PoStnlna plaSana v not^vlnl, teto. Vi, 5fa 245. M Ljubljani, ¥ nedelio 29, ©ktsfera 1922. P@$am. IS. 1 DSn. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. Il.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. HflPREJ Glasilo Soc*a9!sli?ne stranke Jusosiaviie. Delovno ali delavno ljudstvo? Delovno Hudstvo! Zdaj si dobilo novo organizacijo. Zvezo delovnega ljudstva. Okleni se je z vsemi štirimi, kajti edina rešitev je to zate! Delavno liudstvo! Ker ti je delovno uudstvo napovedalo vojno moraš poskriti za obrambo. Predvsem je treba, da Poznaš svoiega nasprotnika, da ne boš streljalo na lastne vrste! Do sedanjih priprav za ljubljanske °oc:nske volitve nismo vedeli za razlo-med besedama »delovni« in »de!av-f1«. Ko je pa izdala Zveza delovnega ‘'udstva svoi volilni oroglas. v katerem 80 klerikalci pozabili na sveto vero. ko-munisti na Rusijo in Zaloško cesto. Ko-Clriurievci Da na svoje sovraštvo do oro-j^esivneoa davka, tu se je pojavil jezi-Koznanec in nam razložil to skrivnost: *yelovni« prihaja od samostalnika delo, *delavni« Da od glagola delati. K delovnemu ljudstvu SDadajo torej vsi tisti, ki mfio kakršnekoli stike z delom, n. pr. ,floda;alci k delavnemu ljudstvu pa tisti. kl delajo. Delavci bodo zdaii že vedeli, zakaj DIsejo »Slovenc«, »Delavske Novice« in »Zarja« ter drugi blokaški listi o delovnem ljudstvu in zakaš so zdaj ustanovili »Zvezo delovnega ljudstva«. Samo l to le nerazumljivo, zaka.i niso vzeli vseh delodajalcev, torej tudi Praprotnika in Kamenaroviča v svoi »delovni« krog, ampak so oustili Dostaviti prvega posebno demokratsko listo, drugega oa posebno jugoslovansko listo. Res je. da imata vsak svoio banko in da zato ne moreta dobro skuDaj sedeti toda saj so si bankirji delovnega ljudstva tudi v laseh, oa so šli vendarle na skupno listo Drav tako tudi odvetniki, čeprav se drug drugega Dobiiajo še večkrat, nego bankirji. Pobožni g. Pollack ie ba;e zato že izstopil iz klerikalne SLS in se organiziral pri Industrijski zvezi kar s tovarno vred. Da-lekoviden mož od sv. Duha navdahnjen! Volil bo oa še klerikalce, ker Industrijska zveza ni postavila svoje liste, ampak tukaj tovarne ne bo zraven, njegovi delavci ne pojdejo z delovnim, ampak z delavnem ljudstvom. Poznajo namreč razredni boj ter vedo. kdo je na tej in kdo na — oni strani! Državni uslužbenci In občinske volitve. Da bi dobila JDS stranka ob prihodkih volitvah od državnih uslužbencev največ glasov, orinaša »Jutro« vsak dan z velikimi naDisi vesti ki morejo pri državnih uslužbencih vzbujati najboljše nade. Tako poroča »Jutro« 16. oktobra 1922, da je g. dr. Žerjav izposloval za dr- žavne nameščence mast, moko in sladkor iz državnih zalog do znižanih cenah. Prihodnji dan 17. oktobra 1922 poroča »Jutro«, da bo g. dr. Žerjav nakazal miloščino državnim uslužbencem oziroma njihovim svojcem. ki so dobili za bivše Avstrije miloščino pa je še niso dosedaj Drejeli od naše države. Naslednji dan 18. oktobra 1922 pripoveduje »Jutro«, da je g. dr. Žerjav v ministrskem svetu predlagal da dovoli državnim uslužbencem enkratni nabavni prispevek. Dalje prinaša 19. oktobra 1922 »Jutro« vest, da se je g. dr. Žerjav zavzel pri ministru sa-obračaja za odpuščene železničarje. Zo-pet naslednji dan 20. oktobra 1922 ve »Jutro« povedati da bo g. dr. Žerjav nakazal onemoglm državnim uslužbencem državno Dodporo itd., itd. — Vsak dan kaj drugega servira g. dr. Žerjav državnim uslužbencem. Seveda so to same race, s katerimi hoče JDS ujeti ob prihodnjih volitvah nekai kalinov. Najbolj mastna je Da raca glede masti, moke in sladkorja. Te življenske potrebščine bo vlada državnim uslužbencem dala iz skladišča na državnem posestvu Belje in iz državne tovarne za sladkor v Vojvodini. Z izposojenimi 100 milijonov dolarjev, s posojilom 500 milijonov Kč., katere baje dobimo od ČSP. namerava vlada dvigniti tečaj dinaria na »umeten