja.slega tlaka. Nu steni visi slika iz leto 1S-I1 v zahvalo, ker je Vnt. Hlebova iz Ruš zopet sproglcvlala. Verigo vise: so iz, lurškegu ujetništva pobeglega domačina, ki so je priporočil Svetim trem kraljem. V spomin vise ob oltarju iu sc same ponoči vrnejo, če bi .iiii kdo odnesel drugam. Pa šo slika neznanega umetnika nn deskah — dolgih Čez dvn in po! metra. Rojstvo in prihod Treh kraljev iu pnslirjev. Nekateri deli so izredno izdelani in barve žive in prepričujejo. Bila je ta slika na oltarju, a sedaj jc na lleh. Hlad je v cerkvi ~ zunaj pa sije solnce na idilično zatišje. Travnik s cerkvijo in okoli zid mladih jelk. Gozdni mir in vonj mane hojkinih iglic.
Nn sredini sloji kamen mejnik z prbonia Tal-lenbahov konjiških in grofov bistriških, postavljen od obeli v letu liscčšesistopetinšestdeseiem. Danes doli sodna okraja Konjice in Slov. Bistrica. Tu so križišča markiranih poli no Areli iz Konjic, na Veliki vrh iz Slov. Bistrice. Nekoliko korakov v g07/111 pa jo studenec, mrzel, da te zazebe v zobe. Na tem idiličnem travniku bo zgradila sloveoijebi-striško podružnica SPD planinsko kočo, za katero jo napravil načrt brezplačno g. ing. Acceito. stavbeni!; v Mariboru.
Opisana tura Slov. Bistrica—Črno jezero Štiri uro, Veliki vrh 20 minul, —Sv. Trije kralji 10 minul, sestop čez Tin je v Slov. Bistrico tri ure, čez Kebelj v Konjice Iri ure.	J. T.
»Črno jezero« za Veli kini vrhom na Pohorju.
PO FRANČIŠKOVIH VZORIH
Velikansko delo krščanske ljubezni — Zavarovanje za starost in
onemoglost v 3. redu
Kdor količkaj pozna življenje sv. Frančišku Aslškoga, tu tudi ve, da gu je odlikovala rolo življenje skrb zu najbodnejše tedanjega človeštva. Zna-na jo Magna charta meslu Asiza, ki jo je leta 1210 izposioval sv. Frančišek Asiški, po kateri jo vsak izmed dy tedaj nesvobodnili tlačauov laliko poatal prost in gospodar svojega posestva, ko je ju-odložil mestnemu magislratu kupno vsoto, ki je bila lako nizka, da je bil la odkup slehernemu mogoč. — Znano je, kako je stre.gel snm gobavcem in naroČil bi-alom, naj jim strežejo.
Zato je dolžnost otrok sv. Frančiška Asiškega, ki hočejo /.iveti po njegovem duhu, du pomagajo najbednejšim svojega časa.
Služkinja, ki je delala 80. 40, 50 let, nazadnje obneinore in nima kam iti. Brez vsake pokojnine je. Zdaj je na cesli. Če ima veliko srečo, jo sprejmejo v ubožnico. Če ima doma izgovorjen kol in dobro brale in sestre, še gre za silo, toda največkrat so domačim nn pol i, če nimajo denarja.
isto velja o poljskih delavcih in delavkah. Dokler so pri moči, gre dobro, ko obnemorejo, jih vse i>o strani gleda.
Ista usoda, kakor služkinje in poljske delavce čaka v letih onemoglosti in starosti tudi trgovske aaslavljence, obrtnike in obrtniško nastavljence.
V isto kategorijo spadajo delavci in delavke raznih tovarn, kakor n. pr, tobačnih, papirniških in drugih tovarn. Tudi uslužbenci in uslužbenke lo-bačno tovarne niso nobena izjema. Dobo sicer pokojnino, I oda po 30. II). lelih dobi pokojnine reci in piši |ki 280—250 Din mesečno, Kako naj od lega živ i V
še eno vrsto slučajev naj lu omenim, to je vprašanje, kdaj gre kdo ua kmetih v kol in mlajšim prepusti gospodarstvo. Mladi žele, da bi oče kmalu čez dal, in ne moremo fantu, l<i je star 80, 40 ali 45 iel, lega zamerili, ker bi se pač rad oženil in malokdo prav radi dolgega čakanja čisto živi. Stari pa bi radi obdržali posestvo čim dalje iu tudi tem ne moremo /.umeriti, ker so po pravici boje, kako so jim bo godilo na shira lelu, če pride mlada k hiši. Tudi za kmečke posestnike pride torej v poštev skrb za lela .slanah in onemoglosti. Našteli slučaji niso izmišljeni, ampak bi se dali pomnožiti na stolino in nn lisoče. Pomagati se tudi ne du z varčevanjem, čeprav smo dolžni k temu navajati ljudi, ker je pri današnjih skromnih plačah večkrat enostavno nemogoče vsako varčevanje.
Kdor pozna življenje, bo pritrdil, da si tolike vsote, ki bi zadostovala zn brezskrbno življenje v lelih starosti in onemoglosti nihče izmed imenovanih v 30lelnem ali magari oOletnom službovanju ne more prihraniti.
Ako hočemo lom najbednejšim med bednimi pomagati, ni zadosti, dn zidamo domove sv. Frančiška. ker končno 1h> treba tudi v teh domovih živeti, ln le tedaj bo laliko vsakdo brezskrbno gledal v bodočnost, če m u bo zagotovljeno prijetno stanovanje \ Franč.išknvih domovih, v Služkinjskom domu ali kjerkoli drugje in če bo imel zavest, da mu ne bo trebn živeti od niilodarov. Mordu nu nobeno stvar sr človek, ki je živel od svojega dela, 1ako težko privadi, kakor nn zavest, da živi vbogajme.
Zato je postalo polrebno zavarovanje za starosl in onemoglost, imamo že podobno zavarovanje v Pokojninskem zavodu, tod« tam imajo dostop le duševni delavci. Ogromna večina drugih, prav tako potrebnih delavcev in delavk nima ničesar podob-nega. 'Zato so voditelji 111. reda, zbrani v Ljubljani dne 1. septembra, soglasno sklenili, da ustanovi lil. red lastni zavarovalni odsek za starosl in onemoglost. Zavarujejo naj se vsi udje III. reda, ka-teri nimajo premoženja ali zagotovljene pokojnine, ki bi jih osigurahi zu leta starosti in onemoglosti.
Zakaj ravno 111. ml'? Zuto, ker jo razširjen po vsej Sloveniji, in obsega vse stanove. Pa tudi zato, ker je možno to zavarovanje izpeljati le na tak način, da se izognemo predragemu upravnemu jia-ratu. Odbor skupščino III. reda v vsaki župniji laliko izvršuje tudi posle, ki so potrebni za lo zavarovanje.
Splošni nncoii zavarovalnega odsek« ITI. reiln
sv. Frančiška za starost in onemoglost so sledeči:
Člen 1.
Pax o! bonunic, zavarovalni odsek tli. redu
sv. Frančišk". za starost in onemoglost ima svoj sedež v Ljubljani. Njegov delokrog je razširjen nu vse j)okrajine, kjer prebivajo Slovenci.
Člen 2.
Zavarovalni odsek upravlja odbor uredništva >Cvetja • ali od frančiškanskega provincijalata po-oblasčenu oseba. Nadzorstvo se izvoli na občnih zborih duhovnikov voditeljev III. reda.
Člen 3.
Zavarovalni odsek priobčuje svoje razglase v redovnem glasilu ^Cvetje z vrtov sv. Frančiška:, ki nicra biti nanj vsak zavarovani član naročen.
Člen 4.
Zavarovali se morejo le udje tretjega reda. Ki so vsaj v novieijalu. Člani odseka po postanejo šele po končanem novieijatu.
Člen 5.
Zavarovalnih razredov je devel. Plačilo premij se laliko vrši mesečno, četrtletno, polletno ali celo-
letno, kakor se kdo odloči. Upravni odbor ima pravico določiti višino premij v razmerju s spremembo valute. Pri osebah, ki bi rade jilačale zavarovalnino zu nazaj, se določijo pogoji od slučaja do slučaja.
Kdor hoče po 80. letih vplačevanja dobivati rento 1. razreda 200 Din, plača mesečno 20 Din. 2. razr. 300 Din, plača mesečno 30 Din, 8. razr. 40(1 Din, 40 Din, 4. razr. 500 Din, 50 Din, 5. razr. 00!) Din, (it) Din, 0. razr. 700 Din, 70 Din, 7. razr. 800 l)ln, 80 Din, 8. razr. IKK) Din, <K) Din in t), razredu 1000 Din, plača mesečno 100 Din.
Člen 0
Izplačevanje rent se prične po dovršenem petem lotu vplačevanja.
Člen 7.
Pravico do rente daje zavarovanim članom trajna onemoglost, potrjena po zdravniku (ki ga določi uprava odseka, in po pristojnem voditelju 111. reda. Kdor je zavarovan že 30 lei, mu pripada pravica do celotne rente. Ako hoče ostati še nadalje zavarovan, mu z leti seveda raste velikost rente.
Kdor se hoče zavarovati za rento 200, 800 ■100, 500, 000, 700, 800, 900. ali 1000 Din. dobi mesečno po 5 letih: 88, 50, 00, 83, 100, 110, 138. 150, Kiti Din; po JO letih: 0(i, 100, 133, 166, 200, 282, 266, 800, 838 Din; po 15 letih: 1O0, 150, 200, 250, 300, 850, 400, 450, 500 Din; po 20 letih- 132. 200. 200, 822, 400. 404 , 582. 600, 666 Din: po 25 lotih" 165, 250, 332, 415, 500, 580. 665. 750, 830 Din; po ilO letih: 200, 300, 400, 500, 600, 700, 800 000, 1000 dinarjev.
člen 8.
Ako zavarovani član prej umrje, izjilača uprava zavarovalnega odseka Omcsečno rento, ki mu zu tislo leto zavarovanja pripada, za pokritje pogreb-nih stroškov in za sv. inaše.
Člen 9.
Kdor vkljub dvakratnemu opominu eno lelo preneha z vplačevanjem premij, mu zapade ena tretjina vplačane vsote. Kdor jireneha dve leti. mu zapade polovica vplačane vsote. Kdor preneha tri leta, mu zapude vsa vplačana vsota.
Člen 10.
Kdor preneha biti član Iii. red^ uli bi kljub opominom ne hoiel napraviti redovnih obljub, temu zapade tretjina vplačane vsote, in se mu ostalo iz-plaču če bi se to zgodilo brez lustne krivde, kar preišče posebno razsediši-e. ki ga določi uprava zavarovalnega odseka, ostane tudi nadalje član .tretjega reda in zavarovan. K spolnjevanju čl 6—10 se vsakdo zaveže s pismeno pogodbo.
Člen 11.
