Tečaj XXXII. gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tis baro i ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 4. novembra 1874. Obseg: Vážen korák o zboljšanji živinoreje v Avstriji. — Postava od 26. septembra 1874, veljavna za Kranjsko, s ktero se razpisuje cestni policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. — Zapisnik 31. odborové skupščine slovenske Matice 9. oktobra 1874 leta. — Pobirki iz knjig, pa „sine ira et studio". — Čedalje več delà, Čedalje vec plačila: to je avtonomija naših županij ! — Iz deželnih zborov. — Iz sodnijskega življenja. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar. Iz Gorice 1. novembra. Naznanite drage „Novice" tudi živinorejcem slovenskih pokrajin veselo novico, da je c. k. ministerstvo kmetijstva sklenilo , resno poprijeti se zboljševanja živinoreje sploh v Avstriji. Res je že ministerstvo dokaj denarne podpore podělilo kmetijskim družbám za po-speševanje živinoreje, in ne moremo tajiti, da ne bi se spoznal že sedaj kaki vspeh požlahnevanja goveje živine. Ysem tem pa je ministerstvo , posvetovaje se z odličnimi živinorejci sprevidilo, da celemu delu požlahnevanja pomanjkuje prave podlage, to je določnega nacrta postopanja. Zato je zbralo najodličnejše profesorje kmetijstva na Dunaji, kakor dr. Wilkens-a, vladnega svetovalca prof. Hecke-ta, prof. dr. Moser-ja, vse iz visoke sole kmetijske na Dunaji, prof, živinozdrav-niške šole Bruc km tiller-ja itd. v posebni dogovor. Ta zbor je sklenil, da se ima napraviti glavno delo, v katerem imajo biti popisana vsa govej a plemena cele Avstrij e. Na podlagi znanstvenega preiskovanja raznih govej ih plemen bo mogoče stalno spoznati in pozvedeti vrednost naše avstrijske živine in določiti, s kakošnim plemenom se ima požlahnevati to ali uno domače pleme. Za vse južne dežele je visoko c. k. ministerstvo kmetijstva hotelo izročiti znanstvena preiskovanja govedoreje gosp. Po vše tu, ki pa ni mogel sprejeti mu ponujenega posla, ker bi moral popustiti sedanjo učiteljsko službo. Po dogovoru z visokim ministerstvom je sedaj vendar gosp. Po vše prevzel deželo Goriško, Gradišćansko in okolico Tržaško. Nadjamo se, da bo vstregel željam ministerstva, da prevzame po dovršenih znanstvenih študijah govedoreje na Goriškem, tudi vsaj Kranjsko , Če že tudi ne Istrije in Dalmacije, kar ministerstvo želi. Res smemo biti Slovenci ponosni, da imamo tako vrlega rojaka v naši sredini , kateremu ministerstvo zaupljivo izročuje tako velevažni znanstveni posel, in kolikor mi poznamo njega, zagotovljeni smemo biti, da je on pravi mož > ki bo znal ministerstvu povedati, kaj pomanjkuje naši gove-doreji in kako da se ima požlahniti. Kot velik prijatelj živinoreje in prepričan o veliki važnosti govedoreje se nadejam boljše prihodnosti v tej prevažni stroki gospodarstva, ker imenovalo je ministerstvo za druge glavne pokrajine cesarstva odlične možake, kakor na pr. prof. Kaltenegger-ja, katerega poznamo kot izvrstnega strokovnjaka v živinoreji iz Altenburške kmetijske akademije in druzih njegovih znanstvenih spisov. veljavna za Kranjsko, s katero se razpisuje cestni policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. §. 1. Kedar se ali nalašč ali zaradi pomanjkanja dolžne skrbljivosti pokvari cesta sama ali pokvarijo k cesti spadajoče stvari, kakor so: poce3tni banketi, zidani parapeti in podporní zidovi, odrivači, držaji, koli, zasajeni zato, da bi se z njimi odvrnila kaka nesreća, potem: sopôtnice (kanali), mostovi, obcestna rovišča, miljski kazálniki, cestne roke, snežni drogovi, razde-lilni koli, deske z imenom kacega sešča in svarilne deske, cestarske ali mitne hiše s tarifními in prepoved-nimi deskami vred, spadajočimi k tem hišam , drevo-redno drevje, na cesti ali ob cesti zasajeno, in leseni koli itd., tedaj se vselej take vrste pokvarba, ako ne spada pod občni kazenski zakon, imenuje prestopek čez cestno policijo , ter kaznuje se po §. 27. tega zakona. Poleg tega je krivec tudi dolžan povrniti storjeno kvaro (škodo). - §. 2. Prepovedano je, živino pasti na pocestnih banketih, njenih obronkih in obcestnih roviščih , ter nikdo ne sme samovoljno rabiti ondod rastoče trave. §. 3. Obcestna rovišča, preko katerih kolovozniki na kakošno cesto ali vozni potje držé k zemljiščem ali k poslopjem, naj se ali premosté ali žlebu podobno po-tlakajo ob trošku tistih, ki so dolžni vzdržavati dotični kolovoznik, in oziroma ob trošku dotičnih gospodarjev, katerih so zemljišča ali poslopja. Vsacemu je prepovedano, voziti Čez obcestna rovišča, ako niso premoščena ali potlakana. Premostiti ali potlakati jih je treba vse na tanko tako, kakor ukaže cestna uprava, in držati se je potrebnega prečnega prekroja (profila). §. 4. Ceste , katere držé skozi gozd ali po tleh, kodar poprejšnji gozd na novo raste, ali kodar se gozd zdaj prvic izpodreja, treba, da imajo na vsako stran vnanjega rovišča praviloma po dva sežnja na široko svetlobe. Ako bi se zahtevala drugacna svetlobna širjava, naj se ob vsacem slučaji posebno o tem komisijonalno razpravija ter k razpravi pokličejo vsi, katerim more kaj do tega biti, in ako bi se dogovor ne mogel z le-pimi besedami dognati, potem naj to stvar politično ob- lastvo razsodi. §. 