Posamezna številka 10 vinarjev. ŠlBV. 224. V UomiOBK v petek. 2. oMra 1914. Leto M Velja po poŠti: Za oalo lato napre) . , K 28'— sa en meseo ......2*20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29'— ia ostalo inozemstvo . » 35-— V Ljubljani na dom: Za eelo leto napre) . . K 24-— ■a en mereo „ . . » 2'— V it rut preietnan nstaim „ 1*70 ss Sobotna Izdaja: s sa oelo leto......., 7'— sa Nemčijo oeloletno . „ • ostalo Inozemstvo. n 12'— Enostolpna peUtrreta (72 mm): sa enkrat . ... po 18 v sa dvakrat .... „ 18 „ sa trikrat .... * 13 „ sa večkrat primera popust. PNitH milili, irtrili, lartUu iti: enoatolpaa peiltvrata po 2 J vin. Poslano: 11 i enostolpna petitvrsta po 40 vil. Isba|a vsak daa, Isrsemll nedelje ln prasnike, ob 5. url pop. Bedi« letna priloga Vezmi red. par Uredništvo (e v Kopitarjevi nllol ilev. 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma ae ne ......... i Iti sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74.i Političen iist za slovenski narod. Upravnlitro Je v Kopitarjevi nllol iL 6. — Ra6u poltne branllnloe avstrijske iL 24.797, ograke 28.5U, bosn.-hero. it. 7583. — Upravniikega teleiona it. 188. Dr. J. K.: Iveri. Angleški pomorski častniki. Letošnje leto meseca aprila je prinesla *Fortnighth Reviaw> iz peresa admirala Hendersona in dr. H. B. Graya kritiko sedanje vzgoje angleških pomorskih častnikov. Ta kritika, — čudno, da jo je nemška javnost prezrla, — je tem važnejša, ker pisatelja temeljito poznata svoj predmet in ker so zadnje izkušnje pokazale, da imata prav. Tam beremo: »Vzgoja naših pomorskih častnikov je brez ugovora eno najbolj življenjskih vprašanj, ki se morajo pečati ž njim tisti, kateri so v prvi vrsti odgovorni za nedotakljivost teh otokov in za varnost naše pomorske trgovine; ne pretiravamo, ko pravimo, da je integriteta britske države odvisna zlasti od kakovosti oseb, ki so v prvi obrambni vrsti. — Med tem pa, ko misli dežela, da plačuje najboljše, najbolj izbrano angleško mladino za obrambo države, je pa mnogo njenih branilcev pomanjkljivih glede na izobrazbo in nesposobnih za pomorske častnike, ali vsaj mnogo pod tisto stopnjo, katero bi bilo želeti. Ali more biti kaka reč bolj vznemiri j i v a ? — Kakšni so pa častniki v armadi, se je pa videlo ob njihovem uporu proti vladi. Odrekli so svojo službo glede na ulsterske nagajivce, kateri so pripravljali revolucijo proti sklepu zbornice o bomeruli. Alkoholizem na Francoskem. »La Re-vue« meseca aprila prinaša pod naslovom »Boj proti alkoholizmu« dva znamenita članka, ki se v njih opisuje (kako strašno je razširjeno pijančevanje med Francozi, in kaj naj bi se storilo proti temu. L. Ro-senthal pravi, da je silna umrljivost med otroci posledica alkoholizma, da jih je med pet milijoni šolskih otrok 300.000 umsko oslabelih iz ravno tistega vzroka, in da na Francoskem 109fo ljudi umrje zavoljo alkohola, — Pa se čudi kdo, da so tako tep^ni. Zahteve turških žensk. V Carigradu že dlje časa deluje »Društvo za obrambo ženskih pravic«. »Kadiplar Dunjasi« (Ženski svet) jim je glasilo. Po »The Contempo-rary Review« posnemamo ženske zahteve, ki so program omenjene družbe in lista: 1. Izprememba obleke zunaj doma, 2. Zboljšanje postav o zakonu, 3. Okrepitev žene doma. 4. Usposobljenje mater, vzgajati otroke po modernih načelih. 5. Uvedba turških žensk v družabno življenje. 6. Okrepitev žensk, da si bodo vzdrževale življenje s svojim lastnim delom, in poiskanje dela zanje. 7. Otvoritev ženskih šol, da se d& turškim deklicam vzgoja, ki jo potrebujejo v svoji domovini, in zboljšanje dosedaj obstoječih šol. Francosko državno gospodarstvo. Francosko bogastvo, ki se toliko govori o njem, velja samo za zasebnike; država je v silno težkih finančnih razmerah. »Correspon-dent« meseca novembra 1913 je prinesel dva članka izpod peresa finančnega ve-ščaka Rene Lavollže in poslanca ter poročevalca o sklepnih računih E. Brousse. Prvi pravi, da so francoske finance si'a resne za ljudstvo glede na nove davke, in za deželo glede na možno vojsko, ko so dobre finance za uspeh tako potrebne kakor dobra armada. V proračunu za leto 1913. je stroškov krog 4000 milijonov frankov, dohodkov pa precej manj. On sodi, da je primanjkljaja nad 350 milijonov frankov. Za leto 1914, bo primanjkljaj še večji, — nekateri ga računajo nad 1000 milijonov frankov. — Drugi opozarja na to, kako se v posamnih oddelkih trosi denar, zlasti v naučnem ministrstvu, in kako javnost pravzaprav o tem nič ne ve, ker računski zaključki tačunskega dvora niso javni. Poslanci proračuna pravzaprav niti ne poznajo. — Avstrija je uredila svoje finance. Nemčija se je čudovito izkazala v tem oziru, na Francoskem pa zapira vsemogoči bogatin svoje žepe državi, ki zdaj poleg drugih krvavo plačuje tudi svoje finančne grehe. Zatrti samostani in prodane cerkve ln cerkveno orodje, vse to je bil grd rop in obenem podla goljufija, ki ne le ni prinesla državi nobene pomoči, marveč vsled zaprtih samostanskih šol samo za šolstvo ogromne izdatke. Angleži in Sredozemsko morje. Že meseca decembra 1912 je v »Forum« napisal R. Usher članek poln strahu »o krizi v Sredozemskem morju«. Tako kakor on, jih sodi zelo veliko število. Njegove misli so te-le Vsled tripolitanske vojske bi se bila lahko Italija ožje zvezala z Angleško in Francosko. Ti dve državi bi bili morali podpirati Laha, ko je uresničil svoj stari sen m zasedel nekdaj tako cvetočo pokra-jino drugega Rima. Bilo mu je treba drage vojske, dasi bi bili Angleška in Francoska z diDlomatičnim pritiskom Turčijo lahko prisilili, da bi bila odnehala. Tega pa nista storili. Angleži so se zbali nevarnega mos-limskega gibanja v Indiji in niso hoteli s tem, da bi bili pritisnili na sultana, kalifa vseh rnoslimov, še bolj razdražiti svojih mohamedanskih podložnikov. Francozu