V slučaju razpusta zavarovalnega odseka trei-.iega reda se vrne članom vsa vplačana, pa še ne izplačana vsota. Ta vsota si- imenuje ustanovni zaklad ter ostane vedno nedotaknjena kol skupna last jilačujcčlh članov, jamči pa vsakdo samo s tistim deležem, ki gu je vplačal. V slučaju razpustu »t> upravlja skupno premoženje naprej, dokler vsi solastniki ne sklenejo drugače.
Člen 12.
ltedni varnostni zaklad znaša 100.000 Din. V ta zaklad se steka ves čisti prebitek, dokler ni dosežena določena vsota. Izredne zaklade lahko ustanovi uprava odseka.
Člen 13.
Obratni primanjkljaj se jioravna iz varnostnega zaklada. Če je tu izčrjian, se poravna s tem. da se zmanjšajo zavarovalne obveznosti, ako uprava odseka ne sklene drugače.
Člen 14.
Čisti prebitek varnostnega zaklada (gle j čl. 12.) se porabi za namene III. reda, to je za domove sv. Frančiška, za zavetišča za odpuščene kaznjence, za zavetišča za brezposelne itd.
Kdorkoli se želi zavarovati za starost in onemoglost, ali želi kakega pojasnila, naj se obrne na voditelja lastne tretjeredne skupščine, v Ljubljani pa lahko tudi na župni urad Marijinega Oznanjenja ali na uredništvo Cvetja , kjer bo dobil vse potrebni podatke.
Zavodar in zavodi
(Ol> srebrnem jubileju gimnazije in zavoda sv. Stanislava.)
»Kadio Ljubljana«, iiusiriraui tednik za ra-diofnnijo. št. 89. S lo številko stopa, se zdi, naš novi
slovenski tednik zn radiofonijo v novo sezono zopet uravnovešen in obogaten. V-«bitiR mu je naslednja: Uspeh ankete, 11. (Eno izmed pisem).
—	Proglas proti motnjam. — Na domačem vuiu.
—	Prosvetni radio. — Nniboliše iz etra. — Organizacija. — Iiadio drugod: Iladio v fceiievi. — Nove postaje. — Sporedi. — Tehniku: Pregled tehničnih novosti v razvoju radia. Kdaj bomo videli v daljavo? Halo! Tu Hamburg! Halo! Tu Bangkok! — Opera tega tedna: .Bela žena,. — (opombe in podrobna vsebina)). — Plošče, — Jezikovni tečaji. — Val Ornega. Izviren slovenski radio-roman — Pregled glavnih radio-postaj 1.. po najnovejših podatkih. — Ta vsebina priča o pestrosti lista, kjer je zanimivo vse. od uvodnega pisma amaterja, preko izvajanja o radiu v Ženevi in člankov v tehniškem delu do romana in do novo urejene tabele glavnih radio postaj. Ob prihodu v novo sezi.jo postaja list vsakemu amaterju neobhodno jiotreben. kar že kažejo številni novi naročniki. Mi list toplo priporočamo.
iSEPBEZSNTAtfCA RADIO TOVJKRftE „ ttGELEN" MUBUAN&
TELEFON 3198 - POSTNI PREDAL 281 - BRZOJAVKE GI.EICIIRICHTEK-LJUBLJANA
TiSBELEKTROMSK! SkP^MT
s prikliučkom na izmenični tok obsega valovne dolžine
20-20 o nrv
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemamo —
s£SVC£tf«g S&JOERHETEROD JNSICB
aparat s priključkom na izmenični lok. Sprejem valov od 12 -20oum
brez izmenjave tuljav. — Največja selektivnost, elegantna vnanjost dveletna garancija —
• AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH. NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
Zahtevajte specijalne brošure. — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu. —
Ste že videli zuvodarja? še pred nedavnim ga je bilo mogoče ločiti od drugih ljudi. Hlače bolj kratke k in dolge, kolena so močno izbočena« in se svetijo, suknjič ima gumb. uli ga pa liiuiu, rokavi so \ cvctočeuj |taaju« — pozna pomlad je, ee sjilirao po »cvetjiu. Ce str gu srečali v mestu, ko je iel nu počitnice, ste videli, kako prenaša udu no velik nahrbtnik, čez katerega si je ogrnil svojo tradicijonalno iu bistveno pelerino. Pod pazduho tišči dežnik. Če gu odpre, boste imeli priliko opaziti, da stu vsaj dve »špriklji« skočili iz sklepu, iu du po-kužeti svojo upornost, gledati zvedavo v svet okrog sebe. Zavodar hodi po navadi naprej sklonjen eno ramo nosi višje kot drugo, nogi po obrača pri hoji uavznot.
Luk je bil zavodar do nedavnega času, sedaj j e tudi njega že povohala kultura in civilizacija. sedaj že nosi dolge, lepo urejene luse. t i-el ovratnik, tudi robček v suknjičevem žepu ni več redkost. Namesto pelerine nosi, suknjo, dežnik ni več »iztirjene in namesto nahrbtnika, iz katerega je včasih gledal kak čevelj, ali rokav srajce, nosi sedaj pletene uli tudi usujute kovčke. Zavodu rja, kakor sem gu opisal zgoraj, iii več dobiti. Včasih je dal zavodar svoj preostali denar za sladkor, sedaj umno spravlja in si ob priliki privošči \ slaščičarni sladoled, kreuišnito. Torej napredek vsepovsod. Poleg vseh teli >modernizmov« pa je zavodar slcjko-prej priden učence, ubogljiv, dober in vesel, sploh dobričiua. Kake visokosti pri zavodskem dijaku zastonj iščete.
V zavodu je bilo pa res lej>o. nikoli večne bo tuko.f pravijo dijaki, ki odhaja jo po maturi \ življenje. Prav imajo, v zavodu je lepo in prijetno. Skoraj lahko rečem, du je v zavodu vedno prijetno. Seveda je včasih kaj neprijetnega, pu nu to se človek sploli nt- spomni, ker je premalo in prevladuje prijetnost.
Poglejmo v kratkem, kje je v zavodu pruv posebno prijetno. Najbolj lepo je v zavodu pred počitnicami, ko fantje >pokujo< svoje reči. Kako nestrpno čakajo tiste ure, ko jim gospod prefekt naznani: »Jutri po kosilu boste spravljali svoje reči skujiaj.« Težko si je misliti, koliko blažcnstvn se skriva za dijaka za temi besedami In da bi vi videli, kako tisti popoldun letajo sem in tja, stekajo iz spalnice v učilnico, iz učilnice \ spalnico, pod streho, na snažišče. Hodniki znžive popolnoma novo življenje, vse je živahno, otl povsod se sliši smeli, vzkliki — vse eno miiiio, veliko veselje. Pa se mi zeli, da za voda r ni toliko vesel tegu, du bo šel jutri domov kot tegu. da — pok«
.Nadalje je lepo tueli nu igrišču. Kričanje, živahno tekanje, skakanje, smeh to so znaki igrišča. Nižješolci se zabavajo z žogami, igrajo se .zajce«, narode«, miš in mačko, tliugi bali-liajo. \ išješolci imajo svojo zabavo ua kegljišču. 1 uka.j se ukrene največ »uiožkih«, največ se siueja na kegljišču, keglja se le malo. Nekaj bolj resnih fantov stoji okrog ruskega kegljišču, kjer debatirajo, dajejo nasvete, grajajo in hvalijo kegljata, se norčujejo iz tegu in onega, pripovedujejo, kako je bilo v šoli, ugibajo, kako bo jutri itd. Druga skupina stoji pri bradl ji in drogu na sredi igrišča. Ta ali oni poizkusi svojo moč, nekateri uspešno, drugi tako. dn se mu okolicu sniejn. Pri kostanju je p« najbolj prijetno. 1 likaj se gredo včasih močnejši fantje za kofoc. štirje držijo, šest jih skače, dvajset okrog s • jih pa smej«. Malo naprej stoji skupina okrog gospodu prefektu v živahnem pogovoru. Največ zaupajo fantje prefektu nu igrišču. se mu jKivejo. kako je bilo v šoli, kateri gospod je bil najbolj hud, kateri je bil ibolj dobre volji, kako je imel t« ali oni smolo ali drugi srečo. Pa jim še gospod prefekt pove kak doživljaj, pa se mu vsi smejejo, jiti hvaležni so mu /n veselo besedo. ki jo zavodar ljubi čez vse. Jako je življenje na igrišču — veselo, živahno, zdravo, odsev zdravega, veselega zuvodarja.
Pozimi, ko pokriva zavodske vrtove sneg, se gredo pa za vojsko«. Razred napove razredu boj. viš ji manjšim (pa se zgodi, da v išješolci bežo pred malimi, ki jili je kot listja nasproti peščici večjih). Kepe lete sem in tja. tu zadeue, ona zgreši, tu jo dobi v obraz, v uhej, za i rat. gledalci se pa zopet sniejujo in spodbujajo močnejšo stranko nu boj. iz slabših se pil norčujejo. Tudi drsajo sc, če je kje kaj ledu. Lepo jili je v ideti, ko se prevračajo, nekateri zares, drugi nalašč.
Ko je zunaj dež. ne morejo ob prostem čusu na igrišče, zato si- pa lovijo po hodnikih in po siMižišču. Ker ji- pu to prepovedano, store to toliko previdno, da jih gospod vodja ne dobi, gospod« prefektu se pa že kako ogoljufa, kdo bi pu ugnal mladega študenta! Pa bi gu mogoče laliko, pa gu nočejo, ker ludi aumi uživajo del njegovega vt-sclj«.
Pa nimajo zavodarji veselja samo poleti ko jili puri na igrišču solnce, da se tako rad: ustavijo v senci pri kostanju na sredi igrišča, čeprav proti volji postavodajavcev. l udi izimo izrabijo fantje v svoje veselje. Okrog iu-či, sem se premakne težišče za vodu rje v, tukaj se >sm<-jujo in kregajo, tukaj debatirajo in i>erejo, tukaj pojejo in kričijo. Včasih zapojo kuko veselo pesem, ko p« končajo, se nekdo zmi*li in naveže pesem na kakega gospoda, ali na zavod sploh, nato postane ta prenarejena pesem nekak »šlugerc.. ki ga pojo za uvod ob vsakem prostem času in to toliko časa. da se gu naveličajo in sestavijo drugega, ki je prav daio duhovit, vesel. )>u prav tuko brez vsake hudobnosti. — — — Pa se ta uli oni malo ustavi pri oknu. dn pogltxla proti domu lani daleč za gorami j>a mu šim- v glavo misel, kako so lansko leto ob takeui času lovili jerebice. Na polju oh zavodu se namreč naselijo v snegu vsako leto velike jute jercbic, ki izkopljejo v sneg cele rove. P« zakriči. d« gre n« jerebice. I)cl fantov leti za njim. del |>a k oknu od koder opazujejo, kako uhajajo jerebice vnetim lovcem, ki sr seveda vrnejo vedno praznili rok in premočenih čevljev nazaj.