način«.. To sklepamo iz državnega proračuna za leto 1922.123., v katerem je glasom finančnega zakona z dne 31. julija 1922 (Ur. List številka 105. ex 22.) postavljeno 1,120.000.000 Din med dohodke kot dobiček. ki ga bo država napravila na ta način. da se bodo vsled dviganja naše valute obveznosti naše države in obresti za državno Dosojilo v tuji valuti znižale in bo jzvedena redukcija plač državnih uslužbencev, ki io imamo sigurno pričakovati. čim bodo tržne cene vidno padle. Sorazmerno s Dovečanjem kupne vrednosti dinaria bodo padle trzne cene pri- Iz dnevnika f Josipa Cvelbarja. (Dalje.) Geyersberg o/Friesach, 30. maja 1915. Popoldne. Dež bo. Danes je že prišla pošta iz naših krajev, za druge namreč. Nedelja popoldne. Misel: Saj se ne more držati tu, tudi če bi hotel, mora odtod. Misel gre. Da bi *ni dal kdo dovoljenje, da grem za mo: daleč sem, a se mi zdi, da tako daleč ne, da bi ne prišel še danes tja. Spomin: Jokala je, to je bilo takrat! A njen j°k je bil smeh in vrisk in veselje moje ^še, a jo imam vendar tako rad! Njen jok mi je bil priča, da me ima rada, vsaj nialo. Mogoče se smeje danes. Včeraj sem bil z nekim tovarišem na njegovem stanovanju. Lepo ima, vse Urejeno in kakor knez živi. Pravil je, da mu plačujejo od doma privatno stanovale, hrano, in da mu pošiljajo še za raz- ne potrebe, ki niso potrebe. Pa ni samo on tak. In jaz? Danes smo končali »rekrutenausbil-dungo«; prisegli smo, da bomo zvesti na suhem in na mokrem. Vsi v paradi. »Domovini« more samo tisti koristiti, ki je lump. 4. junija 1915. Zvedeli smo, da je Premysel spet v naših rokah. Halo. Ta praznik pa praznujemo tako: ba-taljonskomandant je odpustil vse kazni v bataljonu; drevi imamo retraite ob 10. Kavo pa imamo že par dni brez sladkorja. Bogme. ni veselje jesti samo enkrat na dan. 7. junija 1915. Danes imam službo ordonance. Pisal sem prof. Germu v Novo mesto: »Dobro ni. Lepo tudi ne. Živimo pa. Strapaci in pomanjkanje je grozno in bije človeka do malodušnost. Hujša pa je negotovost, ki bega pred nami. Mislim: deset mesecev imam še in odslužim leto m bo konec vsega tega trpljenja in se vrnem domov na Dolenjsko, začetkom pomladi bo, pa ostanem doma vso pomlad, preživim v svobodi še enkrat vse življenje od prvih vijolic preko cvetja plojenja. gorenja in dozorenja; ko pospravijo plodove pod streho, porečem adijo in odidem z veselim srcem od doma v svoj pravi dom... »Hund, was gaffen si da, wie ein Idiot?! Zivilbaga-ge, Hosenscheifier, marsch! Hunde!« Ja, saj res, vojska je na vseh straneh sveta in moja misel je fata morgana iz krajev onstran morja. Morje žre mili jone. Hajdi, tovariši, mi gremo nanj!« Celovec, 11. junija 1915 Prijatelji, težko je gasiti požar s ko zarcem vode! Kako naj gasim jaz? Kdo mi bo pomagal? ' A Ob Vrbskem jezeru zv., 12. jUR. 1915. Pozabil sem za trenutek, da sem vojak na .em lepem kraju, ob tem lepem, jasnem večeru m med civilnimi ljudmi. Zd: se im, da sem se svobodno oddahnil, ko so me objeli gorki valovi. bližrto za 50% če bo vlada res tečaj dinarja zjednačila s tečajem češke krone Da ne bo država, ki ima na veleposestvu Belje velikanske zaloge na masti, moki in sladkoriu vsled hitrega padanja tržnih cen. zgubila 50% sedanje blagovne vrednosti bo na »brzu ruku« proti odplačilu prodala omenjene življenske potrebščine državnim uslužbencem za 25% ceneje. Tako bo država napravila ob prodaji življenskih potrebščin mesto zgube 25% dobiček, t. j. naivvečji po obstoječih na-redbah trgovcem dovoljeni dobiček in to celo pri lastnih in najbolj izkoriščanih uslužbencih. Da, da, ministra Tone Kristan in dr. Žerjav sta bila in ostaneta vedno dobra trgovca, toda slaba socialista. Nič bobe ni z nabavnim prispevkom, ki ga bo demokratska vlada dovolila — če ga bo sploh dovolila — le radi tega, da morejo državni uslužbenci plačati mast moko in sladkor, in da pomaga trgovcem. ki