pa laški sosed na afriški obali sploh ni bil všeč, Nemčija je pa lahko obljubila Lahu ne samo Tripolis, nego tudi Tunis in še več. Trozveza se je vsled tega utrdila. Lah je imel srečo. Z lahkoto je zasedal otok za otokom, Kalimnos, Kos, in drugih deset: Patmos, Leros, Hampalia, Nisiros, Tilos, Rod, Sarea, Karpatos, Ka-sos, ki so od nekdaj ključ vzhodnega Sredozemskega morja. Če bi poleg utrjenega tripolskega obrežja dobili še na Kreti vojno opirališče, postane Malta brez pomena, in lahko se zgodi, da bi ob skupnem delovanju avstrijsko-laške mornarice Angleži morali zapustiti Malto. To bi pa angleško moč v Sredozemskem morju silno oslabilo. — Drugega ne kaže, nego da Francozi in Angleži z največjo naglico po-množe svoje vojno brodovje. To, kar smo že večkrat rekli, da je namreč Italija glede na Sredozemsko morje naravno navezana na Avstrijo in Nemčijo, je razvidno tudi iz tega članka. Če je le še kaj politične logike, se bo v kratkem borila laška mornarica z našo vred za svobodo Sredozemskega morja, in s tem za svoje najvažnejše koristi. Rusko izobraženstvo in vera. V angleški »Russian Review« piše Sergij Bul-gakov o tem predmetu: Ruski izobraženec se ne zaveda, ali pa nič ne vž o veliki in dejanski sili vere prav do današnjega dne na zapadu. Spominjam se še, kako me je iznenadilo, ko sem bil kot mladenič na zapadu in sem moraJ zaznati to dejstvo. Življenje in delovanje ruskega izobražen-stva je izven verskih idej. Zunanja zveza s cerkvijo ob krstu otrok, ob poroki, pogrebu se vzdržuje samo, ker jo zahteva javni zakon, izobraženstvo je pa pravzaprav že dlje časa brezversko. Ko sem živel v Londonu, me je presunda splošna navada hoditi v cerkev v nedeljo, kar še danes držim, in vkljub temu, da sem bil kot običajno izobraženec ateist, sem čutil, da moram ob času božje službe iz svojega stanovanja, da si ne obtežim stališča, ko bi ostal doma. Med našim izobraženstyom je pa nenavadno, če hodi kak skscentrik v cerkev, in če tako dela, dela skrivaj, Iz- obraženstvo vzdržuje svojo zvezo s cer* kvenimi prazniki zlasti kar se tiče jedi, ia praznuje praznike, ker jih država ukazuje, Samo o Veliki noči, ko je opolnoči božja služba in se začujejo prvi pozdravi »Hri-stos voskrer«, vidiš tudi izobražence, na samo po cestah, zlasti v Moskvi, nego jih moreš srečati tudi na cerkvenem pragu. Angleži se pač ne zavedajo, kako neumestno se zdi ruskemu izobražencu videti med angleškimi gosti s profesorji, poslanci, pisatelji tudi škofe in duhovnike, in kako čudni se mu vidijo njihovi obiski moskovskih cerkva, samostanov in svetih krajev, ki jih izobraženstvo nikdar ne obišče, ali lc kot starinske muzeje. Izobraženstvu, ki vodi boj za osvobo-jenje, je cerkev istovetna z reakcijo, mračnjaštvom in praznoverjem. Za prepričane zastopnike cerkve je izobraženstvo glavni razširjevalec nevere, ki ž njo zastruplja ljudskega duha. Tako se je ustalila zveza idej, ki je absurdna in brez prave podlage, ki pa ima značilno zgodovinsko samostoj* nost, češ, da je nevera združena z napredkom ln religija s splošno stagnacijo. Za izobraženstvo pomenja politična uloga cerkvene organizacije silo, ki more poraziti moderne ideje, dasi bi se ta uloga morda izpremenila, ko bi ji izobraženstvo, zapustivši cerkev, ne delalo bistveno krivice. Za cerkvi vdane ljudi jc agresivni ateizem izobraženstva nemogoč. In ker imata obe stranki pristašev med ljudstvom, je njegov duh napravljen po religioznih, pa tudi po političnih načelih. T« razdor je odgovoren za moralno paralizo, ki dandanes napreduje v Rusiji. Vera in Srbi. V »English Illustrated Magazine« piše Herbert Vivian, ki je sicer Srbom prijazen, da se je čudil, ko je našel, da je na Srbskem verski duh zelo plitev. Praznike splošno praznujejo, toda Srbu se ?di dovolj, da stoji zunaj cerkve med božjo službo; poste pa drži zelo strogo. Praznoverja je mnogo. Pred odločilnimi dogodili na seoern. Na nemško-ruskem bojišču so poskušali Rusi iz Kowna zopet udreti v gubernij o Suwalki, ki je zasedena od Nemcev. Nemške čete so jih pa zmagovito vrgle nazaj. Trdnjavo Ossowiec Nemci še vedno obstreljujejo. Splošno se pričakuje, da se trdnjava ne bo mogla dolgo ustavljati težkim nemškim topovom. Sicer je pa položaj na tem bojišču nespremenjen. Na avstrijsko-ruskem bojišču je ofenziva zveznih avstrijskih in nemških bojnih sil v polnem teku. Nakar se je doslej le previdno smelo namigavati, je postalo razveseljivo dejstvo: v boju proti Rusiji operirajo armade naše monarhije sedaj ramo ob rami z nemškimi četami, ki so jih Nemci poslali v velikem številu na severovzhodno bojišče. Skupno delovanje zveznih armad se že kaže v umikanju sovražnika na obeh straneh Visle. Iz armadnega povelja vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika se vidi, da je cilj sedaj vpeljanih operacij, vreči Ruse iz Galicije in jih odločilno poraziti. Operacije naših in nemških čet imajo tedaj značaj ofenzive z vsemi LISTEK. Kiko so s ovencl lovil Kose. Narednik našega slovenskega celjskega polka, katerega so v bojih v Galiciji zadele tri kroglje pripoveduje: Bilo je pri G. Kar naenkrat smo začuli na levem krilu povelja za naskok z bodalom. Začul se je klic »hura« in Bošnjaki so kakor vihra planili proti Rusom. Takoj nato pa jc isto povelje dobil tudi naš bataljon, in udrli smo proti sovražniku, ki nas je obstreljeval, a nam ni prizadevni posebnih izgub. Bili smo oddaljeni od sovražne črte le kakih petdeset korakov. Moj voj je imel pred seboj sovražni voj, ki je štel morda kakih 50 mož in vsi ti so, kakor na povelje dvignili roke kvišku, znak,- da se nam udajo. Napredovali smo dalje, a ko smo prekoračili kakih dvniset korakov, so Rusi hipoma pograbili za puške in nas sprejeli s salvo, ki je iz tako bližine napravila res precej škode, ki pa nas niknkor ni