Da je v zavodu prijetno v obednici. spni-
Iliri t., ... t.., Utl!.. «... aui,, ., ... p - \ -l---1 —. ' ■
■------ — j - x.....— -— i-.-	»um ,wv. » .»i *T"\I n n''
se čuti živabuost in trud, da bi sc vsak La:
nujbolj udejsivtnai in sicer udejklvuuj ko'
mojster iu strokovnjak, ki se razume na t« jkj-sel. Dosti škafov prežganke, te -narodne« za-vodarske jedi, izgine vsako jutro \ želodcih dijakov. Dih. t i krompirja, cmokov in polente mo-rujo sestre uukuhuti. če hočejo zadostit! vsem potrebam. Najbolj levu- je pu sestra, ki uradu je v | lekarni. Koliko kruhu poje m vod' \».uk dijak — uud tristo jili je, poleg njih pu jedo kruh tudi tliugi: gospodje in služiučad — dobi zjutraj in /.u malico velik kos kruli«, malo manj za kosilo iu /.a uuilieo dopoldne. Poleg tegu je kruh tudi večkrat zvečer ua progruiuu. (Včasih gre kdo sestro prosit z« kuk kos kruh«, jm sestra, kljub temu. du je usmiljeuka. ni usmiljena in kur nnprej |>oiiavlja refren: Prinesite listek od gospoda, drugače ne smem dati. — Predpisi morajo biti!)
I utli bratstvu m ljubezni je i zuvodu dosti. (Bolj učeni ljudje pravijo tem lastnostim kolegialnošt.) Če dobi kuk dijak pri obisku -■»zalogo«, (pristna zavodska besedu, ki pomenja premičnine, ki so užitne) jo lepo kolegija! uo razdeli, če je bolj kolegiulen več. ee manj, pa manj. Okrog omare se /.bero .»častilci«, od katerih nihče ne odide praznili rok k svojemu pultu. — Mnogo zamer in sovraštev se je že končulo pri omari. (Pa tudi začela se je kakšna, ker, kdo bi mogel popolnoma enakomerno deliti?)
Zanimiv bi bil pogled v spalnico, ko dijaki spe. Ta hrope, oni prav junaško smrči, dr ugi vzdihuje kot bi hotel umreti, drugi se zopet premetava po postelji, (tueli s |x>stelje pade včasih kdo), l« krili z rokami, oni se vzdi-gtije in se v spanju ozira okrog in mrmra nerazločne besede. Luni v kotu nekdo prepeva nu glas. ta odgovarja v šoli. oni sešteva «li irua veliko opraviti z matematičnimi formulami. Drugi deklaniir« po! nemško, pol slovensko, pa se kuk biser grške poe/.ije mu uide vmes. \ se to v spanju v spalnici, kjer celo noč gori teinnoinodra luč, da se plazijo po stenah sence, strašne kot strahovi.
No. uli ni res prijetno v zavodih?
Mogoče še par besed o zavodarjevi »prilagoditvi« razmeram, ki -o po strogih pravilih in hišnem redu (neupoštevanje ali omalovaževanje se kaznuje z izključitvijo) omejene. Omeniti moram, da je zavodar tudi študent v polnem pomenu besede, zvit in praktičen, kur mu pa ni zameriti.
Zjutraj, ko gu zbudi gospod prefekt s plo-skom ali kako drugače, se hitro zbudi in sede nu |K>stelji jjod odejo, menca oči, se popravlja iu se del« kol tla bo vsak čas skočil s postelje. Ivo pa prefekt odide, se lepo pomakne pod odejo in le/i naprej. Ko piidt- prefekt pogledat, če bodo luntje kuj kmalu napravljeni, vidi, da so šele takrut (takrat pa bolj urno kot prej) vstali zares, ko je on pritisnil na kljuko, in ko jt- odpiral vrutn. Nuj povem zgodbico, resnično dogodilo. Pred leti je bil v zavodu prefekt. ki jc prišel zjutraj v spalnico, zbudil fante in rekel kot \ prvi pozdrav -Hvaljen Jezus-Dijaki so odgovorili Nu vekomaj, auieiu ju lepo vstali. Neki dan se zopet /gotli tako. Faulje pu namesto, tla bi vsiali. so Jepo polegli nazaj in nesreči po večini pospaI i ali vsaj po-dremuli. Ko je že skoraj zvonilo /a v kapelo, priteče pretek t v spalnico in. ker je bil bolj »niilodareu. reče bolj tiho Koliko časa boste še spali?' Zavodarji se ob teli besedah prebudi in odgovorijo: X« vekomaj, amen! (Torej je tudi liuuior med zavodskimi stenami.)
Med študijem, ki gu je vsak dan jm-1 iii prebere kot praktičen mož. tudi marsikatero knjigo ali p« zamisli in gleda v strop ali ]>u v daljavo. -oli se tudi goji kolegi julnost in medsebojno pomaganje. žal imajo gospodje profesorji m te reči premalo smisla in jih nu v so moč zatirajo, tako tla kolegijulnosi ui more priti nikakor tlo i/raza in učiuk«. Kako je pa med prostim časom in med spanjem soju pa že omenil. Omenim Se It, posebnost zavo-darjevo du ima namreč od sile rad pri kruhu krajec, /nnj bi tlul dva. tri kose kruha. Zelo 1 j uii i tudi »lunino, sploh mesne stvari iu j«, sladkarij ne brani. Pijančevanju in kajenju se ne mlaja in le redko je mogoče v kakem stranišču zavohati kaj kakor vonj tobačnega dim«. Za učenje priden, tudi talentiran pri vsem tem jui skromen (včasih eelo preveč, kar nm pri nastopu škoduje) in se ue sili rad v ospredje.
Da pa rastejo v :koif>vili zavodih v št. Vidu ino/.jc. celi možje, vneti za Bog« in domovino, to nam pa kažejo mnogi vzgledi in življenje.
I\i v zavodih pusto in dolgočasno ozračje, ni iti dolina smrti, ne. ludi v zavodih in mogoče se bolj kot kje drugje, je doma veselje, kur nam priča sko/ in skoz pošten« in vesela dobričiua — zavodski študent.
Ne preglejte tega znaka
kajti po tem spoznate pravo terpentinovo milo
ideal vsake gospodinje!

Šport
Propagandni moški in ženski meeting SK tli rije
VtVra j sc je pričel na igrišču Ilirije <lwnit,Vi in moški pro|WRandni lahkoatletski meeting, ki jc uspel v v.snkem popledn. Na .startu jo bilo okrog sto tekmovalcev obojega spola, /a Ljubljano prav lepo število. Nastopila so samo tekmovalci obeli naših vodilnih klubov Ilirije in Pri morja. Meotins 10 bil prav dobro organiziran, delovali sta dve jiirvji. tako da ata se vivlno vršili <|vo točki naenkr^. lVtseženi rezultati so zelo zadovoljivi, posebno je treba omeniti posamezne jnniorje, ki m« \ kn.pli in v skoku v višino |>okaznli prav dobro tc hniČia- izvežba-nost. Najboljši rezultat diu vi je pa brez dvoma skok \ višino Tratnikov«?, ki j« v rezultatom 14Sem zn - cm zbolj-šnln svo j lastni jugoslovanski rekord. A naslednjem |>odamo rezultate.
Tek Ml iti etame prodtoki: 1. prodtrk: 1. san-tel (P) s.:. 2. Pnstišek M. (I) 0, \ Hafner (1); 2. predtek: t. kezele (1) O.V 2. lanežič (I) <».♦. V Rupel (I).
Tek tO« m dame finale: t. Snntel U.\ 2. .1«-než.ic 14.S. \ Hafner.
Tek SOOm dame: t. \dler '2:'SV4. 2. IVberlet (obe 1).
Štafeta 4 krat 100 m finale: 1. Iliri ja 1 (Pe tri«. Rupel. Kivele, Janežic) (it. 2. Ilirija 11 i \dlei. Hafner. Pust.iŠek. Urbas) 6(4
Skok v višino dame: (. Tratnik 14Scm. Ivdjr o<l jugoslovanskega rekorda. 2. Pustišek M. (20, " kezele 115 cm (\so l).
Skok v dalj: (. Tratnik 4Sf cm. 2. Santel (P) 460.5 cm. \ kezele 4ttcm.
Met krogle 4 kg: t. jerina Stn.S ,-m. 2. Petri« SO«) cm. "v. Pustišek R.	cm (vse 1).
100 m seniorji predteki: 1 predtek: t. Sk«ik (P) 11.S. 2 Porov i e (P) 11 S. v Ing (P); 2. pre«l-tok 1. Zupančič (I) 12. 2 Puc (P) 12.4. "v Orel (I).
Skok v v isino seniorji: t. Zupančič (1) 160. ' 2 Metlica (P) I60em. v Oroszv (It iVSem.
Met kroele seniorji: 1. Stepišnik 11 (l) 11.205 m. 2. lo.jk (II 11.25. \ Zupančič (1) 11.24m.
Met (tiska seniorji: 1 Slami«' (PI M.09 m, 2. Stepišnik 11 (1) "-4 V Banko (1) "SI m. Razmeroma zelo <W> r i rezultati.
«1 m juniorji predteki (letnik 1<MS iT): 1. tiredtek 1 Glavnik S 4. 2. Tiran. \ Gogala (vsi t): 2. predtok: t. > esenjak (I) S.2. 2. Lmek (P)
V I«mut (l).
100 m juniorji (letnik 1«12 1*) finale: I
kovačič 125. 2. Sintič 12.S. S Rihniikar <vsi P). kov.ao.ic jr \ prcftokii dosegel čas 12.\
Skok v \isino juniorji (1*12-14): 1 Stare IVi cm. 2. Pustišek iVk " \greš 14^ (vsi 1).
Met krotrle jnniorji (S kf): t Pustišek (1) 12.72, 2 \greš (li 12. "V Putinja (PI 11.4!« m.
Rezultati \ tekih bi bili boljši. ven«lfli jr bilo tekališčc radi dežia nekoliko mehko
Pričetek jesenskega tekmovanja
Danes sc s tekmama Ilirija :Swbo«i a in Herme>: Grafika prične redno tekmovanje v jesenski sezoni. V boni za prvenstvo ni nobeno spremembe, nobenega napredka. LNT ne spremeni tekmovalnega načina, kar je za razvoj nogometa nujno potrebno. Ne samo 7ji razvoj nogometa, temveč potrebna je sprememba tudi s stališča gledalcev na nogometnih tekmah. Končno imajo tudi ti pravico zahtevati kaj boljšega. Gotovo, da je vprašanje reorganizacije tekmovanja težavno; od začetka bj bil gotov delen odpor, efekt novega načina tekmovanja pa bi bil gotovo večji kakor je pa bil dosedaj. Končno bodo pa vodilne osebnosti v našem nogometu le prisiljene izvesti reorganizacijo, samo če takrat ne bo prepozno.
