Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*— Kako glasujemo S. m«aia? Na volišču poveste najprej svoje ime, priimek, poklic in bivališče. Na predsednikovo vprašanje, za katero listo glasujete, odgovorite n. pr. v Ljubljani: »0 1 a s u j e m za državno listo, katere nosilec je predsednik vlade g. B 0 g 0 1 j n h Jevtič, a kandidata Dr. Riko F u x in I v a n 5! 0 h 1» r i č. Volitve trajajo od 7. ure zjutraj do C. ure zvečer. Mesecu« naročnin« flHBj /A Upravo: Gajeva i. 20 Din, za iuozem- ik v Telefon 3855. - Oek. stvo 35 Din. l/retl- MBB ■ jB/B jBBM/k '969^ račun: Ljubljana ništvo: Ljubljana, W^B iggna MjSSS jpBBfL št. lt.fi!L Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. jfl Jf ceniku. Pri večkrat- Tel.: 25t>0, int. 3009 hIHLm »'h objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Na volišče Doli z laži-patriotizmom Vlada g. Jevtiča za naše rudarje Glavne naloge novega parlamenta Vodovod za Suho Krajino Gospodarski ljudje so za novo gospodarsko politiko Skrb za kmetijstvo Št. 15 ,/haiinddneva ^oZpraznikueljk“ V Ljllbljaili V SOfootO, dllC 4. Iliaja 1935 Rokopisov ne vračamo Leto j ftfa volišče! ¥ šemi nemških podmornic Velika debata v angleški spodnii zbornici dSSSSÄS^ÄgC yaniai“, je reke/ Simon V nedeljo zvečer bodo uredništva šovinističnih listov v Budapest!, Rimu, Milanu in v nekaterih nemških krajih z nestrpnostjo pričakovala vesli o rezultatu volitev v Jugoslaviji. Poparjenost bo v teh redakcijah in tudi drugih centrih, kjer se zbirajo naši nasprotniki, ko bo prišla vest, da je zmagala lista predsednika vlade g. Jevtiča. Kajti zopet je propadel njihov račun, zopet se je ponesrečila špekulacija na neenotnost in nezavednost jugoslova-nov. Nepopisno veselje pa bi zavladalo, če bi prišla vest o zmagi dr. Mačkove liste. Kajti ta zmaga bi hipoma oživela vse njih stare upe in revizionizem bi zavladal zopet na vsej črti. pa čeprav je danes že pokopan, ker ga je morala zapustiti četo fašistična Italija. Prav bistveno pe je k temu pripomogla od pokojnega kralja Aleksandra inavgurirana in od zunanjega ministra Jevtiča dosledno in energično nadaljevana zunanja politika. Iz. zunanjih razlogov, zaradi utrditve svobode jugoslovanskega naroda in da se popolnoma premaga madžarski revizionizem bo zato šel dne .'j. maja vsak Jugoslovan, ki se zaveda svoje odgovornosti do naroda, na volišče in glasoval za listo predsednika vlade levtića. V času do skrajnosti napete zunanje politične situacije mora Jugoslavija vsnmu svetu dokazati, da je enotna ko vsi drugi veliki in mali narodi in da mora ves svet s tem dejstvom računati. Zato na volišče! Pa tudi na Balkanu bodo z nestrpnostjo pričakovali vesli o rezultatu naših .volitev. In divje veselje bo pri onih, ki* so nasprotniki bolgarsko-jugoslovanskega sporazuma, če bo prišla vest, da je zmagala lista dr. Mačka. Tudi zaradi nadaljevanja sporazuma z Bolgarsko mora zmagali lista predsednika vlade Jevtiča. Zato vsi n& \ckščć; či ’ h Ludo pri radiu na ceslj o jugo-slovanskih volitvah ludi vsi oni Jugoslovani, ki so zaradi mirovnih pogodb prisiljeni, da žive izven Jugoslavije. Ni treba še posebej poudarjati, kako silno in kako bolestno bodo razočarani, če bi jim radio oznanil, da so se v Jugoslaviji začele zopet stare strankarske razprtije, ki so teta in leta slabile jugoslaviio v iei meri, da ni mogla do konca izvajati .svojega nacionalnega 'poslanstva. Zopet bo padla njih vera in s tem bo oslabljena njih odporna sila. V srce zadet bi bil naš narod izven naših državnih mej! Kako vse drugačen učinek pa bo povzročila vest o zmagi Jevtičeve liste, ki bo dokaz, da je jugoslovanski narod ostal zvest svojemu poslanstvu in da se nikdar več ne vrne na staro pot strantiarskih prepirov in zagrizene medsebojne mržnje. In prav tako bi sprejeli vest noši izseljenci v Nemčiji, v Holandski, v rFanciji in Bekji",^ ter v daljnji Ameriki! Zato vsi na volišče, da razveselite vse one naše ljudi izven Jugo-sla'Jjjt- po radiu da je Jugoslavija ostala sebfSrz. vesta! In končno bo čakal z nestrpnostjo na volilne rezultate tudi ves narod doma v Jugoslaviji. Saj ves narod ve, da on sapi ta dan suvereno odloča, kakšna bo-oi državna in gospodarska politika Jugoslavije v prihodnjih letih. Ali naj krene ta zopet na stara pota, že čisto izvožena in nerabna pota, ati pa naj krene na novo pot energičnega boja proti gospodarski krizi in vsem njenim pogubnim posledicam? Ali naj zopel zavlada staro strankarstvo s svojimi večnimi boji, ki so bili v korist le nekaterim klikam ali pa se nai začne doba 'složnega sodelovanja vseh, ki hočejo, da napreduje naša država, da postane silna in mečna! Ali se naj zopet vrnejo časi starega davčnega sistema, ko so udarjala davčna bremena že v strop, ali pa naj se nadaljnje deBacua javmh dajatev, ki jo tako energično že izvaja vlada predsednika Jevtiča. Zato na vokšče, da se nadaljuje v Ju-gosia iji davčna prii'ika, ki je v skladu z davčno in kupno močjo prebivalstva. In na velišče tudi z.4j;o. da bo izp: Imeno glavno geslo politi! e predsednV a Ja !i-da; več kruha in več devi! To je, kar potrebuje* nered, te je, kar za'deva narod!-J" to qe«!'o mn a mn "qo'i na v srn čr i, da se sedaj začela javna tieia nri*rčeje, kakor katerakoli druga država. Če se p.a noče pridružili družini narodov in bo skušata drugim vsiliti svojo voljo. bo ponovno našla Veliko Britaui.o na svoji poti.. nadaljevala, temveč da se prično še nova! Naš delavec mora že enkrat priii do sr o.ih pra ic, d? bo :mel to, kar potrebuje za žbljeme in rodbino! Zato na volišče, da zavlada v Jugoslaviji tudi socialna pravica za vsakogar! V uovo debo prerojenia vseh sil narode vtepemo z nedeljskimi' vo'itvami in zalo vsi na volišče, da glasujemo za 'Tslo m ed ‘dno-a Jevtiča, ki je začel io' no'o dobo! Sir John Simon London, 3. maja. V nadaljnem poteku snočnje debate je povzel besedo poslanec Mander (liberal), ki je med drugim dejal, da ne verjame dosti v praktično vrednost bližajoče se rimske konference. Keke! je, da je ta konferenca pred vsem sklicana zaradi dogovora o zaščiti neodvisnosti Avstrije, pod pokroviteljstvom države, ki se pripravlja, je rekel Mander, tla uniči neodvisnost Abesinije. Debato je končal zunanji minister sir John Simon. Nato je sir Simon odgovoril na pripombo sira Herberta Samuela o zaplctljajih, v katere bi mogla zaiti Velika Britanija po francosko-sov-jetskem paktu na podlagi svojih obveznosti, sprejetih z iocaruskim dogovorom. Sir John Simon je dejal, da lahko na to vprašanje odgovori zelo jasno in konkretno: ( e bi prišlo (to spora meti Nemčijo in Sovjetsko Rusijo in če bi bita Francija na podlagi franeosko-sovjetskega pakta obvezana priteči Sovjetski Rusiji na pomoč. Velika Britanija s tem še ne bi avtomatsko morala v vojno. Če pride do takšnega spopada zaradi nemškega napada na Sovjetsko Busi j«, je dodal sir John Simon, sploh nima Velika Britanija nifcake obveznosti na podlagi locarn-ske pogodbe. Sir John Simon je poudaril, da je iraiieosko-sovjotski pakt popolnoma prilagođen birarn.-kemu dogovoru ia da zaradi tega pakta ne morejo nastati nove obveznosti za Veliko Britanijo, Razgovori v Berlinu Zelo smo silili, je nadaljeval sir Simon, da na j bi se Nemčija vrni'a v DN. Reči moram, da me je Hitlerjev nastop v tem vprašanju zelo razočaral. Brvi Hitlerjev razlog smo šc kako 'razumeli. Rekel je, da je Društvo narodov sestavni de! sistema, ustvarjenega z versajsko mirovno pogodbo, in da pakt Društva narodov sam predstavlja sestavni del versajske’mirovne pogodbe. Edini naš možni odgovor je bil ta. da je treba skupno delati, da se ta dva sistema ločita drug in drugega iti da se iz pakta Društva narodov ustvari popolnoma neodvisni do- Loiidon. 3. maja. A A. Današnji Times priobčuje .uvodnik, v katerem pravi med drugim, da je izjava predsednika vlade Macdonahht o britanski zunanji polički pokazala njene smer-niee, ki se smejo smatrati za jasne in nedvoumne. List izraža nado, da bo izjava g. Maedonalda dala vzpodbudo za nova prizadevanja, da se’ izvede program 3. februarja. Po besedah g. Mae-doiiahht pravi »Times, no britanska vlada delala v tesnih »likih z. Italijo in Francijo ter ho skušala tudi Nemčijo spraviti na temelju enakopravnosti v skupnost z. drugimi državami. Prvi vtisi v Berlinu Berlin, 3. maja (brz.) Današnja Deutsche allgemeine Zeitung:: komentira včerajšnji govor angleškega premiera Maedo-nalda in pravi mest drugim, da je /.eio ugodita vplivalo dejstvo, da se je Macdo-'nald, ki je v reviji News letters še napada! Nemčijo, spremenil »sedaj v umerjenega šefa vlade in tako spet zaživel svojo vlogo posredovalca lq jo je že prej * s tako spretnostjo vodil. List nravi nadalje, da ni bila Nemči ja'tista, ki je zasejala nezaupanje med narodi, marveč neprenosljiv režim popolne razorožitve, ki ga je, Nemčija prenašala že celili 1.5 let potrpežljivo in v miru Moramo pa. nadaljuje list. hiti hvaležni Macdonaldu za njegovo izjavo, da je brez sodelovanja Nemčije nemogoč kakršenkoli varnostni sistem v Evropi. De misija angleške vlade na vidiku? London, ?>. maja (brz.) V tukajšnjih krogih se čedalje bolj razširjajo vesti, da ho sedanj» angleška vlada najkasneje v juniju demisijonirala. — Kot vzrok se navaja polom dosedanje angleške zunanje politike ki je toliko časa kazala prijazno lice Nemčiji, dokler ji iti Nemčija sama pokazala — kument. Glavni Hitlerjev argument pa je bil ta, tla je Nemčija v pravnem pogledu na nekaterih poljih zapostavljena z drugimi državami. Mislim, da je pač odveč pripomniti, da so zastopniki britanske vlade vse storili, kar so mogli, da bi ta nemški argument pobili. Omenili smo v prvi vrsti, da je Nemčija stopila v Društvo narodov na podlagi locarnske mirovne pogodbe in da je prišla v svet DN. Dalje je Hitler pripomnil, da je Japonska zapustita Društvo narodov, pa vendar še nndalle kot mandator Društva narodov upravlja neko bivšo nemško kolonijo. Nemški državni kancelar me je vprašal, ali se da govoriti o enakopravnosti Nemčije, ko pa Nemčijo še zmerom smatrajo za nedoraslo za prekomorske kolonialne mandate. Odgovorili smo, da vprašanje podeljevanja mandatov ni stvar posameznih članov DN. temveč Društva narodov kot celote. Na tem mestu Simonovega govora je vpadel sir Austen Chamberlain ii» pripomnil, da ni res, da bi bilo mandate razdelilo Društvo narodov. Mandati so bili razdeljeni ž,e poprej in so šele nato prišli pod zaščito Društva narodov. Dejansko Društvo narodov nikoli ni imelo moči. da bi mandate preneslo z ene države na drugo. Sir John Simon je oporekel točnosti tega argumenta poslanca Chamberlaina. Pripomnil je. da sta minister Eden in on v Berlinu jasno obrazložila Hitlerju britansko stališče glede morebitnega prenosa mandata z. ene države na drugo. Zunanji minister je dejal, da po njegovi sodbi Nemčija nima pravice misliti, da bi bila žaradi vprašanja mandatov zapostavljen. P.ri-ponjnil sem Nemčiji, je rekel sir Simon, da s svojimi enostranskimi ukrepi postopno doaeza enakopravnost. Velika Britanija je pustila odprta vrata in je skušala odstraniti v e zapreke. Nimam» mimeua, da bi delovali pri brezkončni in iiezmiselui tekmi za obcroževaiije. Obvezani smo, da v interesu miru in varnosh’ Evrope in vsega sveta nadaljujemo delo v dosedanjem duhu. Nihče ne more dvomiti, da ne bi vršili svoje pomembne vloge posredovalca; v tej vlogi pozivamo Nemčijo, da naj bo tudi ona. v -vesli si svojega jtoslansiva. in sicer ne samo z besedami. temveč tudi z dejanji. zob v obliki napovedi zgraditve 12 podmornic. Vesti, ki sta jih objavila pariška lista »Echo do Paris? in Oeuvre? o skorajšnji demisiji vlade, se tu v celoti po-irjujej«. $&nza€ionailne aretacije v Llubiiani Prejeli smo: Širijo se neutemeljene govori: e, da je izvršila Uprava policije v Ljubljani v zadnjih dneh mnogo aretacij radi političnih deliktov. Na merodajnem mestu smo doznali, da so bile aretirane le 4 osebe ki so izvršile kazniva dejan;*» po zakunu o 7» ščiti javnega reda in miru v državi. Te osebe ho izročila Uprava oolielje v zakonitem roku pristojnemu sodišču. K temu pripominjamo, ji« smo -e informirali na pristojnem mestu, kjer smo izvedeli, tla gre za dimnikarskega mojstra L i p u i k a , kleparskega mojstra Žitni-k a . odvetnika dr. C e p u d ra in bivšega poslanca dr. R a p e t a , ki so osumljeni, da so razširjali letake protidržavm* vsebine, v katerih se na nečuven način blati državna uprava in zlasti predsednik vlade gospod Bogoljub Jevtič. Eden izmed aretirancev je bil prijet in flagranti. Na podlagi njegovih izpovedi bili areiirani ostali trije, od katerih »ta dv» priznala. Vsi štirje so bili izročeni sodišču v «a-nadalinje postopanje Vse ©stale govorice, ki se širijo po Ljubljani, niso resnične. Prvi komestiarii listov Volilno gibanic na višku Doli e laži-patriotizmom! V vsaki volilni borbi se razvnamejo politične strasti. Vsaka stranka in vsak kandidat store v volilni agitaciji vse, da pridejo do uspehov. Tako je bilo pri nas in povsod, kjer odloča ljudstvo o svoji bodoči usodi. V Ameriki vsaka volilna doba pretresa ne samo ulice in ceste, temveč tudi vse javno in zasebno gospodarstvo mesece in mesece pred volitvami. Zgodi se marsikaj, kar bi lahko izostalo, toda zgodi se, pa amen! Tudi pri nas so stranke vedno agitirale in poudarjale svoje programe, svoja gospodarska in socialna načela. Pri tem so sklicale zatajiti svoje politične grehe ter jih naprtiti drugim. Ta je bil pobožnjak-hina-vec, oni zopet je bil razkričan kot antikrist. Tega so proglasili kot izkoriščevalca in brezobzirnega kapitalista, onega zopet kot zapeljivca delavcev in kmetov, ki komod-iio živi na račun žuljev delovnega ljudstva. Tega so označili kot goljufa s patriotizmom, onega zopet so označili za subverzir-nega elementa, ki ruje zoper državo, pa čeprav navadno ne eno ne drugo ni bilo povsem res. Nikoli nikjer se pač toliko ne laže kot v volilni borbi. V sedanji volilni borbi je v programa-tičnem »ogledu najbolj jasna skupina vladnega predsednika Bogoljuba Jevtiča, ki jo med Slovenci predstavlja dr. Drago Marušič, mož socialnega čuta, poštenjak, prorok morale v javnem in zasebnem življenju. Ta mož se zelo trudi za preporod našega naroda na vseh poljih javnega in privatnega udejstvovanja, ki ne pozna osebnega koristoslovja in je res ljudski človek. Jevtič in njegovi možje hočejo iz sedanje zagate, v katero so privedle državo in ljudstvo bivše vlade, ven, na nova pota in v novo življenje. Opozicija je samo opozicija kak 'r je marela samo marela, škorenj samo škorenj, laž samo laži Mi bi srčno pozdravili opozicijo, ki bi bila enotna, ki bi iznesla še boljši program in še lepše načrte, kakor sedanja kraljevska vlada gosp. Bogoljuba Jevtiča. Žalibog, da temu ni tako. Ta opozicija ne zna povedati ničesar, za kar bi se kdorkoli mogel navdušiti, v kar bi mogli verovati, in zato je le razumljivo, da takšen pameten politik, kakor je gospod dr. A. Korošec, ni mogel ž njo. Le nesrečni politični dogodki so privedli do lega, da g. dr. Korošec danes stoji ob strani, dasi bi bil s svojim srcem rad že danes v našem krogu. Kar pa še ni, se lahko še zgodi. Kajti mi, ki smo za Jevtičevo politiko in za njegovo zakonitost ter za njegove socialne ter gospodarske reforme, smo namenom in ciljem g. dr. Korošca zelo blizu, smo, upamo, na isti patriotski liniji ž njim. V tej volilni borbi pa so se dogodile tüdi grde . reči. Med ljudstvom so se sirili razni letaki, ki niso