zndržala, — Strela bož'a, tako sc na nismo zmrnili! sem zrTul poleg sebe nekega pešca, rodom iz Primorskega, iti zagr-mela je brez povelja tudi z naše strani salva, ki jc kar nometla po sovražnem voju. Nato smo pa udrli nadnje. Večina Rusov in tedaj padla, ostanek je pa udri v divjem begu nazaj. Pred nami so ostali le še štirje: častnik in pa trije pešci. Kot poveljnik voja sem ukazal desetniku, naj ujame častnika, drugim pa, da naj primejo pešce. Desetnik, oddaljen le še kakih osem ali deset korakov ocl ruskega častnika, je, držeč puško z bodalom pripravljeno za naskok, stopil tja k ruskemu častniku, ki je držal roke kvišku. Ko je bil že tik pred njim, le še tako daleč od njega, da ga ni mogel doseči z boda^m, ie častnik naenkrat z desnico, kakor blisk hitro, posegel po revolverju, ki ga je imel ob pasu, in že sem mislil, da je moj desetnik izgubljen. Toda le-ta je bil previden človek in je držal prst, na miškinem trnku. Isti hip, ko je se^el ruski častnik po revolverju, je priHsnil desetnik na trnek in ruski častnik, z?-dat pod brado. sc je mrlcv zgrudil na tla. Ostale tri smo irVli, no da bi bil le kdo od njih zmignil s prstom. Ta dogodek nns je naučil, da ne smemo zaupati sovražniku prav nič, da moramo biti skrajno rtrevi.dni vselej in povsod. Tako smo tudi "o'em vedno delali in zgof'i'o .ce nnm ni nikdar več, da bi nas bili R"si, ki so že držali roko j kvišku, potem šc pozdravljali s sol-1 vami. Moj voj pa posreči tudi vsled povedane ruske zavratnosti ni imel težkih izgub. Bilo je le nekaj ranjencev, ki pa so bili vsi le labko ranjeni, tako, da jim ni bilo treba iskati pomoči za bojno črto. Mmn i!) R egova mozorska jezera. Sedanja vojna je podala doslej en edin slučaj za popolno junaško pesem: zmaga generala Hindenburga ob mazur-skih jezerih. To-le se pripoveduje o njem: General je celo svoje življenje posvetil raziskavanju mazurskih jezer z vojaškega stališča. To je bil njegov študij, to njegova ljubezen in kasnele takorekoč fiksna ideja. Vzhodna Prusija ima nad Konigsber-gom—Insterburgom pokrajino, ki predstavlja na zemljevidu trikot. Ta pokrajina se v vojaških krogih že dolgo označuje kot •»izgubljeni trikot«, ker je splošno prevladalo mnjenje, da se ta del dežele vojaško ne da braniti. Še pred izbruhom vojne je bil zopet izšel članek, v katerem je pisec tožil, da zemljiška posest v navedeni pokrajini nima nobene vrednosti, ker je ljudstvu znano, da bi v slučaju ruskega vpada, nemški generalni štab nc branil tega ozemlja. Mazursko močvirje leži južno od na-• vedenega trikota. Glede tega ozemlja sta že desetletja obstojali dve vojaški mnenji. Ena, t. j. general Hindenburgova, se je kratko glasila tako: »Rusi se morajo potisniti v mazurska jezera.« Drugo mnenje je pa bilo to, da sc niti v bližino mazurskih jezer priti ne sme. Hindenburg jc ostal ▼ manjšini in je moral prenašati bridke napade. Toda ni popustil. Končno so ga pustili govoriti kot starega trdovratneža, ki se trdoglavo drži velike zmote svojega življenja. Hindenburg jc bil zborni poveljnik nekje v provinci, ko se je nekega dne njegova ideja pojavila v nemškem državnem zboru. Reklo se je, da nc gre, da bi tako veliko ozemlje ležalo brez koristiti: mazurska jezera se morajo odpeljati in ozemlje osušiti. Stari general ni imel sedaj nobenega miru več. Hoteli so se lotiti njegovih jezer, njegovih močvirij, ki jih je osebno natančno poznal. Z obsežno torbo, polno načrtov, zemljevidov in preračunov, je takoj odpotoval v Berolin. Šel je od hiše do hiše. V uredništvih jc predložil vse svoje zapiske, razlagal, protestiral, agitiral. Obiskal jc poslancc, voditelje strank, komisije; povsodi je razpoložil svoje zemljevide in ves razburjen izjavil, da se mazurskih jezer ne smejo dotakniti. Ko ^se ni nič pomagalo, jc šel k cesarju. In ni šel preje od njega, dokler mu ni obljubil, cla bodo jezera pustili na miru. Cesur je to smehlajc obljubil. Toda Hindenburg jc še} razpoložljivimi silami. Pričakovati smemo, da bo ta ofenziva ugodno upli-vala na prebivalstvo nekaterih sosednih držav, ki se je nekaj časa sem, gotovo pod uplivom neresničnih poročil o ruskih zmagah, balo. da bo nrišio prepozno k razdelitvi ruskega vojnega plena. Pa tudi našemu avstrijskemu prebivalstvu bo ta ofenziva prinesla novega poguma in popolno zaupanje v končno zmago našega orožja. Ruski vpad čez Karpate se je izjalovil. O tem se je ogrski grof Andrassy izrazil sledeče: »Vpadu Rusov ne pripisujem nobene važnosti. Odločitev v tem boju bo padla v Galiciji. Ruski vpadi imajo mogoče namen preprečiti morebitni napad iz Ogrske na rusko levo krilo. Da bi Rusi prodirali s svojo glavno armado na Ogrsko, ne verujem, ker bi se izpostovili nevarnosti, da jih ofenziva naše gaJiške armrTe odreže od njihovega krila. Naše čete v Galiciji so sveže, nepremagane in polne gotovega zaupanja v zmago. Vzrok dosedanjega našega umikanja je bila edino-le številna ruska premoč. Položaj bo sedaj vedno ugodnejši.« XXX Berolin, 2. oktobra (Kor. ur.) Uradno. Veliki glavni stan poroča 1. oktobra zvečer: Položaj na vzhodnem fcoHšču je nespremenjen XXX POLOŽAJ V LVOVU. Krakov, 1. oktobra. »Nowa Reforma« posnema iz varaždinskega lista »Kuryer Poranny« od 22. septembra naslednji opis sedanjih lvovskih razmer: V Lvovu je sedaj tiho. Nemške trgovine so zaprte, poljske in židovske pa odprte. Povsodi v Lvovu gospoduje poljski jezik. Ruski redarji in orožniki patrolirajo po cestah, stražno službo pa opravlja meščanska garda, Prebivalstvo se je pozvalo, da ne postaja po ulicah v gručah. Restavranti in hoteli so odprti. Prodajanje žganih pijač in piva je prepovedano. V mestu se zelo občuti pomanjkanje gotovih živil: sladkorja, soli, kruha. Funt surovega masla stane 2 rublja (5 K). Vsled ukaza poveljnika ruske južnozapadne armade izhaja v Lvovu ruski list pod naslovom »Vojennoje Slovo.