V tem kolu sta sigurna favorita Ilirija in Her-mes. Ilirija prihaja počasi v formo, v moštvu pa so še slabe točke, med njim je glavna tehnično zgrešena igra napada. Tendar je pa v lokalnih tekmah brez skrbi, da bi izgubila točke. Naravno, da lahkomiselno ne sme vzeti igre s Svobodo. Svolxxla je borbeno moštvo, ki je v stanu presenetiti, če je podcenjevan. Tekma prvih moštev se vrši na igrišču Ilirije ob 16, i>o predigri rezervnih moštev.
Na igrišču Primorja pa istočasno nastopi Herines proti Grafiki. Grafika je odigrala prošlo nedeljo svojo prvo tekmo v prvem razredu. Zgubila je radi neprevidnosti. Lahko bi obdržala vsaj eno točko. Herines jo ruliniran nasprotnik, ki goji kombinacijski nogomet. Proti dobri kombinaciji Ilcrniesn se bo Grafika težko držala. Gotovo bo pa ta igra lepša od prve, kajti Grafika bo s pridnostjo skušala nadomestiti pomanjkanje, tehničnega znanja. Na eni strani pridnost, na drugi |>n kombina-cijska igra jo jamstvo za lep nogomet. Herines je sicer favorit, je pa to moštvo ie tolikrat odpovedalo, dn vseeno Grafika ni brez upanja.
Smučarski klub Ljubljana naznanja svojim članom tekmovalcem, da pričnejo obvezni telovadni treningi v torek, dne 30. sept. točno ob 19.30 v telovadnici na MoAkem učiteljišču — vhod Žensko učiteljišče. Vabljeni so k treningu tudi nečlani, odnosno oni člani kluba, ki se nameravajo v bodoče posvetili tekmovanju.
Cerkveni vestnih
Notranja Mar. kongregacija pri čč. urSulinkah v Ljubljani ima prvi shod po počitnicah danes ob pol treh popoldne. — Voditelj.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno poboinosl v četrtek 2. okt. v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in po pridigi bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv, Rešnjega Telesa, da sc zanesljivo n del c ic evharristlčne poboinostil
Iz draStvenega življenja
Ljubljana. Jutri ob 8 zvečer skupna pevska vaja. Sc en leden nas loči od koncerta. Zato jc dolžnost slehernega, da »e vaje udeleži. — Pcvo-vodja.
Stolna prosveta priredi prihodnjo nedeljo, dne 28, t. m. za svojo člane in prijatelje popoldanski izlet v Dol. Posebej naročeni avto odide a Krekovega Irga ob 2 (14), nazaj naa odpelje iz Dola ob 7 zvečer. Odbor vabi k obilni udeležbi, seveda le, če bo lepo vreme
Kat. prosvetno drultvo v Boh. Bistrici ponovi v nedeljo 28. sepl. ob pol 8 zvečer »Požigalca«. žc sedaj pa vlada veliko zanimanj« za Lavtiiar-jevo spevoigro »Darinko«, katera se uprizori dne 5. oktobra ob 3 popoldne.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov t Ljubljani priporoča svojim rodnim članom poseča-nje onih hotelirjev, goitilničarjev in reatavraterjev, ki so ustanovni člani drultv«= Prvi »»znam ie ie razposlan, drugi s« razpošlje meseca oktobra.
VATO
tudi po 30 kg bale, vedno na razpolago. Zahte-vaR« vzorce in ceniki — Tovarna vale, Maribor, Dravska ulica 15.
Autotaksi M
Novo m«ato-Kandlfa	IVIalon SI.
POSTELJNINA
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri
KAROLU PREIS
MARIBOR, Gosposka ulica 20.
J^* Cenike dobite brezplačno.
Posestvo v Banji Luki
v Banji Luki, glavnem mostu vrbaške banovine, na lepem prostoru, nasproti podružnico Zemalj-ske privilegirane banke in podružnice Narodno banke, se proda prostor 1400 m z dvema manjšima hišama in velikim vrtom, ki donaša 25.000 Din letne najemnine. Cena 250 000 Din. - Obrniti so je treba na Milana T o m i č a , Banja luk,i. Nikolo Pašiča ulica.
AVTOBUS: Ljubljana—Logatec-
Rakck in obratno bo redno vozil počenši od 29. septembra i. I.
Rakek — Ljubljana:
I.	Rakek, odhod: 6.45 Ljubljana, prihod. 8,35.
II.	Rakek, odhod; 16.40 — 1 jubljana, prihod: 18,35.
Ljubljana Rakek:
I. Ljubljana, odhod: 11.45 Rakek, prihod: 13.55. II. Ljubljana, odhod: 18.00 Rakek, prihod: 11.55. Iz Gornjega Logatcu ho odhajal šc drugi voz proti Ljiibl|an< ob 9.15. Nadaljo bo autobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 0, vozil do Dolnjega Logatca. Iz Logatca v Hotedršico bo d n c v n o zveza. Natančneje glej v voznem redu z dne 29. septembra 1930. Vrhnika, dne 26 septembra 1030.
JUGOPROMET,
_družba z o. z„ Ljubljana VII.
Semensko pšenico in rž
ima zopet na zalogi KRAN POGAČNIK, LJUB-U1ANA, Dunajska cesta št. 36.
Kislo zelje
Imam že letošnje prvovrstno kislo zelje v vsaki množini vedno na razpolago po najnižji ceni.
Josip Orn/.oin. Mo.sjp pri l jtihljnni
Cunje, ovčjo volno
staro želozo, kovine, papir, kosti, krojaške in drugo odpadke vseh vrst, kupi in plača najboljše A r b c i t e i , Maribor, Dravska ulica.
Najvarnejše tn najboljše naložile deunr pri
v Celju
reglstr. zadrugi z neomeieno ravezo v Celju, v novi lastni palatl na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog und Din 90,000.1 K*>.-. Obroslna mera najugodnejša. Zii hranilne vlogo |amčl poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojilo na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
Garantirana tanstnibrlla 1
'r. «s1r«r »j iv%»t«»nnfn<\
FrancJager
tapetništvo i inhltan« s*. l»e»r« nnsip 29
Priporoča svoje najmodernejše sjvilne fotelje vseh vrst modroce. otomane itd
Najmodernejša oblika!
Najbolje nabavite oglodala, brušena Moki* in vse druge v ,„ gtroko spadajoče proi.vod* pr, čisla __ __ _	domači Irrdki	'
KKI5>TAL O. O- TOVAR1MK OGLEDAL IN BRUŠ STEKLA
Podružnica: Split
Zrinjska 6. — Telefon šl. 368
Podružnica: Ljubljana
Meriro,lova 3S. — Telef. št.3075
Centrala: MARIBOR
Koroška 32. — Telef. St. 2132
Praktikantinjo
absolventinjo trgov šole, ki .sc upa v najkrajšem času uvesti v vsa pisarniška dela, sprejmem. Pogoj: nemški in hrvatski jezik perfekt v pisavi in govoru, stenografija, kniigovodstvo. Pozneje zaupno meslo. Ponudbo s sliko na: B. & Co., Ljubljann, poštni predal 200. _ Nastop 1. oktobra.
Znamke
Naprodaj imam ra. 5000 znamk, lepo po državah urejenih, po zvezkih, doloma posamič, po zmerni
ceni. - Oddam ludi posamezne znamke. FRAN KSAV. AŽMAN, Javornik nn Gorenjskem.
Tekstilbazar dr. z o. z.
manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg it. 10
Priporoča svojo veliko zalogo manufaktur-nega blaga po najugodnejših cenah
JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPDE ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLIŠEJE PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH. FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKe
L. Miku* - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Zahvala
Ob smrti naše predobre, nepozabne mainicc
IVANE ZUPANE C
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja. Zato se najiskrenejše zaliva-Ijujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem njenim stanovskim tovarišem, ki »o prihiteli od blizu in daleč, da jo spremijo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo učiteljskim zborom meščanske, dekliJke in deške osnovne šole ki so sc polno&tcvilno s šolsko mladino udeležili pojjrcb/i. Prav prisrčna hvala tudi g. sroskemu Sol. referentu B. Bctrianiju za iskren poslovilni govor, v katerem je ocenil njeno veliko življensko delo, gg. pevcem z.a ginljivc žalostinke ter častiti duhovščini. — Sc posebno zahvalo smo dolžni g. okrožnemu zdravniku dr. Oražmti za požrtvovalno zdravniško pomoč.
Končno sc zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poli in vsem onim, ki so nam ustno nli pismeno izrazili sožalje. Najprisrčncjšc sc zahvaljujemo tudi za poklonjeno mnogoštevilno cvetje.
Ribnica, dne 27. septembra 1930.
Žalujoči.
Industrijalci!
Proda sc ali da v najem v zelo prometnem mestu oh madžarski meji
parno žoga in mlin
z velikimi prostori in zemljo, pripravno tudi za druga podjetja Ponudbe na lastnika: Brača Trojak, p. Koprivnica, Hrvatska. Prodajo sc tudi parni stroji.
Lepo posestvo naprodaj!
35 oralov veliko, obstoječe iz rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda in gozda na skoraj čisto ravni legi, ure od železniške postaje oddaljeno. Velika zidana hiša, velik hlev s skednjem ter kozolec, vse v dobrem stanu, za ceno 120.000 Din. Kupec se lahko vseli v stanovanje takoj. Živine sc lahko prehrani 10 do 12 glav. Polovica letošnjega pridelka, seno, koruza, krompir, fižol, vino sc po jako ugodni ceni tudi prepusti. Vpra-šanja na lastnika: Karel Cimpcršek, Sevnica o. S.
SALDA-K0NTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE P&ZJ
K. T. D.
V LJUBLJ Alfi KOPITARJEVA UUG&-*
O. NADSTROPJE

____________
Vsake beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 5CDin Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo vifije Za oglase strogo trgovskega in reklamnega rnačaja vsaUa vrstica2Din,Najmanjsi znespklODl«. Pristojbina ca iilro £ bin Vsak oglas Irebe plačati pri naročtki .Na, pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.3^9. telefon §tev.23'2Š. |
Perie do Din 35- naprti Pernice ii puha, volne ta bombaža
RomiSfift ilščenje perja Din 15'—- kp
FEIN. ZAGREB. Zriniski trg 15
Prodajalka
žali službo v trgovini mešanega blaga v Mariboru ali njegovi bližini, Nastop iS. oktobra 1930, Naslov: Krepak Pavla, Sv. Benedikt V Slov. goricih.
Mlinar in žatfar fant, vojaščine prost, dobro Iztičen mlinske in žagarske ohrti, zmožen samostojno delati v vsaki obrti, manjši aH več|l, t. dobrimi spričevali, z večletno prakso, želi stalnega mesta; je priden In pošten. Naslov v upravi •»Slovenca- pod št. 11013.
Kot vaftth sirot
brez staršev oridrtm v učenje kllltčflvnlčarske rili mehanične obrti 15 letnega fanta ?t> mogoče s popolno oskrbo »li pa vsaj s hrano in stanovanjem. Obrniti sc jr n« Josip« Korpnr v Oslu-ševcih, pošta Velika Nedelja.