osporavali pameti Jevtiče-vega programa in dosedanjega reformnega dela današnje dobrohotne in poštene vla. de. Ti letaki so grd > - " i veno lagali o osebah, lagali so o osebi vladnega predsednika, o osebi moža-poštenjaka dr. Draga Marušiča, o osebi gcip. bana dr. Dinka Puca. Po bo kdo dejal, to so naredili »klerikalci« ali pa komunisti« ali pa »nemškutarji«. Ne, te letake so napisali in razširjali ljudje, ki so bili slepi priganjači raznih prejšnjih vlad, ki jih je v njihovi mladosti vzgojil zli duh Jugoslavije, prosluli Svetozar Pribičevič. Ta človek, ki je bil najhujši centralist in absolutist od prvega početka naše države pa vse, dokler je bil minister, ki je izumil znano »Obznano« kot notranji minister, pa je postal najbrez-obzirhejši defalist, kakor hitro ga je odstavil naš blagopokojni kralj, ko se je prekričal o škodljivosti njegovega početja. Ta lovek je bil tudi duhovni povzročitelj strelov v. Narodni skupščini in zato posredno -okriv smrti pok. Stjepana Radiča ter njegovih sodelavcev. Med Slovenci je vzgojil celo vrsto političnih koristolovcev, ki jim je bila mar samo njihova osebna korist, Ti ljudje so bili pod vlado g. Bogoljuba država in narod pa jim je bila — Hekuba. Jevtiča mirno odrinjeni iz javnega življenja kot škodljivci, samopridneži in prevaranti. Iz same osebne užaljenosti so šli kot bivši navidezni »državotvorni« elementi med defeliste, med odkrite sovražnike države ter so pisali in razširjali hujše in zloglasnejše kot smo jih bili vajeni v dobi najbolj živahne propagande III. internacionale. Oni in njihovi politični zaščitniki v Sloveniji so nosili patriotizem samo na jeziku, bili so državotvorni samo tako dolgo, dokler so imeli od fe svoje politične hinavčine osebne profite. Sedaj pa so pokazali svojo pravo naturo. Toda stari časi so minuli. Trda in zakonita roka Jevtičeve vlade kaznuje z zavezanimi očmi, nič ne pogleda kdo je bil, ki še zakrivil, temveč pretehta samo kaj je zakrivil. Takšne škodljivce naroda in občestva je treba vtakniti v luknjo čisto odločno. a narod se bo odjdahnil, ker je trpel doslej zaradi njihovega terorja. Kdor je za red, noštenje in zakonitost tedaj ne sme stati ob strani! Pogumno mp-a v nedeljo glasovati za listo predsednika Jevtiča! Do] s klikami, ven z laži-pafribii! Beograd, 3. maja. b. Zadnji dnevi volilne borbe potekajo. Povsod ee kaže neko posebno mrzlično gibanje, ki priča o volilnem razpoloženju med narodom. Volilni kandidatje se gibljejo neprestano med narodom in prirejajo številno sestanke, na katerih sodelujejo ogromne mase naroda. Narod se pripravlja intenzivno na 5. maj in ne govori skoro nič dragega kakor samo o volitvah. Na krasno obiskanih shodih, ki jih prirejajo Jevtićevi kandidati po Šumadiji, Vojvodini in južni Srbiji, izrekajo množice neomejeno zaupanje svojemu voditelju, velikemu državniku gospodu Bogoljubu Jevtiču in mu pošiljajo pozdravne brzojavke, v katerih povdarjajo svojo odločnost ter vidno manifestirajo svoj namen, da pojdejo na dan volitev v strnjenih vrstah na volišče. Pri nobenih volitvah še ni bilo tako velikanskega navdušenja in zanimanja, kakor ravno pri teh. Narod zlasti uvideva pogubo-nosnost politike in programov sedanje opozicije in primerja razne obljube opozicionalnih kandidatov z resnim delom, ki ga je vlada že storila in na katerem že ve» čas dala. Kmečki sloji se zavedajo, da nismo imeli do sedaj v naši državi vlade, ki bi bila pokazala toliko razumevanja za kmečki stan in njegove stvarne potrebe, kakor sedanja. Po poročilih, ki prihajajo iz notranjosti države, bo šel narod na volitve korporativno z razvito jugoslovansko zastavo, s čemur hoče manifestirati uvojo neomajno privrženost jugoslovanski misli, ki je vodnica pri konstruktivnem delu današnje vlade. Posebno sijajno razpoloženje za vlado se kaže v Šumadiji, našem jugoslovanskem Piemontu. Na številnih shodih, ki so jih imeli p ' amadiji volilni kandidati, je bilo navzočih na tisoče Šumadincev, ki bodo 5. maja s ponosom stopili na volišče in oddali glas svojemu voditelju Bogoljubu Jevtiču. Volilne manifestacije se pripravljajo v nedeljo po vseh srezih, kjer kandidirajo člani kraljevske vlade. Ljudstvo dotičnih srezov smatra za izredno počaščenje, da kandidirajo v njihovem srezu aktivni sodelavci predsednika Jevtiča in bo skoraj 100 odstotkov glasov za vlado. Da je to dejstvo, pokazujejo zborovanja, ki jih je imel v Paračinu in okolici sedanji minister notranjih zadev Velja Popovič, ki je kandidat Dokler smo imeli politične stranke, je bilo za večino volilcev že vnaprej jasno, koga bodo volili. Pristaše svoje stranke, pa naj so bili dobri ali tudi slabi, saj je odločala strankarska pripadnost, ne pa sposobnost in zasluga kandida-tov.To pa je bilo ravno slabo in je diskreditiralo stare stranke. Zdaj tega ni več, ker gre izbira le med nosilci list in njihovimi sreskimi kandidati. Zato se morajo volilci šele odločiti, koga bodo volili. Prav za prav bo odločitev lahka, če pomislimo, da je Jevtičeva vlada že doslej pokazala, čeprav brez zaslombe v parlamentu, da v polni meri zasluži naše zaupanje. Dasi je šele dobro nastopila in ima veliko poda z pripravami za volitve, je vendar storila veliko koristnega za ljudstvo, dočim so prejšnje vlade prav za prav le zviševale davke. Volili bomo torej Jevtičevo listo, to pa zato, ker je že doslej Zaradi ustvarjenja možnosti zaposlenja v državni službi kvalificiranega nezaposlenega osebja, je ministrski svet izdal 11. aprila 1934 odlok, s katerim je predvideno zmanjšanje dra-ginjskih doklad državnim uslužbencem v slučajih, če se nahaja v službi več oseb iste družine. Analogni odloki so bili izdani tudi v pogledu oseb v banovinski in občinski službi 10. maja 1934. Princip vseh teh odredb je bil, da se znižajo draginjske doklade ženi, ki je v državni službi v vseh slučajih, v katerih je zaposlen tudi njen mož, bodisi v državni, samoupravni službi ali privatni službi, če ima drugače dovolj dohodkov za vzdrževanje 'družine. Znižanje dragi n jekih doklad je bilo izvršeno pro- za Paračinski srez. Na treh zborovanjih, ki jih je imel, se je zbralo po 5000 ljudi, ki so prirejali vladi velike in prisrčne ovacije tako, da sto značile pravi triumf. Naravnost odlična poročila prihajajo na glavno volilno pisarno v Beogradu iz Vardarske banovine. Narod se v masah udeležuje shodov vladnih kandidatov in se spontano izraža za sedanjo vlado ter njenega predsednika Bogoljuba Jevtiča. Značilen govor je imel v četrtek voditelj nemške narodne manjšine dr. Štefan Kraft, ki je v Rumi povdarjal, da so Nemci lojalni državljani te države in da je treba brezpogojno glasovati za vlado Bogoljuba Jevtiča. Po govoru dr. Krafta so Nemci priredili burne ovacije vladi Bogoljuba Jevtiča in kandidatu za srez Ruma, bivšemu ministru Voji Janiču. Danes popoldne ob 17. bo v prestolici veliko manifestacijsko zborovanje predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča, na katerem bo govoril tudi predsednik vlade sam in sicer o naši zunanji in notranji politiki. Za to zborovanje se vrše velike predpriprave. Govor predsednika vlade bodo prenašale vse tri radio-postaje v državi. * Dobrniška kotlina Brezvestni volilni agitatorji so razširjali tudi pri nas vesti, da je bil volilni shod g. B. Jevtiča v Ljubljani razbit, da ministri sploh niso prišli do besede, da je bil shod strašno buren itd. Dostavljali so v potrdilo, da je to tudi nekje radio potrdil, saj je notri kar prasketalo in pokalo... Hoteli so s tem zavesti naše ljudstvo. Toda najbrž praskeče in poka po možganih teh lažnjivih zavajalcev našega poštenega kmetskega ljudstva, ki je prepametno in preza-vedno, da bi nasedlo takim zlonamernim, pri-jemljivim lažem. Naš kmet ima dovolj njihovih demagoških besed, ki mu jih hinavsko pihajo na uho od leve in desne. On ve, da more obdržati mir, red in ozdravili naš gospodarski položaj le stvarna in poštena politika državnika s širokim obzorjem, kakor je to g. Bogoljub Jevtič. Zato bodo šli vsi razumni možje in fantje v nedeljo 5. maja na volišče in bodo oddali glas kandidatu na listi g. Jevtiča. * V novomeškem srezu je zavladalo v zadnjem tednu živahno volilno gibanje. Vseh pet kandidatov Jevtičeve liste se prav pridno giblje in shodov imamo nebroj. 1. ) znižala železniške cene za 28% in tako prihranila državljanom desetine milijonov, 2. ) znižala obrestno mero Narodne banke za 1 'A%, in tako prihranila državi 30 miijonov, 3. ) znižala obrestno- mero privatnih denarnih zavodov za 1%, in tako izdatno olajšala denarno krizo in za desetine milijonov dinarjev bremena dolžnikom, 4. ) izvršila za eno milijardo javnih del in tako preskrbela tisočem brezposelnih zaslužku, izboljšala prometna sredstva in poživila gospodarsko delavnost, 5. ) znižala mnoge takse in trošarine in tako zlasti pospešila tujski promet, ki predstavlja najbolj čist narodni dohodek, 6. ) olajšala bremena kmetijstvu z znižanjem davkov in obresti za dolgove itd. centualno v razmerju službenega položaja moža odnosno v razmerju višine njegovih dohodkov. Z istim odlokom je bilo izvršeno znižanje dohodkov v vseh slučajih, v katerih so zaposleni v državni službi otroci, katerih roditelji so ravno tako zaposleni v državni službi ali so državni upokojenci, oziroma imajo kate druge dohodke. Vri ti odloki so izzvali mnogo upravičene ne-vi'je tako v vrstah samih uslužbencev, kakor tudi v vrstah njihovih strokovnih organizacij. Pa tudi javnost se s temi odloki ni strinjala. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal odlok v tem smislu, da skupnost gospodinjstva ne sme vplivati na višino dohodkov posameznih članov. Shodi s*> različno obiskani, v splošnem je udeležba prav lepa. Najbolj simpatičen kandidat je volileem g. Štrbenk Karel, ker so njegovi govori strogo stvarni, brez vsakih osebnih izpadov in br«ez vsakršnih nedosegljivih obljub. Dozdaj je imel 30 shodov in 2 volilna sestanka. Največ poslušalcev je imel v Mirni peči, Št. Petru in v Zagradcu, kjer je govoril volilnem po mači pred cerkvijo. A tudi na drugih riiodih je biia udeležba dobra in so ga ljudje z zanimanjem poslušali. K našemu poročilu o volilnem gibanju v srezu ljutomersko-radgonskem z dne 1. maja moramo dodati, da je kot kandidat na tisti predsednika vlade g. Jevtiča, tudi g. Avgust Lukačič pridno na delu. .Njegovi sijajno uspeli shodi in sestanki, v Štrigovi, v Raskrižju, v Apaški kotlini, na Moti, pri Mali Nedelji, pri Sv. Duhu, na Kapeii, v Ljutomeru, v Veržeju, v Seliščih in v Gornji Radgoni, kjer se je zbralo nepričakovano veliko število volilcev, ki so z navdušenjem sprejeli kandidaturo g. Lukačiča, so pokazali, da je kandidat g. Lukačič med narodom zelo priljubljen. KMETOVALCI! Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča znižala zemljarino in s tem prihranila delovnemu ljudstvu nad 200 milijonov Din. Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča uvedla moratorij za kmetijske dolgove in da je znatno znižala obrestno mero. Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča storila vse, da se dvignejo cene poljskim pridelkom. Zato glasujte vsi za listo Bogoljuba Jevtiča, ker s tem koristite v prvi vrsti sebi. Velikodušen dar ministrskega predsednika g. Jevtiča našim ženskim društvom Ko se je ö priliki veličastnega nedeljskega shoda mudil ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič v Ljubljani, so ga med drugimi iskreno pozdravile tudi zastopnice naših ženskih organizacij. S svojo naravno ljubeznivostjo je g. predsednik vlade sprejel zastopnico Kola jugoslovanskih sester go. dr. Majaronovo, zastopnico Društva Kneginje Zorke go. Grasellijevo in zastopnico v 150 Društvih kmetskih fantov in deklet organiziranih deklet gdč. Manico Romanovo. Z vsem zanimanjem je g. predsednik vlade vzel na znanje poročila o delovanju omenjenih organizacij jim obljubil vso svojo naklonjenost . In mož dejanj — predsednik vlade g. Jevtič — je takoj naslednjega dne nakazal v roke zgoraj omenjenih zastopnic za Kolo jugosl. sester v Ljubljani, za Društvo Kneginje Zorke in za Zvezo kmetskih fantov in deklet po 3 tisoč dinarjev. Premestitve mariborskih železniških delavcev preklicane Beograd, 3. maja. Na intervencijo ministra dr. Draga Marušiča so bile premestitve železniškega delavstva v Mariboru preklicane. Titulescu v Parizu Pariz, 3 .maja. A A. Tu pričakujejo danes prihoda rumunskega zunanjega ministra TUulesea, ki se bo mudil v francoski prestolnici več dni. V dobro poučenih političnih krogih izjavljajo, da bo Titulescu konferiral s člani francoske vlade o pripravah za rimsko konferenco, zraven tega bo pa konferiral tudi o vplivu francosko-ruskega pakta, ki so ga včeraj podpisali. 1. oktobra stopi v veljavo zakon o splošni vojaški dolžnosti London, 3. maja. Reuterjev dopisnik poroča iz Berlina, da bo uvedba splošne vojaške dolžnosti na Nemškem stopila v veljavo L oktobra t. 1. Novaki bodo ostali v kadru leto dni. Določen je tudi načrt za prostovoljno službo v posebnih enotah, kakor v letalstvu, motoriziranih oddelkih itd., ker je potreben daljši pouk. MrefflQMSka napoved Novi Sad, 3. maja. Prognoza: Jasno vreme, temperatura se bo le nekoliko dvignila. Nekoliko nižja bo v sredini države in v jugovzhodnih in vzhodnih delih države. Solne.' v baja ob 4.24, zahaja ob 18.46. Dunajsko, vremenska napoved za, jutri: Jasno, temperatura se bo zvišala. Na zapadu južno, na vzhodnem robu Alp jugovzhodni vetrovi. Borzna oorožila Curih, 3. maja: Beograd 7-02, Pariz 20-SB, London 14-90, Newyork 309-—, Bruselj 52-30, Milan 25’475, Madrid 42-225, Amsterdam 208-75, Berlin 124-35, Dunaj 57-85 Stockholm 77-10, Oslo 75-15, Kopenhagen 66’75, Praga 12-905, Varšava 58 275, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 3 05, Hclsingfors 6-80, Buenos Aire« 0-7825. Zakai bomo glasovali za Jevtičevo listo T (Dopis z dežele.) Hodžerova skupina soglasno za Jevtičevo listo Sanski most, 2. aprila. Sreski odbor jugoslovanske narodne stranke v Sanskem mostu je imel širšo, konferenco, na kateri jo bil soglasno sprejet sklep, da širši odbor pozove vse svoje pristaše in jim priporoči, da glasujejo za listo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. S kakim navdušenjem je meščanstvo in posebno delavski sloj sprejelo to odločitev s strani g. Hodžere, se najboljše razvidi iz dejstva, da so pristaši g. Hodžere pričeli še istega dne izročati svoje »borbaške zastave« pristašem državne liste g. Bogolj. Jevtiča. Tako je bila danes v vasi Jelašinovci, kjer je imel g. Hodžera največ pristašev, v prisotnosti več sto delavcev in kmetov, kakor tudi meščanov, izročena zastava stranke gosp. Hodžere poslanskim kandidatom vladne liste. Po izročitvi »borbaške zastave« se je razvila animirana narodna veselica, na kateri so prisotni navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., predsedniku kraljevske vlade g. Bogoljubu Jevtiču in banu vrbaske banovine gosp. Bogoljubu Kujundžiču. Ukimšev &dišeg!jai@w dmmm&kih doklad sa usBrnheme* ki žimi® if skujem gos&odinistona Gl&wne naloge nowega parlamenta Vsi merodajni ži ni tel ji trdijo, da so volitve dne 5. maja izrednega pomena. Vendar imamo vtis, da se vsi volilci «tega ne zavedajo v zadostni meri. Zdi se, da kljub živahni agitaciji kandidatje morda vendar le niso dovolj jasno podčrtali onih točk vladinega programa, ki so za bodoči razvoj našega gospodarskega življenja najbolj važne. In te so predvsem banovinske samouprave, sanacija