5. Plotovi in seče naj praviioma bliže ne stojé nego li pol sežnja daleč od vnanjega robů obcestnega rovišča, ter največ visokosti smejo imeti po 4 čevlje. Seče niso dovoljene ob tacih cestiščah, koder sneg rad zameta. §. 6. K okrajnim cestám se čez en seženj blizu vnanjega robů obcestnega rovišča ne sme staviti nobeno novo poslopje, prezidovanje ali prizidek, nobeden zid ter nikakoršno oplotje, in ako bi se pokazali posebnega ozira vredni vzroki, smejo se izimki dovoliti samo tedaj, če je popřej dobíjena pri volitev političnega oblastva in tistih organov, katerim je izrocena cestna uprava. Te organe je pri tacih stavbah treba privezati k ogledu, kateri naj se vrší na samem mestu. §. 7. Porabljavati cestišče, pocestne bankete, ob-cestna rovišča in mostove, tja kopičiti gnoj in drugo nesnago, tja skladati drva, zidarsko kamenje, pesek, prst in grámos (šuto) ali po polji nabrano kamenje, drva z bregov spuščati na cestišče, tja navraČati strešno kapnico in druge tekoČine, ter sneg, po strehah ali pred samimi hišami in po dvoriščih ležeč voziti na cestišče, na pocestne bankete in mostove , gnojnico iz hlevov navračati na cesto ali v obcestna rovišča, in cesti sploh jemati širjavo, ter še posebno jo prioravati, odtočna rovišča z ježovi pregrajati ali jih zablátiti, — vse to je prepovedano, in prerediti je, da se odpravijo vse take nerednosti, in ako je treba, da se v poprejšnje bitje vse zopet popravi ob troških tistega, kdor je to zakřivil. §. 8. Po cesti na vlak voziti drevesa, hlode in druge take stvari, katere cestišcu delajo kvaro, vse to je prepovedano, razen kedar je sanénec. §. 9. Prepovedano je, hitro voziti po lesenih mo-stovih. §. 10. Praviioma naj vsak voz ima cokljo. V pridržavanje koles smejo biti samo cokie ali drs-niki (žlajfi), in ti samo tako, da se koieaom ne zapre vsa vrtečnost. Zavornice ali zapenjači se ne smejo nikoli rabiti, a zavórne (ledne) verige samo tedaj, kedar je žledica. §. 11. Vsi nakladni vozovi, kateri služijo v obrtni prevoz, treba, da brez ozira na težo naloženega blaga, ako jim je napreženih več nego li dva konja, imajo konči ('vsaj) po štiri palce široka platišča , in to dolo-čilo dobode moč dve leti po razglasu tega zakona. Priprežni konji, na večih kiancih ali ob vremenskih nezgodah najeti se ne štejejo k pravilni upregi. Določilo o širokejših platiščih se ne razteza na vozove domaćega gospodarstva. §. 12. Ploskev kolesnega okova pri vozéh vsake vrste naj bode napravljena brez vzbóknenih, okroglo napetih poviškov ter brez venkaj moléčih žrebljev in vreteničnih (šravfovih) glav. (Dal. prih.) Znanstvene stvari. Zapisnik 31. odborové skupšcine slovenske Matice 9. oktobra 1874. leta. Ko so se bili zbrali gg. odborniki : dr. J. Bleiweis, Solar, dr. Vončina, Marn, Žakelj, Praprotnik, Moćnik, Vávrů, dr. Strbenec, dr. Poklukar , Vilhar, Sovan in Tušek, je odpri prvosednik g. dr. Costa skupscino ter najpoprej naznanil, da se je dr. Razlag odpovedal od-borništvu in da je mesto njega stopil v odbor profesor Žolgar, kije bil dobil pri občnem zboru za izvoljenimi odborniki največ glasov. Odbornika g. Parapat in g. Majciger naznanjata, da jima ni mogoče v skupščino priti. — Zapisnik 30. skupšcine se brez opazke potrdi. Prvosednik bere prošnjo šole v sv. Vidu pri Brdu, naj bi jej Matica kaj svojih knjig podarila. Razgovarjajo se o tem dr. Costa, Moćnik, dr. Poklukar in Šolar. Dr. Poklukar svetuje, naj se jej pošljejo vse po Matici izdane knjige, ako šolska knjižnica pristopi k Matici kot letnik. Ta predlog se je tudi sprejel. Nadal se pové prvosednik, da je Matica dobila iz Dunaja pohvalno pismo od lanske svetske razstave. Potem se je prešlo na dnevni red. 1. K otvorenju vseučilišča v Zagrebu gredó gg. prvosednik dr. Costa in nekateri odborniki na lastne stroške, da zastopajo tam Matico, in to z adreso; katero bo g. prvosednik sam sostavil. 2. Odbor je skienil prihodnje leto nadaljevati Atlant, ter izdati Skandinavijo, Britanijo in Francosko. o. Schodler se letos ne more dovršiti, ker so nam podobě prekasno prišle iz Brunšvik». Njegova botanika (prevod Tuškov) in zoologija (převod Erjavčev) se boste izdali leta 1875. 4. Kersnikovo Avstrijsko povestnico so presojevali trije strokovnjaki. Gospod pisatelj je nekoliko prena-redil rokopis po željah gospodov presojevalcev, ter g. prvosednik svetuje, naj ga Matica sprej me. Odbor ga tudi soglasno sprej me. Ta povestnica se bo izdala za 1875. leto. 5. Za dr. Subičev spis ,,o telegrafiji" se bo iskal lesorezec, ki bi podobě napravil. Ce se bo mogel dobiti in če ne bo predrag, se bo spis tiskal v letopisu 1875. leta v tem slučaju, ako bo gospod pisatelj hotel zado-voljevati se z nagrado 33 gold, za tiskano pólo tako, da se odštejejo od tega plaćila stroški za podobe. 5. Odbor je skienil zaostalo letnino iztirjati, in sicer najpoprej po časnikih opomniti tište, ki še niso plaćali, da naj plačajo. 6. Gosp. prvosednik naznanja, da je v odborovém imenu prevzei Cafovo zapuščino. 7. Proračun za 1875. leto se napravi. 