, 145. štev. (shaja razen nedeli In »rcreganjanjem delavskega razreda. ker se teror ne more pobijati s terorjem. Zatem ie govoril poslanec Kaclerovič (komunist). Ko se .ie prijavil k besedi, so se čuli med- klici: »Atentatorji, kje imate bombe?!« V imenu komunistov je izjavil glede ustave, da ne rešuje vprašanja proletarijata, ki ostaja tudi nadalje brez pravic. Komunisti si hočejo osvojiti oblast in se bodo zaradi tega borili tudi nadalje. Nato je predsednik konstituante zaprisegel komuniste na ustavo. Zatem ie govoril poslanec Milojkovič (komunist). ki je Izjavil, da se komunisti ne bore proti osebam, temveč proti sistemu. Atentat je posledica reakcionarnega sistema. Po njegovem govoru so protestirali dr. Trumbič, predsednik zemljoradnikov Lazič in poslanec Moskovljevič proti pisanju beograjske »Tribune«, ki je poročala. da so včeraj sedeli na svojih prostorih. ko je regent prišel v dvorano zbornipe. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo poslal listu uradni popravek. Ob 13. se je seja prekinila in se ie nadaljevala ob 16. z dnevnim redom: Poročila verifikacijskega in imunitetnega odseka. Socialistični poslanci in ustava. Pred končnim psovanjem o ustavi dne 28. junija l^J je poslanec sodr. Etbin Kristan naslednjo izjavo v imenu socialističnega kluba v Ustavotvorni skupščin\ (včeraj smo jo priobčili po dopisne® uradu skrajšano): »Pristopajoč na končno glasovanje o ustavi, ki naj poda osnovo za bodoče zakonodajstvo v naši državi. za politično, gospodarsko, socialno Ln kulturno žjvljenie našega naroda. se smatra klub socialističnih poslancev dolžnega podati sledečo Izjavo: Socialno demokratična stranka je zastopnica delavskega razreda m prvqboritelica za njegovo emancipacijo. kj se more realizirati le potom nadomestitve sedanjega kapitalističnega družabnega reda s socialistično ureditvijo, osnovano na popolni enakopravnosti vseh in na gospodar- skem sistemu, ki naj služi družbi kot celoti in s tem vsem njenim članom v najpopolnejši meri. ne pa le nekaterim gospodarsko privilegiranim posameznikom, ki si morejo, posedujoči produktivna in distributivna sredstva, prilaščati produkte dela. ne da bi sami vlagali svoje delo v produkcijski proces. Socialno demokratična stranka hoče osvoboditi ogromno večino naroda materijalne bede in večne skrbi za najelementarnejše življenske potrebe, in s tem razvezati doslej uklenjene narodne moči za višje oblike življenja in za čistejšo kulturo. Pogoj za dosego tega obče narodnega in obče človeškega cilja je rešitev večine Iz gospodarske sužno-sti. neproduktivne manjšine. Tej nalogi služi delo socialno demokratične stranke, ki je, dokler obstaja razredna družba, delavska razredna stranka, tudi v tej zbornici. To ie glavni razlog, da socialistični poslanci ne morejo glasovati za ustavo, ki služi kapitalističnemu sistemu in ga utrjuje. Ne glede ua načelno stališče pa moramo naglasiti, da ustavni načrt, ki je sedaj na glasovanju, tudi kot instrument sedanjega družabnega reda. ki ga delavski razred ne moro izpremeniti, dokler ne doseže sam dovoljne moči za to in dokler se ne izpolnijo splošni zlasti gospodarski poboji. ne ustreza potrebam delav« skega razreda. Lojalno priznavajoč, da se je socialističnim poslancem in drugim opoziclonalnim skupinam v, Ustavotvorni skupščini posrečilo do-« seči nekatere uspehe, ki pomenijo zboljšanje prvotnega načrta, moramo vendar naglasiti, da so reakcionar« nim strujam napravljene tako znat-« ne koncesije, da dobiva ustava