Mesto potnika
prevzamem pri kaki večji tvrdki ali tovarni. Som agilen prodajalec in dober autovoznč Ponudbo na Upravo »SlOVettea-pod »Uspešno potovanje«
Soter
želi premcnitl službo — zmožeh vseh popravil, 6 let prakse, vesten vozač, k tovornemu ali osebnemu automobilu. Cenjene ponudb* na upravo »Slo venca« pod »Vesten šofer« št. 11.156.
Kuharica in sobarica
dobri in zanesljivi, ki služita že delj časa v dobri hiši, srednjih let, se sprejmeta takoj ali pozneje. Plača 400 do 500 Din. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11031.
Kovaškega učenca
— hrana In stanovanje v
hiši — in p o m o č n i -k h , sprejme Franc Prevodnik, kovač, Bistrica-Podbrež|e, Gorenjsko.
Vajenke
za strolno pletenje in va-
(enka za šivanje se sprejmeta. Malpvašlf trgovec, ..... Vrhnika
Več učenk
za šivanje, entlanje in predtiskovanjp ročnih del sprejme Atelje »Juliana«, Rožna dolina c. VIII/26, v bližini tiskarne Gale.
Dekle
zdravo, pridno, pošteno, nc nad 35 let staro, lične Kunittijosli, ><• ic skrajno snažna, znn priprnsto kuhati, prati likati, šivati in jp Sploh vorzirana v vseli domačih delih, išče starejši vdovec brez otrok za gospodinjstvo. Plača po dogovorih .. Naslov v oglas, oddelku Slovenca pod št. 10.600,
Dekle se sprejme
s spretno roko za umetno vezenje. Trajno zapo-sienje. Odda se tudi na dom. Ponudbe na upravo v Mariboru pod »Trajno«,
Čevljar, pomočnika
priprostega, ki je dobro izvežbafi V krojenju tn vsakovrstnem čevljarskem delu, sprejme Ivan Jamar, čevljar. Bled.
^erJektnt? kuharicp.
izkušena se sprejme takoj ali 1 oktobre v Mariboru. - Naslov V trnraVi »Slov,« v Mariboru.
»Slov..
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoi z, dobro šolsko izobrazbo. Stanovanje in hrnnn v hiši. -Jakob Virjerit, Vransko.
Kmečko dekle
pridno in pošteno, za kmečko delo, se takoj sprejme Ivan Štrukelj, posestnik, Prž.in) 2, pošta S!. Vid nad Ljubljano.
Mirarska pomočnika
za pohištvo sprejmem. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
Službo iščem
v popoldanskih urah od
obrtnem ^d^TM-S I'^ ^ ^^ liani ali okolici. Ponud- j 'J> pfltiočnika za stavbna bc pod »Vešč« na upravo j dela, izurjenega — takoj
- sprejmem. — Jurij Polak,
Orjjanisf ir cerkovnik j Strojno mizarstvo, Kranj.
želi premeniti svojo služ-
bo; oženjen. Nastop 1. novembrom. Naslov v upravi lista pod št. 11.169
Kot vaienka
šteparice išče dobrega mesta dekle, stara 15 let. Staviti pogoj na upravo »Slov,« pod šifro: »Va-jeoka« St. 11.160.
Leso-strttgarja
sprejmem. Tribuna F. B. L., Ljubljana. Karlovška cesta 4. ✓
Iščem vajenca
za pilarsko obrt, Pllama lvati Figar. Ljubljana.
Kros pomočniku
dobrega, za večje kose, sprejmem Furlan Josip, krojač, Sludenec-Ig pri Ljubljani.
Kmečki fant
priden in pošten, vajen 7. letnimi spričevali — se Vsega kmečkega dela. ks-išče Rimska cesta 18 11. kor tudi pri konjih, se u	. " takoi sprejmr fvan Efrti-
Mesarski vajenec j ketf. posestnik, Pržanj 2,
250 Db na dan
Zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni P e r s o n , Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor.
Več poverjenikm'
Stalnih in uglednih — se sprejme za mesto Ljubljana. PtH1tidbc na Ljudsko samopomoč, Maribor, Aleksandrova 45,
iščem
Za ^se krate v uržavi zastopnike za prodajo nore oatriotične slike Prodajo ic odobrilo in omogočilo pristoino ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečne Obrniti se je osebno ali pismeno tzdavačkoi kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1.
Gosli poučuje
biv. učiteli konservato-rila. Študentovska ulica 9/1
šoferska šola
prva oblast, konc.. Ča-mernlk. Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Poti k in praktične vožnje,
Stanovanje
2 sob, kuhinje, tako| oddam v novi hiši. Velika čolnarske ulice štev. 15.
Efiglish Lessons
Mijs Farlcr - Ljubljana, Dvorakova Ul. 3/111 (hiša Tonnies). Vpraša se od t. okt. dalje od 12—15.
Otvoritev tečajev
francoščine, nemščine, ah- j gleščinc Akademske izobraženi predavatelji. Špe-cijalfli pouk nemščine za slovenske otroke do šol ske dobe (majhne Skti-pme). Knafljeva ul, 4. pritličje Vpisovanje-. 10—12; 18—20.
Stanovanje
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in iedilnc shrambe s souporabo kleti In pralnice, se takoj odda. Istotam se po nizki ceni proda Svetla hrastova spalnica. — Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 11.179.
Dve stanovanji
t	2 sobama se oddasta
v	novi hiši na Glincah
s	1. novembrom. Naslov
v	upravi pod St: 11.118
Ettodniž. stanovanje
odda v Dravljah St. 142 Belec Lovro.
ip wmim3m&. m-
Avgust
tapetnik in ferster. Ljubliana
Dunajska restu 25. vhod Dvofakova ulica 3 dvorišče (Tdrtniesova hi£n)
Sprejema vsa tapetniška dela. Zaloga žimuic, žime itd. Točna in solidna izdelava, nizke cene.
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči pp moji metodi, - Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.
Sprejmejo sc
krajevno stalni ter ugledni poverieniki (nastopni-ki] za vsak krai Slovenije. - Pismene ponudbe i.iud-ski samopomoči, Maribor, Aleksandrova 45.
Večina potnikov
o d I e * I po nckaf dneh zastopstvo. Na čem leži to? Na zmožnosti prodaje predmetov. 10CO ljudi naidr pri nas zaposlenja. Oddamo ltikrativne vrednostne uporabljive predmete, kateri so tako važni kot vsakdanji krtih. Najvišji dohodek, ki je bil kdaj kakemu zastopniku nuden Vsak inteligenten gospod ali gospa |c dobrodošel I. razpo-Šiljalnica Šapira, Miklošičeva cesta 14.
krepak in pošten — se takoi sprejme. Naslov pod št. 11.161.
p. Št. Vid nad Ljubljano.
Kiekiarice
v Ljubljani in bližnji okolici dobijo delo pri Osrednji čipkarski zadrugi —
»rg
Danes se dobe
pri »Seamici« v Mostah pečene kfvave in mesene klobase. Fran Černe.
moških in damskih oblek
krojačem, šiviljam, ne-
Šiviljam in pletiljam
v začetku oktobra.
Damam za samouporabo, lahko priučljiv pouk. — Ugodni plačilni pogoji. Brezplačna rekomanda-cija služb Krojno učili-Sčc. Zastopstvo modnih listov. Ljtfbljana, Stari trg št. 19. Kroji po meri. V serijah 5 številk skupaj 100 Din.
Dve lepj sobi
v pritličju, ža pisarno ali samostojnemu gospodu, ki ima lastno pohištvo, oddam s 1. oktobrom t 1. Sobi sta parketirani. z električno razsvetljavo, posebnim vhodom in razgledom pred oj>ero. Pojasnila daje Vršič. Gledališka 4/1.
Hiša v St. Vidu
j? malim vrtom in gospodarskim poslopjem — se
! preda. Poizvedbe: Reslje-va cesta 28 a.
Hiša
popolnoma nova, na prometnem, lepem kraju, tik mesta Slovenjgradec, obstoječa iz treh sob, kuhinje, veže in dveh kleti je naprodaj. Cena 75.000 Din. Poizve se pri Mikec Fr., Slovenjgradec.
Soba iti kubinia
se odda v Podgori št. 10,
št. Vid nad Ljubljano.
Sprelmem na stanovanje
in zajutrek. Naslov pod št. 11.182.
Dijakinjo ali dijaka
mlajšega, sprejmem v vso oskrbe za 500 Din mesečno. Solnčno stanovanje. elektrika in klavir. Pomoč v učenju. Naslov v upravi pod št. 11,076.
Stanovanje
2 sobi, kabinet, pritikline blizu sv. Krištofa, se o. 'a akoj ali 1. novem-bra. Vsa pojasnila upravi »Slovenca« pod št. 10.731
Dva pisarniška lokala
uporabna tudi za obft, se oddasta s 1. novembrom. Ljubljana, Frančiškanska ulica 8.
Hišo
v prometnem kraju, pripravno za trgovino z vinom, v vinorodnem kraju. vzamem v najem. Ponudbe na upravo' »Slovenca« pod »Takoj« št. 11.063.
Najcenejše hiše!
Že stoječe od 25.000 Din dalje. Ze zidanje 8000 Din gotovine. Lesene hiše od 30.000 Din dalje Ugodno tudi posestva, gostilne, trgovine. -Marštano, grad-benl-rcalitetni oddelek, Maribor. (Odgovor pet znamk.)
Posestva
z dobrimi poslopji, od 50.000 Din naprej, kakor tudi
hiše, vile. gostilne,
žage, mline in pekarije, prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30.
* Trgovino
s stanovanjem da v najem Rečnik v Hočah.
Lov v najem!
Prisilna uprava daje v najem lov za leto 1930. na veleposestvu dedičev Jak Starca v Hotemcžu pri Radečah dne 1. oktobra ob 14 na občini v Radečah. Pogoji se zvedo pri dražbi ali pri Jo-pisu Maček v Ljubljani.
Vilo
popolnoma novo, enouad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi. blizu I.eonišča v Ljubljani, oddam v naiem. event. tudi prodam Najemnina satno iOOO Din Pogoje in naslov pove g dr. Treo Luci odvetnik v Ljubljani.
Dunaiska cesta 20.
Dve delavnici
na lepi točki v Grosu-plju, primerni za kakršnokoli obrt, oddam. — Ahlin Jožef, Grosuplje 9.
Služkinjo
pridno in pošteno, najraje z dežele, se sprejme ' Ljubliana. Kongresni takoj. - Naslov v opravi i	St 2.
»Slovenca pod št. 11212. —■—r-
----—---Mjzarskctja vatenoe
Krojaškega vajenca | snrf,imo takBj Franc Rer-
sprejmem takoj Aleksan tfant, Dravlje 10S. pošta drova cesta 1, Ljubljana št. Vid nad Ljubljano.