8. Gosp. Križnik v Motniku prosi kaj nagrade za nabiranje narodnega blaga. Dosodi se mu v to imé 30 gold. . j- 9. Tajnik naznanja, kaj in kako misli obćnemu zboru poročati, ter med drugim tudi pové , da je od 4. marca 1874 pristopilo 90 novih letnikov in 2 ustanov- nika. Odbor pritrdi njegovemu poročilu, ter ker ni no-benega predloga več, končá g. prvosednik sejo. Slovstvene »tvari. Pobirki iz knjig, pa „sine ira et studio." Te dni smo dobili v roke Primorskega slov. zakonika XVIII. izdatek, kateri pod št. 21 obsega razglas Tržaškega mestodrštva *) o podporščinah (subvencijah) *) Pri tem izrazu utegae kdo otresti z glavo; ali naj nam pove boljega. Za „Statthalter" locumtenens reči: namestnik — tó ne gre, ker namestnik je „Stell ver treter*, names tništvo toraj ,sStellvertreterschaftu. In ce kdo za „Statthalter" vzame besedo: namestnik, kako poreče: ,,der Stellvertreter des Statfchalterá ?" Vsaj ne namestnikov namestnik! Tudi s pristavkom: cesarjev na- namenjenih gospodarjem žebcev plemenjakov (pastuhov). Odlikuje se pa ta prevod s tako neznano slovenščino, da bi nam, primaruha! res bil mojster, kdor bi iz njega rekonstruiral nemški izvirnik. Da bodo čitatelji mogli sami soditi, naj se tukaj ponatisne nekoliko vrstic iz tega razglasa : „gledé podpiranja zasebnih plemenskih žrebcev. Ker je Primorska deželna komisija v zadevah konjske reje spoznala, da je mogoče polagoma izpeliati tudi na Primorskem ona od c. k. ministerstva za polje-đelstvo določena pravila o podpiranji zasebnih plem-skih žrebcev tako dajo se gledé ravnanja pri tem opa-zujočega sledeča pravila na znanje: 1. Podpiravni zasebni plemski žrebec mora vsled izvrševavnega predpisa 3. februarija 1866 biti spoznan za posebno sposobnega za rejo. 2. On je moral za vsaki primerljaj posebej od deželne komisije doloceno število kobil založiti. 3. Posestniki žrebcev, kateri prosijo za podporo, naj položijo deželni komisiji redno vodjeni zaznamek zaloge. 5. Posestnik žrebcev mora dokazati, da je bil pod-piraven žrebec enkrat pred in dvakrat med přetečeno založeno dobo temeljito zdraviteljsko pregledan od k temu pooblaščenega zdravnika ali pri pomanjkanji ta-cega od preskušenega živinozdravnega kovača. 6. Ze podpirani žrebec zamore v koj prihodnjem letu še le takrat s podporo zopet podeljen biti, ako je njegova redovitost s primernim številnm in dobroto od njega v proteklem letu zarojenih žreb zavarovana. 8. Podpiranega žrebca se zamore še le eno leto po přejeti podpori prosto prodati. Da se bode ta-le do-ločba na tanko izpolnjevala, kajti ako ne nastane dolžnost povrniti přijeto podporo, mora posestnik žrebca po podpÍ9anem protipisu po izgledu tukaj priloženega ob-razca izreci, da se na to zaveže." Citaje tako kolobocijo člověk res ne vé, "bi li se bolj čudil temu, da se pri Tržaškem mestodrštvu takim, slovenskemu ljudstvu po vsem Primorskem in Goriškem namenjenim razglasom pripisuje tako mala važnost, da jih noben zvedenec pred natisom ne pogleda, ali pa temu, da se najde člověk, ki si, tako p i čio znajóč slovenski jezik, upa in drzne, poslovenjevanje uradnih razgiasov prevzeti in to najbrže za denar. Tud i ostala slovenska deželna zakonika, kranjski namreč in štajarski, ništa pisana prav v vzorci sloven-ščini, a trditi se ne more, da ništa za nobeno rabo. Vendar bi pisatelja Kranjskega zakonika smeli upozoriti na to, da se nemška konstrukcija, na priliko „der Schein ist zu unterfertigen" , in pa „die Scheine sind zu unterfertigen", sicer dobro poslovenjuje tudi s pomožnim glagolom: je, samo da mora predmet vsegdar stati v 4. padeži (kakor da je izpuščena beseda: treba), torei : list je podpisati, pa tudi: liste je podpisati, a ne: listi SO podpisati, kakor stoji na priliko v V. kosu Kranjskega zakonika 1874 v §. 16 na strani 24: Vsi znani posestniki so posebno povabiti (namesto: Vse — posestnike je posebno povabiti) itd. S kraja v misel vzeti razglas Tržaškega ministerstva pa je bilo tem laglje mogoče prestaviti nekoliko bolje , ker ima o istem predmetu tudi na Dunaji izha-jajoči slovenski državni zakonik veči razpis , ki so ga nedavno „Novice" priobčile. Ali kdo se pri nas zmeni za slovenski prevod državnega zakonika ! In vendar bi vsak pisatelj , hoteč obdelavati predmet, o katerem tudi državni zakonik govori, zlasti pa razlagavec kake državne postave, moral mestnik4' ni nič pomagano, ker to je tudi samo: ..Stellvertreter des Kaisers'1, ter ni zadet pojem: „Statthalteru. Beseda mestodržec (v českem jeziku od davna místodržitel) ni proti slovnici niti neprijetnejša ušeeu nego že stara: samodržec. pogledati v omenjeni slovenski zakonik, ne samo, ker je po pregovoru: Več oči več vidi, pametno ozreti se na to, kar je drugih ljudi trud na dan spravil, nego še več za to, ker — če hočemo kdaj vvesti edinost in do-8Íednost v terminologijo, — vsaj ne smemo prezirati uradne prestave zakonov in ukazov. Družbe sv. Mohora „Koledar" za 1875 na pr. obsega sestavček : Dve novi postavi , katerega pisatelj (dr. Sernec) slov. prevoda iz drž. zak. ni porabil, kajti govoreč o opominjalnem postopanji nemški izraz ,,Wi-derspruch" namesto po uradnem převodu: up or imenuje „kl j u bo va nj e", kar se ne dá opravičiti ni z jezikoznanskega ni s pravoslovnega stališča, prvo