skrajno konservativen, v političnem, zlasti pa v socialnem ozirji pa mfri storna naravnost reakcionaren značaj. Resne pomisleke v tem oziru so govorniki naše skupine izražali v: načelni debati in v podrobni razpravi. trudeči se, da bi dosegli zboljša« nje načrta v zmislu prave demokratične ideje in naprednosti. Na tem mestu nam ni treba ponavljati na« sprotij med našimi nazori in posameznimi določbami te ustave. Toda glasajoči proti načrtu, s katerim se v važnih rečeh ne moremo strinjati, ne moremo dovoliti, da bi se naše glasovanje od kogar kolt izrabljalo v zmislu. ki ga nima. Pri-* držujemo si pravico, da se tudi nadalje bojujemo proti vsemu, .kar je po našem prepričanju škodljivo za narod, da se bojujemo tudi za iz« premembo ustave v zmislu našega programa, ne trpimo pa. da bi se naše obrazloženo glasovanje razlagalo kot demonstracija proti narodnemu edinstvu. temveč še enkrat slovesno naglašamo. da je, kakor smo že večkrat na najnedvoumneJŠI način Izjavili, to edinstvo eden veli« kili pogojev za uresničenje naših cl« Ijev in smo zaradi tega pripravljeni braniti ga proti vsem napadom in intrigam od katere koli strani.« NaJnevelle. BELGRAJSKE FANTAZIJE. LDU Zagreb, 30. jun. »Riječ« poroča iz Belgrada. da so klubi večino pozvani, naj ostanejo v Beogradu radi važnih političnih dogodkov, ki morejo nastopiti. ITALIJANSKA VLADNA KRIZA. LDU Rim, 28. jun. Kakor javljajo listi, bo sestava novega kabineta najbrže poverjena De Nicoli. Tudt socialistom bi bil bolj po godu, kakor drugi kandidati. Socialisti so sklenili, da naj se podpredsednik Ca« salini ne odzove pozivu h kralju, vendar pa so pripravljeni, razložiti politikom naziranja stranke za informacijo kralja. LDU Rim, 29. jun. Kralj je sprejel min. predsednika Oiolittija ln izrazil nuino željo, naj bi zopet Giolittl pi evzel sestavo kabineta. Giolittl sl ie pridržal odgovor. SPORAZUM MED ITALUO IN VATIKANOM. Pariz, 29. jun. »Chicago Tribune« poroča o pogajapjih med italijansko vlado in Vatikanom in meni. da bodo ta pogajanja končana v jeseni, ko bodo prepeljali v Lateran truplo Leona XII. in ko bo papež Benedikt XV. zapustil Vatikan in spremil svojega prednika čez rimske ulice. PROCES PROTI KOMUNISTOM NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 30. lun. Danes se le začel proces proti 18 letni slušateljlcl vseučilišča Elizabeti Andles, proti slušatelju Em os to Berger!« In nadaljnjim petnajstim oseb im, ki so obdolžene, da so bile v zvezi s ko- Madžarskem. IZJAVA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA INOZEMSKIM ČASNIKARJEM. Dunaj, 30. jun. Danes ie vodja zveznega zunanjega ministrstva v zunanjem ministrstvu sprejel zastopnike inozemskega časopisja. Zvezni kanceiar dr. Schober je pozdravil tnjezemske časnikarje, V daljšem govoru je poudarjal med drugim, da se mere v novi Avstriji iz tujega kapitala na varnih tleh etabiirati plodonosno gospodarstvo. Glede zunanje poiitike je rekel: »z vsemi državami, predvsem pa z našimi sosedi, hočemo živeti v dobrem miru. Avstrija fco izpolnita obveznosti, ki so ji bile naložene po mirovnih pogodbah, zahtevala bo pa tudi, da drugi napram njej izpolnijo Svoje obveznosti. Največ smo trpeli vsled tega, ker naše plačevanje ni bilo sistemizirano. Lahko nam verjamete, če rečemo, da silno hrepenimo po tem, da bi se še enkrat odstranile zapreke te usodne gospodarske !n prometne omejitve, ki tako razdvajajo duhove«. Končno je prosil zastopnike časopisja, naj zaprosijo svoje vlade, da bi pomagale avstrijskemu