« — »Russkoie Slovo« poroča: Železnica v Lvov je popravljena in prenarejena v ši-rokotirno. Promet se neovirano vrši. Za Brodyjem pride postaja Krasne, kjer se je vršil prvi trdovratni boj. Vse osobje tvorijo železničarji iz Rusije. Postajna imena se glase rusko. Ob železniški progi do Lvova je videti potrgane bodeče žice. — Dalje poroča »Nowa Reforma«: Ruska armada, ki je zasedla Lvov, ni odpravila mestne uprave. Mestni poveljnik Sere-m e t j e v je imenoval bivšega podžupana dr. Rutowskega za mestnega predsednika, d r. S t a h 1 a pa za podpredsednika. Vsi mestni uradniki so ostali v službi ter ee jim je takoj zboljšala p 1 a -č a. Občinski odbor je dobil poziv, da naprej vrši svojo nalogo. Te odredbe je potrdil gališki generalni guverner grof Jurij Bobrinski (bratranec znanega Vse-slovana), ki stanuje in uraduje v namest-ništvenem poslopju. Za guvernerja je imenovan neki »knez Czartoryski.« Za mir v mestu jamči 16 talcev (Poljaki, Rusini, Ukrajinci in Judje), med njimi poslanec dr. S t e s 1 ow i c z. Ker pomanjkuje drobnega denarja, je magistrat izdal' bone po 1 K. Rubel ima prisilni kurz: 3 K 30 vin. (namesto 2 K 50 vin.), s čemer naj se nadomesti mestu naloženi vojni davek, Vsi poljski časopisi (izvzemši uradno »Gazeto Lwowsko«) izhajajo naprej samo ukrajinsko »Dilo« je bilo prepovedano. Na cestah se sme govoriti samo poljsko in rusko — čez vse srečen domov, saj so bila rešena ! njegova jezera. Vsako leto ob manevrih je bil Hinden-burg delegiran k jezerom. Ondi je — kakor je sploh običajno — en del armade nosil na čepicah bele trakove, drugi del pa rdeče. Rdeči so bili Rusi. Belim je poveljeval Hindenburg; to so bili Nemci, ki so imeli braniti Vzhodno Prusijo. Ko so vojaki pri vajah zvedeli, da se imajo boriti proti Hindenburgu, se je ob priliki, ko so vojaki dobili rdeča znamenja, od leta do lela bolj uveljeval klic: »Letos se gremo kopat!« Kajti čete so vedele, da je tu vse zastonj: naj pridejo od desne ali od leve, naj napadejo od spredaj ali zasledujejo od zadaj, naj jih bo veliko ali malo, konec je bil vedno isti: Hindenburg jih je porinil v mazurska jezera. To se je ponavljalo vsako leto. Stari general je vedno z največjo energijo izvedel svoj načrt, in ko so zadnji dan vaje odtrobili, je rdeča armada redno stala do vratu v vodi. Častniki so prišli k Hindenburgovim vajam le še v nepremoč-Ijivih,. uniformah. Potem je šel stari general v pokoj. Kar jc zdaj počel, je naravnost ginljivo. Stari gOFnod ie redno vsake počitnice pre- I ukrajinskemu jeziku Rusi očividno niso naklonjeni. — Trgovska zbornica je stopila v zvezo s kijevskimi trgovci. — Dunajske »Nowiny Wiedenski« poročajo: V krogih petrolejne industrije se zatrjuje, da so pe-trolejski vrelci in tovarna v Drohobyczu v Vzhodni Galiciji nedotaknjeni. V teh podjetjih je veliko angleškega in francoskega kapitala in je temu pripisati, da ni bilo nič poškovanega. — »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« poroča z Dunaja, da se Rusi v Lvovu zelo mirno in redno zadrže. Vse plačajo z zlatom in sploh izdajo mnogo denarja. Ker je na cestni železnici radi mobilizacije manjkalo obratnega osobja, je ruski poveljnik odredil, da sodelujejo pri cestni železnici ruski vojaki. — Iz Krakova se poroča, da se glasom ruskih listov poslanec B r e i t e r nahaja v Lvovu in stoji na čelu meščanske straže. XXX POLOŽAJ V VARŠAVI. Krakov, 1. oktobra. »Glos Narodu« priobčuje več poročil o položaju'v Varšavi, ki jih je dobil od nekega Poljaka, ki je po desetdnevni vožnji dospel iz Varšave v Krakov. Eno poročilo omenja, da varšavski listi nemoteno izhajajo dalje; o vojnih dogodkih prinašajo seveda samo uradna poročila, ki jih dobivajo iz peterburške brzojavne agen-ture. Vsled ukaza ruskega naučnega ministra se je na vseh državnih šolah začel pouk ob normalnem času. Tudi poljske zasebne šole so se otvorile, v kolikor ni manjkalo učnega osobja. Nekaj zasebnih poljskih pimnazij je pa moralo otvoritev odložiti na kasnejši čas, ker manjka učiteljev. Največ ruskega patriotizma kažejo Judje, ki kar tekmujejo v patriotičnem navdušenju. Kljub temu je prišlo že večkrat do spopadov z Judi, ki so jih že več ubili. — Mnogoštevilno moštvo se v mestu mirno obnaša, ker je vrhovno poveljstvo določilo silno stropre kazni proti vsaki nepokorščini. Od konca avgusta prihajajo v Varšavo neprestano vlaki z ranjenci, ki jim prebivalstvo poseča največjo skrbnost in ljubezen. XXX ŽIVLJENJE V ČENSTOCHOWU NORMALNO. Krakov, 1. oktobra. »Czas« priobčuje naslednje poročilo iz Čenstochowa: V mestu vlada ponoln mir. Nemško vojaštvo ne šotori več na ulicah; častniki stanujejo v gostilnah. Listi redno izhajajo. Tudi promet v trgovini se normalno razvija. Med prebivalstvom kroži nemški in ruski denar. Deželna banka je dobi'a dovoHenje izdati zadolžne liste po 3, 5 in 25 rubljev. XXX POLJSKE LEGIJE IN VODSTVO RUSKE ARMADE. Dunaj, 2. oktobra. »Politische Kor-respond.