vsled dviganja valute ne mo-reio spečati blaga. Le-ti so se. špekulirajoč na še dalje rastočo draginjo, preskrbeli za več mesecev naprej, tako da sedati ničesar ne potrebujejo. Državni nameščenci nimajo nobenih zalog in bodo morali seveda, ker so bosi. nagi in lačni, eventualno prejeti nabavni prispevek takoj izdati za življenske potrebščine. Tako izgleda v pravi luči skrb demokratske stranke za državne uslužbence. JDS pa še nadalje namenoma ne bo omilili bede državnih nameščencev, kliub temu pa bo do volitev trobila med svet. koliko je storila za državne uslužbence. Po volitvah na bodo državni nameščenci takoj spoznali da so bili tudi sedai prevarani. Tako je bilo vedno, ker demokratska vlada nima srca za državnega nameščenca. (Tako je bilo in tako ostane, dokler bo državni nameščenec samo s prošnjami hotel omehčati »srca«, razen če mu bo delavec prej izbojeval manj »narodno« in »idealno«, zato oa boli pošteno vlado, ki se bo dala od ljudstva nadzirati. — Opomba ured.). Politične vesti. + Plače državn'h uslužbencev v zlati valuti. »Jutro« je pred kratkim poročalo. da bodo plače in stanarine v novi službeni pragmatiki določene v »zlatih dinarjih«. Seveda tudi to ni res. ker ne vsebuie IV. poglavje službene pragmatike nobene tozadevne določbe, kakor jo je objavilo »Jutro« dne 25. oktobra 1922. To ootriuie tudi od zakonodajnega pododbora na novo postavlieni čl. 46. služ. prag., ki predvideva draglnjske doklade. če bi bile plače sistemizirane v zlatih dinarjih, bi ne samo ne potrebovali nobenih dra-ginjskih doklad, marveč bi bili državni uslužbenci naravnost bogataši. Čemu prinaša torei »Jutro« race o plačah v zlati valuti? Zato, ker je hotelo motivirati, za-kai ie zakonodajni pododbor znižal sistemizirane dače od ministrskega sveta v načrtu služ. prag. V bivši Avstriji je bil min:strski svet. odnosno finančni minister zapreka vsakemu poizkusu narodnih poslancev po zboljšaniu gmotnega položaja državnih nameščencev pri nas je pa narobe. To naj si zapomnro posebno državni uslužbenci — demokratarji — ob prihodnjih volitvah. Kajne g. narodni poslanec Reisner? 4- KraH Aleksander je pred svojim odhodom v Kumanovo podpisal novo zavezniško pogodbo med našo kralfevino in Češkoslovaško ki bo trajala 5 let. Pogodba je bila sklenjena na sestanku v Marijanskih Lažnih. + V Beigradu bodo prredili 29. t. m. visokošolci pravniških fakultet protestni shod proti zakonskemu načrtu o preme-ščemu sodnikov in o podaljšanju prakticiranja za odvetnike na deset let. + Reški fašisti se pripravljajo na nova nasilja, ker pripade Sušak po ra-pallski Dogodbi Jugoslaviji. 4- Italijanska vlada ie povabila našo vlado na orientsko mirovno konferenco, ki se bo vršila v Lausanne. + V Rimu se je vršil 26. t. m. ministrski svet. ki je sklenil podati ostavko. Na vidiku je fašistovsko ministrstvo s Mussolinijem na čelu. + V Prago so dospeli poslanci jugoslovanske skupščine, katere vodi predsednik skupščine dr. Edo Lukinič. Čehi so jih gostoljubno sprejeli, naglašujoč vza:emnost. ki naj postane med obema narodoma še intimnejša. H- Francoska socialistična stranka (francoska sekcija delavske internacionale) je izdala na delavce Francije proglas, v katerem opozarja na nerede na zadnjem zasedanju komunističnega kongresa. ki so izzvali razkol in polom stranke ter kliče vsem delavcem, ki so komunistično stranko že zapustil ali pa io bodo. naj imaio zaupanie v socialistično stranko. + Gospodarska obnova Rusije. Ruska državna industrijska podjet!a so do Mimo je prišel star oficir z zvenečo sabljo. Salutiral sem ter se spomnil, da sem postal pred par urami aktiven. Blaženi lepi civil. saj ne smem misliti — adijol Jokal bi kot dete, ki koprni po materinih prsih, a njena prsa so usahla. Srce, kaj hočeš? Kaj? Čemu? 24. junija 1915. Ravno smo prišli iz dvadnevne naporne vaje: bil je marš preko Neumark-ta v St. Lamprecht, vaja