ne, ker kljubovati je grda iz ironičnega „zulieb" (kljubu) izvedena beseda za „trotzen", drugo ne, ker bi postava , ako bi toženčev odgovor na plačilni nalog imenovala kljubovanje, potegnila že a priori s tožni-kom. Bolje je torej že : upor, u pre ti se. Niti drug sestavek v istem „koledarji" o novi meri in vagi se ne vjernije z uradnim državnim zakonikom, v katerem najdeš dukaj o ti stvari, sosebno pa debeli meroizkusni red (Aichordnung) s premnogimi no-vimi izrazi ; kajti v tem sestavku se brez doslednosti piše tù: santimeter (po franc.), tam pa: decimeter (po nem.) namesto doslednega: centimeter, decimeter ltd. Politične »tvari. Čedalje vec delà, cedalje vec plačila: to je avtonomija naših županij! Ker je ravno končani deželni zbor Kranjski pre-tresoval tudi vprašanje , bi li bile za naše dežele pri-merne in koristne tako imenovane vélike občine, in se izrekel zoper napravo takih občin, se tudi nam prilično zdi o tej reči izreci svojo misel. Po novi občinski postavi je izročenih občinam mnogo opravil, katera so prej spadala v področje političnih uradov, tako na pr. skrb za varnost blaga in ljudi, za ceste, za šole; celó za to naj bi občine skrbele, kar spada v področje zdravnikov. Po tem takem bi moral župan, da bi bil vsemu temu kos, biti jurist, inženir, šolnik, zdravnik in Bog vé, kaj še vse, in c. kr. politične uradnije bi bile skoro odveč, ker bi kmalo ne imele druzega opravka, ko nabirati vojake in razpuščati sitna, nepriležna jim društva. S tem pa, da so c. kr. politične uradnije oddale taka najsitnejša posla občin-skim uradom, so jim naložila tudi veče stroške; nasledki v tem obziru so se že pokazali, kajti občine prosijo druga za drugo za dovoljenje novih obcinskih přiklad na splošne davke. Niže-avstrijanski deželni predsednik Konrád je pri taki priliki opominjal deželni zbor, naj se ne prenagli pri dovoljenji občinskega davka, kajti přiměřilo bi se, da bi občine popolnoma obnemogle in prav po preveliki avtonomiji na kant prišle. Teh misli nismo samo mi, marveč vsi pametni Ijudje, kateri se v to reč le količkaj zamislijo. Čujmo, kaj je^pisala Dunajska „Reform" v tej zadevi! „Ce se pod svitom svobodnosti — piše ,,Reform" — občinam nakladajo trudapolna in draga opravila, ki pre-segajo njihove duševne zmožnosti in moči in po katerih, ako jih opravljajo, v svojem lastnem gospodarstvu pri-dejo na kant, se bo po taki svobodnosti ali samostalnosti občin tudi država sama tirala do pogube... Vendar so tudi vladni krogi slednjič že prišli do spoznanja, da se pod sedanjo sistemo od občin zahtevajo reči, ki deloma nasprotujejo njihovemu prepričanju in čutstvu kar mi ni znano, že umrla, je dědic njena Karolina Klepke. a in katere splosno z najboljso voljo le površno, deloma celó nikakor ne morejo spolniti. To spoznanje vlade se je v nekaterih deželnih zborih, posebno očividno pa v Doljno avstrijanskem pokazala, ker so deželni načelniki poslance resno svarili, stra Ivana Reisse-a še tu naj občinam ne dovoljujejo čedalje večih in le večih pri- y moja sestra, ome Je Sodnij sko pismo stavi do naše sod nije vprašanje, ta Dora Reisse še tíi i in živa, in če ne, oziroma ali je se- znáno klad, ker jih občani ne kje zdaj biva, da bi se seda resnična JV VVV.1W1J v t vviUL JU IV » WIU i £J LI CA 11 y £iUOiJ KJ L Y CA y UCi |1 morejo plačevati. Da je ta be- rublje v, katere je ranjki zapustil. ali je sodniji naši izročila dedšina 12000 y o tem paČ nihče dvomiti ne more y ker tudi deželni zbori sami sklepajo čedalje vece doklade nika naglo, na davke za deželne potrebe in ker tudi državni zbor Kdaj je došlo to pismo sodniji?" prašam predstoj- tirjatev države ni znižal , marveč jih Deželni načelniki so res silno želi prebivabtvo. še povikšal. vpisa „Danes, t( ravnokar ! Zadej stoji dan in številka povedali to , kar misli in Privržencem zdaj vladajoče teri poti je prišla?" ,Čudno! Oddana je že pred mesecem dni. Po ka- stranke pa se je to svarilo zdelo znamenje nazadnjaštva U ti c%iii> v u v j w vv; u » v* a n w tvviviv h-u uaí j v ij u o u va ai j u O i ▼ y y VJ VZJ JL i UO IVU (reakcije) in njihovi časniki so tudi v tem smislu pisa- poštnih štempljev. Čez Prusko! Na závitku je vtisnjenih več pruskih u rili, da namreč ta reakcija rneri na svobodnost občin, kateri bo sledila potem splošna reakcija proti vsaki svobodi sploh. Reakcija zoper svobodo, dolgove delati, bila bi občinam gotovo dobro došla." yy yy Tedaj tudi čez Prelaz?" vprašam naglo. Dopis iz Dunaja v „Augsb. Ailg. Ztg." pravi da AU JlS GALICA jeti v V il é * * JJ1C*VJL y VAC* IaCt y jJVj IV se za gotovo sliši: Le en g!as je v vladnih krogih o pošte počasne Mogoče! Avstrijskih poštnih štempljev ni na závitku, menda se je poštarjem crnila škoda zdelo/* pravi predstojnik smehljaje se in pristavi : „Cemu se brigate za pot, po kateri je prišlo pismo? Saj so tudi nase tem y da se mora v občinskih rečéh, zlasti kar se tiče bo odšla." y ne Ruske. Dedšina pa poštarici ne manjših obcin, marsikaj spremeniti, ter da se ob- Jaz imam o tem pismu svoje misli, zato ga bom JULI Ci lij SD 1 JUL VJ U Nj i u J AA1W* ^J Kj ë. IJU VUÍU j UVI U U( U U" yyU CXU i. i U (A JLJLI VJ VV JULI j;iOUi LI