denarništva in revizija koncesij, ki jih imajo tuji kapitalisti. Banovinske samouprave. so naravnost predpogoj za normalizacijo našega notranje-državnega razvoja. Brez njih ni mogoče vzpostaviti niti dobre javne uprave, niti harmoničnega kontakta med osnovno zajednico — občino in vrhovno oblastjo — vlado, niti zdravega gospodarsko-socialnega življenja ljudstva. Seveda pa bodo banovinske samouprave vršile svojo važno nalogo le, če bodo imele zadostne in stalne finančne vire in če bodo v svojem delokrogu res avtonomne in končno, če bodo dobile zadosten delokrog. Ena najvažnejših nalog novega parlamenta bo torej, da bo čimprej vzpostavil že tolikokrat obljubljene banovinske samouprave, ki jim bo država odstopila glavne neposredno davke, kakor je to v drugih naprednih državah; ki bodo imele uredbodajno avtonomijo, kolikor se tiče gospodarskih, socialnih in kulturnih zadev, v čigar delokrog bodo spadale vse lokalne, t. j. področje banovine zadevajoče gospodarsko, socialno in kulturno politične zadeve. Sanacija denarništva že leta kriči po zdravniku, ki more biti še samo država. Normalno funkcioniranje plačilnega sredstva — denarja in njegovega instrumenta — denarnih zavodov je za redno gospodarsko delovanje tako bistven pogoj, da so vse druge države smatrale ureditev denarništva za svojo najnujnejšo nalogo. Zato je drugod trajala kriza denarništva samo kake tedne ali celo samo dneve. Pa ne samo za gospodarstvo kot celoto, temveč tudi za posameznega državljana je redno delovanje denarništva eksistenčne važnosti. V naši banovini ima okrog 300.000 ljudi vloženih v denarnih zavodih še dve milijardi in pol, s katerimi vlogami ljudje že četrto leto ne morejo razpolagati niti za tekoče preživljanje in zdravljenje, kaj šele za obnavljanje gospodarstva, zidanje, trgovanje itd. Vsied pomanjkanja denarja torej ni možen niti oni del gospodarske delavnosti, ki bi ga gospodarska kriza sicer dopuščala. Poleg treh stotisočev vlagateljev trpi tudi desettisoee drugih ljudi (kmetov, rokodelcev, delavcev), ki ne morejo priti do zaslužka. Največji reveži so pa dolžniki, ki jili je tudi po»par stotisoč, ker vsied gospodarskega zastoja ne morejo zaslužiti z izposojenim denarjem niti za obresti, kaj šele za amortizacijo kreditov. Pa ne samo gmotno, tudi duševno silno trpi ljudstvo zaradi neizv-estnosti, kdaj in kako bo prišlo do svojega denarja, odnosno kdaj bo moglo plačati dolgove, ki mu leže na duši kakor žerjavica. Bojimo se, da se ne motimo, če domnevamo, da je prav tu glavni vzrok veliki apatiji ljudstva za javna vprašanja. Čimprejšnja ureditev denarništva bo torej druga najvažnejša naloga novega parlamenta. Koncesije tujemu kapitalu pomenijo danes naravnost izzivanje našega človeka, faj dan na dan čitamo, da služi pri nas tuj kapital 50 do lOOodstotne in še večje obresti, dočim je domači kapital zamrznjen ali celo pasiven, ljudstvo pa se le borno preživlja od dela svojih rok in glav. Nemogoče je, da bi naši ljudje še dalje uživali namesto zasluženega kruha poročila, da so Francozi vložili v borski rudnik 15 milijonov frankov in zaslužili z njimi doslej čistih 103 milijone frankov ali četrt milijarde dinarjev itd. Pri tem pa so naši delavci v teh podjetjih še slabše plačani kakor v domačih. Kevizija inozemskih koncesij bo torej tretja najvažnejša naloga bodočega parlamenta. Omenili smo samo gornje tri zadeve, ki danes najbolj kriče po hitri rešitvi, saj je pomanjkanje kruha osrednja točka, ki gloda mozeg ljudstva. »Daj nam danes naš vsakdanji kruli! ...« Kdor bo najuspešnejše reševal krušna vprašanja, ta lahko pričakuje v prihodnjih letih največ hvaležnosti. Prav vsied zanemarjanja tega vprašanja je bivši parlament z vladami vred končal tako žalostno in isto čaka vsakega, ki bo utiral stopinje po njegovih zgrešeni ti potih. Prepričani smo, da se kandidatje Jevticeve liste, ki imajo izgled na izvolitev, tega tako zavedajo kakor so tudi odločeni, za vsako ceno rešiti najbolj pereče gos-'podarsko-socialne probleme. Zato jim bomo 5. maja izkazali svoje zaupanje! Hočemo moralo in poštenje v zasebnem in javnem življenju posameznika in naroda! Vlada gospoda Jevtiča za naše rudariš Beograd, 8. maja. — Izv. Na predlog ministra za šume in rude in ministra za socialno politiko in narodno zdravje gospod dr. Draga Marušiča je ministrski svet na podlagi § 63. finančnega zakona za proračunsko leto 1984./35. sprejel uredbo o ustanovitvi Centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Nova uredba bavo cevi pri državni železarni v Varešu ima 12 členov, katerih najvažnejša določila so: Čl. 1. določa, da je namen novega centralnega fonda, da se omogoči pravilno in neovirano poslovanje glavnih bratovskih skladnic, ki so zaradi posledic gospodarske krize in zaradi nesrečnih primerov prišle v stisko, da ne morejo več izpolnjevati svojih obveznosti do zavarovancev. Fond upravlja poseben upravni odbor, ki ga Korita delegata podjetnikov in zavarovancev glavnih bratovskih skladnic in kateremu predseduje načelnik rudarskega ministrstva. Sredstva fonda so po čl. 4. naslednja: 1. dohodki, ki jih plača vsaka Glavna bratovska skladuica v višini 10 % od zbranih skupnih prispevkov (članov in podjetij) v penzijski fond. 2. Rudarski socialni dohodki, ki se bodo izplačevali iz prometa na rečnih pristaniščih, in to pri iztovorjenju z brodov za: rujavi premog (in briket) 10 Din za tono črni premog (in briket) 40 Din za tono koks 50 Din za tono Prispevke za fond domače proizvodnje bodo plačevale agencije drž. rečne plovbe, za uvožene proizvode pa carinarnice ob carinjenju. Od plačila po točki 2. so proste nabave premoga, briketa in koksa za javne ustanove in v metalurške namene. Naslednji členi podrobno določajo, kako se izplačujejo posameznim skladnicam do- tacije iz novo ustanovljenega fonda. Čl. 10. pa določa, kako se bo pobiral poseben prispevek za kritje obveznosti pokrajinsko-pokojnniskega sklada Pokoji,i.,skega zavoda v Ljubljani, SUZORa v Zagrebu in humanitarnega fonda železničarjev v Zagrebu. Sanacijo bratovskih skladnic so vsi rudarji že opetovano zahtevali, ker so vse blagajne in vsi skladi bratovskih skladnic deficitni in se je premv.».^ bratovskih skladnic vedno bolj krčilo, da so postajala tudi vsa izplačila bratovskih skladnic vedno manjša. Bila je sploh že nevarnost, da bodo bratovske skladnice morale zelo omejiti svoje delovanje. Sedaj je ta nevarnost odpravljena in sanacija bratovskih skladnic je omogočena, ne da bi se zahtevali od rudarjev novi prispevki. Tako je izpolnila vlada g. Jevtiča tudi svojo doL.mst do rudarjev, s tem da jim je rešila ujm socialne institucije. Emigranti - volilci! Preko 70 tisoč nas je, ki smo morali zapustiti rodno grudo, ljubljene svojce, divno svojo domovino tam preko Triglava, Nanosa in Snežnika, ter poiskati si v svobodni Jugoslaviji varno zavetje. In našli smo ga, ali naše oči so obrnjene še vedno in neprestano tja nazaj, nazaj v naš planinski raj, tja na obale divne naše Soče in zelene A dri je, — in vedno v živi nadi, da se čim prej zopet vrnemo na svoje zapuščene domove. Prav zato tudi mi vsi ostajamo zvesti načelu, da se ne vmešavamo v domače spore nove naše domovine. Strankarske strasti so nam tuje, in edino n^te resno udejstvovanje je, da smo zvesti svojemu »sacro egoismo« in zvesti podporniki in pobornik! samo takih stremljenj, ki delajo to našo svobodno Jugoslavijo močno na znotraj, in ugledno na zunaj. Le velika, svobodna in na vse sdrani ugledna Jugoslavija nas bo mogla nekega dno pustiti nazaj na naše stare domove, da bomo nadaljevali svoje, v naj-žalostnejših okolnostih prekinjeno delo za vsestranski blagor našega zavednega in naprednega ljudstva. Deputacija sreskega učiteljskega društva Krško, ki so jo tvorili tovariši predsednik, šol. upravitelj Pečnik Ivo, tajnik Vidmar Miro, blagajnik čuk Franjo in nam. odbornika Bratok Rudolf se je poklonila dne 1. maja banu g. dr. Dinko Pucu. V avdi-jenci je dal g. ban zastopnikom učiteljstva sledeča navodila in smernice. Prepričan sem, tako je izvajal g. ban, da dobro poznate svojo dolžnost in jo tudi vestno izvršujete. Vi vzgojitelji ste poklicani, da vzgojite res prave narodno zavedne državljane, zato naj bo vsa vzgoja usmerjena v ta cilj, ker mladina je naša bodočnost. Ona mora biti tista, ki je ne bo nihče pregovoril za stran pota, ampak bo trdna osnova narodnega edinstva. šola naj vzgoji učenca tako, da bo toliko prežet domoljuba, da bo po izstopu iz šole, takoj vsto pil v kako nacijonalno organizacijo, ki ga bo vodila dalje po edino pravi poti miru, sloge in edinstva. šola in dom morata biti v naj večji povezanosti. Skrbite zato, da se ta duh še nadalje širi. Starši morajo videti v učitelju svojega prijatelja, šole naj ne smatrajo za breme, marveč za nadvse koristno ustano- Veliko nas je, ki smo volilci; in Jugoslavija nau kliče 5. maja na izpolnitev najprimbivnejše državljanske dolžnosti, ki se ji odtegniti ne smemo. To ni nikaka strankarska težnja, naš »sveti egoizem« nam veleva, da s svojimi glasovi pomagamo tistim slojem v tej državi, ki hočejo svojo domovino isto tako kakor mi, da bo močna na znotraj in ugledna na zunaj. Tudi mi smo prepričani, da je bilo dovolj in preveč strankarskih sporov, ki so ovirali napredek in moč države in zato oddaljevali tudi uresničenje naših srčnih hrepenenj. Toda svojo državljansko dolžnost moramo izpolniti in no smemo množiti števila abstinentov, še manj pa, da bi pospeševali delo ta' la strankarjev, ki morejo bodočnosti države le škodovati. Zato bomo v nedeljo volili vsi nestrankarsko listo sedanjega predsednika vlade in zunanjega ministra gospoda Bogoljuba Jevtiča. Uojaki, v nedeljo na volišča! Andrej Gabršček. vo, v katero bodo radi pošiljali svoje otroke. Kakor sem omenil, naj bo mladina vzgojena tako, da bo po izstopu iz šole našla pot v narodno zavedne organizacije. Na ta način pride zopet Vam v roke, ki ste voditelji tudi teh organizacij in tako lahko nadaljujete svoje delo započeto v šoli. če boste ravnali tako, sem trdno uverjen, da ne bo izostal uspeh in da bo našim naslednikom lažje, ker se jim ne bo treba boriti z nevzgojenimi elementi in razdiratelji, ampak bodo svojo budno pozornost usmerili samo na vnanje. Najvažnejše delo vršite med narodom, zato bodite z njim, dajajte mu nasvete, stojte mu ob strani. Kmetovalci so vaši okoličani, vem, da ste dobri z njimi! Prav je tako in ne branite se stisniti jim žulja-vo roko! Treba pa je tudi, da ste sami edini in daste na ta način vzgled, žrtvujte svoje sile napredku države in uverjeni bodite, da boste imeli v meni največjo oporo. Predstavniki učiteljstva, pozdravite mi prav toplo vse svoje kolege in kolegice, živeli! Tam pri Hotedršici... Janez: Al’ boš šou vol’t? Jože: Kakopak! Janez: Koga boš pa volu? Jože: Koga? Jeftiča! Koga pa čem, če ne nega? Un samu žlobudrajo, narde pa ne neč! Pod Jeftičevo vlado pa le poglej: dauk niži, železnea cenej, sou, tobak, žeplenke, vse je cenej! Ceste so jel delat, železnce tud, kolkr pa še mislejo narest, ti prou za prou še dopovedat ne morm. Drujg pred valitvam govore, Jeftič pa dela! Ta je za nas in kar ih je žnim, so tud z nam. Janez: Kukar de b’ mi z jezika vzeu! Kej prajš pa za Mačka? Jože: Miš nej lavi, de bo gmah! že zde.) čveka, de na gre v Beugrad, če b’ tud pa-slanc ratu. Kej ga pa pol nucama? De ba padiru, kar drujg zidaja? Pa soude hodt zna vsak, za tu ni treba Mačka. Spaho je pa soje sorte teč. Na Turškem sa ratal pa-metn, nas bi pa Spaho rad šele za osle naredu. Tem tičem gre za stolčke, pa ne za država? Misleja, de sma res tojk na-umn, de bama hrbte krevil. deb tajk ga-spudje pa nas španciral? Janez: Viš, viš, tu pa drži! Tist, ka prajje, de sa apazicija, še sami seb na vr-jameja. Kako nej nem pa pol mi? Jože: Kaj je pa »Prelom«? Janez: Al na veš, kako sa se v »Prelomu« prelamil? Same nerge sa ble kop, ka jem ni nakol nakir prou. Klerikalcu je bi nekaj zram in drujg tak močnk, de se Boh usmil. Sa misl st učke delat, pa se nem je vse zlamil. Ljo ič nej kar gre, de se sam na palom! Janez: Tak taku je, taku? Pol pa tud jest na pagledam druzga kt Jeftiča! Jože: Käpj, tu je adina pamoč. Seb nu-caš s tem, prou nardiš in vsem kop pama-gaš. Jeftič je dazdej vse dobr naredu, ceu svet ga šaca jen pazna, zatu ni zlod, deb tud za naprej na znou pro v štimat. On je za nas, mi sma zanj! Janez: Drži! Tak kar nas je, grema volt Jeftičeva lista! Jože: Viš, to je moška! živijo Jeftič, de mma živel tud mi! Kdor je za mir, red in napredek, ta bo glasoval za listo g. Bogoljuba Jevtiča! Pesem brez besed Predsednik Uubliane dr. Ravnihar o nedeljskem shodu Ljubljana, 3. maja. Shod je uspel proti vsemu pričakovanju. Neugodno vreme je dalo pričakovati dosti manjšo udeležbo. Koliko je bilo udeležencev, naj izračunajo matematiki, če imajo pred očmi, da je bil ne samo ves Kongresni trg od Nunske cerkve do Filharmonične družbe na gosto zaseden, ampak se je množica masirala globoko v Zvezdo. Red je bil vzoren. Ljudstvo je bilo sijajno razpoloženo. Opaziti je bilo nenavadno mnogo kmetskega prebivalstva iz bližnje in daljne ljubljanske okolice. Govori gospodov ministrov zlasti programatične izjave gospoda predsednika vlade, ki so bile podane brez vsakega olepšavanja, so bile prepričevalne, odločne ter so pri vseh zborovalcih zapustile najglobji vtis. Ne puščajo nobenega dvoma, da se bo program izvajal z vso energijo in do skrajnih konsekvenc. Ovacije, ki jih je množica prirejala Kralju in kraljevskemu domu, gospodu predsedniku vlade in ostalim gospodo n ministrom, so bila spontane. Tu ni bilo nič narejenega. Kaj takega se ne da aranžirati. Mene je nenavadno dojmila veličastna tišina te tisoč-glave množice, ko sem bil napovedal, da po- svetimo nekoliko trenotkov nesmrtnemu spominu blagopokojnega kralja. Ljubljana je zopet dokazala, da je vredna svojega položaja kot ena izmed treh prestolic naše kraljevine s svojim posebnim obeležjem kulturnega, socialnega in političnega središča Slovencev. Svoj dosedanji sloves v tem pogledu je z današnjo manifestacijo ne samo ohranila, ampak ga mogočno dvignila. Dobil sem v tem oziru priznanje od najkompetentnejših strani. Sam gospod predsednik vlade je dejal, da mu ostane današnji dan v neizbrisnem spominu. On kakor tudi ostali gospodi ministri so hiteli zatrjevati, da bodo nudili Ljubljani vsako pomoč, ki bi jo potrebovala. Tako mi je minister za promet Vujič rekel, da mi more dati zagotovilo, da bo, ko pride prihodnjič v Ljubljano, misel železniške zveze Slovenije z irsorj . ustvarjena; da to ni prazna beseda, naj služi v dokaz dejstvo, da se je za zgradi-- železniške proge št. Janž—Sevnica že zasadila prva lopata. Ljubljana mora postati križišče mednarodnih cestnih avtomobilskih zvez Trst—Dunaj, Beograd—Zagreb—Ljubljana—Beljak. Službeni posel gospoda bana in uciSeijshto 'SPuinik Koncesijonirana menjalnica — oficijelni potniški biro. TUJSKO-PROMETNA ZVEZA Aleksandrova cesta 35. Prodaja vse vozne karte za tu- in inozemstvo po originalnih cenah. Kupuje in prodaja vse valute po najugodnejših dnevnih tečajih. Daje brezplačno vse informacije. — Vizumi. Izleti. Zavarovanja. Reklamacije. Železniška reklama. Podružnice: Menjalnica Maribor, glavni kolodvor, tel. 26-69, Celje, Krekov trg, tel. 119, Št. Uj drž. meja, Gornja Radgona, tel. 21-21, Rogaška Slatina v sezoni, tel. 1. On^vral doffocIJci X Za izletnike. Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo nova železniška tujsko prometna tarifa za ezletnike domačine in tujce. Tarifa bo veljala za izletnike, ki potujejo v naša zdravilišča in gorska in jadranska letovišča itd. X Polovična voznina na Sušak je dovoljena za občni zbor troznostnega društva »Sveta vojska«, ki bo na Trsatu 19. maja. Ob tej priliki bo tudi običajno romanje na Trsat s katerim je združen prijeten izlet po morju v mesto Krk na otoku Krku. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane 18. maja ob 9.30, iz Sušaka se vrača 19. maja ob 21 in dospe v Ljubljano 20. maja ob 6.30. Celokupni stroški za vožnjo s posebnim vlakom in za ladjo znašajo 155 di-narjev. Če bo vsaj 400 potnikov pa bo cena znatno nižja in se bo razlika vrnila potnikom med vožnjo. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj. Izkaznice za vožnjo oskrbi »Sveta vojska« v Ljubljani, Vrazov trg 4. (Šentpe-terska vojašnica.) Prijaviti se je treba isto-tam do 10. maja in istočasno plačati voznino. X Predavanje francoskega gospodarstvenika. Na svojem propagandnem potovanju po Evropi pride-6. t. m. v Beograd g. Alterman, delegirani upravnik zveze francoskih izvozni-ških industrij in podpredsednik mednarodnega odbora za izmenjavo blaga v Parizu. V Beograd pride, da stopi v tesnejše stike z našimi gospodarskimi krogi. Pri tej priliki bo imel g. Alterman predavanje v francoščini pod naslovom: »Zakaj je mednarodna izmenjava blaga neobhodno potrebna?» Predavanje bo v torek, dne 6. maja ob 18. uri v veliki dvorani trgovinske zbornice v Beogradu, Kraljev trg št. 15. ' X Podpore za pobijanje živinskih bolezni. Z odlokom kmetijskega ministra so odobreni tile zneski za pobijanje in uničevanje živinskih bolezni in za nabavo zdravil in drugih snovi: Kraljevski banski upravi dunavske banovine 100.000 Din, moravske banovine 100.000 Din, savske banovine 100.000 Din, drinske banovine 100.000 Din, vardarske banovine 70 tisoč Din, vrbaske banovine 60.000 Din, zet-ske banovine 50.000 Din, primorske banovine 50.000 Din in dravske banovine 40.000 Din. MALINOVEC iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična. X Novi telefonski pravilnik in telefonska tarifa. Direkcija pošte in telegrafa sporoča: Dne 1. julija t. 1. stopi v veljavo novi telefonski pravilnik in nova telefonska tarifa. Po tem pravilniku morajo biti dne 1. julija vsi telefonski naročniki vnovič uvrščeni v skupino, po katerih bodo plačevali nove, po večini znižane pristojbine. Uvrstitev naročnikov bo izvedla po svojih podatkih poštna uprava. Da bi ne prišlo do kakšnih nesoglasij, je v lastnem interesu telefonskih naročnikov, ako si natančno ogledajo čl. 20. pravilnika, ki potrebno našteva, v katero skupino spada ta ali oni naročnik in pa čl. 6. telefonske tarife, ki našteva letne naročnine po posameznih skupinah. Tako bodo lahko sami ugotovili, v katero skupino spadajo po novem pravilniku in koliko naročnine bodo plačevali od 1. julija t. 1. naprej. Te dni je izšel novi pravilnik s telefonsko tarifo v slovenskem prevodu. Izvod stane Din 25*—. Naroči se lahko pri izdajatelju g. Tilnu Epihu, svetniku pošte in telegrafa v Ljubljani. Na prodaj je pa tudi na vseh poštah. X Uho je odgriznil posestnikov sin Rajko Džilas iz Lipika pri Banjaluki svoji 251etni izvoljenki Jovanki Grgičevi, ki mu je očitala nezvestobo. Džilas je hotel dekleta pomiriti in jo objeti, ona pa se je branila. To ga je tako razljutilo, da ji je odgriznil uho. X Iz bolnišnice v zapor je moral v Zagrebu neki uslužbenec cestne železnice. Moža so našli, ko je ležal na cesti nepremakljiv, da se je zdelo, da je mrtev. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so pa zdravniki kmalu ugotovili, da mož ni mrtev, ampak da je popolnoma vinjen. Prepeljali so ga na policijo, kjer se je prespal, potem pa so mu odmerili še tri dni zapora. X Razprava v veliki agrarni aferi v Sarajevu je razpisana za 13. maja. Ker so vse dvorane premajhne, so eno dvorano toliko povečali, da bo v njej prostora za 600 oseb. X Savo je hotel preplavati pri Jasenovcu pri Novi Gradiški neki Simo Savil, ki je hotel vlomiti v tamošnjo cerkev, pa so ga kmetje zalotili. Na begu ga je zadel revolverski strel v desno nogo, toda mož je kljub rani skočil v Savo, da bi se rešil. Med plavanjem pa so ga moči zapustile in policija ga je dohitela s čolnom. Zaradi velike izgube krvi pa je mož kmalu po neprostovoljni kopeli umrl. X Tatinski cigani so te dni popolnoma izropali hišo Luke Radočeviča v Sarajevu. Ko so cigani prišli v hišo, je bila doma samo ISletna hčerka, ki jo je pa oče ob svojem povratku našel nezavestno. Cigani so^ odnesli blaga in denarja v vrednosti 10 tisoč Din. yC Obsojen odvetnik. Beograjskega odvetnika Dragoljuba Joksimoviča je obsodilo sodišče na 6 mesecev zapora in na povračilo 78.903 Din, ker je nepravilno ravnal z zapuščino ranjke Sofije Mogozinovič. X Najstarejša žena v Slavoniji in menda tudi v celi državi je Manda Hrvojevič iz Ivankova. Stara je 118 let. Sedaj se je preselila iz svoje vasi v Osijek, kjer žive njeni sorodniki, žena je še vedno čila in krepka in ima izvrsten spomin. X Knjižnice v naši banovini so najlepši dokaz naše kulturnosti, saj nobena banovina nima tako razvitih knjižic, kakor ravno naša. Po zadnji statistiki imamo 2608 knjižnic, seveda so v to število vštete tudi one večje knjižnice, ki izposojajo šolske knjige učencem in dijakom. Samo takih je v naši banovini 540. L. 1912. so štele vse naše društvene knjižnice 102.600 knjig, letos pa premorejo naše javne knjižnice kar 1,138.000 knjig, in to slovenskih, srbohrvaških, nemških in francoskih. Samo v lanskem letu so izposodile naše knjižnice 706.494 knjig. ila^ {c U? Ni za jesti, ni za piti, v vsaki hiši mora biti? jfoppzi isloiiao m ocutop — jjastud mpud l^oftifdpouics „ e >j u i z a u s “ X Rumunska turneja malih harmonikašev. Omenili smo že, da so naši mali mariborski harmonikarji društva »Harmonija« odpotovali 19. t. m. na drugo turnejo, ki jih je vodila najpreje v Beograd, nato pa v Rumu-nijo, kjer so nastopili v Temesvaru in v Jimbolyju. Ta turneja je prinesla našim malim umetnikom prave triumfe, povsod so bili sprejeti z nepopisno srčnostjo in ljudstvo se je od odhodu le težko ločilo od malih, milih gostov. Vso turnejo je pripravila in organizirala predsednica »Harmonije« ga. Zora Ravnikova, glasbeno vodstvo je pa bilo v rokah znanega strokovnjaka prof. Švajgerja, ki je vso to malo druščino zbral, jo izoblikoval in pripeljal do končnega velikega in resničnega umetniškega uspeha. Malim harmonikarjem, ki so se sedaj že vrnili v Maribor tudi naše iskrene čestitke! X Marica Lubejeva, bivša članica mariborskega Narodnega gledališča in sedaj prvakinja zagrebške operete je gostovala v sredo zvečer v naslovni vlogi operete »Mala Flora-my» v Banjaluki, kjer je žela izreden jispeh. Gostovanje je bilo podaljšano še na četrtek in petek, in sta tudi ti dve predstavi že razprodani. ' X »Službeni list« prinaša v svojem 35. kosu z dhS 1. t. m. sledečo vsebino: 1. Odredbo o dopolnitvah in izpremembah uredbe o prihajanju inozemskih vojnih ladij v morske teritorialne vode in luke; 2. Uredbo o normiranju obresti na glavnico uradniškega pokojninskega sklada pri Državni hipotekarni banki: 3. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Cirkovcah, Gornji Radgoni, Kamnici, Košakih, Križevcih, Lučah, Mali Nedelji, Mozirju, Pobrežju, Rogoznici, Sv. Križu, Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Sv. Petru pod Sv. gorami, Tepanjah, Veliki Nedelji v Veržeju. List vsebuje nadalje izpremembe v imeniku zdravniške zbornice v Dravski banovini, 1 tož-ben oklic, 1 uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim, 17 dražbenih oklicev, več izprememb v zadružnem registru, vpis Kmetijske strojne zadruge v Vogljah pri Kranju v zadruzm regp citer ter 4 konkurzne razglase. Med razglasi raznih uradov in oblastev je razglas o dražbi občinskih lovišč Zreče in Vitanje I. pri Konjicah ter več dobavnih razglasov, službenih razpisov ter vabil na občni zbor. Ljubljana * Odlikovanje g. Adreja Gabrščka. Poročali smo že, da je kraljevo namestništvo na predlog notranjega ministra odlikovalo 12 aprila bivšega voditelja goriških Slovencev g. Andreja Gabrščka z visokim redom sv. Save III. vrste. Kakor nam poročajo z magistrata, je gospod župan dr. Vladimir Ravnihar ta red in diplomo včeraj že izročil odlikovancu. Pripominjamo, da je bil g. Gabršček že leta 1911. odlikovan z redom sv. Save IV. vrste, ali mu vsled nastale balkanske vojne še ni bil izročen. Kakor poroča sam g. aGbršček, mu je bil ta slučaj na začetku vojne v srečo, kajti policijska in sodna komisija, ki mu je premetala vse stanovanje, ko je bil on interniran na gori-škem gradu in iskala posebno ta red, ga pa ni našla. — Leta 1931. mu je bil isti red vročen na Dunaju po poslaniku g. dr. Angjeli-noviču. To odlikovanje je našlo odmeva tudi v češki javnosti. Listi niso le objavili vesti o tem odlikovanju zaslužnega pisatelja češkega naroda, marveč tudi njegovo delovanje tekom dolgih 50 let za češko-slovensko pobratimstvo. * Krajevni volilni odbor za bežigrajski okraj je priredil včeraj ob 20. uri shod v gostilni pri Fortuni na Vodovodni cesti. Velika gostilniška dvorana in njena predsoba je bila natlačena volilcev iz vseh slojev, zlasti pa narodnega delavstva in javnih nameščencev. Predsednik ravnatelj Šaplja Danilo je pozdravil zborovalce in prisotnega kandidata dr. Rika Fuxa, ki je bil živahno aklamiran od vseh navzočnih. Magi- stratni višji svetnik dr. Riko Fux je razvijal v daljšem govoru sedanji položaj naše državne politike in poudarjal s prirojeno odkritosrčnostjo da posveti vso svojo skrb malemu nameščencu ter najpotrebnejšim slojem našega naroda. Izrazil je željo, da ga javni nameščenci redno kličejo na odgovor o njegovem bodočem delovanju, ki bo posvečeno življenjskemu vprašanju malega človeka in uradništva. Podpredsednik volilnega odbora Urbančič je priporočal vo-lilcem polno zaupanje v listo B. Jevtiča, ki hiti nepremagljiva proti svojemu zmago-slavlju, blagoslovljena z mučeniško oporoko našega viteškega krmarja, blagopokoj-nega kralja Zedinitelja. Nekateri govorniki iz vrst malih nameščencev so zagotovili kandidatu svoje simpatije in ravnatelj šaplja je zaključil shod s pozivom: »Vsi za Jevtičevo listo!« — Dne 5. maja se bodo zavedali vsi volilci svoje dolžnosti in gremo na volišče z zavestjo, da ustvarimo enotno in močno Jugoslavijo le tako, če bomo sami močni in zavedni Jugoslovani. * Aljažu! Odbor Glasbene Matice je prevzel včeraj v livarni Jugolutz v šiški odlično uspelo reliefno oprsje našega planinskega pevca Jakoba Aljaža. — Model je napravil akad. kipar Tone Kralj v velikosti 100X150 cm. Lutzov mojster, Slovenec Sušnik je uspel z dobro kombinacijo litine cinka, svinca in antimona. Relief je razstavljen v vestibulu Filharmoničnega poslopja na Kongresnem trgu. Občinstvo vabimo, da si ogleda umetnino, ki bo vzidana v nedeljo, dne 12. t. m. na šmarni gori v spomin pevcu, ki je bil rojen v njenem podnožju. PRI TRGOVCU: Nehajle vendar že z vsiljevanjem tujega blaga, dajte mi »SNEŽINKO« sainodelujoči pralni prašek, prepričala sem se, da je enakovreden tujemu, domač in cenejši!« * Nov odbor TK Skala. V torek zvečer je zaključil TK Skala svoje poslovno 1. 1934.-35., ki izkazuje prav razveseljivo letno bilanco in vsestranski napredek. Novi odbor je sestav-Ij'en tako-le: predsednik Franc Vilhar, podpredsednik inž. Matija Žumer, I. tajnik Milan Kham, II. tajnik Peršič, blagajničarka Danica Blatnikova, knjigovodja Edo Kržan, gospodar Drago Kopriva, knjižničar Cene Marinko, v odboru so še Jože Resnik Pipan, Dogan, dr. Kajzelj in Kovač. Člani razsodišča so: Skerlep, Siber, Fettichova, Planinšek in Sporn. * Poizkusen vlom. Pri Levu je natakarica 2. t. m. ob 19. uri hotela v svojo sobo, pa ni mogla noter. Slišala je v sobi neko šušlja-nje in žvenketaje. Menila je, da je morda kdo izmed domačih v sobi, in je šla zato vprašat v kuhinjo. Tam so se zavzeli in natakarica je ponovno odšla po stopnicah, da pojde v sobo. Sredi stopnic ji prideta nasproti dva moška. Na vprašanje, kaj tod iščeta, ji odvrne eden, da nje to nič ne briga. Naglo jo pahne v stran in zbeži, medtem ko natakarica zgrabi drugega za suknjič in ga potegne v kuhinjo. Pri tem je opazila, da je odvrgel v veži ključ in vitrih. Stražnik je neznanca takoj odvedel. Je to neki K., ki pa doslej odločno zanika vsako krivdo. Imena svojega tovariša noče izdati. Vendar K.-ja močno obremenjuje pričevanje tretješolca Rada H., ki pravi, da je videl oba neznanca iti v oziroma iz natakaričine sobe. Ugotovljeno pa je, da K. iz sobe in sploh iz hiše ni odnesel ničesar. FOTO VSE CENEJE! Zahtevajte oba nova brezplačna lotoceuika DROGERIJE GREGORIČ dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5. * Volilcem Ljubljane! Glavni volilni odbor za mesto Ljubljano, vladne liste g. Bogoljuba Jevtiča, javlja vsem ljubljanskim volilcem, da, bo glavna volilna pisarna na mestnem poglavarstvu odprta v soboto od 7. uro zjutraj pa do 10. ure zvečer ravno tako v nedeljo od (!. ure zjutraj pa do večera. Vse informacije glede volišč in drugo lahko dobiti tam. * O priliki svoje sedemdesetletnice je daroval mestni svetnik in časdni meščan ljubljanski gospod Josip Turk znesek Din 1000'— za mestne uboge, za kar mu iz.roka mestno poglavarstvo najprisrčnejšo zahvalo. * Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja vnem interesentom, da bo javna dražba košnje in l>a trebljenja jarkov dne 12. maja: 1.1.: dražba košnje potov, štradonov in mestnih zemljišč na Barju v gostilni Vidmar Jakoba na Ižanski cesti ob 10. dopoldne. Dražba za oddajo trebljenja jarkov na Barju i stota ni ob 11. dopoldne, odnosno takoj po končani dražbi košnje. Dražba košnje potov, štradonov in mestnih zemljišč v ostalih predmestjih v gostilni Kosec na Opekarski cesti ob 13. jropoldne. Vsa pojasnila dobite pri mestnem gospodarskem uradu, soba 16 od 6. maja dalje. * Prva seja -»Narodnega izseljenskega odbora«. Včeraj' zvečer j'e bila v prostorih Narodne strokovne zveze v Delavski zbornici prva sej'a Narodnega izseljenskega odbora. — Otvoril je sejo dr. Joža Bohinec, ki je govoril o pomenu te nove socialne organizacije za izseljence. Prva in glavna naloga tega odbora mora biti skrb, da se izboljša našim izseljencem socialni položaj v tujini, hkrati pa mora odbor prevzeti tudi skrbstvo za povratnike. V daljšem poročilu je omenil predsednik Zveze jugoslovanskih podpornih društev v Nemčiji g. Pavel Bolha stanje naših kolonij na evropskem kontinentu in prikazal nujnost socialno pravnih konvencij za zaščito izseljenca s tistimi državami, s katerimi jih dosedaj še nimamo. Za njim je navajal — često vprav porazna dejstva referent izseljenskega komisarijata v Zagrebu g. dr. Pavla-ković. Po njegovem slikanju težkoč, ki jih doživlja naš izseljenec v tujini in ob povratku v domovino, se je pokazalo, kako slabo organizirano je naše skrbstvo za izseljence, tako v nacionalno-političnem, kakor v gospodarskem pogledu. Na prvi seji, kateri so prisostvovali med drugim še gg. Gangl, ing. Mač-kovšek, šmuc, dr. Bajič, Juvan, Kraos in drugi, se je govorilo še o splošni organizaciji društva in o delu novoizvoljenega odbora. * Žepar s poštno nakaznico. Podjetni kra-doviči so si izmislili za maskiranje svojih poslov preprosto sredstvo, ki naj bi jim pomagalo zabrisati neljubo sled. Kadar gredo po opravkih, imajo vedno pri sebi kako poštno nakaznico. Za primer, da se jim tatvina posreči, na prvi pošti oddajo denar po nakaznici. Za slučaj, da jih primejo varnostni organi, lahko mirne duše izjavljajo, da ne premorejo ničesar. Tak bratec je na trgu izmaknil neki ženski denarnico iz ročne torbice. Bil pa je neroden in je koj na mestu raztresel iz denarnice nekaj drobiža. Ljudje so hitro planili za njim, nakar je odvrgel denarnico z denarjem vred. V bližini službujoči stražnik je opazil gnečo in prijel človeka, ki se je bil hotel pravkar izmuzniti. Takoj se je oglasila tudi priča, ki je potrdila, da se ie res on polastil tuje denarnice. Je to neki V. M., brezposelni natakar iz Vlasenic v DrinsKi banovini. V neki ljubljanski gostilni je prenočeval skupaj z dvema pajdašema. Prenočnino so plačali za tri dni v naprej. Po njegovi aretaciji pa tudi tovarišev ni bilo prenočevat, kar je dokaz, da je bila deteljica v zvezi. Ukradeni denar v znesku Din 150-— je stranka dobila nazaj. Maribor ŠIVILJSKE, KROJAŠKE in MODNE potrebščine, nogavice, rokavice, itd v MODNI TRGOVINI ANTON PAŠ, MARIBOR, Slovenska ulica 4. /\ Pojasnilo. Nebroj upnikov Kmetske eksportne zadruge v Mariboru urgira plačilo svojih terjatev. Ker ne morem odgovarjati, pojasnjujem vsem upnikom, da nakazuje» terjatve upnikom, ker drugače ne gre, izključno le po Poštni hranilnici in sicer • o vrstnem redu prijav, kakor so došle na s -dišče in sicer najpoprej onim, ki so posle’-' pobotnice. Ker pa imam izvršiti okrog 3.3f9 nakazil, a jih dnevno lahko odpravim le 4 < do 60 in imam mnogo zamude tudi radi n< popolnih naslovov, ko se čeki vračajo itd. pozivam vse upnike, naj potrpe še tako dolgo, da bom tehnično to delo zmogel. Pismena drezanja in prošnje so brez pomena. — Dr. Žnuderl Maks, advokat v Mariboru. A PTL—dinar je dosegel v mesecu aprilu leta 1935. vsoto 170.398 Din, ki so namenj'eni za zgradbo azila jetičim bolnikom v Mariboru. Protituberkulozna liga v Mariboru se vsem darovalcem, zlasti pa hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom najiskre-neje zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost in prispevke. Hvala vsem! A Narodno gledališče. V soboto, dne 4. maja ob 20. uri Cerkvenikova vojna zgodba »Kdo je kriv?