Ženitne ponudba
27 let star fant, posestnik. podjeten, žeiim poročiti gospodično, resno, s kapitalom do 70 tisoč dinarjev. "Sled zgraditve praktične lesne parne žage. Naslov pove uprava vSloTBPca pod St. 10947.
SPECIAL KVALITETE / KUPON! ZA POSAMEZNE OBLEKE KUPONI ZA POSAMEZNI: DAM.
PLAŠČE
PRIPOROČA TVRDKA
IJ V B L J A N JI
KONGRESNI TRG STEV. 15
Več g»spoc'<>v
se sprejme na stanovanje in hrano, mešečno z vso oskrbo 650 do 700 Din. Dobra domača hrana. sobe čiste in sračne. Manjše mešto blizu že--leZnict. z leno okolico. Primerno za starejše gospode ali upokojence, ki žele v zdravem mirnem
Iščem prostor
za mizarsko delavnico* — skupaj s stanovanjem — Prj ; na prometni točki v naiem. Nastop takoj ali po dogovoru. - Naslov pove uprava »Slov.« v Celju.
Pianmo
ali kratek glasovir kupim; plačam takoj. Kol-ler, Maribor, Tattenba-chova 4.
Klavir
poučuje po zmerni ceni Kolesa, Rutarjeva št. 4, blizu mestne drevesnice.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje naiceneie Anton Dernič, izdelovatelj orgel — Radovljica.
200,000 dinarjev
Kdo se udeleži z deležem 200.000 Din pri velikem, starem rentabilnem industrijskem podjetju? De-
'raju živeti. - Ponudbe lež se zemljeknTižno za-
varuje, Mesečna plača 30P0 jJip in delež na dobičku. Ponudbe pod -Življenjska preskrba 11,177« na upravo.
na oglasni odd. »Slov., pod »Mirni dom 11.045«.
Velik« soba
senarirana lepo opremljena, s krasnim razgledom, v mirm vili sreai velikega vrta, sc odda takoi boljšem:; gospodu.
—	Oddft se l(idi manjša opremljena so-ie istotam *i_e_» Naslov v oglas oddelku Načrlc In Poračune »Slovenca pod št. 11103 za zgradbe izvršuie T«h-
	—--nični biro »Tebna« Ljub-
Stmo^ajjc	j liana, Mestni trg št 25 I
IU@¥irji m starimi
svetovnih tvrdk: »Stin-gl , »Hoftoann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi.
Znižane cene! Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ - CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško
Suhe jjobe
zadnje rasti kupujem po najvišjih tržnih cenah. — Ponudite povzorčeno na tvrdko Peter šetina, Radeče, Zidani most.
Strojno litino
in vse stare kovine kupuje Fr. Stupica. žClez-nlna in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Kupujemo:
orehe, suho sadje, jedilni kostanj, lešnike lepa jabolka in fižol. - »Proda-, d. z o. z., Ljubljana, Prečna ulica 6.
Kupijo se
dobro ohranjeni ali novi naslednji stroji: 1 tračna žaga, 500—600 mm, 1 Ab-richthobelmaschine, 400 mm. 1 stružnica za les, na okroglih ležajih, 2000 do 2500iti m ter aparat za struženje ovalnih predmetov. Vsi Stroji po možnosti s predležaji za transmisijski pogon. Oziralo se bc na prvovrstne strole ter najugodnejše ponudbe, katere je vpo-slati na upravo Slov. pod 'UniversaL.
Kupim avto
že labljen, toda v dobrem stanju, poltovorni ali tovorni (ali samo šn-siio). - Naslov pove upr. »Slovenca pod št. 110^0.
Opekarske stroje
stiskalnice za na utor zarezani stresnik (Strang-falz: stisnjeno zarezano opeko fPressfalz) "ter navadno opeko lokomobilo 45 HP (Ueberhitzer). okvirje Za opeko, vse prav dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod »Ciglana 77- it. 11.072.
Landauer
že rabljen ali brun z dobrimi osmi in koiesi, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca. pod 11.167.
Objava!
Opozarjam vsakogar, ki bi razširjal o meni neresnično vest, da ga bom sodniisko zasledovala. — Mici Flerin, Mengeš.
Hiša
soba in kuhinja (elektrika), se odda Naslov v upravi »Slovenca pod | novo zgraienn se pfoda
St. 11.174.	~
Ivan Kacin, Gorica,
Piazza Tommaseo št. 29,
tovarne orgel,
harmonijev in piesovirjev
kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovt9ten pianino za 12.000 Din. -Orgle Valcker-Sistem po 7500 od registra. — Zahtevajte cenik!
i i *
n
j H maihn> stanovanji
Iščem z? takftj, Najemnina ne čer W Din Do* pisc rt* tttrrafo »Slovenca. pod »55 Ekspedicljs«.
Sobo in kuMnjo
ftli sobo « štedilnikom išic zakonski pa* brez
otrok za 1. oktober. Po-	______ ___t
nudbe pod -Mirnn stran-1 lil.	vratu dolenjskim
Potreben kapital 40 00) I Din Studenci - Maribor Ob Izvirkih 10.
Hiša
cnodrtt*ift»ka 20 mitttl! od mesta naprodaj Ce-Ms ni Rferie 90 - IV brežie pri Mariboru
Družinska hiia
proda Galjevica 110,
list«

Hidravlično preJo
Zh izdelovanie olja. v dobrem stanju, kupim. Bac, M. Sobota.
Star baker
m«l»nmo. cink, W»wmja
lris<, Maribor, Pobtcžje - Zrktn-ska 10.
Vsakovrstno
ZiHfP (moti!?
00 naivlslih cenah CERNE iuvelir Ljubljana. Wolir>VB ulica Jt 3.
Divji
kosianf
vsako količino, kupim po najvišji dnevni ceni Gustav Stiger, Celje.
Suhe ple
iz litijskega in Škofjeloškega okraja in Štajerske provenijenoe. sedanje
rasti,
divji kostanj
želod
vagonske pošiljke in na drobno — kupuje
^ . H. Rohrmnnn, j
Ljubljana, Sv Petra nasip 27 J
Preklic!
Podpisani Klopčič Franc iz Moravč St. 19. prekll-cujem in obžalujem žaljive očitke, ki sem jih iznese! o Moravski posojilnici r. zadr. z neom. zavezo in njenem uradni-štvu, da mojemu sinti niso izplačali obresti. Moravče, dne 20. septembra 1930. — Klopčič Franc.
Prodamo
Gostilničarji pozor!
Pristno ljutomersko staro vino, izborne kvalitete, razprodajam po 5 dinarjev liter. - Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union.
Radi odhoda prodam
spalnico, otroško spalnico, kuhinjo, kredenco za jedilnico, mizo in stole. - Naslov v upravi »Slovenca pod St. 10.999.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga tavrenčič & Ko. Ljubljana. Vošnjakova ui. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Med
cvetlični 1 kg . . 17 Din afdoT 1 kg ... 15 Din
dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošla Brezovica pri Ljubljani.
Drva odpadki
oo žap se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ni. 4. Tel 2244.
Vinske sode
večjo množino ali tudi posamezne po 3, 4, 7, 10 do 80 hI, kakor tudi razne kletarske potrebščine in stroje takoj pro'dam po ugodni ceni. - V najem »e oddajo dve izbor-ni vinski kleti. - Gjuro Valjak. Maribor, Kino Unios.
IILa za obijanje kratke za raizarie * oblane za pode prodaia po zelo nizki ceni »IHrija«, Dunaiska c. 4f>. Telefon 28-20 Jn 25-95.
Tehtnica
za trgovine. — tistenia Schulz Untversal — za 15 kg. ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Donaiski cesti
Parkete
hrastove in parjene bukove ima staino v zalogi A. Kane, tvornica parketov^ Mengeš - Slovenija
Suhe gobe
sedShtc fasti, lepe, plača
najbolje: »Proda d. z o. z., . ... ..
t luMl...
. ivt.ua
oe verujete!7
ds Vas edino Radio Balzam reši: kurjih očes. bradavic trde kože žuljev, bul itd - Jaz s. Alojzija, bolniška Mari.im, sestra zavoda Vmesentinum, se čutim dolino zahvahti sc Vam. da sem popolnoma odstranila 41 let stare kurie oči in vsi, katerim sem svsUvala lo izredno sredstvo. Bog Vam povrni m Vašo i2r»idbo! Iz hvaležnosti bom vsakemu priporočal« Vaše mazilo. ž^ihtcvaHe povsod samo: Radio Balzam.^- Lonček 10 Din (predplačilo), sli 18 Dib n,- povzetje; dva lončka 28 Din, tri lončke 40 Ehp _ pošlje R COTIC, Ljubljana »ii, Kamniška atics št. lUa IJaascva 27J.

»Javor«
lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal »a pohl-»tvo tudi v ljubljeni v novi palači Vzajemne zavarovalnice
Za soboillkarska
pleskarska Iu črkosllkarska dala so priporoča
Tone Malgai
dtuibn t o. t., LJUBI JANA, Kolodvorska ul. 0.
PrcdtUkarijel
Šablone ročnih del irde luje Atelje »Juljana Nožna dolina c. VIII ,'h, I jubljana. /ahtevatle ceniki
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, t'i;:aškn cesta šl tf>. IVI. 33-13.
Stiirmannova
oremicoa okna in vrata
DrJnvni nemški in mno||l inozemski patenti. Posebno pilporočljlvo /a hotela, restavracije, vilo, napi te verande, šole, društvene domove in bolnice.
MATERIAL
trgov. druiha I oroej. ur.
LJUBLJANA- DUNAJSKA 36 a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
za j osen in zimo kakor ludi vzorco mnmifukturnoipi blaga dobite

ntStri l'i >lt v
V v: LIKA ZALOGA
SAMO Bsnfj, OUZ S' I,J
LJUBLJANA - K \
ul. 4 Cflcvsk« M
Telelo« :i:>.1!
ako to čim prejo zahtevajte od trgovsko in odpoBiljatoljsko tvrdke
i rcmrtlilpva ucl« nnoicslransko v kovinnsiil< .Metiskih tračnicah tekoča dajeta sigurnost popolne .'a r.i pa ha, laliketf« teku luv» trenja, kpi vc los m barva ne dotikata, popolnega hi^ijensltrga tračeni,i in lahkega premikanja, ftščonia bie,- vsake nevarnosti, ker se dasi
oba dela na zuotrai odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu j.i Jugoslavijo
sonfuliu« ml/mstui drlnvnUn M. GOGALA - BLED 2.
Telefon štev. 52


Gospodarski odbor za mestni imetek v Metliki
razglaša, da sc bodo oddajali
■stomcA
prostori za kra-marske stojnice
Proda sc knjiga
prtporoMirv a :.a vsakega, kateri im* oprav ka ? uradi, ker bo našel \ nifi vsa navodila ina.i-nitke sluib«. — Naslov . .1 Papotmk S* lovrcne na Pohorju.
Slirc 2 s žganje
proda i vagon« vccs, ,.ia CiSVr.ik. ilh".	fo-
gačartev trg 1
Ccrtiarji. poror!