« piše: Avstrijska vlada je poslala na nevtralne države sledečo noto: Poveljnik ruske armade je priobčil v poljskih listih izjavo, da se udeležujejo bojev proti Rusom v Galiciji člani poljskih sokolskih društev in da vpo-rabljajo eksplozivne kroglje z odrezanim koncem. Članov Sokoia in drugih takih društev da ne smatra za vojskujoče se čete in da bo proti njim postopal z vso strogosto vojnih postav. Avstrijska vlada pribije temu nasproti sledeče: Ruski poveljnik misli gotovo na poljske legije, ki so deloma sestavljene iz članov Sokola in drugih takih društev. Ta okolščina pa ne more tukaj nikakor v poštev priti, kar se tiče kvalifikacije po vojnem pravu. Te legije so sestavljene, da popolnoma od- i bil ob mazurskih jezerih. In sicer tako-le: V K5nigsbergu si je izposodil top in z njim je šel na močvirja. Od jutra do večera so vlačili top iz ene luže v drugo; on je pa meril, kako globoko se vdira top v moč-varo, računil in zaznamoval, koliko konj treba na gotovih mestih pred top in katera ao ona močvirja, iz katerih tudi 20 konj ne izvleče topa. Zapisaval je, računal, risal, Natančno je vedel, čez katero iužo more artiljerija in v kateri mora sovražnik obtičati. V jeseni je potem top hvaležno vrnil ter se odpeljal domov. Ostalo je več ali manj znano. Ko se je vojna začela, je odšel Hindenburg na francosko bojišče. Tedaj je prišlo poročilo, da so se ruske predčete pokazale v ozemlju močvirij. Cesar je dal iz mirovnega stanja v službo poklicanemu Hindenburgu povelje, naj gre in pokaže, kaj zna. Hindenbur-gova vožnja v Vzhodno Prusko, ki jo je napravil v vlaku z enim samim salonskim vozom, je znana. Ko je dospel na Vzhodno Prusko, je sel v zanj določeno sobo in od tu pripravil Rusom njihov strašni poraz. Na konja ni mogel radi hude žolčne bolezni. Parkrat so ga v avtomobilu peljali na fronto. govarjajo pogojem k! jih stavi prvi člen reglementa, ki govori o postavah in navadah vojske. Vrh tega so samo oddelek avstrijske armade, s katero so zvezane po organičnih vezeh. Njih člani so prisegli na zastavo, čete vodijo avstrj-ski častniki in njim na čelu stoji avstrijski general, ki je podložen višjemu poveljstvu. Avstrijska vlada nadalje izjavlja, da se noben oddelek naše armade ne poslužuje omenjenih projektilov. V očgled teh okoliščin bi bilo vsako dejanje Rusije, ki bi kazalo na to, da ne smatra poljskih legij za vojskujočo se stranko nezaslišana kršitev haaških določb, proti čemur že danes avstrijska vlada odločno protestira. XXX KOZAKI GOSPODARIJO. Krakov, 2. oktobra. »Nowa Reforma« piše: V okolici Lublina so kozaki vsem poljskim posestnikom, ki so avstrijske čete pogostili, zažgali domove in gospodarstva. Veliko jih je ušlo v Varšavo. XXX TISOČI RANJENCEV BREZ PO- STREŽBE. Krakov, 2. oktobra. »Nova Reforma« poroča po »Nowoje Wremja« iz Lublina, da leže v Lublinu cele množice ranjencev. Leže v velikih skednjih na slami po tisoč skupaj in nimajo nobene postrežbe. * X X X RUSKI IN AVSTRIJSKI RANJENCI — VOJNI UJETNIKI. Dunaj, 2. oktobra. Rdeči križ poroča: Ruski ranjenci, ki leže v Radecki-jevi vojašnici, bolnišnici Rdečega križa, so poslali na ruski rdeči križ poročilo, da se jim dobro godi in da so zelo hvaležni za dobro postrežbo. V sporočilu izrekajo hvalo avstrijskemu rdečemu križu in prosijo ruski rdeči križ, naj postopa z avstrijskimi ranjenci, ki leže v njihovih bolnišnicah, ravno tako, kakor postopa z ruskimi brati. Nadalje prosijo ruski narod, naj se zavzame za avstrijske ranjence fn jih podpira z besedo in dejanjem. Na avstrifski Rdeči križ jc dalje došlo več pisem avstrijskih vojakov, ki so v Rusiji ujeti. Iz teh pisem se da posneti, da Rusi z našimi ujetniki jako človekoljubno postopajo. Avstrijski ranjenci in bolniki so večinoma v vojaških bolnišnicah v Kijevu. Ozdravljenci r^t-očajo, da so na potu v Omsk. OmsJ-je veliko, moderno mesto v Sibiriji. Marsikakšna dopisnica ima označbo: Na potu v Azijo. Avstrijski Rdeči križ je pa odposlal veliko pisem tudi srbskih in ruskih vjetnikov, ki so v našem ujetništvu. Splošno pravijo, da se jim dobro godi in se hvalijo z dobro postrežbo. Avstrijska vojna uprava je upoštevala želje ruskih vojnih ujetnikov in jim hrano spremenila, ruski ranjenci namreč ne marajo za meso, kavo in mleko, te reči jim ne diše, ker so jim tuje, ampak žele čaj in črn kruh. Sedaj dobivajo dvojno porcijo čaja in črnega kruha. XXX JUNAŠKA SMRT PROFESORJA. Opava, 2. oktobra. Praporščak 15. domobranskega polka, profesor dr. Ed-mund Hanisch je na bojišču padel . POLJSKA GIMNAZIJA V PRAGI. Praga, 2. oktobra. Za poljske begunce se otvori v Pragi gimnazija. Po-učavali bodo poljski profesorji iz Galicije. SIN POSLANCA DR. PL. SUCHTA VOJNI PROSTOVOLJEC. Dunaj, 2. oktobra. Sin poslanca dr. pl. Suchta Štefan je prostovoljna vstopil v armado. XXX PoMnosii o bitki nri UzsoSKem prelazu. »Pesti Hirlap« prinaša izjavo nekega poročnika, ki je sodeloval v bitki v Karpatih. On pravi, da je napačno misliti, da je prelaz Uzsok že od narave same zavarovan. Prelaz Uzsok je precej širok in je zelo pripraven za napad, ali nepripraven za brambo. Pri Uzsoku varuje našo mejo ena redna četa, kateri poveljuje podpolkovnik Drechsler. Ko so se naše čete umaknile med Dobrovico in Turko skozi Uzsok do Homunara, se nas je obvestilo, da bodo poizkušali Rusi prekoračiti prelaz. Te informacije so potrdili tudi begunci iz Galicije, ki so nas tudi o tem obvestili, da ruska konjenica redno poizkuša vznemirjati naše čete na Karpatih. Da je bila vojna uprava informirana o ruskih načrtih, se vidi iz tega, da je že pred napadom zapovedala, da nam pride topništvo na pomoč, ki je za časa bitke tudi prišlo. Prve predstraže kozakov so se pojavile okoli Sianke že v četrtek zjutraj. Naše čete so zavzele pozicije čisto na meji v zavarovanih okopih. Med tem so čete dobile povelje, ako bi Rusi prihajali v mnogo večjem številu, da svoje pozicije pri Uzsoku drže samo tako dolgo, dokler ne zase-demo naše boljše pozicije med Szontosem in Fonyvesem. V četrtek dopoldne okoli 10. ure so prišli Rusi. Bilo je okoli 400 kozakov. Kozaki so skočili raz konj in začeli streljati, nakar jim je naša pehota odgovorila. Približno uro in pol pozneje so se prikazale prve čete ruskih pešcev. Ob istem času sta pričeli streljati tudi dve ruski strojni puški. Čez pol ure je prišlo tudi rusko topništvo in pričelo streljati na naše čete, kakor tudi na vas Uzsok, ki je ležala za našim hrbtom. Prva granata, ki je letela visoko črez naše glave, se je razletela na zidu gostilne v Uzsoku. Rusi 00 imeli po mojem računu vsega skupaj osem topov. Komaj se je razvil ogenj ruskih tokov, ko so nam prišle na pomoč nove čete po