« .— Red B. — V nedeljo, dne 5. maja ob : 20. uri Fallova opereta »Veseli kmetič». Znižane cene in zadnjikrat v sezoni. A Kino Union. »Regina», film- nepozabne lepote, kot je bil svojčas «Maškarada». V glavnih vlogah: Luiza Ullrich, Adolf Wokl-briick in Olga Čehova. ^ N Rojstva, poroke in smrti. V mesecu aprilu t. 1. je bilo v Mariboru rojenih 80 otrok in.sicer 50 fantkov in 30 punčk, poročilo se je 30 parov, umrlo pa vsega 74_oseb. A Pozor na Šhronske kovance! Zadnje čase se dogaja, da nekatere osebe skušajo pri plačilih za naše SOdinarske kovance, dati sta-re avstrijske T,kronske kovance iz leta 1907, ki so našim slični po obliki in velikosti. Policija je prejela že nekaj prijav zaradi poizkusa take prevare, a Strela je udarila. Ob opoldanski nevih-ti A. maja je udarila strela v stolp cerkve pri Sv. Urbanu, Hipoma je bil stolp v plamenih in je pogorel docela. Gasilci iz Kamnice in Maribor« so omejili požar v toliko, da se ni razširil na ostale dele cerkve. .. A Razstava plakatnih osnutkov za letošnji »Mariborski teden« bo 3. in 4. maja v loka u novinske hranilnice v Gosposki ulici. A Nagrajeni osnutki za mariborski^ te-1 1935. Po določilih natečaja se je včeraj italo razsodišče pod predsedstvom mestnega Gdavarja g. dr. Lipolda in nagradilo s e-;e osnutke: Prvo nagrado v znesku -00U larjev prejme g. arh. Drago Korbar iz j.‘>-;ba s svojim osnutkom »M. L«, drugo na-rdo v znesku 500 Din prejme g. Aleksan-r Wagner iz Gradca s svojim osnutkom razniški zvon«, tretjo nagrado v zneska ) Din g. arh. Drago Korbar iz Zagreba s ijim osnutkom »M. H.«, četrto nagrado ▼ isku 250 Din g. Riko Beranek iz Ljublja-z osnutkom »Napredek«. Vsi osnutki pla* tov, ki jih je 40, so cenjenemu občinstvu na ed v banovinski palači v soboto od 8. do in od 14. do 19. ure. Vodovod za Suho kramo Z 23 mlliiom ho zgrmen ff9 km dolg vodovod Suha krajina zasluži svoje ime, saj njen prevrtani kraški svet požre vsako kapljo vode, da jo morajo vaščani voziti tudi po več ur daleč. Že pol stoletja vzdiha Suha krajina za vodo in res se je je bivši deželni zbor leta 1897 usmilil, ko je uzakonil prvi projekt vodovoda. Ta je predvideval umetno dviganje vode iz izvira Globoščice pri Zagradcu ter preskrbo Ambrusa, Primce vasi, Višenj, Brezovega dola, Žvirč in bližnjih vasi s potrebno vodo. Radi nesložnosti vasi in posestnikov ni bilo iz projekta nič. Naslednje leto je hotel deželni odbor rešiti Suho krajino suše s pomočjo kapnic, vendar je pa inž. Sbrizaj ugotovil, da bi bila taka preskrba vode nepopolna in neracionalna, ker bi morali vse za kapnice potrebne slamnate strehe šele prekriti z opeko in zato popraviti tudi ostrešja. Šele leta 1909. je inž. Sbrizaj pripravil generalno študijo za preskrbo Suhe krajine z vodo iz studencev Črna voda in Kobilji curek pri Robu blizu Turjaka. Ta vodovod bi preskrboval obenem tudi vasi okoli Velikih Lašč, Dobrega polja, Kompolja in Strug. Ker so bila pogajanja z občinami glede finansiranja ugodna, so napravili 1. 1911. in 1912. razen tega se pa v dolgih partijah glavnega voda pojavljajo pritiski do 13 atmosfer, kar je za normalne litoželezne cevi previsoka obremenitev. Načrt je torej moral pasti. Higienski zavod je ta enotni projekt razčlenil v glavnem na dva vodovoda, in sicer: Gravitacijski vodovod iz studencev nad Robom pri Turjaku, ki jih ljudstvo imenuje Črna voda, Mrzli studenec, Žvirče, Urhovka ter izviri nad Bavdki in Tomažini, bi v svoji visoki coni iz prvih dveh studencev oskrboval velikolaško skupino vasi, v nizki coni pa iz ostalih studencev poleg Roba, Rašice in Ponikev vso dolino od Dobrepolj do Strug. Od Dobrepolj na levo gre projektirani vodovod na levo skozi Cesto, Zdensko vas, Malo vas, Zagorico in Bruhanjo vas, kjer se vrne na glavni vod, skrajna veja glavnega voda bo pa segla prav do Rapljeva. Dolžina vodovoda za visoko cono okrog Velikih Lašč bo znašala 16 km, a dolžina vodovoda v nizki coni za Rob, Rašico, Ponikve in vso dolino od Do- v glavni rezervoar ob Strašnem vrhu, odkoder bo oskrbovana nizka cona med Ambrusom in Lipljami in po ponovnem črpanju pri Višnjah visoka cona med Žvir-čami, Polomom in Plešem ter preko okvira prvotnega projekta še dalje Hinje, Smuka, Novi in Stari log. Od Pleš se odcepi vodovod na Selo, Vrh in Lopate. Glavni vodovod od studenca Globoščice do Starega trga je dolg 22 km, z vsemi malimi odcepi pa meri 30.5 km. Ta glavni vod ima pa tri večje odcepe in sicer od Višenj do Gor. Lipnja z 11 km, od Pleš do Vrha 6.5 km in od Prevolj do Poloma 5 km. Vso Suho krajino bo torej napajal z vodo ogromen vodovod, ki ne bo meril nič manj od 119 km in bo veljal 32 milijonov dinarjev. Po tem projektu bo mogoče preskrbeti z večjo količino higiensko neoporečne vode precej več vasi, nego po predvojnem načrtu. Zaradi velikih stroškov bo pa treba zgraditi ta vodovod v več etapah in bo delo trajalo tudi več let. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je že odobrilo kredit za dobavo cevi pr idržavni železarni v Varešu v znesku 15 milijonov dinarjev, a znaten del stroškov prevzame banovina. Za prvo etapo tega vodovoda je namenjenih 2 milijona dinarjev. Najprej bodo pričeli z zajetji, nato se bo pa delo radelilo po vsej progi na več kra- Črve'***0 detajlne načrte. Delo je 1. 1913. spet zastalo in končno zaspalo z izbruhom svetovne vojne. Predvidena je bila preskrba vode za 10 upravnih občin, ki so tedaj imele nekaj nad 8.500 prebivalcev, vendar pa je bilo pri projektu računano s 50 % porastom prebivalstva, torej na okroglo 13.000 ljudi. Imenovana studenca dajeta toliko vode, da bi prišlo na vsako osebo dnevno 60 litrov. Vodovod bi oskrboval poleg velikolaške skupine vasi do Retij vse Dobrepoljsko in Struško kotlino, prekoračil pri Gozdarju v 150 m dolgem predoru sedlo med Strugami in Žvirčami ter bi oskrboval na Am-bruški planoti vse vasi med Žvirčami, Ambrusom, Lipljami, Plešem in Polomom. Po tem načrtu bi rabila voda od zajetij pri studencih do rezervoarja med Ambrusom in Žvirčami 22 ur. V tem času bi se pa poleti v golem kraškem svetu precej segrela, brepolj do Strug in Rapljeva pa polnih 50 km. Ta del vodovoda bi torej meril 66 km, kar bo tudi primeroma mnogo veljalo. Za Ambruško planoto je pa predvideno zajetje izvira Globoščice,-močnega kraške-ga vrela pri Zagradcu. Po predhodni filtraciji bo treba črpati vodo 200 m visoko jev, da bodo delali obenem in bo zaposleno vse tamošnje pribivalstvo pri kopanju in vožnji cevi, peska, cementa in drugega materiala. S tem ogromnim vodovodom Suha krajina ne dobi samo težko pričakovane zdrave vode, temveč tudi mnogo zaslužka, da se v te lepe in zanimive kraje spet naseli nekdanja zadovoljnost in sreča. Florian Zorko 90 letnik Družinska vas, 2. majnika. V četrtek je praznoval v krogu svoje družine 90-letnico svojega rojstva po vsej Dolenjski splošno znani in spoštovani veleposestnik g. Florijan Zorko iz Družinske vasi. Jubilant je markantna in šegava osebnost, zdrav, čil in veder pri svojem devetem križu. — Kljub svoji visoki starosti je izredno krepak in bister; povsodi pri gospodarstvu in pri vsakem delu je navzoč in vse še takorekoč sam vodi in odloča. Najdražje izmed vsega pa mu je gozd, kamor skoro vsak dan zahaja in je nanj tudi najbolj ponosen in navezan. Znani so zaradi tega njegovi gozdovi, ki jih pa zna prav posebno čuvati in ceniti. Jubilant je skoz in skoz naš kmetsko napreden človek. »To, kar sem, sem bil in tudi ostanem,« tako rad večkrat naglasa med pogovorom. Zaradi svoje doslednosti in značajnosti je moral svoje čase že marsikaj pretrpeti, vendar se kljub raznim šikanam in pritiskom ni podal ni za las — prava dolenjska korenina! Kot tak je bil večkrat župan občine Bela cerkev; od svojega 24 leta, pa do nedavna, ko je prišel mesto njega v odbor njegov starejši sin, pa je bil vedno tudi odbornik občine. Bil je tudi dolgoletni odbornik cestnega okrajnega odbora in član raznih gospodarskih in drugih ustanov. Za svoje delo je dobil tudi priznanje iz najvišjega mesta in bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Krepki in značajni dolenjski kmetski korenini želimo k tako častnemu jubileju še mnogo srečnih in zadovoljnih dni! Dal Bog dočakati našemu Florjanu danes 10 let še tudi lOOletnico! Slom polkovnika Iskrila Ljubljana, 3. maja. Jutri ob 9. zapusti z beograjskim brzovlakom naše mesto in svoj dosedanji delokrog kot poveljnik ljubljanskega vojnega okrožja g. polkovnik Jovan A. Iskric, ko se odpelje na svoje novo službeno mesto v Štip za poveljnika tamošnjega vojnega okrožja. S polkovnikom g. Iskrićem zapušča Ljubljano vojaški funkcionar, ki se je v kratkem priljubil tudi civilnemu prebivalstvu, saj je prišel na svojih službenih popotovanjih v stik s prebivalstvom vseh krajov svojega okrožja. Vsakemu je šel na roko in zlasti naše kmečko prebivalstvo ga je smatralo za svojega najboljšega prijatelja. Pri Matku, tam za vodo Za pravega ljubljanskega meščana ni življenja brez gostilne, kamor hodi presedat svoje večere in se pogovarjat s svojimi znanci. Ker pa pravi Ljubljančan tudi brez politike ne more živeti, združuje navadno oboje tako, da v gostilni dela svojo politiko. Med političnimi gostilnami pa je najbolj znana tista »beim Maček, dem weltberühmten, tam za vodo«, kamor zahajajo sedet za peč že dolga leta ljubljanski ata. Ata so se sedaj kljub mrazu in dežju nenavadno razgibali in razživeli. Tako so tudi sinoči vstopili v sobo mladeniško svež in čil, odložili suknjo in klobuk in palico s srebrno kljuko in začeli predsedovati že zbrani družbi. Družba je seveda politizirala. »O čem pa govorite,« so vprašali ata, »o volitvah, kaj ne?« »Seveda,« je odgovoril gospod z naočniki, »o samih gumbih ali pa o kislem zelju vendar ne moremo vedno! še o cestni železnici se bolj izplača.« »Pa kaj ste uganili?« »Ta pravi, da pojde v nedeljo na Posavje, na volišče pa ne. Ta pa pravi, da pojde volit, ampak Mačka, tistega iz Zagreba, ne tega našega, zato ker bodo go- stilno zaprte, kar vendar ne gre! Ali naj še v nedeljo doma čepimo? Nazadnje smo pa sklenili, da bomo počakali, kaj boste vi rekli.« »Astn,« so rekli ata počasi in s premislekom, »meni se zdi, da je za Posavje še prezgodaj, burje je pa tudi v Ljubljani dovolj. Zato mislim, da bo najboljše iti volit; drugam se človek itak nima kam dejati, če se pa človek nima kam dejati, je najboljše, če se za nobeno mačko in nobenega mačka ne briga; najmanj za zagrebškega. Ta naj lovi svoje zagrebške miši in podgane, naše naj pa prepusti kar nam. še tega se manjka, da bi se še zagrebški mački hodili k nam dret! Človek mora imeti vendar enkrat mir. Zagrebški mački — nak, tega pa ne — die san alle für die Katz’ — še mačka ga ne mara in jaz tudi ne,« so rekli ata in se odkašljali. »Včasih ste bili pa zelo vneti za Radiča,« je nekdo pikro pripomnil. »Ja, Radič, to je bilo pa nekaj čisto dru-zega,« so živahno odgovorili ata. »Ta je pa bil minister und Exzellenz, bitte sehr! Kaj pa je Maček? Ali je ta tudi minister? Ni in tudi nikoli ne bo! Kaj pa naj mi s človekom, ki še minister ni? No also! Le Mačka ne! Tega našega že, ampak onega iz Zagreba?« »Vi imate prav, čisto prav,« se je oglasil še gospod, ki je doslej vedno molčal. »Mar Kolikokrat so se mu matere zahvaljevale s solznimi očmi, ker je storil zanje v resnici vse, kolikor je bilo mogoče- v mejah zakona. Prav v dušo je poznal naše ljudi in imel vedno odprto srce za vse njihove nadloge in skrbi. Tudi Ljubljančani so v njem kmalu spoznali človeka nenavadno dobrega srca. Z največjo vnemo je deloval v naši največji in najbolj ljudski humanitarni organizaciji, namreč pri Gasilski zajednici za našo banovino, kjer je zastopal vojsko. Član je bil pa tudi drugih društev, predvsem je bil pa spoštovan delavec v odboru pravoslavne cerkvene občine. Polkovnik Iskric je sin ugledne srbske družine v Sremski Mitroviči, kjer je bil rojen leta 1884. Kakor vsi njegovi bratje, se je tudi on posvetil vojaškemu stanu, da so vsi sinovi te junaške družine postali oficirji. Na Soški fronti se je kot samostojen inciativen poveljnik odlikoval s svojo hrabrostjo in odločnostjo tako, da je dobil najvišji red, kar jih vojaštvo sploh pozna, in s tem tudi dedno baronstvo. Težko je bil ranjen v prsa in dolgo časa bolan, vendar je pa njegova krepka srbska natura premagala vse in mu ohranila življenje, ki ga je takoj ob prevratu z vso dušo posvetil Jugoslaviji. V tistih nemirnih in nevarnih časih je poveljeval narodni gardi v Subotici in si pridobil nesmrtnih zaslug za naše Bunjevce in vse one prebogate kraje ob sedanji madžarski meji. Zaradi ran. dobljenih na fronti, je bil pa prideljen pisarniški službi. Najprej je služboval v štabu Jadranske divizije in v poveljstvu vojnega okrožja Mostar, dalje časa je bil pa tudi pomočnik komandanta vojnega okrožja v Slavonski Požegi, dokler meseca avgusta 1931. ni prišel v Ljubljano za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja. V službi se je povsod odlikoval tako, da njegova prestreljena prsa krase tudi redovi sv. Save V., IV. in III. reda. Težko se od svojega najboljšega tovariša poslavljajo oficirji, Se težje pa njemu podrejeno osebje poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja in pa seveda vse naše meetno in civilno prebivalstvo, ki je bilo ob vsaki priliki deležno njegove očetovske dobrote in uvidevnosti. Vso mu želi mnogo sreče, uspehov m zadovoljstva tudi tam daleč v Štipu ob bolgarski meji z željo, da bi nas ohranil v prav tako dobrem spominu, kakor mi njega. Upamo, da ga pot še večkrat pripelje v naše kraje, kjer ne bo nikdar ugae nila hvaležnost za ljudstvu izkazano srčno dobroto. Glasuj za državno listo g. Bogoljuba Jevtiča, ki je sin preprostega naroda in najboljši jugoslovanski patriot; voli onega, ki je jugoslovanskemu narodu prinesel zgodovinsko oporoko kralja Ze-dinitelja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« smo mi na prežganki priplavali v Ljubljano, da ne bi mogli postaviti na pravo mesto domačina? Le začnite z Zagrebom, pa bo kmalu še za župana primijavkal k nam kakšen maček, in občinski svetovalci bodo tudi sami mački. In kar cela Ljubljana bo mačja, da bo še svoje ime izgubila, nam bodo pa rekli, da smo iz Mačje vasi.