0 šolski Mgijeni z ozirom na kongres v Norimberku. Pri letošnjem glavnera >Zavezinem« zborovanju poročal Fr. Kocbek. Obče znano je pravilo, da le v zdravem telesu biva zdrava duša. Zaradi tega imajo učitelji dolžnost, da ne samo duševne sile in zmožnosti, nego tudi telesne posameznih učencev harmonično razvijajo. Do novejšega časa so v tem oziru maogo grešili, ker so vzgojo telesa na stroške duševne izobrazbe preveč zanemarjali. Prvi, ki so že po svojem poklicu opozorili na omenjeno neskladnost vzgoje, so bili zdravniki, četudi so pedagogi in razna šolska oblastva dolgo časa nasprotovali njihovim prizadevaajem, oziroma so podcenjevali veliki namen telesne vzgoje. Nestor in najodličnejši prvoborilec za uvedbo šolskih zdravnikov je dr. C o b n v Vratislavi (Breslau). Pred 40. leti je naŠel v vratislavskih šolah veliko temo; zato si je neumorno prizadeval, da spravi v šole več svetlobe. V letih 1864. do 1866. je preiskal oči 10.000 učencev v Vratislavi ter je iskal vzroke kratkovidaosti, obenem pa predlagal nasvete, kako bi se oči ohranile zdrave. Enake preiskave drugod na 200.000 otrokih so dognale, da je kratkovidnost (myopie) aajrazširjenejša šolska bolezen, ki se glede števila in kakovosti kratkovidnih z višjo kategorijo šol še stopnjuje. Množica teh velikih števil je govorila in v vseh kulturnih državah se je zbudilo občao zaaimanje za vprašanje, kako vpliva šola na zdravje učeacev. Nastala je maogobrojna literatura o zgradbah šolskih poslopij, pri kateri so razen zdravaikov sodelovali tudi stavbeaski mojstri, šolniki in oblastva. Po dolgem odlašaaju so na Nemškem in drugod razne vlade in mestai zastopi vendarle nastavili šolske zdravnike. Samo v Nemčiji imajo sedaj v 234 mestih že 676 šolskih zdravnikov.*) Zaaimiv je dogodek v Vratislavi, kako nerazumno so postopali v zadevi šolskih zdravaikov. Tam se je leta 1886. ponudilo 572 zdravaikov, ki so hoteli v šoli prostovoljao in brezplačno delovati, a so bili odklonjeni z razlogom, da bi se po nadzorovanju šolskih zdravnikov zbudili le predsodki ia nezaupnost v starših proti šoli. Za blagor ljudstva vaeti znanstveaiki so že davno marljivo gojili občao bigijeno, ki se razteza na ogromno področje. Na vseh velikih higijeaičnih kongresih, začenši z onim v Geaovi 1. 1882., so bila v posebaih oddelkih predavanja in diskusije tudi o šolskohigijeniških vprašanjih. Zaradi tega vedao se razširjajočega področja in novo navršeaih vprašanj ni bilo mogoče, da bi vse nagromadeno gradivo mogli temeljito prerešetati in prebaviti. Zaraditega so naravnim potom zavoljo nujne potrebe ustaaovili društva za šolsko higijeno v Nemčiji, na Francoskem, Angleškem, Nizozemskem, Ogrskem, v Svici itd. Njih občna aaloga je, da se mladi organizem ojači, vedno bolj razširjajoča se nervoziteta ia prezgodnja onemoglost pa zabrani. Resnične so besede prof. dr. Griesbacha, ki je rekel, da sta medicina ia pedagogika najodk ri tosrčnejša zastopnika humanitete ter zasledujeta najvišji smoter človeškega hrepenenja, namreč da ohranita cvet aaroda telesno in duševno zdravega. Šolska higijena je postala samostalna specijalna znanost, katere delokrog je vedao širji in intenzivnejši, kar nam nepobitno dokazuje dotično velikaasko slovstvo. Razen nebrojnih knjig in brošur, ki se vsako leto prijavljajo v raznib jezikih, izhajajo tudi strokovni listi. Prof. dr. Fr. Frisman v Curihu v Švici izdaja »Zeitschrift ftir Schulgesundheitspflege«, kateri list je ustaaovil dr. L. Kotelmann v Hambargu ter izhaja že 17. leto. Omenjeni list ima še prilogo »Der Schularzt«. Vsak mesec izide ena številka, letnik velja na leto 8 K. Razen tega najzaamenitejšega lista izdaja Vanselow časnik »Das Schu 1 haus«, prof. Griesbach v Mlihlhausnu na ElzaŠkem pa »Gesunde Jugead« v 6. zvezkih na leto. A tudi drugi listi, kakor: »Die Kinderfehler« Zeitschrift fiir Kinderforschung mit besonderer Berilcksichtiguag der padagogischen Pathologie (Langensalza, 9 letnik), potem »Gesuadheit« (Hygienische und gesundheitstechnische Zeitschrift, Lipsija, 29. letnik) ter »Werde gesund« *) Koliko jih je pa v Avstriji?! Uredn. (Zeitschrift fiir Volksgesundheitspflege und KrankbeitsverhUtung, Erlangen) prinašajo med drugo tvarino šolsko-higijeniške članke. Cehi izdajajo dva lista in sicer 1 znanstveni higijeniški in 1 popularno pisani list. Na šolsko-higijeaiŠkem polju je mnugo takih vprašanj, ki se dajo temeljito reŠiti le po vsestraaskih razmotravaajih v skupnih debatah dotičnih strokovnjakov. Pri tem nam je še upoštevati različai razvoj šolstva sploh v posameznih narodih. Da bi to tem lažje in uspešneje doznali, so sklicali razni strokovnjaki šolske higijene različnih narodov sporazumno »Prvi internacioaalni koagres za šolsko higijeno«, ki se je vršil letos od 5. do 9. aprila v starem patricijskem mestu Norimberku, ki ne slovi samo zaradi zaanega »lija«, nego je eno najbolj napredaih mest, ki je že ogromne vsote žrtvovalo za povzdigo svojega šolstva. Zato pa ima tudi krasne šole z vsemi moderaimi aapravami, ki so najboljši dokaz, da bivajo tam vneti prijatelji in pospeševalci šolskega zdravstva. Vse to je bilo odločilao, zakaj so Norimberk izbrali kot kraj prvega kongresa. Sklicatelji so razposlali širom sveta poziv aa ustaaovitev kongresa; njegovo nalogo so označili sledeče: Spoznavamo, da je glede higijeniške vzgoje treba že v mladosti metodiško postopati, da se zlasti v šoli mora telo dovršeno negovati, s čimer zabranimo duševni preaapor ia oslabljeaje individualitete. Uspešen razvoj naroda se osigura v prvi vrsti le s tem, da se zdravje mladiae posebao v šolskem času vsestransko ojači. S skupaim delovanjem narodov naloge ia težnje šolske higijene bistveao olajšamo in pospesujemo. Da bi se prvi internacijonalai kongres posrečil, so ustanovili v raznih deželah komiteje v njega pospeševanje. Njih naloga je bila, da so izbirali govoraike za koagres, vzpodbujali posameznike aa šolsko higijeaično razstavo ter nabirali gmotna sredstva, da odpošljejo na kongres tehnike, šolnike in zdravnike, ki bi pridobljeno zaaaje uporabili v domačih krajih v prid šole in mladine. Oficijalaa udeležba je bila nepričakovano velika, kakor še redkokdaj na kakem iaternacionalaem koagresu. Zastopanih je bilo 20 evropskih in neevropskih držav, in sicer s 56 komiteji, od katerih je pripadalo na 11 nemških zveznih držav 21 komitejev. Na Avstrijskem so se ustanovili deželai orgaaizacijski odbori na Gorajem in Spodnjetn Avstrijskem, na Češkem, v Galiciji, Šleziji, na Štajerskem, Tirolskem, Solnograškem in v Trstu.*) Druge avstrijskekronovine se za kongres niso brigale. Od evropskih držav nista v tej organizaciji zastopaai Turčija in Italija, četudi sta poslali po 1 udeležaika. Kongresa se je udeležilo okolo 1247 članov, ki so plačali po 20 mark članariae in dobili izkaznice, ter okolo 263 udeležnikov, ki niso imeli pravice glasovaaja in so plačali po 5 mark. Članov je bilo iz Prusije 144, Bavarskega 356, iz drugih zveznih držav Nemčije 121, tedaj iz Nemčije 621. Druge države so bile zastopaae sledeče: Belgija 9, Bolgarija 4, Chile 3, Kuba 1, Dansko 