O Ï U I V> LLilUil y CJCAi\j\J g činska avtonomija tako, kakor je zdaj, ne more zdržati. pridjal preiskovalnim zapisnikom," odgovorim jaz Ti glasovi o naši obČinski avtonomiji potrdijo gotovo našo misel in ta je: da so pri nas mogoče občine. male Ugovarjalo se nam bo morda, da ne bo najti po rokah," „Mislite, da vam bo za rabo ?" „Nadjam se, da imam ključ vse preiskave zdaj v I jpH y y ( pip ■ odgovorim jaz nekoliko ponosno tem toliko za župane sposobnih ? mož Predstojnik odide, jaz pa se odpeljem s sodnij skim y y ako se razkosajo veče občine in naredé manjše treba Mogoče, da takih kolikor bi jih bilo pisarjem in preoblečenim bričem naravnost na Prelaz. mož y V žandarmerijski kosarni pustim povelje, da imata brž ki bi bili juristi, inženirji, šolski dva ali trije možje za nami priti. Naš nenadni prihod , ker je poštarico vidno osupnil, tega ni mogla popolnoma uČenjaki in zdravniki, res ne bo dobiti za župane jih tudi ni veliko preveč, tega ne tega, kar se je zdaj naložilo občinam, je skriti. Brž se umakne iz praga in hoče smukniti v sobo y zmaga obcina, da ne bi bilo nobenih pritožeb. Naj se dá ob- noben župan in nobena v kateri je bil navadno ekspeditor, pa jaz, urnejši V UV1UU J WW UV Ml MliV A4VMVUÍW JL. 1 MJ WV UtV \J KJ B J 6 J Kf k £J OlU^lUl 111UU UJU 1X1 V JL aia A IX ULiigilUiXl KJ JL X \J v^v y VAMi činam nekoliko manj avtonomije, potem se tudi ne bo zastavi vrata poštne pisarnice, potem pa peljem pošta-manjkalo možakov, ki bodo popolnoma zmožní oprav- rico v zgorenjo sobo ter jej razodenem , brž stopim med nj'o in vrata in mignem briču od da da bom ljati posla županov prosil nekaterih pojasnil v zadevi preiskave. „O . IVClL VCLU, VSC Vdlli UUlli X > Za y y daleč, kakor prvi yy kako dan, ne bilko bliže. Ves moj trud, je pobegnii od se vé da," odgovori poštarica naglo pa! Ce jo je oče popustil, kakor riba zalego, ko s v OJ o doma, in sem pisanje do sosednih sodnij, izpraševanje , vse to je bilo popolnoma brez vspeha in jaz sem sam že jel obupo-vati zarad ugodnega vspeha. Ves zamišljen sedim nekega dne v pisarnici, pre- biraje zapisnike izpovedeb prič, katere jo jaz za svojo vzela y ali nisem smela po vsem tem imenovati svoje hčere, he?'* „Mirno, mirno!" vgovarjam jaz, „odgovarjajte mi na vprašanja. Vi ste toraj vsakemu rekli in ljudje so tudi stopi meni predstojnik sodnij e s pismom sem zaslišal, kar v roki, ka- sploh mislili, da je Dora vaša hči?" yy Se vé da ! Kaj bom vsakemu člověku na nos tero podá meni. Bil je dopis neke sodnije iz Ruskega obešala, da je imela tako malopridnega očeta?" naše do ki se je tako-le glasil: sodnije, priložen mu testamentu podoben list, dedič njegov?" ,,Ce bi bil toraj vaš brat umri, bi bila njegova hči y ,Jaz Ivan Reisse zapuščam vse svoje premoženje sestri Karolini, omoženi svoji hčeri Dori, ki je pri moji Klepke, poštarici na Prelazu. Ce bi bila pa hči moja, yy yy To kaj pa da! a In zdaj, ko je več ni ? a prasaje vprem svoje hotel pogledati do srca; oči v poštarico, ko da bi a ona umakne oči, m zakrije v robec ter odgovori z glasom tužnosti, ki jej pa ne prihaja iz srca: „Oh, da, res je ni vec! Moj Bog!" in se skuša ihteti, kar jej pa ne gre prav. Jaz zopet pricnem: „Zdaj, ko je ni vec, bi dediščina brata vam připadla? Ako bi pa Dora še živela, bi vi ne dobili nič?" To vprašanje jo spravi vidno v zadrego. Najprvo me jezno pogleda, potem pa, ko da bi se zopet zave-dala, da je v nevarnosti, se jame zopet ihteti. Jaz sem bil prepričan, da imam pred sabo hudodelnico, zlasti ko se pri mojih besedah : „Vam je moglo na tem ležeče biti, da se Dora iz poti spravi, zato leti na vas sum, da ste vsaj vedeli za to hudobijo, če že druzega ne", — zgrudi na tla in vsaj na videz priđe ob zavednost. Jaz jo pustim v sobi, ter pokličem deklo, da ji pomaga, če bi bilo treba; ob enem pa postavim enega med tem došlih žandarjev pred vrata izbe s poveljem, da mi poštarice ne spusti iz sobe. (Dal. prih.) Iz dezelnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 10. seja 13. oktobra. (Konec.) — Računski sklep zemljišno-odveznega zaklada za leto 1873 potrdil ee je brez razgovora (dohodki 678.693 gold. 68Y2 kr., stroški 737.606 gold. 24% kr., blagajniški ostanek 31.087 gold. 44 kr., aktivni zaostanki 7,047.533 gold. 64 kr., pasivni zaostanki 8,868.867 gold. 672 kr., toraj konečni pasivum 1,821.333 gold. 42% kr.). — Sprejel se je tudi proračun istega zaklada za leto 1875, namreč potrebščina 633.580 gold., zaklada 633.580 gold.; v zakladi je deželni donesek proračunjen z 230.540 gold., da se ta pokrije, je deželni zbor přiklade skienil, kakor lansko leto, namreč 20% přiklade na direktne davke, in 10% přiklade na vžitnino od vina, vinskega in sad-nega mošta in od mesa. Konečno je dr. Poklukar s 15 družniki izročil sledeco interpelacijo do c. k. vlade: „Oddal sem dne 26. septembra t. 1. zvečer krog */2 12. ure na tukajšnjem kolodvoru južne železnice 9 pišem v enakih zavitkih , z enako pisavo v napisih in vseh dobro zapecatenih. — Izmed teh pišem je tukaj priloženo razpečateno došlo postaji Otok poleg Ra-doljiee, kar kaže uradno potrdilo in uradni pečat; vidi se pa tndi po slabo prilepljenem delu zavitka, da je bilo pismo namenoma odprto na poti od oddaje do zadnje postaje. — Ni prvič, da se je taka pripetila mojim pismom, ali da so bila zgubljena, in enako mi potrjujejo znanci 0 svojih oddanih ali sprejetih pi3mih. — Vse to in okoliščine povedane dogodbe nehoté zbu-jajo spomin na tako zvani „crni kabinet". — Gledé na to, da oddáno pismo od prve do zadnje postaje le po uradnih rokah teče, in da ima slučajno poškodovanje redno tudi znamenje slučajnosti, člověka pri najboljši veri na splošno veíjavo in nedotakljivost poštno , sum obhaja, da bi znala tudi med poštnimi organi roka biti, katera namenoma prestopa postavo za varnost tajnosti pišem. Zato prašajo podpisani: ali hoče c. k. vlada pove-dano pogodbo oštro preiskati in sploh paziti, da se postava za varnost tajnosti pišem ne žali. Dr. Poklukar. Dr. Gosta. Jugovic. Tavčar. Obreza. Kotnik. Schaffer. Kozler. Kramer. Pakiž. M. Lav-renčič. Murnik. Horak. Dr. Bleiweis. Karol Rudež. Dr. Zarnik. 11. seja dné 15. oktobra. — Vitez Langer poroča 0 peticiji učiteljskega shoda 0 pravici krajnih šolskih svétov, predlagati kandidate za učiteljske službe; v daljem govoru govornik prav dobro vtemeljuje, da prošnja v ničem ni opravičena ter v imenu šolskega odseka nasvetuje, da naj se prošnja ne vsliši. Dr. Bieiweisu se nasvèt učiteljskega shoda do-zdeva nevařen in zoperustaven ; da je učiteljski shod, ki se je vršil pod vodstvom Pirker-jevim přišel do tega nasvèta, vzrok sta §§. 3. in 19. postave gledé šolskega nadzorstva; tamkej je izrečeno, da v okrajnem in v krajném šolskem svetu imajo tudi cerk ven i zastopniki besedo in ti so liberalnim učiteljem trn v pêti ; konečno je govornik priporočal predlog šolskega odseka. Dr. pl. Schrey, se vé, pa je temu predlogu ugo-varjal, ocital je šolskemu odseku, da stvar ni dobro pretresoval, da je prošnja opravičena (v čem neki?) in je zahteval, da naj se prošnja izroči deželnemu odboru v prevdarek in poročanje, kedar se deželni zbor zopet prične, toda ta predlog ni obveljal. Dr. Costa v daljem govoru spodbija Schrey-a, ki je izrekel : „Die Landeslehrerconferenz hat eine furcht-bare Schulfinsterniss constatirt." Res je tako, zakliče govornik, toda v drugem pomenu, kakor si ga je predgovornik mislil. Obžalovati se mora, da so učitelji iz-volili take zastopnike, da se je stvar tako rešila. Deželni shod učiteljev nima druzega obravnavati, nego pedagogične reči, in bolje bi bil storil, se po tem ravnati , kakor da je vse drugačne stvari sklepal, da je krajne šolske svete v peticiji napadal tako neopravi-ceno; kajti ni ga prineâel enega dokaza, da je istinito tako , kakor popisuje prošnja. Gosp. pl. Schrey pravi, da so te pomanjkljivosti obče znane; če on misli, da je vse obče znano in resnično , kar pišeta „Laibacher Tagblatt" in „Schulzeitung" (veselost na levi), potem ima prav. Al govornik misli, da to ne zadostuje, ampak da je treba dokazov, če se stopi pred postavodajstvo s tož-bami zoper zastope, ki so nastavljeni po postavi. Gosp. pi. dr. Schrey pravi dalje, učitelji morajo skušnje imeti, da tak ne gré dalje ; al jaz sem ud deželnega šolskega sveta, pričujoc pri vsaki seji in moram reči, da dozdaj ni bilo še ovire zavolj tega, ker krajni šolski sveti predlagajo učitelje; jaz imam skušnjo , da ti sveti ne storé tega, kar Pir ker hoče, al oni tudi niso zato postavljeni; predlagajo pa učitelje, katere poznajo za sposobne. Nasproti pa vem , da se hočejo včasih učitelji vsiliti, za katere občine ne marajo ; znano mi je mesto na Kranjskem, kjer je krajni šolski svèt dvakrat od-vrnil učitelja , ki se mu je hotel vsiliti, in predlagai druzega, ki ga potem imenovati je bil primoran deželni šolski svèt. Ce se pa postava prenaredi tako, kakor je deželni shod učiteljev prosil, potem nimajo občine nič govoriti, ampak samo plačevati, in to ne gré, mislim; če so občine prevzele toliko žrtev, naj imajo tudi pravico, imenovati učitelja. Dr. pl. Schrey je rekel, zdaj se učitelji voiijo „nach dem personlichen Geschmack" ; mislim, da bi se potem ravno tako godilo, razloček je le ta: sedaj se voiijo „nach dem personlichen Geschmacke der Ortsschulráthe", potem bi se pa volili „nach dem personlichen Geschmacke des Landesschulin- spectors Pir ker! (Deželni glavar preseka govorniku besedo, češ, da naj osobnosti opusti, toda dr. Costa nadaljuje:) Jaz sem neprijatelj osobnosti, čudim se pa, da se zad-njic ta opomba ni naredila, ko se je tako osobno govorilo zoper osebe, ki niso bile prav v nobeni dotiki s stvarjo; al zdaj je druga; Pir ker je deželni šolski nadzornik, in jaz omenil nisem druzega, kakor da bi bil následek sklepa učiteljev ta, da bi Pir ker potem imenoval vse učitelje na Kranjskem, — o Pirkerjevi osobnosti pa so mnenja različna. Ce je predgovornik rekel, nadaljuje dr. Costa, da so na Koroskem naredili tako postavo, je to istina, al razun Koroške se to zgodilo ni v nobeni drugi deželi ; poČakajmo nasledke na Koroškem, bomo videli, al b< do zadovoljni ali ne. Govornik je toraj zavolj tega, ker ni enega dokaza, da bi ne bila sedanja postava v tem obziru koristna, ker ni enega dokaza, da bi krajni šolski svéti ne storili svoje dolžnosti, priporočal predlog