« »So ist es, bitt' sehr, tako je,« so navdušeno pritrdili ata in z ijimi vred cela družba. »Mi se vidimo v nedeljo zvečer tukaj, pri našem Mačku, dem weltberühmten, ampak brez Mačka. Maček še ob ponedeljkih ni dober, kaj šele v nedeljo. Gospodje, p' 'dravljeni!« In ata so jo ubrali čilih korakov »noch auf an sauberen Schwarzen«, kakor so rekli, gospodje so se pa razšli v mirni zavesti, da bo v nedeljo vse dobro in prav. Glasuj za narodno edinstvo in moč Jugoslavije! Glasuj za okrepitev gospodarstva, za delo in kruh siromašnemu in bednemu! To je program g Bogoljuba Jevtiča in samo njemu daj svoj glas 5. maja! Gospodarski Hudi e so za novo gospodarsko politiko! Odmevi V zvezi z napovedano podonavsko konferenco v Rima objavlja »Neue Zürcher Zeitung« z dne 30. aprila od svojega pariškega dopisnika nekaj zelo zanimivih pojasnil izza kulis konference v Stresi in zadnjih ženevskih razgovorov med zastopniki Male antante in francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Dopisnik se najprej dotika vseh težkoe, ki se utegnejo pojaviti na napovedani konferenci v Rimu, nato pa pravi: »Tudi če bi Češkoslovaška in Jugoslavija bili v principu za sklenitev vojaškega sporazuma o pomoči z Italijo in Avstrijo, ni vendar mogoče misliti na sklenitev takih pogodb, dokler ne bosta rešeni dve zelo delilcatni vprašanji: odstranitev vojaških omejitev senžermenske pogodbe in restavracija Habsburžanov. Prvo vprašanje je neločljivo zvezano s splošnim vprašanjem zopetne oborožitve prejšnjih centralnih sil Bolgarije, Madjarske in Avstrije, ki je bilo deloma obravnavano že v Stresi in ki je pred kratkim v Ženevi dalo povod za zelo oster nastop med Lavalom in Titulescom. Vprašanje je bilo na izrečno zahtevo Mussolinija postavljeno na dnevni red konference v Stresi. Kakor hitro je to Titulescu zvedel, se je v svoji funkciji predsednika Male antante in Balkanskega sporazuma takoj obrnil na Lavala in zahteval, da se francoski zunanji minister upre obravnavanju tega vprašanja, ki zadeva pred vsem neposredno zainteresirane države, to je Malo antanto in Balkanski sporazum. Laval je na to pristal. Dan pred obravnavo revizije vojaških statutov Avstrije, Madjarske in Bolgarije v Stresi pa je Titulescu Tuvalu ponovno telefoniral iz Montreuxa in ga spomnil na dano obljubo; ponovno je poskušal pripraviti Lavala do tega, da bi proti obravnavanju tega vprašanja na konferenci postavil svoj veto in se uprl sprejetju kakršnekoli resolucije o tem vprašanju. In res je Laval 13. aprila ves dopoldan z vsemi silami branil na Isoli Belli stališče Male antante in Balkanskega sporazuma in je po živahni debati dosegel znano, za Malo antanto in Balkanski sporazum zelo pomirjujočo rešitev: konferenca v Stresi se je. vzdržala vsakega sklepa o vprašanju ponovne oborožitve prejšnjih centralnih sil in se je omejila samo na priporočilo neposredno prizadetim državam, da bi se to' vprašanje uredilo pogodbenim potom in v okviru splošnih ter regionalnih varnostnih garancij. Več tudi ni bilo mogoče zahtevati; toda Titulescu se je zdelo, da se Laval ni držal svoje obljube. Rumunski zunanji minister je v izbruhu svojega živahnega temperamenta Lavalu to v netaktnih besedah očital med obedom, na katerega je francoski minister povabil zastopnike Male antante in Balkanskega sporazuma. Titulescu, ki ga je v tem podpiral tudi Tevfik Ruždi Aras, je zatrjeval, da je strešica resolucija odvzela državam Male antante in Balkanskega, sporazuma, najboljše orožje iz rok. Te države so namreč same nameravale privoliti v črtanje vojaških določb pogodb v Saintgermainu, Trianonu in Neuil-lu. Toda le na podlagi jasnih varnostnih garancij. Bolgarija naj bi bila pristopila k Balkanskemu sporazumu in Madjarska k varnostnemu paktu. Oborožitev Avstrije pa bi bila dovoljena šele po zaključku podonavskega pakta. Tako je bil Laval končno prisiljen, če je hotel jezo svojih prijateljev* in zaveznikov potolažiti, diktirati francoskim žurnalistom izjavo, ki je končno Titulescu pomirila.« ICultur^ —k Ojuro Preja« se poslavlja od gledališča. V torek je Narodno gledališče v Zagrebu vpri-zorilo najnovejše odrsko delo znanega zagrebškega gledališkega delavca G jure Prejca »Večni ženin . S teni delom se je avtor, ki je bil znan igravec, režiser in pevec, pa tudi spreten pisatelj odrskih del, dram, veseloiger in operet, poslovil od gledališča, pa tudi od svojega občinstva, ki je tega mnogostramškega umetnika ljubilo. Vse trgovine zaprte, vse obrtniške delavnice zaprte, vse gostilne in kavarne zaprte, na vsem živilsk. trgu na delavnik niti enega okoliškega kmeta, to .je bila slika, ki je najbolj drastično govorila o davčnih razmerah, ki so vladale pod bivšim režimom — pod vlado Uzunovića. Vsi gospodarski sloji so bili solidarno in in brez izjeme z vso odločnostjo proti temu režimu. Trgovci, obrtniki, industrialci in kmetovalci so solidarno nastopili, ker je ta bivši režim s svojo pretirano davčno prakso ogražal njih eksistenco. In ta režim je padel z nastopom vlade g. Jevtiča in z nastopom novega finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Ni pa samo padel režim, niso padli le njegovi nosilci, temveč na vsej črti se je začela izvajati tudi nova gospodarska, finančna in davčna politika. Začela se je nova davčna praksa in davčni zavezanec je zadihal nekoliko svobodneje. Kolikor je sploh zakon dopuščal, je bila olajšana pridobnina in samo v Ljubljani znižana že odmerjena davčna osnova za pridobnino za milijone. Še vedno pa velja davčna novela, ki je bila sklenjena lansko leto in zato je treba, da vsi davkoplačevalci brez izjeme zahtevajo, da se ta temeljito izpremeni, zlasti pa, da pade tako upravičeno grajani § 7, ki določa odmero pridob-nine na podlagi najemnine za stanovanje in lokal. Davčno novelo pa more izpremeniti le nova skupščina in zato je velikanska nesmisel, če kdo reče, da se sedanje volitve gospodarskih ljudi ne tičejo. Nikogar bolj, ko gospodarskih ljudi se tičejo sedanje volitve, ker prva in najvišja pravica skupščine je, da odloča o davkih. Te pa plačujejo v prvi vrsti gospodarski ljudje, zato so ti tudi v prvi vrsti interesirani na tem, kako bo sestavljena nova skupščina. Zato ni gospodarskega človeka, ki je količkaj zaveden, ki se količkaj bori za svoje interese, da bi stal ob strani, kadar se voli nova skupščina. Če za koga, potem je za gospodarskega človeka volilna abstinenca napačna, ker slabi njegovo pozicijo v javnem življenju. Gospodarski človek, naš kmetovalec, trgovec, obrtnik in industrialec, bo zato šel Skozi celili 15 let delavski pokret v naši državi ni mogel zajeti širokih slojev delovnega ljudstva, ker so ga razdvajale razne ekstremistične struje. Zato so se tudi zdrave konstruktivne struje oddvojile od heterogenega delavskega pokreta, v katerem vodijo glavno besedo brezidejni centrumaški elementi. Videč, da je položaj naših delavcev iz dneva v dan slabši, so zdrave konstruktivne struje iskale medsebojnih vezi in sklenile enotno fronto jugoslovanskih delavskih sindikatov, ki bodo od sedaj ramo oh rami vodili borbo za boljše in lepše življenje naših delavcev. Narodna strokovna zveza je na svojem kongresu, dne 6. in 7. aprila t. 1. v Celju sprejela resolucijo, ki je omogočila tudi Obči delavski zvezi Jugoslavije sodelovanje za realizacijo te resolucije. Na podlagi tega se je vršila v Zagrebu, dne 25. aprila 1935 konferenca predstavnikov Narodne strokovne zveze, Obče delavske zveze Jugoslavije in akcijskega odbora nacionalnih delavskih sindikatov, na kateri je prišlo do enotnega gledanja na vsa važna vprašanja, ki režejo v življenje delavcev in nameščencev, tako glede vprašanja na volišče, da po svojem najboljšem in svobodnem preudarku glasuje za kandidate, za katere je prepričan, da bodo izvajali kot poslanci pravo gospodarsko in finančno politiko. Samo iz tega vidika more gospodarski človek presojati sedanje kandidatne liste in zato zanj tudi odločitev ni težka. Na eni strani vidi listo moža, ki je kot predsednik vlade že začel izvajati novo gospodarsko finančno politiko, ki je z dejanji dokazal, da je ta njegova politika pravilna. Znižal je davke, znižal je železniško potniško tarifo, znižal je telefonske pristojbine, znižal je obrestno mero, znižal je ceno monopolskih predmetov, odpravil je davčni sadizem, znižal je banovinske dajatve, znižal je takse in pri tem vseeno začel z javnimi deli. A vsa ta pozitivna, za vse naše gospodarstvo naravnost rešilna dejanja, so bila izvršena v nekaj mesecih. Še velik del programa te nove gospodarske in finančne politike pa se mora šele pričeti izvajati, ko bo nova skupščina sankcionirala to novo gospodarsko politiko in ko bo z novim proračunom dala novi vladi možnost, da jo izvaja v še odločnejši in večji meri. Na drugi strani pa vidi gospodarski človek tako imenovano združeno opozicijo z nekim meglenim, nejasnim in nikomur znanim programom, opozicije, ki je edina samo v eni točki, da pravi na vse, kar pravijo drugi: ne in vedno le ne! Za negativistično politiko pa gospodarski človek nima in ne mor© imeti smisla, ker gospodarski človek ve, kaj hoče in zato je tudi samo za one, ki pozitivno odgovor© na stavljena vprašanja. S svojo novo gospodarsko in finančno politiko je vlada g. Jevtiča pozitivno odgovorila na vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarstva in zato bo gospodarski človek strnjeno glasoval za listo predsednika Jevtiča, ker zahteva tako interes našega gospodarstva. Naši gospodarski stanovi bodo zato delali na to, da bo zmaga predsednika Jevtiča tem močnejša, ker bo potem tudi nova gospodarska in finančna politika tem bolj utrjena. Peti majnik mora biti mejnik za gospodarsko prereditev Jugoslavije! tarifne, kakor socialne in gospodarske politike. Tako je bila dana možnost, da se je že na tej konferenci ustanovil Glavni akcijski odbor Jugoslovanskih delavskih in nameščenskih sindikatov. Razen tega je bila sprejeta in podpisana deklaracija Glavnega akcijskega odbora Jugoslovanskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki pravi med drugim: V pravno urejeni državi se morajo spoštovati vsi obstoječi zakoni, ravno tako zakon o zavarovanju delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, kakor tudi • za pokojninsko zavarovanje nameščencev. Da bi se čimbolj ublažila brezposelnost delavcev, je dolžnost jugoslovanskih delavskih sindikatov, da z vsemi svojimi silami delajo za skrajšanje delovnega časa od 48 na 40 ur tedensko, a za težja dela 36 ur tedensko. Poleg tega bodo jugoslovanski delavski sindikati neprestano uaglašali potrebo načrtnega gospodarstva. Z ozirom na veliko brezposelnost delavstva v državi, si jugoslovanski delavski sindikati stavljajo za svojo dolžnost voditi borbo za prepoved prekournega in akordnega dela. Rav- notako pa bodo vodili tudi vsestransko borbo za zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti. Današnja povprečna mezda delavca jo v veliko sramoto našega naroda in države, kajti ona znaša 21 Din 29 para. Da bi se v bodoče preprečilo nižanje delavskih mezd ter da bi se v vprašanju delavskih mezd napravil red, bodo jugoslovanski delavski sindikati vodili borbo za skleitev zakona o minimalnih mezdah. Zakon mora biti sestavljen po načelu, da mora imeti vsako podjetje s svojim delavstvom obvezno kolektivno pogodbo, eksistenčni minimum delavstva naj bi bil najmanj 1.500 Din mesečno. Da bi bila moralna moč jugoslovanskih delavskih sindikatov čim večja, se bodo učlanili v slovansko strokovno zajednico, ki bo temelj slovanske delavske fronte, ki edina more biti garancija za boljše in lepše življenje naših delavcev in nameščencev. Jugoslovanski delavski sindikati morajo biti zgrajeni na načelu: eno podjetje, ena organizacija, v kateri se bodo delavci včlanili po raznih strokovnih odsekih, tarifnih zajednicah in strokovnih zvezah. Da bi se čimpreje razmere v socialnih ustanovah normalizirale, zahtevajo jugoslovanski sindikati volitve za delavsko zavarovanje, v delavske zbornice in druge socialne ustanove. Glavni akcijski odbor jugoslovanskih delavskih sindikatov smatra za svojo dolžnost, da čimpreje ustanovi Unijo jugoslovanskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki bo od glavnega akcijskega odbora prevzela vse posle ter jih trajno vodila v korist naših jugoslovanskih delavcev in nameščencev. Seja glavnega akcijskega odbora jugoslovanskih delavskih sindikatov, ki se je vršila 25. aprila v Zagrebu, poziva vse delavce in nameščence v državi, da čimpreje pristopijo k obstoječim jugoslovanskim delavskim sindikalnim organizacijam, a v kolikor te v kakšnem mestu ne obstojajo, da čimpreje ustanove nove edini-ce teh organizacij. Vse organizacije jugoslovanskih delavskih in uameščeskih sindikatov so dolžne, da z vsemi svojimi silami pojačajo svoje vrste tako v kvalitativnem kakor kvantitativnem oziru ter da jačajo avtoriteto glavnega akcijskega odbora jugoslovanskih delavskih in na-meščenskih sindikatov. Tuji tisk o naših volitvah V večerni izdaji z dne 30. aprila objavlja »Neue Zürcher Zeitung« daljše poročilo o Jev-tičevih shodih v Ljubljani in Zagrebu. Najvažnejše izjave predsednika Jevtiča, zlasti one o zunanji politiki, objavlja list dobesedno. Tako na primer z ljubljanskega shoda: Zemljepisni položaj Jugoslavije nam narekuje čisto posebne naloge. Jugoslavija mora biti zvest čuvar miru in spoštovanja mednarodnih obveznosti. Jugoslavija je pripravljena za sporazum z vsemi sosedi, vendar pa bo vedno uveljavila svoje narodne pravice in svojo varnost.« Nato pravi list: »V Zagrebu je govorit Jevtič pred velikansko množico, ki je štela nad aO.OOO ljudi.« Nato objavlja list najbolj markantne odstavke iz Jevtičevega govora ter objavlja nekatere v razprtem tisku, da tudi na zunaj vidno poudari njih važnost. Tako zlasti naslednje stavke iz Jevtičevega zagrebškega govora: »Ne bomo dovolili, da se ponavljajo v našem političnem življenju stare napake.« — »Kot faktor mednarodnega miru in napredka na Balkanu ter v srednji Evropi je dobila Jugoslavija pred najvišjim mednarodnim forumom svoje zadoščenje.« — »Takoj po nastopu moje vlade je bil dr. Maček amnestiran, ker smo bili prepričani, da bo svoje prejšnje zmote popravil. Pred narodom in pred zgodovino mu prepuščamo odgovornost za njegovo delovanje.« — Tu je bil govor ministrskega predsednika pretrgan z dolgotrajnimi klici (Doli z Mačkom!).