narodu, da bi mogel vstopiti kot član v zvezo narodov in tako pričati svetu, da le zmožen živeti in da ima dovoli pogiuna In moči za življenje. GRŠKO - TURŠKA VOJNA. Atene, 30. jun. Po vojnem poročim z dne 2S. junija so grške čete izpraznile Nikomedejo. (Izmid.) London, 29. jun. Lord Harms-vertli je naznanil v spodnji zbornici, da je položaj na polotoku Izmid zelo negotov .Grki so izpraznili Izmid že 27. jun. Mesto gori in v vsej okolici vlada silna panika. Cele množice Armencev in Turkov beže proti Ca-ragradu. Bojc se. da ne bi prišlo do nemirov. Storjeni so vsi koraki, da se preprečijo ropanja in pokolji. Angleški interesi, kakor je izjavil lord Harmsvvertii, niso v nevarnosti. LDU London, 29. jun. Iz Smirne javljajo, da je zboroval tamkaj vojni svet pod predsedstvom kralja Konstantina. Baie je razpravljal svet o mnogih silno važnih stvareh. Angl* ja je izročila Grkom otoka Lem-nos in Imbros. RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM KONČANA? LDU London. 28. jun. Kakor sc poroča, so rudarii pritrdili takojšnjemu znižanju sedanje dnevne mezde za dva šilinga in za nadaljnje znižanje šest pcncev meseca septembra. SPORAZUM STROJNEGA DELAVSTVA NA ANGLEŠKEM. London, 30. Jun. Odposlanci zvez post-Jotnikov lu delavcev v strojni industriji so se- v današnji seji sporazumeli. VPRAŠANJE RESTITUC1JE MED FRANCIJO IN NEMČIJO. Berlin, 30. lun. »East Europe« javlja iz Pariza: Kakor poroča »Excelsior«, so se včerajšnji razgovori med nemškimi in Irau-coskimi strokovnjaki v vprašanju restitucl-ie končali s popolnim sporazumom. Določili so pavšalno vsoto, k\ naj Jo Nemčija plača za umetnine, katerih niso mogli najti. MOBILIZACIJA V SEVERNI RUSIJI. London, 30. Jun. »Times« javljajo »z Relsingforsa: Vlade v severni Rusiji so odredile splošno mobilizacijo. Kot vzrok za to navajajo upor v Sibiriji. Govort se, da gre pri tem tudi za mobilizacijo proti Poljski. Politične vesti. + Usoda črnogorski!, legij v Italiji. Bivše črnogorske legije v Italiji, ki jih je organiziral ranjki kralj Nikita s pomočjo ita- razerožene odposlala v Jugoslavijo Kot vojne ujetnike. Te črnogorske legije sedaj na-nameščene v taboriščih v Gaeti, Sulmoni, Padtili in Vittorin v Italiji. .+ Bratislava sedež donavske komisije. Slovaško glavno mesto Bratislava Je bilo izbrano za sedež mednarodne donavske komisije. + Razpuščene prostovoljske organizacije. Nemška vlada je na podlagi zavezniškega ultimata razpustila bavarsko meščansko brainbo, obmejne straže v Vzhodni Prusiji in organizacije »Escherich«. Kdor bo odslej sodeloval pri omenjenih organizacijah, bo kaznovan. + Ameriškj delavci proti vsakj internacionali? L Deuverja poročajo, da je ameriška delavska zveza na svojem običajnem pravi izrekla proti sovjetskemu režimu, ki ga ie označila kot sovražnika delavstva. — če je poročilo o odklonitvi mednarodne zveze strokovnih organizacij resnično, potem vemo še za enega delavskega sovražnika, hi to je: omejeni lokalni patriotizem. -i- Dogodki na vzhodu. Kakor poroča dopisnik iista »Morning Post« iz Carigrada, je bila izobešena oiicijalno zastava na prvem afganistanskem poslaništvu v Turški ob prisotnosti boljševiške delegacije in zastopnikov kabineta Mustafe Kemal paše iz Angore. Kemal paša sam je dvignil zastavo ter. naglašal, da ie zveza med Rusijo, Turško in Afganistanom največje važnosti za bodočnost. Rusija bo postala rešiteljica vseh tlačenih narodov. Dnevne vesti. Naredbo o »redu Ju radu« je regent že podnisal, kakor poročajo