na Grebenzenu, marš domov, človek se zmuči kot Des in vendar ima vaja navsezadnje na sebi nekaj lepega, tako prav v ozadju: greš po cestah in potih, po ktezah in čez drn in strn m vidiš sliko za sliko, krajino za krajino, gorato, lepo zeleno, prijazno, gora za goro na majhne razdalje, porastle s temnimi smrekovimi in mecesnovimi hostami, svetlimi košenicami, in po pobočjih so raztreseni veseli dvori. Na vsakih dvesto, korakov ti preskoči pot žuboreč studenec ali potoček in smeječ se odpoje ob poti po dolinah bogvekam. bila dovoljenje, da smeto i^na- sredno z inozemstvom. V Nemči ie ^ ročila Rusija 700 lokamotiv. 6 ■ : . ^ dospelo v Rus;jo. V bodoče bod motive lahko že izdelovali d°™a: d str}je niki nemške češke in Švedske n so dospeli te dni v Moskvo. Opažati daio tudi že prvi uspeta n0Ye • J^^tt-iiski spodarske politike. Državni md ž_ program obsega v petrogradsljenih ju 242 podjetij, pri katerih je zaposle. 80.000 delavcev in 11.500 uradmkov.^Na- i£ "'‘se je po* sproti lanskemu letu se V St. Lamprechtu smo se ustavili opoldne, popoldne pa smo imeli vajo: Feldvvachdienst. Naš voj je bil na dvorišču Bereitschaft. Otroci so se zbrali okrog nas in so nam peli vojaške pesmi, o mrtvem drugu, o bojnih poljih, o črnih ranah, o plakajočih materah ... tako milo pojo ta mlada, nedolžna srca, pojo iz du- zvišalo za 20%. zaposlenih pa se je dvoiila. Med podjetji petrograds^a okrožja je 49 kovinarskih, 19 elektrote^ ničnih in 13 kemičnih p°d je 11 j. . podjetja so tovarne papirla inJKanui. + Vojna nevarnost na daljnem du ie prisilila ameriško vlado. me-stopila v zvezo s sovjetsko Kufj^sia'.a Že seca junija t. 1. V Rusijo Je odpo p{.aV več transDortov živil, ki so s gej_ dobro izplačali, kakor poročajo crada. ,-i^ncki P°žar V Trstu je uoeoelil vel^** vele- tri velika skladišča lesa znane 'geve- tvrdke Ivan Mankoč v ulici r . ro. Zgorelo je več sto vaef0.nfriT,cke Pri" Avstriia je povišala telef stojbine. Pogovor med DunaJ 37.OOO, riborom, Celjem in Ptujem s a K- z Zagrebom in Ljubljano 44.'400 Jo- Na Dunaju so aretirali ni ^li, hanna Schrotha o katerem smo• v nat0 da je ubil v Zagrebu dva miaden ^ ^ oa izginil z ugrabljenim denarjem. .n„e« naiu je prenočil v hotelu »Gold ^ s0 ood imenom Karl Rubn k. rr toonjco našli 4000 jugoslovanskih kron. gurg-za ložo za večerno predstavo Doma sem pa prejel poročil0 Skuška iz bojnih livad: 13. junija 1915- »Dragi! yej Še vedno živ in zdrav. ---'več tako z našim Nacetom. Ne bo citer. 11. t. m. popoldne smo napravi|) MoraU še, a ne čutijo tega gorja v svojih otro- napad na Ruse, ki so bili zakopani. c"n’ -----------------------------------------------smo čez prosto polje. Padale so M dumkrogle. da je bilo groza. * v je več, med njimi tudi Nace, z srnrti. glavo. Pokopan je na mestu svoje■ ^ med našim in ruskim jarkom, seltl nutek ga nisem mogel videti, beje moral naprej, kjer so Rusi ra v gjrati zastavice vzdigovali in zaČe i u vo* v doppelreihali iz zakopov. MOJ® ^ du se iih je udalo nad 100. _ ^j-gira- zgubil mnogo mož. Sest dni ima1110 mo za bežečimi Rusi in vsak dan bitko, ponoči pa zopet za njim1-(Dalje prih.) ških srcih. Tako osvežil in razživil sem se med njimi. Tista mala plavolasa Frida, z modrimi, živahnimi očmi, s prebrisanim pogledom in vsa kakor živo srebro ----------- vedno bi jo pestoval v na- ročju in bi ji gledal v nedolžno lice in se pogovarjal ž njo kakor z mladostjo, davno minulo, v svojem srcu. Ah, ti mala Frida! Vojak sem, čuj, zatrobi trobenta, pade korak, svojo rožico za kapo, še en pogled nazaj — adijo, saj se ne vidiva nikoli več. mala, saj se ne srečava nikoii več, Frida, mladost v srcu ... Udeležili smo se tudi nemškega kiesovanja: Sonnenwendfeier. A kje si ti, naš dragi slovenski kres? theatru ter več milijonov avstrijskih kron. Svoj zločin je priznal s ciničnim mirom. V Nemčiji je prenehalo radi slabih