šolskega odseka, katerega odsek ni površno, kakor dr. pl. Schrey trdi, ampak temeljito prevdarjal in sklenil enoglasno. Pa še drugi vzrok je, zakaj da je govornik zoper premembo postave. Gospoda moja, povdarja, mi ho-čemo vendar le imeti in ohraniti svojo narodnost. Minister nauka je pač rekel, da noče germanizovati pri nas. Mogoče, da tega ne namerava, ampak da spoštuje postavo in da hoče, Slovenci naj se ohranijo; al druga je, kako se i z vrš uje postava. Une dril se nam je očitalo: ,,wir sind Deutschenfresser". Gospoda moja, to je smešno, očitati nam, če protestujemo zoper to, da se slovenščina odpravlja celó v ljudskih šolah in vriva neraščina. Al ministerstvo to vé ali ne, tega ne znam, al gotovo je to germanizovanje , in zoper to moramo protestirati odločno, zavoljo tega morajo naši učitelji neodvisni ostati od vlade in od deželnega šolskega svéta, zarad tega naj, kakor do sedaj, okrajni šolski svéti imenujejo učitelje. Drugače je samostojnost učiteljev popolnoma proč; germanizacija ima prosto pot, če so učitelji odvisni od deželnega šolskega inšpektorja Pirker ja. Jaz ne zaničujem nemskega jezika in nobeden nase stranke, kajti nikdo ne taji, da je nem-ščina za nekatere kroge potrebna. Bleiweisov „Sprachen-zwangsgesetz", kakor so ga imenovali po vsem svetu, ne zahteva, da naj bi nemški jezik ne bil učni predmet, ampak odločno zahteva, da naj se domaći sinovi na Kranjskem naučé popolnoma slovenski jezik, in da naj ostanejo zvesti sinovi svojega naroda. (Živa pohvala na levici.) Vladni svétnik H oče var, ki je v tej debati za-stopal vlado, je imel prav sitno stališče, kajti jako n e-hvaležen predmet moral je zagovarjati. Napenjal je vse svoje moči, da bi koga previral, toda s kakim vspehom, razvidno je iz daljnega razgovora, v katerem so mu posamezni govorniki spodbili vsako točko. — Dr. Costu je Hočevar ugovarjal, da so se deželnega shoda vdeležili najboljši in najbolj izvedeni učitelji (?), da so zborovali brez vsakaterega vpliva (? !), da je Pir-kerja vodila v tem shodu najstrogejša pravica in nepristranost (?) in da zasluge njegove hvalno pripoznava deželni šolski svèt(??) in vise oblastnije (znabiti !) ; konečno je vladni zastopnik trdil, da se slovenščina ne odpravlja nikjer (? ! !). Na to mu dr. Costa odgovori, da se je slovenščina odstranila iz realke, da je odpravljena iz učiteljske vadnice, da se je odrinila kot učni jezik v ljudski šoli v Postojni in da se to namerava tudi v Kamniku. Potem dr. Zarnik zagovarja odsekov nasvèt, in dalje spodbija vladnega zastopnika. Učiteljski shod bi ne bil peticije poslal deželnemu zboru, če bi bil deželni šolski svèt v narodnih rokah ; ker pa je to ravno narobe, ker je deželni šolski svèt po čisto nepostav-nem potu přišel v roke vladne stranke, se je ta peticija naredila; tukaj zaječ v grmu tiči! Kar se germanizacije tiče, govornik navaja nekoliko dokazov, rekši, da bode, akoravno je deželni glavar mislil, osobnosti spuščati, vendar-le imenoval šolskega nadzornika Pirker ja, ker se zdaj ni mogočemeniti o zraku; Pirker se ne napada kot privatna oseba, ampak kot načelnik našega šolstva. Na priliko je přišel Pirker v Cirknico in rekel učitelju, ali bi ne bilo mogoče, da bi se namestu slovenskega računati začelo nemški, da bi se reklo namestu „prištevati, odštevati" rajše ,,addiren , subtra-hiren" itd., — tako se bodo učenci počasi privadili in stvar bo šla naprej (čujte! na levi); — dalje zagleda Pirker na steni slovenske karte, proč ž njimi, tega ne dopušca ministerstvo! Učitelj reče, da je to njegova lastnina, ki jo je šoli dal, da stene nÍ30 prazne, al niĆ ne pomaga proč ! proč ! — zdaj so stene prazne. (Čujte, Čujte! na levici!) — Dalje navaja govornik, da je pod Metternichom veljal abecednik , iz katerega se je učilo „veja Ast, šilo Afte" itd., reklo se je takrat, da je to germanizatorno. Potem je bilo nekoliko napredka; a zdaj veljá zopet oni abecednik „veja Ast". — Ali je toraj to germanizacija ali ne? in to vse se je zgodilo za časom sedanjega šolskega nadzornika Pirker ja. Vladnemu zastopniku Hočevarju, ki je trdil, da se je učiteljski shod izvrševal izvrstno, je govornik ta-le slučaj navede!. Vsi učitelji, predno so šli v konferenco, pogovorili so se, da nočejo postati c. kr. uradniki, ne od vlade odvisni, in če bo Pirker tudi kaj tacega na-svetoval, se mu bodo uprli; — al veste, ko so miši sklenile, da bodo zvonec navezali mački, se jim je to pokazilo (veselost med poslanci in na galeriji), — taka se je tudi učiteljem zgodila. Pirker pride in učitelji so enoglasno pritrdili njegovomu predlogu. (Nemir na desni.) Da, da! gospoda, jaz Vam to, če treba, sodnijsko do-kažern. — Govornik nadaljuje, da ima Kranjski učiteljski „Lehrerverein" dandanes neomejeno moc nad vsemi učitelji i o navaja zato še nekatere dokaze. Konečno izreče dr. Zarnik, da za odsekov predlog glasuje, ker je slovensko naše učiteljstvo naš beden ,,unsere Burg", in vsak, kdor bi ta beden izročil našim nasprot-nikom , bi bil izdajalec našega naroda. Ce pa učitelji žugajo, da popusté našo deželo, bi nasvetoval: Vas vse, kar vas je pri ,,Lehrervereinu", ako greste iz dežele, spremimo z vojaško godbo do