9, Francija 9, Angleška 48, Nizozemsko 51, Japan 5, Italija 4, Luksenburg 3, Norvegija 5, Avstrija 322, Portugal 8, Rumunija 3, Rusija 60, Švica 26, Srbija 3, Španija 15, Turčija 1, Severna Amerika 11, Uruguay 1, Ogrska 19. Bila je torej družba iz vseh krajev sveta, vendar *) Kje so ostale druge slovcnske kronovine? Ali je med Slovenci glede zdravstva vse v uredu? Kje so srca? se ni izkazalo nikako nasprotstvo narodov. Naj še tu omenim znameaite besede Sir Lander Bruntona, ki je izvoljen za prezidenta 2. kongresa, ki se vrši leta 1907. v Londonu. Ta je rekel: »Iateraacijonalni kongresi so mostovi prijateljstva in pridobitve prometa, so sredstvo pobratimstva človeštva. Cimvečji je promet, tembolj bo izgiaila neprijaznost med narodi.« Pokroviteljstvo kongresa je prevzel princ dr. med. Ludovik Ferdiaand Bavarski. Za kongres je bil sestavljen poseben poslovai red. Zborovaaja so bila plenarna in odsekova. Prva so se vršila 5., 7. in 9. aprila v gledališču Apollo, druga pa 5. popoldne, 6. ves dan, 7. popoldae in 8. ves dan. *) Vsa potrebna obvestila so se objavljala v posebnem listu »Tagblattu«, ki ga je izšlo 5 številk, in sicer v nemškem fraacoskem in angleškem jeziku. Po poslovniku je bil dopuščen vsak evropski jezik kot koagresni jezik, veadar se je zahtevalo, da predavatelji in udelcžniki debat končno ponovijo svoj govor v nemškem, fraacoskem ali angleškem jeziku, ako so govorili v drugem jeziku. — V predsestvo so bili izvoljeni člani raznih dežel. V plenarnih sejah so bili govori znamenitih zastopaikov najvažaejših kulturnih držav; čas govora je bil določen na 45 minut. K teh sejah so reševali tudi razne poslovne stvari. V odsekovih sejah so govorili najprej določeni poročevalci po 30 minut, prosto oglašeni govorniki 20 min., govorniki k razpravi pa po 8 miaut. Dae 5. aprila je kongres otvoril princ Ludovik Ferdinand Bavarski. Pozdravne govore so imeli razni oficijalai zastopniki posameznih držav in korporacije. Posebno pozdravljeai so bili zastopaiki Japaaa, Avstrije in Rusije. Prvi znaastveai govor je imel dr. Coha iz Vratislave: »Kaj so zdravaiki oči za šolsko higijeno storili in kaj imajošestoriti.« Dae 7. aprila je govoril v plenarni seji dr. Axel Johannesen iz Kristijanije: »O stanju šolske higijene v Norvegiji«, dr. Le Gendre iz Pariza (fraacosko), dr. Sickinger: »Organisation grofier VolksschulkGrper nach der natiirlichea Leistuagsfahigkeit der Kiader« in znani higijenik prof. dr. Kneppe iz Prage »O odvrnitvi kužnih bolezni v šoli.« Dae 9. aprila so govorili v skupni seji: dr. L. Liebermann iz Budimpešte »O nalogi in izobrazbi šolskih zdravaikov« potem dr. James Kerr iz Londoaa »O glavnih zabtevah, kako se imajo šole prezračevati« in končao dr. Skvorcov iz Harkova »O načelih vzgoje in izobraže vanj a iz higij eniškega stališča.« Poleg pleaarnih sej se je v 7 odsekib (ae pa v 11, kakor napačno poroča »»Slovenski učitelj«) obravnavalo 153 vprašanj, med temi je bilo 32 referatov. V skupiai A se je razmotravala higijena šolskih poslopij, v skupini B higijeaa pouka in učilišč, v skupini C higijeniško poučevaaje učiteljev in učencev, v skupini D telesna vzgoja šolske mladine, v skupini E bolezni in zdravniška služba v šolah, v skupini F posebne šole (Sonderschulen), v skupini G pa higijena šolske mladine zunaj šole, higijeaa učiteljskega osobja in različnosti. Prekratek je čas, da bi vam naštel posamezna predavaaja in omeail njih jedro. O tem bo gotovo prinesel »Popotaik« obširno poročilo. (Konec.) *) V novera poslopju kraljeve industrijalne šole.