Gospodarskih razmer izhajati nadaijnih 283 časnikov in revij. Tatvina umetnin. Nekemu amerikan-•skemu starinarju so ukradli v Berlinu 12 dragocenih starih slik v skupni vrednosti 30 milijonov mark. Ruski general Rennenkampf, ki je igral važno vlogo v rusko-japonski in začetkom svetovne vojne, je umrl te dni v Draždanih na Saksonskem. Is'dora Duncan. znamenita plesalka, te Poročena z nekim ruskim pesnikom. Pred tedni je odpotovala v Ameriko na Gostovanje, pa je radi moža niso pustili dva dni na suho. Sedaj poročajo, da ii v Bostonu niso pustili nastopiti, ker se bo-te. da bi propagirala komunizem. Ljubljana. Prijatelji z Zaloške ceste so imeli v P®tek zvečer prvi volilni shod v »Unio-Radovednost je prignala na shod skoraj polno dvorano ljudi. Shodu »Zve-*e delovnega ljudstva«, ki jo tvorijo klerikalci, komunisti in Kocmurjevci, je Predsedoval dr. Stanovnik. Kot prvi govornik je nastopil bivši župan dr. Perič, S Je Pojasnil, zakaj je vlada razpustila Bivši občinski svet. Napadal je demokrate, ki so dosegli razpust z ničevimi raztegi, da se polaste par sto milijonov denarnih vlog, ki jih ima »Mestna hranilm-ca«. Dr. Perič je govoril mirno, zato mu tedi niso ploskali. Večji hrup je izzval govornik, g. Kremžar, s svojim na nerazsodnost mase preračunanim go-v°rom. Razvijal je komunalni program kopo vabljivih obljub, ki jih »Zveza delav. ljudstva« nikdar ne bo mogla izpolniti, posebno, ker ni utemeljena na na-pelih, temveč, ker gre glavnemu delu, :• k klerikalcem, le za vloge »Mestne hranilnice«. V takih stvareh je pa tudi kocmurjeva grupa zelo izkušena. — O. Makuc kot govornik komunistov je protestiral proti razveljavljenju komunističnih mandatov v parlamentu in obč. svetu in obljubil ljubljanskemu proletariatu zlato bodočnost pod klerikalnim protektoratom. Pozabil je povedati, da je Zaloška cesta najbolj prepričevalen dokaz, da bo tvorila »Zveza« pravo enotno fronto proletariata ... Po govoru g. Makuca je dr. Stanovnik prečital kandidatno listo, čije nosilec je dr. Perič, potem slede znana imena: Makuc, Kremžar, Stanovnik, Mihevc, Klemenčič, Tokan i. dr. Gospod Stefanovič ni govoril in tudi na listi m njegovega imena. Po prečitanju liste je Govoril dr. Gosar, ki je razlagal temelje »Zveze delov, ljudstva«. Med njegovim Govorom so ljudje začeli odhajati, četudi Jih je g. predsednik prej opominjal, da vztrajajo do konca. G. Gosar je povdar-jal, da nobena stranka v »Zvezi« ne bo kršila svojih načel. Pravijo, da radi tega, ker jih nimajo. Naše skupine še do konca Gosarjevega govora ni nihče napadel. To nalogo je imel g. profesor Fabijančič, ki je hotel biti dovtipen, pa se mu ni po-sreodo Skušal je dokazati, da so brezposelnosti na Češkem krivi socialni demo-kratje in — sodr. Bemot! Itd. Končno je spregovoril še g. Kralj. — Poleg /tenm-; kratov so napadali vsi g°voi™kl tudi Narodne socialce, ker so uskočiii k staran liberalcem. ,« Marionetno gledališče v »Mestnem domu« bo 29. t. m. ob 15. in ob 18. zvečer igralo zadnfič v tej sezoni bajko v 6. priborih »Kraljevič Rožencvet« in princesa »Lilijana«. Tudi Šaljivi prolog bo še en- krat ponovilo. Na praznik VseH svetih' (1. novembra) bo marionetno gledališče zaprto. Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 28. t. m. se bo vršila v dramskem gledališču premiera Ibsnove drame »Hedda Gabler«. Pri premieri in vseh nadaijnih predstavah gostuje gospa Marija Vera, članica Narodnega pozorišta v Belgradu. V nedeljo. 