železnici iz Šolyva-Haršfalve. Med tem je rusko topništvo obrnilo vso svojo pozornost na stražnico Uzsoka« ki sem jo imel zasedeno s svojo četo. Ker smo naše topove kljub ruskemu streljanju zapustili brez vsakih izgub, moral sem zapustiti s stražo, ki je varovala progo, stražnico, ki so jo ruske granate le slabo poškodovale. Tudi viadukt ▼ klancu je ostal skoro popolnoma nepoškodovan. Naše čete 00, ojačene s topništvom, držale svoje pozicije do 6. ure zvečer. Nato so se umaknile do Szontosa. Pri Uzsoku razširjeni prelaz je olajšal sovražniku napredovanje, medtem ko je naše topnšitvo pri Szontosu obvladalo ves prelaz. Rusi so dovanje, medtem ko je naše topništvo pri siljeni, da se zopet umaknejo do Uzsoka. Kaj se je dalje zgodilo, pravi častnik, ne vem, ker sem dobil povelje, da se s stražo, ki varuje progo, umaknem do Ungvara. Naše izgube so bile celo majhne. Ha nemškem desnem krilu na Francoskem tekom 23 dni sedem velikih bitk. — Francozi so prisilleni, da se umaknejo na črto Pariz-Toul.- Hudi boji na obeh krilih francoske bojne Položaj na francoskcm bojišču opisuje vojaški sotrudnik lista »Berliner Ta.ge-blatt« tako-le: Francozi so napravili veli-kansk ovinek, da bi prišli za hrbet nemškemu desnemu krilu. Ta poizkus se je izjalovil. Tudi če bi nove francoske in angleške sile še dalje prodirale v severozahodno smer. bodo vedno naletele na nemške čete, katere je nemško vojno vodstvo iz previdnosti pustilo zadaj. Vedno bolj se pa kaže vpliv dopošiljanja novih angleških čet. Zakaj ne bi tega priznali? Končna zmaga mora biti naša. Če jo bomo težko izvojevali, bo tem bolj dragocena. Središče bojne črte molči. Zdi se, kakor da bi prisluškovalo bojem na obeh krilih, kajti tudi pri Verdunu se bliža odločitev. Mi smo si napravil} pot skozi zapiralne utrdbe, našli smo pa na visoki planoti zahodno od reke Maas pripravljene močne sovražne postojanke, Fran- cozi so mojstri v tem oziru. Dne 23. septembra je prišlo poročilo, da nemški napad napreduje. Da bi se ta napad ustavil, se dosedaj ni poročalo. Pravočasno so tudi sedaj francoske posadke ogroženih zapiralnih utrdb zapustile svoja mesta. Utrdbe molče, Mi si ob njih nismo razbili glav, kakor so Francozi napovedovali, in tudi nismo bili zadržani. Vendar pa zasluži vztrajnost francoske obrambe polno priznanje in mora poučiti tiste, ki so pričakovali lahkega dela. Francoske in angleške armade imajo nepopisne izgube in so zelo utrujene. Bojujoče armade drže druga drugo v šahu. Končno zmago bo dosegla tista stranka, ki bo lahko popolnoma sveže čete postavila na bojišče, Dopisnik italijanskega lista »Corriere della Sera« poroča z bojnega polja sledeče zanimivosti: »V Villeroy, malem podežel-nem kraju, leže še sedaj v hišah mrtva trupla padlih vojakov. Cele čete vojakov kopljejo po poljih velikanske skupne grobove. Cesta je posejana s telečnjaki, skle-dicami, puškami, razbitimi vozmi itd. Posebno je bilo videti po tleh veliko uniform afriških vojakov. Tla so namočena s krvjo. Na tozadevno vprašanje je odgovoril neki francoski podčastnik: »Moj Bog! To je bilo krvavo klanje Turkosov in Marokancev; pravkar so došli in se takoj vrgli na nas. Mi smo jim poslali nasproti 40 do 50 oklopnih avtomobilov, na katerih so bile postavljene strojne puške, ki so kar kosile. Ko so opravile svoje delo, so avtomobili zopet oddrvili nazaj, predno je prišla na mesto francoska artiljerija.« Na belgijskem bojišču nemške čete napredujejo. Dva forta pred Antwerpnom sta že razrušena in Nemci v čimdalje ožjem krogu ogrožajo mesto. Zanimivo je, da so Nemci postavili pred Antwerpen tudi dve bateriji francoskih in eno baterijo belgijskih topov, katere so svoječasno vzeli sovražniku. Za te topove uporabljajo Nemci strelni materijal, katerega so v velikanski množini zaplenili v trdnjavi Mau-beuge. V Antvverpnu je prebivalstvo mirno in pričakuje na podlagi razširjenih neresničnih poročil, da bo kmalu rešeno obleganja. Plinarna je nepoškodovana, živil zadosti. Z ujetimi in ranjenimi Nemci se dobro postopa. XXX Berolin, 2. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z dne 1. oktobra: Dne 30. septembra so Nemci vzeli Francozom višini Royd in Fresnoy severozahodno od Noyona. Jugovzhodno od St. Mihiela je bil i. oktobra odbit napad iz Toula. Francozi so imeli pri tem težke izgube. Napad na Antwerpen uspešno napreduje. X X X SEDEM KRVAVIH BITK TEKOM 23 DNI NJI NEMŠKEM DESNEM KRILU. Berolin, 1. oktobra. Nemški listi poročajo, da je bilo na desnem nemškem krilu na Francoskem tekom zadnjih 23 dni sedem velikih bitk, ki so bile vse zelo krvave in v katerih so se čete borile z največjo vstrajnostjo in trdovrat-nostja , ■ ,v"3Ž-'.;V X X X CELA BRIGADA ZUAVOV POBITA. Berolin, 2. oktobra. Nek ranjeni podčastnik iZuavov pripoveduje, da je bila 20. septembra cela brigada Zuavov r— 8000 po Številu — ki je zašla med ogenj strojnih pušk popolnoma uničena. Ostalo je le še 1000 ranjenih Zuavov, vsi drugi so bili pobiti. X X predstoječe umikanje francozov. Bordeanz (čez Berolin), 1. oktobra. Splošno se boje, da bo francoska armada že prihodnje dni prisiljena, da se umakne na črto Pariz—Toul. X X X nova francoska armada. Zflrich, 1. oktobra. Pri Amiensu je postavljena nova francoska armada, kateri poveljuje dosedanji poveljnik Pariza, general GallienL X X X 32300 PRAZNIH STANOVANJ V PARIZU. Pariz (čez Rim), 1. oktobra. Divji beg, ki je nastal v Parizu, ko je ljudstvo izvedelo o velikih nemških zmagah, dokazuje tudi poročilo pariškega stanovanjskega posredovalnega urada, da je v Parizu 32.000 praznih stanovanj. X "XI X KAKO JE V FRAN CUL »Gazetta del Popolo« opisuje razdre v Franciji takole: Vsi hoteli, Sole in javna poslopja ob Rivieri so spremenjeni v bolnišnice. V bolnišnicah so francoski in nemški ranjenci strogo ločeni. Gospodarsko življenje