meje, tam Vam damo popotnino in Vam rečemo: Wir wiinschen Ihnen, meine Herren, viel Glíick aufden Weg und ein schones Wetter! (Živa pohvala.) Zdaj 3e je Deschmann oglasil ter vlado zago-varjal in trdil, da ne germanizuje; udrihal je po slovenski literaturi, češ, da le ,,Lumpaciu3 vagabundus" in take reči prestavlja iz nemŠkega; zagovarjal je šolskega nadzornika Pirkerja, zagotovljal je celó, čujte! da se Nemci za naš narod prav nié ne brigajo (! !) in tako dalje v obširnem govoru. Dr. Zarnik mu odgovarja: Ce je g. Deschmann rekel, da sem učiteljstvo insultiral, bodem imena nava-jal učiteljev ; pa nahajajo 3e med njimi možje, ki so nekdaj peli slava Slavjanorn, kakor g. Deschmann, se vé da bolj v prozi ne tako poetično kakor Deschmann. Ce g. Deschmann očita, zivmu vsuj uujmunj uw ttoc v vsmuz začne pripravljati za odhod od doma, da ne pride živinorejci za to prodajo zvedó, so predstojniki po ^ i ^ 7 i v w • # v f T7 • • 7 • ti 7 f ê • • y tej šoli prione naj kclor misli v to šolo P incgavskega plemena po ocitni dražbi prodala/ iz-klicala se bode cena za polovico kupa in prodala se proti vsaj najmanj dve leti v deželi ostane~ temu da živ i n a pri ti, prepozno in preveč ne zamudi. druž nic in pa Župani v Kranji, Loki, Rcidoljci, Kamniku, (Preskušnja na Slapški sadje- invinorejski soli), Sentjurji7 Cerk/jah, Trž i cu in Mengsu, potem pa na ki se je letos odprla, je kazala pendistov) po navodu gosp y da so se ucenci sti R. Dolenca, vodje in prvega že v y y kot učitelja, in pa gosp. Kristana , druzega učitelja prvem letu prav veliko naučili. Gosp. dr. Costa zastopnik deželnega odbora , gosp. P. Lasnik , kot za-stopnik družbe kmetijske, in velika druga množina po- slušalcev različnih stan bili so jako zadovoljni z vspe- hom leta. Po takem se veselo kaže, da denar, ki ga ) dežela obraća na to šolo, bode naložen na dobre obresti ki izvirajo iz poduka za napredek domače sadje- in vinoreje, — grof Lanthieri pa je dozdaj edini veliki posestnik na Kranjskem, ki kot pravi mecên domovine svoje žrtuje celo lepograjščinico šoli, pa žali- bog za velike svoje zasluge za šolstvo" ni dobil nobenega javnega odlikovanja, ki pa ga je dobil te dni neki dobro plačan „Kanzleiďirektor. {Potrj ena postava.) Nj. Veličanstvo je potrdilo postavo, sklenjeno v deželnem zboru Kranjskem, iz- vzemši mesto Ljubljano, naložiti 8% deželne přiklade na direktne davke za leto 1874, in sicer za povrnitev denarja, katerega je posojevala dežela za šolske namene. (Živinske sejme) je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 24. oktobra t. 1. prepovedalo v vseh krajih ki spadajo v politični okraj Ljubljanski y ted a j v Ljub ljani, v okolici Ljubljanski in Vrhniški. Nadejamo se pa, da se ta prepoved kmalu prekliče, ker začasno spet ni goveje kuge na Kranjskem. ( Vabilo k mesecnemu shodu političnega društva ^ ^ TF A r\ f H l-r v\ %v\ i v ni rv ft o X /\ Vv 1 Q «i y) Slovenija") v četrtek 5. novembra zvečer ob pol 8. uri v čitalnični dvorani. Dnevni red: 1. Pregled političnega gibanja v zadnjih dveh mesecih. udov društva. Predlogi posamesnih Odbor političnega društva „Slovenija (t (Slovensko gledisce.) Žalostna igra „Mlinar in hči" je na vseh svetnikov večer napolnila vse prostore gledišča in se splošno vrlo igrala. Med igralci nam je posebno omeniti gospodičine Podkrajšekove in njegova gospodov Schmida, Nolli-ja in Susteršiča. V loži deželnega predsednika, katera je bila prej vselej demonstrativno prazna, smo videli vlade načelnika gosp. viteza W id m a n n a. (Vljudno vabilo) častitim udom narodne čitalnice prvi besedi v nedeljo 9. dne novembra t. 1. Program: y Krskem, v y Rate ca h , Kostanjevici Bostanji in na Raki naprošeni ta razglas oklicati in to najbolje pri f arnik cer kv ak. Odbor kmetijske družbe v Ljubljani. • V iz domaćih in ptujih dežel. državnem zboru na Dunaji ni bilo dozdaj živahnih sej. Volili so ude v centralno komisijo za vravnanje zemljiškega davka, v katero sta voljena za Kranjsko baron Apfaltrern, namestnik Langer; za Stajarsko Kellersperg, namestnik Walterskirchen za Koroško Stockert, nam. Gotz; za Trst in Istrijo Vidulič, nam. Purgstaller, za Gorico Pace, nam. Crne. Heilsberg je predlagal živinozdravniško šolo za go- rate dežele, dr. 8chaffer je govoril za svoje penzijo- niste, Voregger pa za prostomavtarje Nekdanji demagog y zdaj pa milij o nar dr. Giskra je v shodu voiilcev v Brnu 17. oktobra ropotal zoper katoliško cerkev in jezuite, cerkvene postave se mu ne zde dosti oštre, jezuiti se morajo izgnati, obligatorični civilni silno potreben itd. Kakor se sliši, ima ta mož zakon Je namen, preseliti se v Berolin y da bo od tam lože pre- kucnil Avstrijo. 5 -'wPíT^ÉřjÉ** * v ♦i i --» i » HI s k. Mrtvaški zvon ravnokar naznanja prebritko nam zgubo : Izvrstnega našega profesorja dr. Vončine Malo dni popřed bolehen nenadoma za možgannim mrtvudom ni veČ soboto m y previđen s sv. zakramenti za umirajoče lel danes zjutraj ob 7. uri v Gospodu mirno Bodi zem lahka možu y J> I imel in toliko délai za vsestranski vine nase obziru ! y da m w ]eJ nedomestlj popold Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaziiikovi dědici v Ljubljani.