29. t. m. popoldne ob treh Cankarjeva drama »Hlapci«, zvečer ob osmih pa se bo ponovila za izven Tolstega drama »Živi mrtvec« z g. Šestom v glavni in naslovni vlogi. Avtomobilni promet na pokopališče. Avtomobilna Prometna d. d. v Ljubljani naznanja ceni občinstvu, da bodo vozili za časa praznikov, t. j. v nedeljo in torek popoldne in sredo celi dan avtoomnjbusi iz mesta na pokopališče. Postajališča: kavarna Evropa mitnica na Vidovdanski cesti, ob mitnici na Zaloški cesti pri Sv. Petra cerkvi. Cena: od kavarne Evropa na pokopališče al? obratno 5 D. Od Vidovdanske ceste oziroma Zaloške ceste na pokopališče ali obratno 4 D za osebo. Vozilo se bode vsake pol ure. Dne 30. oktobra ob 12. dopoldne bosta promovirana v veliki dvorani tukajšnje univerze Ivan Potokar iz Radomelj pri Kamniku in Anton Urbanc iz Sv. Štefana na Koroškem za doktorja prava. Društvo »Soča« vabi svoje člane, prijatelje in drugo društvu naklonjeno občinstvo na predavanje ki se bo vršilo v soboto, dne 28. t. m. točno ob osmih in pol zvečer v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti. — Predava gospod licejski profesor dr. Pavel Grošelj. Iz prijaznosti sodeluje dijaški oktet »Milan«. Vstop prost. — (Priobčujemo to notico ker je na sporedu predavanje iz naravoslovja. — Opomba ured.). Maribor. Iz dežele, kjer |z carinarnic potekata med In mleko. L. 1920. je neka celjska tvrdka naročila v Avstriji blaga za 3600 av. K. Blago je bilo iz Avstrije takoj odposlano, ampak bilo je treba dveh let iskanja in reklamacij, da so ga končno zasledili na mariborski carinami. Najlepše je sedaj to: Mariborska carinama zahteva od tvrdke, če hoče dobiti svojo last v svoje roke, 288.000 jugoslovanskih K ležarine ... za blago, ki je bilo samo na sebi pred dvema letoma vredno 3600 avstrijskih . . . Invalidi in vsi tisti, ki občutijo umazano frazo današnjega režima na lastni koži. niso dali nič na buržoazno parado, ki se ie vršila te dni v Kumanovem baje v spomin na osvobodilno bitko ki se je vršila na tem mestu, v resnici pa. ker vladna gospoda ne ve. na kakšen perverzni način bi še zapravljala ljudski denar. Kdor ima torej kaj soli in socialnega čuta v sebi. ni hotel imeti- nobenega opravka s to kričečo prireditvijo. Klerikalci, ki se baie borijo proti izrastkom sedaniega režima, pa nimajo ne soli, ne socialnega čuta in ne doslednosti v sebi. Po svoiih časopisih kriče, da so proti podobnim načinom razdajanja državnega denarja izjavili so se celo proti kuma-novski proslavi. V torek pa se je na nje račun pela v mariborski stolnici pontifi-kalna maša z običajnim »tedeumom«. Kulturni vestnik. Izšla le 7. številka »Naših Zapiskov« s sledečo vsebino: Etbin Kristan: Ustava in socialisti, —p—k: Konzumne in produktivne zadruge v srednji Evropi. J. P.; Nekaj o gibanju proletariata v Italiji. Zv. B.: Kritika. F. U.: Pripombe urednika. L Favai: Kratek odgovor na predstoječo kritiko. Izza fronte. Ničesar nismo dosegli? Draginjske številke. Is strerak®. Skupna odborova seja krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani in v. Sp. Šiški se bo vršila danes sobota ob pol 20. v upravi »Napreja«. — Predsednik. Članski sestanek krajevne politično organizacije SSJ. in KDZ. se bo vršil v nedeljo, dne 29. t- m. ob 10. v upravni-štvu »Napreja«, Frančiškanska ulica 6. čez dvorišče). Dnevni red važen, udeležba dolžnost. — Odbor. Bz stroku gibanfa. Čevljarska zadruga za Ljubljano ftt okolico sporoča vsem čevljarskim mojstrom. pomočnikom ter drugim interesentom. da so prostori zadruge od 30. oktobra t. L naprej v Hrenovi ulici št. 4* Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 10. do 12. dopoldne. II. redni kongres Saveza kovinarskih delavcev se bo vršil v dnevih od 25. dot.; 27. decembra t. 1. v Belgradu. Na dnevnem redu sta med drugim tudi točki o zjedinjenju vseh jugoslovanskih kovinarjev in izvolitev delegatov za splošni državni kongres strokovnih organizacij. Mlinarski delavci, pozor! Podjetniki, belgrajskega mlina »Zaharija« so vrgli vse svoje delavstvo na cesto. Ker bodo njih agenti najbrže poskušali dobiti nova ljudi, opozarjamo sodruge. naj jim ne nasedejo____________________| ‘ Gospodarstvo. Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din, 1 lira 2.47 Din, 1 frank 4.35 Din, 1 češka krona 1.99 Din, 100 avstrijskih kron 8 par, 100 mark 1.58 Din. V Curihit velja 100 naših kron 220 švicarskih frankov. = Produkcija premoga na Češkem; je znašala meseca julija t. 1. 777.984 ton črnega premoga in 1,589.905 ton lignita. Premog so kopali v 134, lignit v 221 rudnikih. = Francoski ministrski svet le sklenil. da bo zahteval od Nemčije na račun reparacij tudi umetno gnojilo. = Železniške tarife znižujejo na An*: gleškem. Po novem letu bodo znižali vožnjo v III. razredu na pol pennija nar miljo, v I. razredu na pol peuce. Tudi de* lavske karte bodo cenejše. = Iz Rusije je prispela v Hamburg prva pošiljatev nafte, ki znaša 5000 ton strojnega olja. Nemci so zelo zadovoljni in pričakujejo, da se bodo kmalu vrnili dobri časi starih odnošajev z Nemčijo. Popisi. - Hrastnik. V nedeljo 22. t. m. se ja vršil pri nas shod socialistične stranke, na katerem je poročal s. Jeram z Jeseni nic. V jedrnatih besedah je obrazložil položaj naše države in pomen naše politične organizacije napram nasprotnim organizacijam, ki lovijo nezavedno delavstvo s svojimi brezvestnimi obljuba-j mi in kapitalističnimi triki. Navzoči zborovalci so izvajanja s. Jerama burno, odobravali. Lepo uspeli shod je zaključil* s. Malovrh, ki j’e povdarjal potrebo poučnih referatov iz proletarskih vrst, kajti ljudska nezavednost je najhujša bolezen,: na kateri trpi delavno ljudstvo. — Ru-i dar. Črna. Marsikako stvar, ki spada v javnost, smo zamolčali, ker smo mislili, da s tem sebi koristimo. Vidimo pa, da ni tako, zato bomo odslej razkrinkali brezobzirno vse, da bo javnost poučena o dobrotah, ki jih uživamo v rudniku obmejne Mežiške doline. — Zaenkrat si bomo ogledali nadpaznika g. M., ki je bil pred leti navdušen socialist in delavski zaupnik. Po dveletni rudarski šoli je postal tkzv. »Vorsteiger« in to je zadostovalo, da je spremenil barvo in postal kapitalistični podrepnik ter pričel metati delavcem polena med noge. Pravijo, da bo kot bivši sošolec, prijatelj in sotrpin kmalu sposobnejši za bičanje sebi podrejenih kakor marsikateri nam tuji predstojnik. — Pred kratkim so ta gospod pregledovali in »nadzirali« vse rove svojega revirja in so pri tem izvohali, da so rudarji nekje par minut prekmalu streljali, kar jim je dalo priliko, da so pokazali delavcem svojo oblast. Na podlagi neresnične trditve. da so delavci četrt ure prezgodaj streljali, je kaznoval g. M. vse prizadete z 10 K kazni, ki jo je dobrohotno ravnateljstvo milostno podvojilo. Kazen še dejansko ni izvršena, ker dotična plačilna perioda še ni izplačana, ampak navajeni smo že na točno dodelitev takih dobrot. — G. nadpazniku svetujemo, naj se prej še kaj nauči, ker pravijo, da marsičesa še ne zna. — Žalostno je, da se ljudje na-uče po šolah najprej — biti samega sebe po glavi, t. j. kapitalistične morale. — To danes, drugo pa drugič od druge plati. — Več rudarjev.________________________ Mednarodni kongres transportnih delavcev * (Konec.) Spričo dejstva, da pripravljajo sedanji vlastodržci novo vojno z vsemi vojnimi strahotami, je potrdil kongres z vsem povdarkom resolucije, ki sta jih ] »Mednarodni sprejela mednarodna kongresa transport- ; vznemirjenostjo, nih_ delavcev v Kristianiji (leta 1920.) in v Ženevi (leta 1921.), v katerih so izja-javile F. T. D. priključene organizacije, da se bodo upirale z vsemi sredstvi militarizmu in vsem bodoč'm vojnam. Kongres je pozdravil z odkritosrčnimi simpatijami energično akci.io. ki jo je začelo angleško delavstvo proti angleškim imperialistom in militaristom, čestital je angleškim delavcem, ker se držijo tako hrabro. Kongres se je iz:'avil. da se strinia z ukrepi, ki jih je sklenil generalni svet sporazumno z internacionalno strokovno zvezo za pobijanje militarizma in vome. Sklenil je. da bo uporabil vso gospodarsko moč transportn.h delavcev, železničarjev in mor nar'e v. da z učinkovito in odločno akcijo odvrne grozečo nevarnost nove