« Svoje poročilo zaključuje švicarski list z besedami: »Govor je bil sprejet od velike množice z glasnim odobravanjem ter je zapustil zelo močan vtis v vsej deželi. Izgleda, da ni nihče bolj ko Jevtič, zvesti sodelavec kralja Aleksandra, poklican, da vodi danes Jugoslavijo k njeni dokončni konsolidaciji. Enotna fronta iugoslovanskih delavskih sindikatov Kdor je: Za banovinske samouprave Za povišanje cen kmetijskim pridelkom Za znižanje blagovnih tarif na železnicah Za zvezo Slovenije z morjem Za konkordat s sv. stolico Za pobijanje nezaposlenosti, bede in pomanjkanja Kdor je: Proti strankarski razprtiji Proti vladi klik Proti nezaposfenosti Proti rušiteljem državne siie Proti bivši davčni praksi Proti demagogiji z verskimi in plemenskimi gesli. bo voli! 5. maja iisto g. Bogoljuba Jevtiča! Skrb za kmetijstvo Bamka ie&rava skrbi na vseh straneh za napredek našega kmetijstva Pri kmetijstvu moramo skrbeti pred vsem za take predmete, ki jih lahko spravimo za primerno ceno v denar, obenem jih pa seveda moremo tudi lahko prodati v druge kraje naše države, zlasti pa v inozemstvo. Narejen je že državni kmetijski preračun, ki naj bi po njem naša banovina pridelovala posebno pozni krompir. fižol, deteljna in travna semena, poleg tega naj bi pa op motila mlečne izdelke in se čim najbolj izpopolnila v sadjarstvu. Vsak kraj naj prideluje take pridelke, ki v dotičnem kraju najboljše uspevajo in se najlaže prodajo. Sedanji minister kmetijstva dr. Jankovič je vse pripravil, da s smiotrenimi ukrepi v prvi vrsti dvigne kupno moč kmečkega prebivalstva. Po domače se to pravi: Kmet mora priti do denarja! Omiliti je treba veliko in že nevarno razliko med cenami kmečkih proizvodov in med cenami industrijskih in trgovskih predmetov, na drugi strani pa moramo najprej z raznimi ukrepi dvigniti ceno kmečkim proizvodom. Zato je treba znižati stroške, ki obremenjujejo kmetijstvo in njegove proizvode tako v fiskalnem smislu, kakor tudi glede prevoznih tarif in najrazličnejših drugih ugodnosti, ki so jih doslej uživale druge gospodarske panoge v škodo kmeta. Preorien-tirati je potrebno tudi nekatere panoge kmetijske proizvodnje, skratka uvesti je treba organizirano gospodarstvo. Velik del teh ukrepov je slada g. Jevtiča že izdala. Najbolj važna kultura za Slovenijo je krompir, ki dozori pozno. Najbolj znana vrsia poznega krompirja je oneidovec ali sdružbar«, ki najboljše raste v srezu Kranj i» Kamnik, prav tako pa tudi okrog Do-brepolj na Dolenjskem in na Blokah nad Cerknico. Poznamo ga že nad 50 let. Ker so ga napadle bolezni, je banska uprava pričela širiti še drugo udomačeno sorto, ki zlasti uspeva v srezih Slovenjgradec in Prevalje, namreč krompir vrste »kresnik«, ki ga Nemci imenujejo Schneeflocke«. Tudi la sorta je belega mesa in podobna oneidovcu, pač pa je bolj odporna proti boleznim. Le težko dobimo zdrav krompir, ker je že skoraj povsod razširjena bolezen. V okolici Moravč, Lukovice, Motnika, v Tuhinjski dolini in sploh tam okrog plačujejo kmetje dober krompir tudi po en dinar in še dražje. Kmetijski oddelek banske uprave nadzoruje v kranjskem in kamniškem srezu" tudi več poskusnih nasadov on e i Jo v ca. Prav tako, kakor za dobro in zdravo sorto krompirja, dela kmetijski oddelek tudi, da uvede najboljše vrste fižola, ki gredo lahko v denar. Lahko ga izvažamo v Italijo, Francijo in Severno Afriko, vendar pa mora biti dobro prebran in vsaka sorta posebej. Manjka nam še vedno tipiziranega blaga, ker vsaka neizenačenost pritiska cene navzdol. Skoraj nova je pa akcija za zidavo silosov. že leta 1934. smo jih zgradili v obsegu 3000 kubičnih metrov. Pred vsem silose grade v Prekmurju zaradi peščene zemlje, kjer dobro uspeva koruza. Tudi letos jih bomo zgradili najmanj toliko in je banovina pripravila tudi že 150.000 dinarjev za podpore pri zgradbi silosov. Najvažnejši za kmeta je pa seveda gnoj. Lansko leto je banovina dala 320.000 Din podpor za gnojišča, letos bo pa dala celili 800/ 90 Din v ta namen. 400.000 Din bodo kmetje dobili na ta način, da jim bo banovina plačala polovico cementa, 400.000 Din pa bo šlo za brezobrestna posojila, ki jih bodo kmetje vračali v večih letih. Mnogo premalo redi naš kmet perutnine. Banska uprava je razdala veliko število plemenskih peteliiov in jarkic, zlasti je pa letošnjo pomlad razdelila blizu 15.000 jajc rjave štajerske pasme. Kjerkoli lahko ko- koši spustimo na prosto pašo, tam naj jih kmet redi v največji meri. Volno moramo uvažati in sicer take množine. da nas je strah povedati, koliko gre našega težko prisluženega denarja v tujino za to prepotrebno blago. Letos bodo strokovnjaki pregledali ovčje črede v Solčavi in na Jezerskem zaradi uvedbe pravilne plemenske odbire. Odbrane živali pa bedo vidno označene, da bo zamena nemogoča. Najboljše živali se bodo med seboj plemenite in dosegli bomo zboljšanje volne. Potomce teh odbranih živali bo banovina dala po znižani ceni kmetom v krajih, kjer ovčjereja še ni dosti razvita, kakor n. pr. na Pohorju in v kočevskem srezu. Dobiti moramo dosti boljše in mnogo več volne, da bodo milijoni ostali doma in bo blago za obleko cenejše. Glavna skrb banovine je pa seveda še vedno za naše govedo. Imamo že organizacijo za selekcijo naše govedi in ta organizacija dela v resnici z velikimi uspehi, ker so kmetje uvideli njeno korist. Dobimo tudi banovinsko selekcijsko zvezo, ki bo gotovo pomagala naši živinoreji spet do zaslužka. Pomagati moramo tudi našemu vinogradniku, ker vino prav za prav nima nobene cene in nam delajo konkurenco druge banovine. Visoka vsota je tudi letos namenjena za vinogradništvo, zlasti ga pa podpirajo naše banovinske trsnice in drevesnice. V Pekrah je pripravljenih 120.000 ključev m toliko tudi v banovinski trsnici v Kapeli pri Slatini-Radenci, seveda imajo pa tudi druge trsnice na razpolago veliko število cepljenk. Trsnice so morale zaradi lahke oddaje povsod prav znatno povečati število cepljenk. Zaradi modernih načel zdravstva, ki priporočajo vživanje sadja, na drugi strani pa tudi zaradi tujskega prometa pri nas, nam obeta največje dobičke sadjarstvo. Lanska slaba kupčija nas ne sme prestrašiti in nas tudi ni, kar najlepše vidimo po tem, kako naglo se množe podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva po vseh delih naše banovine. Čeprav imamo v naši banovini lepše razvito sadjerejo. kakor v vseh drugih krajih Jugoslavije, vendar še vedno nimamo dosti lepih domačih breskev, marelic, češenj, višenj, lešnikov, orehov, debelega kostanja in raznega jagodičja. Vse to sadje mora naša banovina še vedno uvažati in uiti od daleč še ne moremo misliti na izvoz, ki bi nam prinesel denar v Slovenijo. V zadnjih letih srno zasadili po naših krajih čez 1 milijon jablan in okrog tri-četrt milijona mladih drevesc ostalih sadnih vrst. Poleg tega se v drevesnicah goji okrog 650.000 jablan, 90.000 hrušk, 20.000 češpelj in sliv, 5000 češenj in višenj, 10.000 breskev in 7500 marelic. Kakor smo jeseni in spomladi videli, so bila vsa nizka drevesca razprodana in jili nismo mogli dobiti nikoder, pošle so pa tudi mnoge vrste visokodebelnih drevesc. Posebno akcijo smo pričeli za sajenje oreha in drevesnice goje že toliko orehov, da bodo samo šole dobile na leto 50.000 mladih orehovi]] drevesc. Enako je z žlahtnim kostanjem in banovinski strokovnjaki v vseh krajih prirejajo tečaje za cepljenje kostanja. Misliti moramo zlasti tudi na zgodnje sadje, zlasti pa na breskve, marelice in žlahtne slive, prav tako pa seveda tudi na fine zgodnje hruške. V okolici mest se kupci tepo zanje in plačujejo izredno visoke cene, še boljše pa kmet to sadje proda v letoviških krajih. V Ljubljani dozorele breskve je sadjar lansko jesen prodajal delikatesni trgovini po 20 Din kilogram! Banovina iz svojih drevesnic vsako leto da ogromno število mladih drevesc ßamske pletene jopice pa Din 24"— dobite samo v Naribor, Vetrinjska uška 15 v najmodernejših tkaninah v lepi izbiri pri tvrdki JI i. 6!itii lig 9 Za potovanje, za vsakdanjo rabo S IVAH KRAVOS lifi&flf. IMfflilrrfi t. u Telefon 22-07 m m OJ 'm po znižanih cenah. Edino vzgojiti mora kmet drevesa, toda brez postrežbe in dela ni nič! Omeniti moramo tudi, da je banovina dala prav veliko vsoto tudi za nabavo sredstev za zatiranje škodljivcev, ki nam prete uničiti vse sadne pridelke. Kmet naj se sam spametuje, da bo drevju stregel in ga branil bolezni in drugih škodljivcev. Kmet naj tudi sam preizkuša in išče, kaj najboljše uspeva in kaj najlaže proda. Loti naj se pridelovanja zelenjave, ki bi je lahko prav mnogo izvažali v južne kraje ob Jadranu in tudi v druge pokrajine naše države. Pomislimo samo, da imamo do- mačo salato ledenko, ki slovi po vsem svetu in njeno seme dobite pri trgovcu tudi v Avstraliji in Južni Ameriki. Zanimivo je, da semena naše domače ledenke doma ne pridelamo skoraj nič. Pričeti moramo torej tudi s pridelovanjem najrazličnejšega semena in z vzgojo raznih rastlin, saj sedaj vsako leto izmečemo zanje težke milijone čez mejo. Samo, če kmet s pametjo pogleda okrog sebe, že zagleda košček kruha, a naše kmetijske oblasti in organizacije mu gredo na roko, da bo lahko brez občutnih stroškov prišel spet na zeleno vejo. Sport Prvi javni nastop mladega športnega kluba Sloge v lahki atletiki. Športni klub Sloga priredi svoj prvi miting na igrišču ASK Primorja v nedeljo ob 9. uri dopoldne. Po prijavah sodeč bo to prva letošnja večja lahkoatletska prireditev. Startajo atleti Primorja, Ilirije, Korotana in Sloge. Na startu bomo videli državne reprezentante Stepišnika, Bručana, Sporna od Ilirije, Kovačiča, Gaberška od Primorja in Starmana od Sloge. Huda borba se bo vršila na 5000 m med Bručanom, Starmanom in mladim talentom Srakarjem, kateri je na zadnjem mitingu pokazal odlično napredovanje. Ne smemo pa pozabiti na Ostermana, ki je letos v prav dobri formi. Tudi v drugih disciplinah so moči precej izenačene tako, da bo prišla publika na svoj račun. Vstopnina je tako minimalna, da je vstop vsakemu mogoč. Prosimo vso športno publiko, da poseti v čim večjem številu našo prireditev. Naše svetovne prvakinje na turneji. Jugoslovanska bazenska reprezentanca, ki nosi ponosni naslov »prvakinj sveta«, bo igrala v Varšavi dne 19. t. m. proti reprezentantkam Poljske. Po tej tekmi bodo igrale naše hazenašice še v Lodzu, Katovicah, Poznanju itd. Na povratku igrajo še na Dunaju. Ta tekma bo propagandnega značaja. Jugoslavijo bodo zastopale v teh tekmah sledeče igralke: Gršetić (Zagreb), Bernik (Ljubljana), Čuvaj (Brod), Oman (Ljubljana), Tonković, Kun-štek, Bobinsky in Justin (vse iz Zagreba). Dunajsko prvenstvo. Po prvenstvenih tekmah, odigranih v sredo, izgleda sedaj prvenstvena tabela takole: 1. Kapid, Go točk, 2. Admira, 26 točk, 3. Vie-na, 20 točk, 4. Wacker 19 točk, 5. Floridsdor-fer A. C. 17 točk, 6. Libertas 16 točk, 7. Austria 16 točk, 8. F. C. Wien 15 točk, 9. W. A. C. 15 točk, 10. Wiener Sp. Club 15 točk, 11. Favoritner Sp. C. 14 točk, 12. Hakoah 11 točk. V sredo odigrane tekme, so prinesle sledeče rezultate: Ađmira : Hakoah 5:1 (2:1), W. A. C. : Austria 1:0 (1:0), Wacker : F. C. Wien 2:2 (2:1), Rapid : Favoritner Sp. C. 4:1 (2:0), Wiener Sp. Club : Vienna 1 : 0 (0 : 0), F. A. C. : Libertas 1:1 (0:0). Anglija — Holandska. Angleški reprezentančni team, ki bo igral 18. maja s Holandsko, je sestavljen iz slede-dečih igralcev: Hibbs (Birmingham), Male (Arsenal), Hapgood (Arsenal) — Gardner (Aston Vila), Barkel* (Derby Co.), Burrows (Sheffield W.)—Worrall (Portsmouth), Carter (Sunderland), Drake (Arsenal), Westwood (Bolton Wanderers), Boys (West Ham United). Nepriznan svetovni rekord. Jack Medica, o katerem smo že poročali, da je dosegel na 1500 m s 18 : 59,3 min. nov svetovni rekord, bo moral to svojo progo ponoviti, ker bazen v katerem je bil rekord dosežen, ne odgovarja predpisom F. F. N. A. Zato drži rekord na 1500 m še vedno Arne Borg s 19 : 07,2 min. Radio Sobota, 4. maja. Ljubljana: 12.00 Vožnja neznanokam (plošče) — 12.45 Poročila — 13.00 čas, vreme, obvestila — 13.20 Vožnja neznanokam plošče) — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00 Zunanji politični pregled (dr. Stanko Jug) — 19.30 Nacionalna ura: Prvo predavanje o narodnem jeziku: »O ilirskem jeziku in književnosti, predavano od Vekoslava Babukiča leta 1846.« Predava prof. dr. Tomo Maretić — 20.00 Iz čeških logov in gajev (plošče, samospevi Sv. Banovca, dva klavirja: Škerjanc in Šaplja) — 21.15 Prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba (mešani zbor Liksinski, dirigent Krešimir Baranovič) — 21.45 čas, poročila — 22.00 Radijski orkester. — Beograd: 20.00 Arije — 21.15 Prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba. — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert — 21.15 Mednarodni koncert. — Berlin: 20.25 »Legenda o slepi Jolandi« (Čajkovskega lirična opera) — 23.30 Ples v maju. — Bernmünster: 20.15 »Zaljubljeni kralj« (Zvočna igra). — Bratislava: 17.35 »Srečanje s pesnikom Ady«. — Breslau: 20.10 Kmečka šaloigra — Brno: 19.15 Koncert vojaške godbe. — Budimpešta: 22.20 Dunajski večer. — Frankfurt: 20.15 Pester večer. — Hamburg: 20.10 Maj je prišel (pester program). — Leipzig: 20.10 Lumpacij vagabundus (Nestroyeva zvočna igra). — Luxembourg: 21.10 Simfonični koncert. — Milano: 20.45 Oddaljena princesa (operni skeč). — München: 20.10 Velik večerni koncert radijskega orkestra. — Paris Poste Parisien: 20.15 Orkestralni in instrumentalni koncert —- 21.00 Plesna jazz glasba. — Praga: 20.00 Gostovanje gledališča v radiu. — Rim : ,21.00 Prenos opere iz gledališča. — Stuttgart: 19.00 Zabavni koncert — 23.00 Plesna glasba. — Varšava: 21.00 Greeaninove skladbe — 22.30 Zabavna ura. — Dunaj: 20.25 Koroška (Zvočna igra) — 22.10 Večerni koncert — 24.00 Zabavni koncert. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: »Prvo predavanje v narodnem jeziku: O ilirskem jeziku in knji- ževnosti, predavano od Vekoslava Babukiča leta 1846.« Predava prof. Tomo Maretić. Prenos iz Beograda. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA 3. maja, petek: Zaprto. 4. maja, sobota: Malomeščani. Red B. 5. maja, nedelja: Ge noda Glembajevi. — Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA 4. maja, sobota: Boccaccio. Izven. 