nekateri listi. Naredba je simbol režima, Črn madež na vse, kar se dogaja pri nas. »Slovenec« zabavlja na ustavo. Včeraj je pa bila zahvalna maša, da je bila ustava sprejeta. Pripoveduje tudi. da je večina prodala vso agrarno reformo muslimanom zato, da so glasovali za ustavo. Mi pa vemo, da so klerikalci sicer kričali po agrarni reformi, ko je pa prišla stvar v razpravo. so hoteli imeti zase tudi izjeme. potem so zapustili konstituanto in muslimanska kupčija jim prihaja-tudi prav. , No. seveda, sedaj ko je stvar got.ova, p.a zopet lahko' odpirajo usta kakor žaba v mlaki proti temu. kar so prej samo v srcu želeli. Čiščenje. Naš dopisnik iz Belgra-da. ki piše k čiščenju v naši stranki, ni sodrug Etbin Kristan. To konsta-tiramo, da popravimo trditve v nepoklicanem meščanskem časopisju. Padec dr. Batuta. Na občnem zboru društva za čuvanje narodnega zdravja, ki se je vršil 23. junija t. 1. v dvorani rdečega križa v Belgradu, je bil odstavljen njegov dosedanji dolgoletni predsednik in urednik društvenega glasila dr. Jovanovič Batnt vsled svoje sterilnosti hi nezmožnosti za tako važno mesto. Proti njemu je zelo ostro nastopit zelo znani zdravnik In pisatelji dr. Vel. Stanojevič, kojega kritike dr. Batnt it: mogel pobiti. — Dr. Batut tudi ustanavlja beigrajsko medicinsko fakulteto. Novinarska vest. Iz uredništva »Slovenskega Naroda« je izstopil g. Božidar Vodeb, ki prevzame glavno uredništvo -Jugoslavije«. Nesreča v KamnlšMh planinah. Na Vidov dan so planine zahtevale mlado žrtev. Srednješolca 16 letni Kajzelj, sin prokurista Ljubljanske kreditne banke in Karl Tav-zher, sin ljubljanskega, na italijanskem bojišču padlega lesnega trgovca, sta odšla v ponedeljek na Kamniške planine. V torek sta dospela v kočo na Okrešlju, nakar sta se podala opremljena z potrebnimi pripomočki pod stene Turške gore. Hotela sta preplezati navpično steno. Prvi je plezal Kajzelj, nakar je vrgel vrv Tavzlierju, kateremu pa je spodrsnilo, padci ;c navv j. l in potegnil Kajzelju vrv iz rok, pri tem pa spolzel v prepad pod njim. Kajzelj je prišel nato s težavo s skale v kočo na Okrešlju-, kjer je naznanil nesrečo. Rešilna ekspedicija je v sredo dopoldne dospela z Solčave na Tursko goro, od kjer ,’e priš.a do ponesrečenca. Državna tlvorazredna trgovska šola v Celju. Namen šole je, da v tekn dveh let praktično izobrazi pomožne moči za trgovski stan v ožjem pomenu besede ter usposobi učence in učenke za samostojno ■vodstvo trgovini. Sprejemni pogoji: V pripravljalni letnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili VI. razred osnovne (ljudske šole) ali 11. razred srednje oziroma meščanske šole ter so vsaj 13 let stari. V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki oziroma • deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali triraz-redno meščansko šolo ali pa pripravljalni letnik dvorazredne trgovske šole in stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so dovršili tretji razred srednje šole -1 VIII. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit 1-z slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodopisja in prirodoslovna, Prj preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. V drugi letnik se sprejemajo absolventi 1. letnika dvora;-rednih trgovskih šol. Vpisovanje gojencev in gojenk za šol. leto 1921—22 se vrši 4., 5., 6. in 7. julija od 8. do 10, ure, K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. Vpisnina znaša 10 K in prispevek za učila 20 K. Sprejemni, ponavljalni in naknadni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek dne 12. septembra ob 8. uri. V sredo 14. septembra bode ob 9, uri otvoritvenaslužba božja v cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, kjer se jim prečita disciplinarni red in naznani urnik. V četrtek, dne 15. septembra 1921 prične redni pouk « Zveza slovenskih pevskih zborov vabi k skupni pevski vaji, ki se vrši v soboto dne 2. julija ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici, vse včlanjene zbore za nastop pri odkritju spomenikov Borštnika in Verovška v nedeljo dne 3. julija ob 11. uri dopoldne pred opernim gledališčem. Pevski zbori se prosijo, da prineso seboj notni materijal za Jenkovo »Molitev« (»Ti, ki nas ustvaril«). Polnoštevilnost dolžnost! — Odbor. Stomilijonska škoda. Velika povodenj v Bosui je napravila ogromno škodo. Za sedaj cenijo škodo na 100 milijonov dinarjev. — Vlada je votirala za prvo pomoč milijon kron. Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za službena mesta pri Upravi za zaščito industrijske svojine se je podaljšal do 15. julija t. I. Zalivala, Sodrug Josip Ogrin se prav toplo zahvaljuje vsem delavcem In uradnikom »Uniona« z.a njemu nabrano podporo. Veliki koncert na glavnem kolodvoru. Opozarjamo na koncert, ki se vrši jutri dne 2. t. m. ob 8. zvečer na prenovljenem restavracijskem vrtu (Dolničar) glavnega kolodvora. Igra popolna godba jugoslovanske železničarske zveze. Vstop prost. • _ Otvoritev telefonske centrale in javite govorilnice pri poštnem uradu Višnja gora. Pri poštnem in brzojavnem uradu Višnja gora se jc otvorila dne 16. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Kulturni vestnik. XIX. umetnostna razstava. Deželna vlada je nakupila iz razstave sledeča dela: Kambič M.: »Za mestom« (ol, s!.). Klemenčič Fr.: »Pokrajina« I. »Pokrajina II.« (pastel). Krali_F.: »Portret« (plaketa). Kralj T.: »Življenje«, (šest radirank). Kps G. A.: »Voda« (olj. sl.). Kos L: »Žanjica« (plaketa). Šantel H.: »V skrbeh«. »Studia z lučjo« in »Počitek« (akvareli). Šantel S.: »Kvarnerski ry.otiv« (lesorez v barvali), »Motiv iz Rovinja« (bakropis), »Zimski dan« (lesorez). »Motiv iz Podpore« (bakropis). in »Motiv iz Pazina« (cinkopis). Tratnik F.: »Mati in otrok« (olj. sl.). Zupan Fr.: »Samotna breza« (akvarel). Zupanec A.: »Pogled na Bogatin« (akvarel), Žmitek P.: »Pogled na Tlake« (olj-sl.) Razstava se zaključi 5. julija. Razstava slikarske šole »Probuda«. V soboto 2. jul. ob 10 se otvori razstava s slavnostnim govorom prof. Volavška, iti bo v kratkem omenil pomen te šole. Razstava vsebuje portrete in akte, dalje nar. ornamente, perspektivo in grafična dela. Otvorjena je do nedelje 3. julija do 16. ure. Vstopnina prosta. Vodstvo mariborskega gledališča je Izročeno g. režiserju Valu Bratina. Predstave se bodo tudi v prihodnje vršile kot io-se>daj. Iz stranke-,. Diskusijski večer. Opozarjamo vse so-druge na diskusijski večer, ki sc bo vrs.il kakor vedno danes v petek ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Vestnik Športni klub in tamburaški odsek Svobode v Mostah pri Ljubljani vabita na popoldanski pešizlet, ki ga bosta priredila v nedeljo dne 3. julija v Beričevo. Zbirališče na športnem prostoru S. K. Svobode v Mostah v Zeleni jami nasproti tovarne za lep. Odhod točno ob 1. uri popoldan. Prihod v Beričevo ob 3. uri. Med odmorom bo igral tamburaški odsek. Prijatelji prirode, udeležite se izleta v polnem številu, da pokažemo, da imamo smisel za družabnost In