vojne. V komisiji železničarjev so obravnavali tudi položaj železničarjev na Poljskem in Ogrskem. Na Ogrskem železničarji nimajo koalicijske pravice. Radi malenkosti kakor n. pr. radi čitanja kakega strokovnega glasila jih odpuščajo ali internirajo. Tudi obstoja še telesna kazen. Kongres je sprejel soglasno sledečo resolucijo: »Internacionali transportnih delavcev priključene organizacije se zavezujejo. da bodo v svojih deželah opozarjale na te grozovitosti, nastopale za to. da prenehajo in bodo opozorile tudi Zvezo narodov na svojega najmlajšega člana (Ogrsko) ter da bodo protestirale v vsem delavskem časopisju proti takemu početju.« Angleška nacionalna zveza transportnih delavcev je predložila resolucijo za revizijo mirovne pogodbe v Versaillesu. Resolucija je bila soglasno sprejeta: kongres ugotavlja z vznemirjenusiju. da svetovna trg0' stalno nazaduje, kar ima m se brezposelnost jnpd transp lavci vedno bolj širi. da bo Kongres izraza prepnc^H‘j oa g0-nesigurne valutne razmere P ^ k} tovo ustalila izmenjava .blaga ^ je igrala pred vojno tako velik Gospodarska sužniost skih narodov, ki je posledica neiz- like svetovnega trga. mora m v ogibno posled co. da . nomi- drugih deželah sprejemati znižanje nalnih in deianskih plač. Vsi organizirani delavci, antantnh državah. m°ra?o m dosegli revizijo mirov« posebno v napeti vse sile, da bodo uusesu *^tar-pogodb ki so pokazale, da s sko nezdrave in moralno kvarne. Kongres izraža dalje 15reor1^1 ‘ po-zboksanie svetovnega ne bo ložaia ne bo nastopilo ce Kus ia ^ mogla začeti političnih m gospod zvez z ostalimi deželami.« _rf,jckova-Ta resolucija se strinja z niem ki ga je začela _ medna*-od gta. kovna zveza v Nemciii. ki na fe_ lišče delavskega razreda v jpraš paradi, kakor je sklenila konte^^ treh internacional meseca julija damu. . . HnloČetia doče ie članarinr:icliučena plačevala vsaka p ' siana Za v bodoče tako. da bo plačevala vsa™ — člana organizacija za vsakega svoje« desetino lurnega zaslužka na____________j— biti vedno P““5 da je Socialist mora Ampak še boli potrebno ie alist pameten._________________________—- Odgovorni urednik : Anion Podh® ^ ggjy Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu p° an,_ Tisk Učiteijs’ ‘ 1!-’",rne V Msjveija izbira lih pleteni, m In rokavic pri tvrdki A. & E< Skabeppž Ljubljana, Mestni trg 10. Citate naš tisk! Din 12'- 25 — 12D0 1-— !•— Dnevnik „NAPREJ“ stane mesečno................ Tednik „LJUDSKI GLA8“ stane mesečno .... Mesečnik »NAŠI ZAPISKI” stane letno............. Oskar Wilde: .PRAVLJICE1, elegantno vezane . . . Karol Marks in Friderik Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST'*.............. Bauer-Uratnik: POT K SO- CIALIZMU“............... SOCIALIZEM IN VERA“ broširana............... lepo in trdno vezana . . F. Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane . . . Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. i68. Osebna naročila v Ljubljani Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.) »,DELAVEC“ glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno . 40' — Naroča se v Ljubljani, Zidovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! BLUZE, spodnja kriSa, predpasniki, stezniki najceneje pri: A. ŠiNKOVIC nas!. K. S O S S, Ljubljana, Mesini trg 19. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka J. Goreč Gosposvetska cesta 14. F1H Hm IMSlll Mita iiltnin is ziloga liintskssa oiodia Gosposka ulica 11. 84 A K jj Q © K Gosposka ulica 11. ifiT V Paradižu sta bila brez obleke ADAM in EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrs obleke za gospode, dajne in otroke v trgovini 0» Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Ziktniiti ulil iU!!l kruh in pecivo (.delavske pekarne v Ljubljani, Koleziiika ulica 4. ki ie nalbollži- + V LjoMjanl in okolici se prodaja y nih piadaialnali. ki so oznalene s tozaoev