Cilinder stroj -Singer-skorje iciv fe .vetrn proda Ponve sc p.n Koibc:
kakor običajno vsako leto, In sicer za eno leto v najem na veliki Mlholfski so|cm, dne JO. septembra 1930 od 9 dopoldne naprej.
Načelnik gospodarskega odbora i WEISS FRANC.
tofccncfša izvirna vina
u donurfiBi zidanic
Vcfifr padec vin. Zopet znlfoni«
ccn.
Originalen mski fuht
ruske ,mh;> m , ipi in izdeluje po me
Zaiokar
Sosposvetska c. S
Motorno kolo
prispel in sc od danes napre.| - dokler zalog; traja izdelujejo vsakovrstni šlrapac čevlji p< naročilu. Ncproinočljivosl .-agai.mtiranal
PRODAJA ČEVLJEV PRI POLLAKU«
Dunajska cesta 23, dvorllčc.
V sakomur ustrojeno, ker so toči
10 vrst vin.	. ,
Danes ob IS uri zopet fino jagnje
PISK« S Din. .T'	- nO,ju pečeno.
;	Komfortno urejeno
soDc po Din 20 —
Priporoča se hotel in restavracija
prt „Belem Kranjcu". Kajjfež
Florsjnaskn ulica 1 Telefon 26-25
šc novo flobre rrsmkf po.\ ugodnim; pogoji na proda: Janko NeJn-.k
Krušno
Pole ; te^a velikanska izbira vsir kovrstnih h\1U po .iiuanih conah
t sedcrr.i ,uv.w.nc. pro A m s:-- ramcr.iatvi 7a od p: tega Natar.ino-o p;s mero Ponudbe na upra ve S;ov c-.-.c a pod -Ugod-no- M 11.064.
m vs< nilevskc irdelke ; vedno »vere dobite pri
A & M. ZORMAN
1 lubliar.a Sun tre it 3.}
Plašče
n crM*
Krožne ža>4e
sprejemam na antomat-brušenje in Vaše Jagc bodo .- o p c t kakor nove Priporoča sc F. I ončar. Celovška cesta -13.
konccsionnana
bivši komisar za šoferske izpite, Ljul Bleivveisova ccsta št, 52. — Prihodnji lečaj se orične 1. oktobra 1930,
A. Pckolj,
salon klobukov, Miklošičeva c. 30, I, nadstropje, vhod iz Pražakove S — sc priporoča cenjenim damam.
Piihurjeva ulica 3,
Izdelovanje uma liranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, cmaj ir.inih in Lucovih peči. Splošno klcpar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Ha motne opeke.Cene lcon kurenine.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, ljubljeni oče, stari oče in tasl, gospod
naS iskreno
V globoki žalosti sporočamo, da jc naša srčno ljubljena soproga in teta, gospa
sodni sluga v pokoju
v soboto dne 27. septembra ob -I popoldne, po dolgi, mukc-polni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, bogu-vdano umrl.
Pogreli nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 20 septembra 1930 ob popoldne iz hiše : ulosti, Bohoričeva ulica št. 16, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne ?"' teplcmbra 1930.
Žalujoči ostali.
poscslnico, gostilničarka in mcsarica
danes, 27. septembra, po kratki in težki bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek dne 29. septembra 1930 ob 1 popoldne iz Kosez 15, na pokopališče v Dravljah.
Koseze - Ljubljana, 27. sept. 1930. Žalujoči rodbini NERET - TONI.
fiVEDS KP: PLUT I LN K STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Meslni trg 25/1
ZAHVALA
JALENOVA REZA
Svetov, znano originalne
wbck
Olonoko potrti naznanjamo pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, zlata mamica, stara mamica, gospa
č k il e in aparati za vkuhavanju nc dobe v sledečih veletrgovinah; Coljo: Jon. Jagodič, Maribor: Kari Loti in Pinter & Lenaril. — Glavna zaloga za Jugoslavijo! F R U C T U 8 , Ljubljana, Krekov trd 10.
Konjsko meso
v 79. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb drage pokojnic« ce bo vršil dne 28. septembra 1930 ob 9 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Sv Peter v Savinjski dolini.
Sv. Peter v Sav. dol., 27. sepl. 1930, GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
Brez posebnega auznanfla
imajo največji uspeh

ZDAJ!
UGODEN NAKUP
ČEVLJI:
Čevlji za otroke, teksani . . . od Din 24 — dalje
< < « zbiti . . . .	«	«	36 —
< < « Šivani . . .	«	<	62 —
< < < od št. 29—35	€	«	77'—
< < dečke, od St. 36—3'» .	«	c	110 —
c c gospode visoki . . .	<	<	148 —
f < « nizki ....	«	«	143 —
« « < šivani . . .	«	<	176-
« « dame .......	<	<	116-—
30 vrst dnmskili komb. čevljev			
z leseno in usnjato peto, šiv.	<	«	188—
MOŠKO PERILO
Navadne srajce ... od Din 35"— dalje Boljše < ... <	70'—
115-« 10 — < 16 — « 3 —
< . . . <
Fine < . . . « Kravate, pletene ... a svilene . . od Uobci .... komad
<
do Din dalje
120 —
PLETENINE:
Damske jopice volnene (vestje) od Din 85' Moške < < « <r < 85' Otroške « « « <
od	Din 20 —	dalje
C	< 32 —	c*
<	32 —	t.
f	36 —	,t
		t
	c 32 —	<
<-•	32 —	C
32-
dalje
«
<
ROČNE TORBICE:
Damske ročne torbice (kombineže) . . . Din 13'
« « « la usnje .....t. 7«'.
< « « Trapez......< 45-
« « t la boks......< t)8'
Damski ročni kovčki........... 25'
ANT.
MESTNI TRG 26
-, 17-,	24'-. 34"-	itd.
-. 80'-,	110-	itd.
47'—,	50"-, 52'—	itd.
72'—,	75 -. 82'-	itd.
TRIKOTAŽA
Skoki (žabice za otroke) . . .
Ženske maje.......i .
< hlače .........
Moške srajce.........
« maje.........
« hlače .........
Damske triko hlače......
NOGAVICE - ROKAVICE:
Damske nogavice a Din 7'50, 14 —. 10'—, 1<>'— dalje Moške r <	,jajje
Otroške c od Diu 6'—- dalje
Damske rokavice.......od Din 20— dalje
Moške r .......«• < 20"_ t
TERMOS V8 1. Din 22-, »/« 1. Din 42'-, 1 J. Din 52'-
VELIKA IZBIRA SNEŽNIH ČEVLJEV. GALO$ IN DO n&Cin Čevljev (copai)
Oglejte si cene v izložbah!
- LJUBLJANA
STRITARJEVA 1-3
GLAZBA osrečuje! r>
Če je slišite, prav posebno pa. če se sam ?. njo bavitel — Ni treha. da ie V a> dom brez godbe! če stopite 7, nami v stik in si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo iu
breiplatni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktne ii tovarne
* Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov :
MEf^EL&KEROLD
MARIBOR št. 102-B
Gospodarska zvezo
v Lfnbliani
ima stalno aa zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - spece-riisko in koloniialno blago - sadit - mesne izdelke -uzdo sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za žirioo - kmetijske stroie in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini
PlinCnc bolezni so ozdravljive!
Bronhialni katar
A-trna lično hropanjt
Gojzcrce
Nov pantenliran način izdelave Garantira se da so nepremagljive. Oblika po želji in meri.
DETAJLNA PRODAJA PRI POLLAKU«
Dunajska ccsta St. 2». dvoriicc.
Pljučna tuberkuloza - Sušiea - Kašelj - Suhi kašelj - Zasluzeuu - Nočno poten ie Katar v grlu - Slutni kašelj - Izmeček krvi - Vzdigavanje krvi - Tesnoba - As
Zbadanje i. t. d. so ozdravljivi!
Tisoče ozdraiiienžti!
Zaht*v«Jtf takoj trjlsrci o moji
novi umecnos f nranfenja ^E^t^r \
ki je ' t nuuiir. rCbil*. Ouh ponia^ra j t r vsakem natisu Mvtjsnja. da se bolrscn
bitro nremapa. Telesna ležin&se poveča ter polahno poapnenje končno 7.»u?tev; t>ole5ine
Resni IDOŽ »e r-r' '»k* znanos:
——— potrdijo pruduo*	_
moji metod' :eT .... ra j. pr.poro-. t.io *=J>' t V " " "«5' čimprej začnete r mojim načinom pre . ' hranjenja.. fembo.-e bo za vas. L 5 - Popolnoma zastonj dobite mojo ti
- —O, iz katere bo.-te
erjiali m ogo uoristnesa znanja. Korar tore: mnčijo boleCine, kdor se Loči napiti osvoboditi svojih bolečin nt leinr-ljit io veren način, naj piae «e daiiBk. Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma bremiačno brez vsake zaveze f- tvoje atlat, mi ■ pojasnila in bc« Vaš zdravnik gotovo pritrdil temi
no i emu načinu me prehrane
ki jo označuj io ko; i zborno prv profesorji. V VaSem lastnem interesu jt jrei. a tako pUele ui \as ho nalo vsak luhk: postreglo moje oniotuo Jastopstvo. f rpaju poni m mo-au votlo u zaierie : injipe zkuieneoe ^«vn,ka. Vgebn.it okrepi -v ■ žirvi ent.Ro uteHo u-
jemlje OZ1T nn vse Delne, ki «. zanimajo za sedanje stanje zuans;veuepa zdrevljenta oljut
l""'1" *' Georg Fulgner, Berlin - \eukoIIn
Ringbahnstrasse 24. abt. 61S (Deutschland i
Specialna tovarna prve vrste
za zgradbo bencinskih skladišč, bencinskih črpalk ob ceUaJtt. voznih črpalk, črpalk zt. olje, kat .netov za olje in service - postaj
t v *
isce
zastopnika
če le možno inženerski biro. - Ponudbe poči: U. 4752« petiilja Rudolf Mocae, Wien I.,
Seilerstatte 2
TELEFON 2716
SlOVBHfl-TRJMPORT
X
je al c » < C X
m S* ~ ZL cr - > .5
—. V ^ v. —
0} -"
t _
<
CZ — ro tJ
- K>
— Zcn —
t ► _ a
c K
e
—	o-
a ► >
e » -* *
2 -• c"
-	- :
Jt . -
c _
- » , ^ f\
e —
« - " fc e
'2? „ I
■ i. t* "§< c
"" r«
a z* ei: £ tt. Z— — s tc
ac 1 =
—e -v a —'
~ < , _z
e^ c
:<r
i- i
r > »
C c O
SC — 1»
E"5 X 1
Klatež
Je r c
."3!S u
I Hi
i = c.