naravo. Starši, pridite z otroki! Kdor si želi par veselih uric v prosti naravi, ne bo manjkal. Na svidenje v nedeljo! Odbor. BruSttresie Skupščina Društva zasebnega uradni-štva Sioveniie v Ljubljani, V torek 28. in i sredo 29. junija se je vršila v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani 4. skupščina tega društva. Skupščina je bila polnoštevilno zastopana od delegatov iz vseh podružnic širom Slovenije. Predlogi osrednjega odbora glede iapremensbe pravilnika in poslovnika ter ustanovitev zaupniškega sistema je skupščina z malimi izprememba-mi sprejela. Po novem pravilniku bo društvo razširilo svoj delokrog v področje delavskih strokovnih organizacij. V to svrbo je sprejela skupščina za društvo nov naslov »Društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani«. Obravnaval se je tudi predlog s. Mihevca, ki je šel za tem, da se društvo priklopi »Strokovni komisiji za Slovenijo«. O predlogu se je razvila dolgotrajna debata, iz katere je bilo razvidno, da polovica delegatov ni bližje informirana o delovanju te komisije. Trdili so, da je Strokovna komisija strankarska institucija JSDS. Proti . tem trditvam so nastopili ss. Mihevc, Sve-Rck in Bole, ki so navajali to, kar je res, l^amreč, da Strokovna komisija ni nič drugega, kot skupni odbor neodvisnih delavskih strokovnih organizacij stoječih na razrednem stališču, ki s strankarsko politiko nimajo nobenega opravka. Po daljši debati, ki pa je bila vedno na višku jedra in stvar-1 nosti, je skupščina sprejela predlog, kateri naroča osrednjemu odboru, da poišče stikov za skupno delovanje na strokovnem polju z na razrednem stališu stoječimi delavskimi strokovnimi organizacijami. Ta predlog je sprejela skupščina z vsemi proti dvema glasovoma. Poudariti moramo, da je bila skupščina izborno organizirana i« debate nad vse stvarne. Delegatjc so odha-, jali s trdnim prepričanjem, da bo rodila, skupščina nov razmah organizacije ter da bo društvo kos svojim nalogam, ki ga čakajo. V društvu vlada !ep red, poslovanje uprave je za mladost organizacije naravnost izborno, članstvu manjka sicer šc razredne zavesti, vendar bo ta skupščina tu J j v tem oziru zapustila dobre slodove. Preporod S. J. S. U. priredi danes ob 17. tir j počitniški sestanek. Udeležite se sestanka polnoštevilno. (Ma!a dvorana Mestnega doma.) Odbor. Ueisisi. Trbovlje. Da bo naša javnost vedela, kaj si vse domišljuje naš obratovodja inž. Daks, mož starega avstrijskega kalibra, pribijemo tukaj njegovo drznost. Čez noč se mit porodi v njegovi glavi, da ima polno oblast nad delavci tudi v njihovem prostem času in izdal je »naredbo«, da mu mora vsak delavec naznaniti, kaj dela v svojem prostem času, ako pa tega ne stori, bo iz službe odpuščen. Delavci si seveda te osebne svobode ue dajo kratiti, zato naredba tudi ni obveljala. Delavce siji naj delajo nadure, preteč jim po svojih podrepnikih, da tudi ob nedeljah ne bodo smeli de’ati, če nc bodo delali nadur, čeprav se mu nihče nc ponuja za nedeljsko delo. Torej tudi tu ni imel uspeha. Svetujemo mu, naj naj ne uganja vbodoče takih in enakih stvari, ker se delavstvo zaveda svojih dolž-UGSti in pravic. Merodajni faktorji pa naj napravijo konec takemu nezakonitemu postopanju. Sprememba voznega reda. V svrho dosege ugodnejših zvez z Gorico in Trstom preko Podbrda nastopijo s 5. julijem t. 1, na Gorenjskih progah slede« de spremembe v prometu osebnih vlakov: Na progi Ljubljana — Jesenice izostane vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri 40 minut ter bode vozil mesto njega vlak z odhodom iz Ljubljane ob 12 uri, praho« dom v Kranj ob 12.50 in v Jesenice ob 14.03. Na progi Kranj — Tržič izostane vlak, ki odhaja iz Kranja ob 14.51 ter bo vozil mesto njega vlak z odhodom iz Kra-' nja ob 13.10 in prihodom v Tržič ob 14.05, Na progi Jesenice — Bistrica Boh. Je« zero izostane osebni vlak odhod iz Jesenice ob 16.10 ter mešani vlak odhod iz BI. strice Roli. jezero ob 10.26 ter bodeta vozila mesto teh osebna vlaka do gzir. od Podbrda, odhod iz Jesenic ob 14.28, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 15.16 ter v Pod« brdo ob 15.57; odhod iz Podbrda ob 11.10/ iz Bistrice Boh. jezero ob 11.50 ter prinod na Jesenice ob 12.40.-j- Nadalje se podaljša jutranji vlak, ki odli&ja iz Jesenic ob 9.0? do Podbrda, odhod iz Bistrice Boli. jezero ob 10.45, prihod v Podbrdo ob 10.56 ter večerni vlak, ki je odhajal iz Bistrice Boh. jezero ob 17.16 od Podbrda; odhod iz Podbrda ob 16.25, prih v Bistrico Boh. jez. oo 16.35. Mešana vlaka med Bistrico Boh. Jezerom in Podbrdom, odhod iz Bistrice B, j. ob 13.01 in odli. iz Podbrda ob 14.03 izostaneta. Vsi vlaki imajo v Podbrdu kan najugodnejše priključke na italijanske vlake ter imajo torej po novem voznem redd med Jesenicami, ozir. Ljubljano ter Ooricci in Trstom v vsaki meri dvakrat na dan zelo ugodno zvezo. Brzovlaka Dunaj — Trst, ozir. Mona« kovo — Trst preko Podbrda pričneta voziti s 5. julijem. Brzovlak iz Dunaja ozir. Mohakovega proti Trstu vozi ob torkih, četrtkih in sobotah, odhod iz Jesenic ob' 20.11, prihod v Trst ob 0.55 ter tz Trsta proti Dunaju, ozir. Monakovem ob ponedeljkih, sredah in petkih, odhod iz Trsta ,0 5, prihod na Jesenice ob 9.55. Vsled zgodnejšega prihoda ljubljanskega opoldanskega vlaka na Jesenice, bode odhajal izletniški vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in praznikih iz Jesenic že ob 14.30, ter prihaja y : Kranjsko goro ob 15.08. Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Proda se kompletna mlinska naprava s 6 kamni in stopami. Kje, pove upravništvo ,Napreja“. Naznanilo, ■> Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da sem z današnjim dnem vzel v družbo kol solastnika kavarne »Zvezda" gospoda Jakoba in Viktorja Sedeja iz Ljubljane, ter se tudi nadalje priporočam za naklonjenost občinstva. 'L odličnim spoštovanjem Josip Ivančič, lastnik kavarne ,,Zvezda". Ljubljana, dne 1. julija 1921. Podpisana javljava sl. občinstvu, da sva z današnjim dnem vstopila v družbo z dosedanjim lastnikom kavarne „Zvezda“ gospodom Ivančičem, ter prosiva sl. občinstvo, da nam ohrani isto naklonjenost kakor dosedanjemu lastniku. 7. odličnim spoštovanjem Jakob in Viktor Sedej. Ljubljana, dne 1. julija 1921. ' ________________________ V soboto, 2. julija 1921' VELIKI KONCERT polnoštevilne godbe zveze jugoslov. železničarjev na novo urejenem V riU kolodv. restavracije v Ljubljani. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. == V slučaju slabega vremena se vrši koncerl prihodnjo soboto. = Mariborska eskemplna banka, Maribor, w vrsuje vsakovrstne bančne posle Tegetthoffova ulica 11 j Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC pod najugodnejšimi pogoji. - - ajaielj: Ivan Mlinar, Odgovorni urednik; Jak. Vchoveo, Tisk ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani, imulstl, ki so pobegnili v inozemstvo in ki j letnem zboru odklonila mednarodno zvezo SO propagirali vzpostavitev boljševizma na j strokovnih organizacij in se je po burni rac-