5. maja, nedelja: Boccaccio. Izven. Zanimalo vas bo ... ... da se je moral g. Slavko Jan, član Drame podvreči operaciji slepiča, ki je uspela, toda nastopila je komplikacija, embolija, ki pa jo je srečno prestal, ker je drobec strjene krvi zastal končno v pljučih, tako, da je g. Jan zdaj izven vsake nevarnosti in je na najlepši poti okrevanja ... ... da bo premiera Gregorinove pa-sionske drame »V času obiskanja« predvidoma 11. maja... ... da bo krstna predstava Koczalskega opere »Zemruda« predvidoma 9. maja, ter ji bo prisostvoval komponist, ki se mudi že v Ljubljani... ... da igra g. Jerman mesto obolelega g. Jana vlogo Jacka v Wildeovi komediji »Bunbury«... ... da je prevzel g. Emil Kralj vlogo Lorenza v »Beneškem trgovcu« ... Gospodmrsk® wmsti = Reorganizacija mlekarstva v Nemčiji. Tudi v Nemčiji je mlekarstvo zadnja leta nazadovalo. Zato so Hitlerjanei takoj po prevzemu oblasti preučili vzroke nazadovanja in pod vzeli korake za ozdravljenje. Produkcijo in konsum mlečnih proizvodov so uredili »po načrtu«. Vso Nemčijo so razdeliti na 15 mlekarskih okrožij, v teh okrožjih so osnovali nižje edinice, na čelo'cele organizacije pa so postavili »Nemško mlekarsko zedinjenje«. Poleg teli glavni!] organizacij so ustanovili še d ve vzporedni »Gospodarsko .združenje proizvajalcev topljenega sira- in Gospodarsko združenje proizvajalcev koivnrviranega in sušenega mleka«. V vsakem okrožju je tudi Gospodarske zedinjenje za razpečavanje masla in sira na debelo in mlekarske in sirarske zadruge. Ta organizacija obsega torej vsv> tri glavne činitelje: producente (kmete), predelovalce (mlekarske zadruge) in trgovino. Viv mleko mora najprej v mlekarno, zato je število mlekarskih zadrug naraslo od JGOO na 8000 Načela organizacije so; 1 domača proizvodnja mora kriti domače potrebe, 2. domača pro izvodnja mora biti prvovrstne kvalitete in 3 kupna moč naroda ne prenese previsokih cen V<" mlečno gospodarstvo je strogo racscnaH-zirano. Tako je na primer treba prodati blagi na najbližjem trgu, da niso prevozni streik-previsoki. Posledica te ureditve je bila, da jf u-oz znatno nazadoval in da so se cene masla za producente-kmete dvignile za 40®/». Moderni „čarovniki" Čarovniki in čarovnice tudi med našim narodom niso neznani in psovka »ti copernica« j« pri nas še vedno prav domača. Tudi zgodbe o »črnošolcitK ki znajo baje delati točo, so na deželi še močno razširjene; vendar pa romantika »pravih« čarovnikov in čarovnic in drugih čudodelnikov med nami vedno bolj izginja — samo pretkanim ciganom ali cigankam se še tuintam posreči oslepariti kakšno zaljubljeno deklino za nekaj »kovačev::. Moderni čarovniki so pa čarovniki druge vrste. To niso čarovniki, ampak so samo veliki umetniki v spretnosti, zlasti v spretnosti rok.. To, kar nam ti umetniki kažejo, so čisto navadne reči, izvršene pa si tako spretnostjo, da gledalec njihovih gibov ne opazi in dobi na ta način vlis, da pomagajo čarovniku neke ne1 znane : višje sile:, da gre torej za čarovnijo. Najbolj priljubljene so pri umetnikih te vrste čarovnij' z igralnimi kartami. Kdor pa hoče čarati s kartami, mora znati takozvani >:volta-premik:. liistvo tega ?trika; je v tem, da zna človek z veliko naglico s tisto roko, v kateri drži karte, tisto karto, ki jo za svojo čarotnijo potrebuje, spraviti na določeno mesto. Ta premik karte z eno. roko, pa zahteva silno mnogo vaje in ni lahak; kdor pa to zna, lahko izvaja e kartami prav neverjetne stvari. Razkošje na potovanj&a Nikj-er na Svetu ne more popotnik potovati tako razkošno kakor v Ameriki, kjer ima potnik na razpolago vse udobnosti,' kar jih je pač mogla ustvarili moderna tehnika Y dobi, ko je bila prodaja alkoholnih pijač prepovedana, je nekemu iznajdljivemu Američanu prišlo na misel, da je pridobi) več parnikov, ki so sicer prazni vozjli iz Amerike, v Evropo in nazaj, za kratka izletniška potovanja ( cruises::). Glavna stvar na teh parnikih je bila takrat obilna zaloga alkoholnih pijač. Ta okolnost je kraike izlete po morju Američanom tako priljubita, zlasti tistim, ki imajo še kaj pod palcem, da brez teh izletov kar ne morejo več živeti. Glavna stvar pa danes ni več pijača, ampak zabava (»a gooil time::), kajti Američan n,e pričakuje, da bo na teh Še en »trike Kako prežagamo žensko? Potrebni sta dve ženski, ki pa morata biti prav dobri telovadkinji. V zaboj, ki ga občinstvo vidi pred seboj na odru, zleze ena ženska. Zaboj pa obstoji v resnici iz dveh zabojev in v enem zaboju že leži druga ženska, ki je pa občinstvo ne vidi. Ko pa zleze občinstvu vidna ženska v svoj zaboj, takrat on adruga pomoli iz svojega zaboja noge, na drugem koncu pa, iz drugega zaboja, pa pomoli druga ženska svojo glavo. Občinstvo torej misli, da leži v enem samem zaboju le..ena ženska, v resnici pa ležita dve ženski v dveh zabojih. Čarovnik sedaj prav brez skrbi začne žagati. Ko pa je zaboj »prežagan:, razmaknejo oba dela in občinstvo vidi, kako gleda iz enega dela zaboja noga, iz drugega pa glava — ženska je prežagana, pa še vedno živi. Nato stakne »čarovnik: zopet oba zaboja v enega, in ena žensk vstane, seveda cela, druga pa pomakne svoje noge v . zaboj in gre iz zaboja šele, ko je občinstvo ne vidi. Pa tudi raznih fizikalnih, zlasti pa optičnih zakonov se poslužujejo čarovniki. Take naravoslovne poskufe delajo učitelji in profesorji pred svojimi učenci že v šolah, preprosti svet pa, ki teh prirodnih zakonov ne pozna, se seveda silno čudi »čarovnijami. kratkih izletih videl kakšne neznane mu dežele, ampak hoče popolnoma brez skrbi in svobodno uživati veo lepoto in prijetnost življenja. Zato se vozijo na izletniških parnikih vsakovrstni umetniki, muzikanti, plesalke itd., da kratkočasijo in zabavajo izletnike. Taki izloti trajajo kvečjemu po šest do sedem dni. a ljudje ladje nikdar ne zapuščajo, tudi v pristaniščih ne. Ladje so izpremeniii v pravcate hotele, kjer skrbe za vso udobnost arhitekti, električarji, slikarji itd. Zaprtih prostorov ni več, ker je povsod vpeljana vzorna ventilacija; v vročih krajih skrbe primerne naprave za prijeten hlad; stene so pa urejene -tako, da ne prodira v kabine noben hrup ali šum. Razkošno kakor te ladje so pa opremljena tudi izletniška letala, s katerimi potuje človek tako, da tega niti ne čuti, ampak mu je udobno kakor v najboljšem in najbolj mirnem hotelu. Nalvišla gora na Balkanu Profesor zemljepisja na dunajskem vseučilišču dr. Aberhummer poroča v letnem poročilu dunajske akademije znanosti o najvišji gori na Balkanu; vprašanje namreč, katera gora na Balkanu je najvišja, še danes ni končno veljavno rešeno, čeprav Balkan ni tako daleč od Evrope... Še koncem preteklega stoletja so označevali najboljši zemljevidi kot najvišjo točko na Balkanu Šar-planino (Šardag), zapisano je bilo, da je visoka 3050 metrov. Po najnovejših zemljevidih in priročnikih pa meri najvišii vrh tega gorovja, Ljuboten, 2350 metrov, po drugih podatkih pa 2700 metrov. Ta gora torej ni najvišja na Balkanu. Po angleških zemljevidih bi morala biti najvišja gora na Balkanu Olimp, ki meri 2973 metrov; ko so po 1° goro znova merili, so ugotovili, da je le 2918 metrov ’ visoka. V ruskih zemljevidih pa je označen kot najvišja gora na Balkanu vrh Mussolo v Rilo-gorovju, ki je visok 2923 metrov, po bolgarski meritvi pa 2923 metrov. Toda tudi ta vrh je dobil že nevarnega tekmeca v pirineskem gorovju, čigar najvišja točka meri po najnovejsi meritvi 2920 metrov. Lev v hotelu Sobarica v nekem razkošnem hotelu v Parizu se je te dni nemalo prestrašila, ko je odprla vrata neke sobe, ker je pred seboj zagledala pravo, živo levinjo. S krikom »teeevije zbežala, levinja pa je v sobi divje pihala. Ta dogodek je dal povod govorici, ki se je naglo razširila po celem mestu, da so ušli levi iz zoološkega vrta. Pariški lisi! so pa kmalu dognali, kaj je na stvari. Sloviti nemški plavač Kemmerich je namreč dan prej prišel v hotel z veliko prtljago, kar pa v hotelu ni nikogar motilo. Kemmerich pa je pripeljal s seboj v velikem zaboju tudi pravo levinjo, ki jo je bi! dobil pred šestimi leti v dar, ko je bila žival stara komaj nekaj tednov. On je žival odgoji! in sedaj jo vodi s seboj na verigi kakor krotkega psa in jo jemlje s seboj tudi na potovanja. Časnikarji. ki so Keminericha obiskali, so se sami prepričali, da je levinja popolnoma udomačena. Med obiskom so gledali levinjo pri zajulreku: ležala je mirno na tleh in pojedla 5 kil konjskega mesa in popila 2 litra mleka, nato pa je zaspala in tudi svetloba, pri kateri je bila fotografirana, je ni v spanju prav nič motila. Kažipoti na ladji Na. ogromnem parniku »Normandie:;, ki bo te dni nastopil svojo prvo pot, bosta zaposlena tudi dva moža in 2 ženski kot kažipoti in voditelji. ki ne bodo imeli drugega opravka, kakor da bodo potnikom na željo razkazovali vse prostore na ladji. Bogat maharadža Med najbolj bogate indijske maharadže prištevajo vladarja Patiate, ki vlada nad 1,000.000 podložniki. Star je danes 44 tet, vlado pa je nastopil, ko je bil 8 let star. Njegove palače so prave zakladnice, kjer je nabranih biserov, demantov in smaragdov na kupe. Vrednosti teh draguljev sploh ni mogoče ocenili. Na sebi nosi okrasje, ki je vredno najmanj 200.000 funtov; pri slovesnih nastopih pa nori biserno ogrlico, ki jo cenijo na 1 milijon funtov. Maharadža je velik športnik, a posebno ga mika lov na tigre, slone in bivole, ki jih je v njegovi deželi kar prev.eč. Pri velikih lovih rabi 50 slonov, 1000 vojakov in 200 slug za gonjo. Če gre pa sam na lov, se vsede v avtomobil in najbolj ga veseli, če ustreli kakšno žival iz drvečega avtomobila. Letalski klub za otrok V Moskvi so ustanovili letalski klub za otroke. Noben član kluba ne sme biti starejši kakor 15 let. Pogoj za sprejem je dobro šolsko spričevalo. Klub ima namen vzbujati med mladino zanimanje za letalstvo že v zgodnji mladosti. Otroci, ki izdelujejo modele letal prav dobro, dobe pravico, da smejo letati na pravih državnih letalih. Klub je štel takoj ob svoji ustanovitvi 1650 članov. Zamorci bodo beli Neki pariški zdravnik je baje izumil sredstvo, ki omogoča zamorca »pobelili:, t. j. vzeti temni poiti njeno črnino. Ko pa je zdravnik, poskusil svojo srečo na živem zamorcu, je imel smolo: zamorec je v nekaj dneh umrl. Zaradi te nenadne smrti se bo pa mora! zdravnik zagovarjati pred sodiščem. A on se obravnave nič ne boji in trdi, da smrti ni povzročilo njegovo sredstvo, ampak neka bolezen; on je prepričan, da je njegovo sredstvo učinkovito in neškodljivo, kar upa tudi pred zdravniki do: kazati. 25.000 psov na leto povozijo avtomobili samo v Zedinjenih državah. Tako trdi neki ameriški strokovni list. Psi pa se maščujejo s tem, da tudi oni povzročajo toliko avotomobil-skih nezgod, da izgubi vsled teh okoli 500 avtomobilistov na leto svoje življenje. Število povoženih kokoši, gosi in druge perutnine pa ceni ameriški list na stotisoče. Abstinenčni glavobol Ponedeljek 6- maja Program opozicije ali maček v Žaklja Spafto loca iovanovK Davidov« (št.mp.) Emil Vachek: 15 fCrf ne kliše mašievamu... Dosedanja vsebina: Bernard Astenburg in major Letz trepečeta drug pred drugim. Oba se bojita, kdaj pride na dan, kaj sta počela med vojno. Medtem ko se Letz iz Češkoslovaške umakne na Dunaj, pove Danijel Bernardu, kako je Letz podlo izrabil in onečastil neko dekle. Bilo je sirovo in bistroumno. Da bi se je polastil, si je izmislil Letz načrt, v katerem je imela glavno vlogo njena ješčnost. Takoj prvi dan je sklenil, da gospodične v bodoče ne bodo obedovale s častniki, temveč v svoji sobi. Ko je bil ta ukaz izvršen, je dobivala zmerom manj in manj hrane, in ko se je pritožila, so ji rekli, da je nastalo pomanjkanje živil. Bila je že precej izstradana. Vzela je torej prihranjeni denar ter šla v edino trgovino, ki je bila v žol-kievu odprta. Poljski Žid ni mogel utajiti, da ima dovolj živil, toda izjavil je, da je vsa zaloga pod vojaškim nadzorstvom in da ne sme prodati niti skorjice kruha brez krušne nakaznice. Ker je ni imela, je ostala Greta na cedilu. Zvečer tistega dne že ni dobila ničesar več za večerjo. Potem so jo pustili tri dni brez hrane. Ko je že skoraj blaznela, jo je obiskal Letz in jo je dobil za dva zavitka čokolade. Ko si je nekoliko opomogla, je izvedela od nekega kadeta, kje je Danijel, ter se je pripeljala za njim. Major Ltz je bil ig vse .duše ponosen na to neotesano komedijo. Stavil je torej s častniki, da dobi Greto v desetih dneh, in sicer za dva zavitka čokolade. Dobil jo je celo za en dan prej in bila je. prosim, devica. Po svoji zmagi je prišel v častniško kazino, se zasmejal in zaklical glasno: »čestitajte mi, fantje — Greteldämmerung! In sprejemal je ponosno čestitke. Ko pa je Greta izginila in ko je tisti kadet priznal, da ji je izdal Danijelov naslov, se je Letz ustrašil. Oči tega Slovana so se mu zdele tako fanatične! Razen tega se je zabaval s tem, da se je skrival na velikem skednju, mimo katerega je moral iti vsak sprevod, ki je korakal skozi žolkiev, ter pretepal internirance s kolom, ki je bil ves obit z žreblji. Nekoč ga je Danijel zalotil, in ga prebadal z očmi. Letz je videl v teh očeh, da bi ga Danijel brez obotavljanja prebodel s sabljo. Predstavljal si je, da se bo ta Slovak pripeljal in ga bo. ne da bi zinil besedico, prebodel ali pa ustrelil. Takoj je izročil poveljstvo svo^ j emu namestniku ter se odpeljal k brigadi nekoliko ur prej, preden se je Danijel vrnil. To je bila takšna majhna, operetna historija. Zasmejal se ji je, mnogi drugi so se ji tudi zasmejali, a sam jo je kmalu pozabil. V Pragi ga je zdaj spravila spet v tak strah, da se je instinktivno odločil za beg. Komaj pa se je malo nasesal lahkomiselnega dunajskega zraka, je začela strašnost te prigode ginevati in Letza se je polaščalo nezadovoljstvo zaradi bega. 2 Razen tega: Dunaj ni bil več to, kar je bil prej. V tem mestu, ki si je nadevalo ime cesarskega mesta, ki pa je bilo le nekoliko prismojeni in zarobljeni Pariz srednje Evrope, so vladali sedaj sociji, a so vladali pusto in dolgočasno. Morda je celo bilo to mesto še dovolj zabavno, na žalost pa samo za tistega, ki je imel denar. Denar! Tega Letz ni več imel. Beg je bil tako drag, da mu je izčrpal skoraj vso gotovino. Komaj je hodil dva dni še precej dobre volje po Ringu in komaj se je malo napil gumpoldskirchen-skega vina, je moral začeti misliti na bodočnost. Poiskal je nekoliko svojih znancev, toda ti so imeli sami dovolj skrbi. Znanci so mu dali nekoliko naslovov. Letz je odposlal več prošenj za službo, a povsod so ga odklonili. Takšnih bi našli! Mesto je v minulosti osnovalo svojo eksistenco na sijajnem zajedarstvu, samo ni ničesar produciralo razen plitve dobrosrčnosti, dobrih gledališč, pohištva in operet. A vse, kar je bilo v provincah znamenitejšega, je imelo tu svoj sedež. Razen tega se je stekal sem denar iz češke in skoraj vsi prejemki državne blagajne so ostajali na Dunaju. Zdaj pa se je vse to končalo. Velika podjetja so se drugo za drugim selila z Dunaja. V zameno so kakor kobilice preplavili Dunaj odpuščeni častniki istega kova kakor Letz, uradniki, ki so jih zaradi prezve-stega službovanja stari državi izgnale nove države, in mnogi politični pribežniki. Po vrhu je ostalo na Dunaju iz vojnih dob mnogo poljskih Židov, a zdaj so se naseljevali rdeči ubežniki iz Madžarske. Ni minul dan, da se ne bi priteplo nekoliko desetoric mednarodnih pustolovcev, zakaj to mesto, ki je krasno živilo vsakega, ko je uspevalo, je bilo tudi v svoji gnilobi plen nove vrste. V hotelu »Krone« v Leopoldovem okraju, kjer se je Letz nastanil, se je plačevalo vsako soboto. Prvo soboto je plačal Letz redno. V ponedeljek so mu pošla sredstva in ni imel več za obed. Spoznal je, da je edina pot, da si ga oskrbi, goljufija. Telefoniral je v pisarno, da bo odslej v hotelu tudi obedoval. Toda ta mali hotel je imel v kleti eno tistih novih zabavnih podjetij, ki so rasla na vseh koncih kakor gobe pod slabo položenimi tlemi. Imenovala so se bari. Njih posebnost je bila, da so dajali prav slabo blago: ljubezen, jed in pijačo — po zelo visokih cenah. Letzu so zaračunavali dvakrat toliko, kot bi bil plačeval v primerni restavraciji. To je bilo obupno gospodarstvo, izbirati ni mogel, zakaj v žepu je imel samo še dvanajst kron. Kristus si je znal z dvanajstimi apostoli osvojiti ves svet, a Letz ni vedel z dvanajstimi kronami sploh ničesar početi, zakaj niti zapraviti si jih ni upal, ker je drevenel od groze ob misli, kaj bi se zgodilo, ko bi bil popolnoma brez novca. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ii o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.