43 o f
Iz sibirskih spominov Poveet A J. Maksimova Prevel in s pripombami popolni) Ivan Hribar
Nastopila je vrsta dolgih, enoličnih dni. Olga mi JP bila angelsko dobra žena. Ugibala je vsako mojo željo, izpolnila vsako mojo prlhotljivost. Jaz s svoje stran; sem Ji slrušaj poplačati njeno brezmejno uda-nosl z lažnjivim cnvstvom ljubezni. Često sein io nagradil s prisiljenim nasmehom; toda pogosteje sen; — žalosten in prihuljen — postajal tako zamišljen, da njenih besed: še slišal nisem, je-li ona razumela kaj se godi v moiem srcu, ne vem: vsekakor ni ne z besedo in ne s pogledom pokazala, de je uganila skrivnost ki tišči moje srce. Obdajala me je s skrbjo ljubeče sestre in prijateljice. Toda jaz tega nisem umeval in sem živel le spominom izgubljene sreče...
Mučni in žalostni dnevi so se vrstili. Meno je dalje mučila moja zločinska strast ki je obvladala vse moje bitje. Nisem živel, nego neprestano sem bival v hiši spominov. Naslajaj sem se s temi spomini, obenem pa mučil z njimi. Srce mi je govorilo, da ni mogoče onega, kar je bilo. priklicati nazaj. Polagoma, nehote sem se začel zanimati za sedanjost in naenkra; se ie mojemu nravstvenemu očesu razkrila s "rasna slika moje brezčutne sebičnosti. Test mt je začela neusmiljeno grizti zaradi mojih, poštenega človeka nedostojnih razmer do Olge. te najboljše vseh dobrih žena. Saj je znala ljubiti brezpogojno, udano in goreče ter nositi ubogljivo težki križ ljubezni, ki jp nisem vračal. V mojem izmučenem srcu sc je začelo porajati za Olgo nekaj ljubezni podobnega. To euvstvo se je razgorevalo močneje in močneje in sani ne vem. knko se je v temi porodila nada na morebitno srečo izven one. ki sem jo bil nepovratno izgubil . . Moj Bog. moj
Km k»kn ierk 1 nn ti KnoTnini' PnkfiTflln fir ie rtu
sem se vrnil prepozno .. Olga je začela radi nagle jetike ugašati. Niti slutil nisem v njej te grozne, od skrivnih duševnih bolečin izzvane bolezni Prestrašil sem se. ko mi je oče. videč kako posebno uslužljn sem do žene., tiho in žalostno dejal:
Prepozno je!<
Kot bi bilo vame treščilo, sta me potrt: fj besedi.
Ali je res prepozno?< — me je mučila strašna misel. Ali sem res postal ubijalec one, ki mi je poklonila vso svojo i.iubezen in udanost. poki 011 ii a nesebično in morebiti brez nade na vzajemnost? 0. dolžan sem oškodovati jo za vse trpljenje, za vse zlo. katere sem ji pouzročii...
In storil sem vse. kar se je bilo po človeških močeh dalo. da olajšam duševne ir fizične muke nesrečne Olge.. Pošiljal sem po najboljši zdravnike. V se zaman .. Zdravniki so ji svetovali, naj se izo-gibljt vsakršnega razburjenja, nai be mirna in dobre volje . . Dobre volje! .. Kakšna' trpka šala! ... Dobre volie ona. ki ie mogla po sobi le z največjim trudom in še to opiraje se ob mojo rame.
Življenske sile Olgme so vidno upa šale Vsnl' dan je bilo njeno zdravje slabše, Bledost se je umaknila nekakšn. alabastraki prozornosti. Shujšaia je. Suh. trzajo? kašelj jo ie mučil. Govorila je takt. tiho. da so njene besede bik oddaljenemu šepetn podobne. Le \ njenih čarokrasnih očeh ie še biižčal ogeni dogo-revaiočega življenja. Te oči so bile neprestani uprte vame z nepojasnivim. božanskim izrazom. Zdelo se »e, da jr njer pogled žele prodreti v globino moje rlušr., razsvetliti s svojim žarkom naitainejše kotičke mojega srca. Ta pogled mi je zbuja kes. Padal sem preči noge svoje žene. skrival sem med nieninu: izsušenima kolenoma svoje žareče lice in jokal sem. iokal ko dete. Olga mi ni nikdar branila, uu se izjuuem: pi> nienem mnenir se te solze očiščaie mojt duše in srce.
Otip me ni Tncmnlr t V,t^lnJK,	— 1.
. —--—-----j-—-^ — - .	iuit r
j samo na laitaj. kakor otroka, božala svojo ^sušeno roko po glavi. Ta nežna ljubezen je napravila name j nepv^piftčn uiit. hoouu »titi nurnejbi in zr. »em po
: gumneje v svel in življenje ...
Olge nisem pušča, ni minute same Prizadeval oem si, ua jo od škodujem za vse duševne muke. katere je prestala. Po njeni želj sem ctal okrog mene postelje iepo postaviti najlepše ebsemplarje trt^ičnit) rastlin. Navdušujoč se ob njiiiovi vonjav/ in krasoti, je plefla neprenehoma kitice in bili so trenutki, ko se je zdelo, da .ie — zaposlena s tem delom — uuzab-; Ijaia svoje trpljenje ...
Nekoč smo opazili pr> Olgi nepričakovano, rezlro izpremembo. Vedno bledu lica tto oživela pod svežo rdečo barvo, gasnoče oči so zagorele globokega ognja slabotni njen glas je zazvene! ko v polnem zdravju.. Gorje!... Poslednje razžarevanie ugašaic»6ega žhiie-nja te bilo to! . . . Držeč kitico svežih cvetic v rokah, .ie' izpregovorila kako; pod utisom proroške miai :
Kako prijetno in veselo mi je! . . . Kakšno ne-popisljivo blaženstvo objema vse moje bitje! . . . -ijj je to mrrrebiti začetek Rm-li« Oh. če tako hvala Ti. o Bog. na tem trenutku!.. .<
Prnevši pa iBojapa ottefc za roko, je nadaljevala:
-Liitbjl pi me in ljubiš m*> ko lastno hčer Zaradi te ljubezni te prosim, da odpustiš Alekseiu njegove zmote in da mu vrneš prejšnjo naklonjenost.. .'<
Oče m. prof; drugo, svobodno roko. Primem jo in padem ni kolena predenj. Tedai me poljub nt glavo. Za'.artil Bem vr»čc solze. i. je kanila z njegove trepalnice ne moj tilnik
Oign st nagne k me:ni.
• Vse venu; »pregovori šepetate in obvije moj \Tat z rokami, >in vse odpuščan .. Mnogo se-m trpela ... sedaj m: je lajše Boc! srečei ii • miinjaj , «etuiL puredkuma, a\iyt jigt.. kaieia tt 4e ijuoila m te jjuu uojj ko svoje življenje.....
Ohranite Vaš ljubeznivi smehljaj!
Vaš smehljaj bo vedno mikaven, ako pokažete sijajno bele, zdrave in čiste zobe.
Rabite vedno samo Erasmic Savon Dentifrice. Dobrodišeči vonj osvežuje Vaša usta in odvrne škodo od Vaših zob.
ERASMIC SAVON DENTIFRICE
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Mariboru
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni
Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle.
•c ►
s
k
h
H
vseh vrst in velikosti
zahtevajte naše brezobvezne olerte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu! Naši parketi priznano izvrstne kvalitete in naj-preciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne.
IVAN ŠIŠKA
tovarna parket ln parne žoge
LJUBLJANA
Metelkova ulica št. 4 - Telefon interurb. št. 2244
in nahrbtnike, kakor tudi vse vrste kovčekov in torbic za potovanje, listnic, denarnic, to-bačnic, gamaš itd. nudi v veliki izberi
Aleksandrova cesta itev 13
I.KRAVOS, Maribor,
Spec. kovčeki se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici.
O tvorila sem v prostorih na SV. PETRA CESTI ŠTEV. 38
trgovino z delikatcsami
ZDRUŽENO Z VINOTOCEM (domača in dalmatinska vina!) — Poleg tega imam urejeno mlekarno in prodajo slaščic. — Za cenjen obisk se priporoča _
Ferenc Mira
POZOR!
Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre. ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil:
Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše.
Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmetovalec svojo njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše, travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje.
Vinogradniki!
Izvršite sedaj v jeseni jesensko kop in gnojite vinograde s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah daje
Zad ružna poslovalnica v Mariboru.
Kmetovalci, izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žil na pragu!
Budilke,
stenske iu žepne ure
kupite najbolje in najceneje
v
Ljubljano 2
Prešernova ui. 4
Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici
Zahtevajte cenik zaston In poštnine prosto
Budilke od Din 49 — naprej. - Budilke iž lesa od Din 84-— naprej. - Stenske ure idoče 14 dni z bitjem od Din 380-— naprej.
Lovske
floberte, browning pištole, pištole za strašenje p-ov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F.K.Kaiser,puškar
Ljubljana, Kongresni trg 9
Od dobrega najboljše je le
Gritzner - Adler- Kayser
šivalni svj In kolo
elegantna izvedba — najboljši materijal
URANIA
pistalnl stroj
v 3 velikostih Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
Dos. Peteline, Ljubljana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
Semensko pšenico
izredno lepa, selekcionirano blago, na zalogi pri
»GOSPODARSKI ZVEZI«.
Pletenine ln irlkotale
(zimsko perilo) raznovrstno nogavice, dokolenice rokavice, čepice, kravate, ovratnike, čipke in tra kove ter drugo galanterijsko in modno blago nudi najceneje
Osvald Dobeic — Ljubljana
Pred Škofijo 15
Velika zaloga D. M. C. prejnic, kvačkavca in krpanca Na debelo!	Na drobno!
Tovarna zamaskira i a.
v Studencih — Maribor,
razpošilja zamaške vseh velikosti, izolirne plošče in zdrob iz plutovine! — Se priporoča.
Ogledala
seh vrst, velikosti in oblik
zrcalno 6—Smiu mašinsko4—6 mm, portalno. leoast« alabaster itd.
Spectrum d.d.
Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
IRELLI
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Mnblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
ntn
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN BOVERI
PODRUŽNIC LJUBLJAN*
izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
Štajerska sadjarska zadruga
v Mariboru, Miklošičeva ulica 2
nakupuje vsako množino vso vrste
namiznih, kakor presnih jabolk
plačuje najvišje dnevne cene in prevzema blago vsak dan v Miklošičevi ulici 2
PORTLAND CEMENTNA TOVARNA i. i).
DOVJE-NUJSTKANA
Telefon št. 1	Ustanovljeno 1892
Priporoča svoj prvovrstni izdelek
Telefon št. 1
Dobavlja se prOmplnO iz tovarne Zastopnik za L|Ut>l|QllO in okolico:
JOSIP GAGEL. LJUBLJANA. $OL§Kl DREVORED
v Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000--	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'
Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte.
PODRUŽNICE-.
BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT
Izvršuje vse bančne posle naikulantneje.
Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE-VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. — Borzna naročila — Prodaja srečk
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc,
izdajatelj; Ivau iinkoveo.
Urednik: Franc Kremžar.