povsod počiva! trgovina in promet je prekinjen. Pred mestnimi hišami stoje cele vrste ubogih žena, ki beračijo za nakaznice, da dobe hrano. Bojazen pred vohuni je seveda velika. Pri Oisi je ustrelil neki angleški častnik nekecra mladega moža. češ da je preoblečeni nemšk vohun. XXX Belgijsko poročilo o izpadu iz ANTWERPNA. . Rotterdam, 2. oktobra. Antwerpcn-«ka armada je podvzela velik izpad zato, da prepreči poizkus Nemcev, ki so nameravali pri Tarmandu s silo reko £>eldo prekoračiti. Nemcem so je posrečilo, da so antvverpensko armado, ki je »Ha s 70.000 vojaki v boj zapletena, tri-Krat vrgli nazai. Na obeh straneh so nastopili močni odelki artiljerije in veliko strojnih pušk. Belgijci so sc ustalili na Oedeghenu, ki so ga s krogljami zažgali. Belgijci sami izjavljajo, da se boj ni odločil, kar pomenja, da so bili s krvavimi glavami nazaj vrženi. Zdi se tudi, da jim je ogenj nemških granat velike izgube zadal. ČASTNO DARILO ZA BELGIJSKEGA KRALJA. Ruski list »Novvoje Wremja« je pričel z zbirko denarnih prispevkov, ki naj bi se izročili belgijskemu kralju kot častno darilo. XXX KAKO SOVRAŽNIKI SPOZNAVAJO NEMŠKE ČASTNIKE. Zborni poveljnik general pl. Lovven-feld objavlja v zbornem glasilu to-le: Vjeti francoski častniki poročajo, da spoznajo nemške častnike in častniške namestnike na svitlih gamašah in jih tako lahko po-strele. General priporoča, naj se svitle usnjene dokolenice pokrijejo z motno-sivo preobleko. Angleži so nemške častnike spoznali po tem, da so se pogosto posluževali kukal in jih potem istotako predvsem vzeli na muho. XXX SLAVEN SKLADATELJ KOT FRANK-TIRER. Motil bi se, kdor bi ne menil, da izvajajo na Francoskem fanktirersko rokodelstvo samo propadli življi; nasprotno, bes, ki je zgrabil Francoze proti nemštvu, je tolik, da je zmedel glave celo možem, ki stoje na vrhuncu življenja in izobrazbe. To nam jasno dokazuje slučaj Albericha Ma- gnardas, skadatelja »Berenice« in »Beati- tudes« in mnogih drugih glasbenih umotvorov. Stal je pri oknu v svoji vili v Baronu pri Coulommiersu in videl, kako se bližajo nemški huzarji. Kri mu je divje zaplula in v edini blodni misli, izkazati domovini uslugo, je vzel puško in sproti' , strela. En huzar je ranjen zdrknil s konja; ostali so se hipno ustavili, udrli v vilo in privlekli iz nje zvezanega skladatelja. Peljali so ga na vrt, privezali k drevesu in trenotek nato so počile karabinke. — Ma-garet je bil mrlič. Zadnje trenotke mu je še pogoršal pogled na razdejano in zažgano vilo — tisto umetniško svetišče, katero je še njegov oče, dolgoletni izdajatelj »Fi-gara«, okrasil in obogatil z mnogimi redkimi umetninami, ki so sedaj za večno uni- čene. XXX ODLIKOVAN NEMŠKI VOJVODA. Altenburg, 2. oktobra (Kor. urad). Cesar Viljem je podelil vojvodi altcn-burškemu, ki je v boju, železni križ I. razreda in mu obenem poslal lastnoročno pismo. XXX FRANCOZI IZPUSTILI NEMŠKEGA GLEDALIŠKEGA IGRALCA. Berolin, 1. oktobra. Glediški igralec Clevving, katerega so Francozi ujeli, ko se je v spremstvu dveh častnikov približal pod varstvom bele zastave nekemu mestu, da je pozove k predaji, je bil po tritedenskem ujetništvu zopet izpuščen z obema častnikoma vred. Vsi trije so došli v Mannheim, odkoder se zopet podajo v bojno črto. Med Verdunom m Toulom. Naša ofenziva u Srbiji. USPEHI NAŠIH ČET V SRBIJI. Ogrski korespondenčni urad poroča: Naše čete so zavzele utrjene srbske pozicije južno od Krupnja in Loznice, zaplenile so topove in vjele mnogo Srbov. Graški listi poročajo: V nekem boju, skih topov osvojili; topov neke baterije, ki se je nahajala v težavnem ozemlju, niso mogli na varno spraviti, zato so jih pa pokvarili, da niso več za boj sposobni. Okoli 5000 vjetih srbskih vojakov so zopet v notranjost dežele odpeljali. ZADNJA SRBSKA OBRAMBNA ČRTA. Preko Sofije se poroča iz Niša: Pirot je sicer vojaški tabor, a prenapolnjen s tisočerimi ranjenci. Primanjkuje zdravil in zdravnikov. Novo vpoklicani, a še neiz-urjeni vojaki, približno 6000 mož, so odposlani na bojišče. Srbi zdaj z vso silo utrjujejo črto Novibazar—Kragujevac— Zvoniac—Osovac, kjer so tudi težke topove razvrstili. Ta črta sc označuje za drugo in zadnjo obrambno črto. GENERAL BOJOVIČ PADEL. Bukarešt. Uradno se poroča iz Niša, da je poveljnik generalnega štaba prve srbske armade general Bojovič v bitki pri Krupnju padel. BOJI LOZNICA-KRUPANJ. Dunaj. »Sudslavische Korrespondenz« prinaša sledeče: Od srbske strani se je zadnje dni razširila v inozemstvu trditev, da so Srbi premagali pri Krupnju naše čete. Da se ovrže ta trditev, treba na-kratko opozoriti na dejstva in sedanji položaj. Naše čete so kljub močni protibrambi od začetka ofenzive prekoračile Drino in stoja še danes na srbskih tleh. Posebno južno od Loznice-Krupnja so zelo utrjene srbske pozicije vzele naše čete kot prvi cilj operacije v večdnevnem vročem boju. Pri tej priložnosti je bilo zaplenjenih 14 topov, ki se že nahajajo v deželnem glavnem mestu, medtem ko so ujetniki poslani v razna manjša mesta. Naše čete imajo še danes v rokah osvojene pozicije. Šest srbskih divizij, in sicer obe drinski diviziji, moravska divizija (drugi poziv), ena divizija ustavljena iz nadštevilnih polkov, donavska divizija (prvi poziv) ter deli donavske divizije drugega poziva z mnogoštevilnimi četami in s četami tretjega poziva, ki so bile oo pripovedovanju uietni- kov in uskokov konskribirane, poizkušajo z neprestanimi napadi podnevi in ponoči zopet zasesti pozicije, ki so jih vzele naše čete. Grozne so izgube srbskih čet, ki so jih gonili častniki s samokresom v roki naprej. Zadnje dni so se Srbi poslužili novih sredstev, da oslabe odporno moč naših polkov, ki sestoje deloma iz Jugoslovanov. Pred napadom dajo Srbi intonirati hrvatsko himno. Dobro namerjene salve so jim bile odgovor od naše strani. NAŠ PARLAMENTER V BELGRADU. Po »Az Estu« poročajo graški listi: Ker se je v zadnjih bojih zopet večkrat zgodilo, da so Srbi streljali na zastavo »Rdečega križa«, jc odposlal poveljnik naših čet v Sremu in v Banatu parla-menterja v Belgrad s svarilom, da če se to še enkrat zgodi, se bo Belgrad neusmiljeno obstreljeval. Pismo se je takole odposlalo: 23. septembra popoldne ob dveh sta se na vojni otok pri Zemunu pripeljali dve mali ladji: patruljna ladja »Bm«, parna ladja »Halocsa« z navadno posadko. Na patruljno ladjo se je podal stotnik generalnega štaba Rudolf Kunstl. Ladja je razvila belo zastavo. Obe ladjici sta odpluli proti bel-grajskemu bregu. Komaj sta se od otoka obrnili, sta dva strela iz pušk počila. Stotnik je držal v roki belo pismo in je stal vojaško trdno na svojem mestta. Ko sta se ladjici do 300 korakov pred bel-grajski breg pripeljali, sta obstali; trobentač je zatrobil cesarski marš. Mala četa je s patruljeve ladje prestopila na parno barko, na kateri je plapolala tudi bela zastava. »Halocsa« je zapeljala v pristanišče. Srbski vojaki so radovedno ogledavali malo barko; došel je tudi oddelek srbskih vojakov, ki jim je poveljeval srbski podpolkovnik Revič. Stotnik Kunstl jc ukazal salutirati, istočasno je to tudi ukazal srbski častnik. Stotnik Kunstl se je podal nato na lad-jin most in se je predstavil, kar je tudi podpolkovnik Revič storil. Oba častnika sta se eden drugemu poklonila. Po predstavi je rekel stotnik Kiinstl nemško: Mojc najvišje poveljstvo mi jc poverilo, da najvišjemu poveljstvu gospoda podpolkovnika izročim to-le pismo; prosim Vas, da pismo nemudoma svojemu najvišjemu poveljstvu izročiti blagovolite. = Podpolkovnik Revič ie odgovoril, in sicer tudi nemško: V imenu svojega najvišjega poveljstva prevzamem pismo in je bom nemudoma odposlal na določeno mesto. — Podpolkovnik Revič salutira, stotnik Kunsft so zahvali, oba se poklonita in odhajata; Revič, gre na breg, Kunstl na ladjo. Ko stopi stotnik na barko, trobi trobentač zopet cesarski marš. Ko se je parlamenter vozil nazaj v Zemun, ni bil noben strel več nanj in na njegovo spremstvo oddan. NAŠI RANJENCI V SRBIJI. Enoletni prostovoljec, Anton Vell-ner, konceptni praktikamt pri praški policiji je bil dne 17. avgusta ranjen in dne 19. avgusta na obvezovališču od Srbov ujet. Prepeljali so ga v Valjevo in odtam v vojaško bolnišnico v Skop-Iju. Piše, da Srbi z našimi ranjenci človekoljubno postopajo in hvali postrežbo in njihovo postopanje. Drugi vojni ujetnik je dr. Wanka iz bolnišnice v Saacu. Tudi tega so ujeli Srbi na obvezovališču in ga prepeljali v Skoplje, kjer pomaga v bolnišnici. Uspešen avstrijski izpod iz PrzemysiiL Dunaj, 1, oktobra. »Miinchener Neue-ste Nachrichten« poročajo: Avstrijska armada je napravila dne 26. septembra iz trdnjave Przemysl uspešen izpad. S tem so vse ruske laži nasprotnega značaja pobite. Proslavljeni tržaški avlatik Widmer vele-izdajalec. Tržaška »Edinost« piše: S kolikim vikom in krikom je prosljavljal še pred kratkim Trst tržaškega avijatika Widmer-ja! Niso mu mogli napeti nikdar dovolj slave, in tedaj, ko je poletel iz Trsta v Benetke, in pozneje, ko je šel s svojim aero-planom v Rim, tedaj so skoraj divjali samega navdušenja za tega Tržačana Italijana. Imeli smo priliko povdarjati, da jc ta prosljavljani tržaški »Italijan« Giovannt Widmer rodom — Slovenec. Njegov oče jc rodom iz Senožeč na Kranjskem, po rodtr trd Slovenec, ki je prišel v Trst in tu iz-početka se čutil toliko slovenski, da je oddal svojega sina Janezka v slovensko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Pozneje se je oče poitalijanil, vzel sina iz slovenske šole in ga dal v italijanske šole. Ko je bila proglašena mobilizacija v Avstriji, je Widmer tudi moral v službo avstrijske domovine. Toda tu se je pokazalo, kako resnična je beseda, ki smo jo poudarjali že toliko in tolikrat, namreč: Ni ga hujšega podleža, nego je izdajalec svojega rodu in jezika, kajti tak človek, ki se drzne teptati v blato najsvetejše, kar more človek imeti na svetu: jezik, ki ga je učila njegova mati, — tak človek je zmožen vsakega, tudi najgršega drugega zločina, tudi izdajstva svoje domovine, svojega cesarja, tak človek je zmožen najostudnejše veleizdaje. — In res: te naše besede so se uresničile tudi na Widmerju. Widraer je pobegnil iz avstrijske vojaške službe ▼ Italijo ter tako zagrešil najgrši zločin, ki ga more zagrešiti avstrijski državljan, ko se nahaja njegova domovina v nevarnosti in ko kliče vsakogar njegova najsvetejša dolžnost na nje obrambo. In ta Widmer je bil še tako predrzen, da se je v italijanskem časopisju pobahal s tem svojim ostudnim zločinom. > , Demonstracija v Bukarešto. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Bukarešte: Rumunska vlada se je odločila, da nastopi z vsemi sredstvi proti cestnim demonstracijam, ki se ponavljajo nekaj dni sem in kojih provzročitelji so znani. Policija in armada sta pozvani, da uduše demonstracije, katere vladni listi obsojajo. »Victorue«, glasilo, ki ima zveze z ministrskim predsednikom, in »L' Inden-pendance Roumaine« pišejo energično proti hujskanju ulice. italijanski ministrski sveL Rim, 30. septembra. Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o mednarodnem položaju ter dognal, da se ni nič pripetilo, kar bi moglo imeti za posledico, da bi Italija izoremenila svojo politiko. Ustanovilo se je tudi, da je stanje italijanske vojske in mornarice izborno. ZDRAVJE DI SAN GIULIANA. Rim, 30. septembra. Včeraj popoldne se je zunanji minister mogel nekaj ur ba-viti z državnimi posli ter je zvečer imel posvetovanje z angleškim veleposlanikom sirom Rennel Roodora. Okrog 9. ure sc je ministru stanje poslabšalo, tako da so mu morali vbrizgati morfina. GREY NI PRIŠEL V RIM. Rim, 30. septembra. »Tribuna« de-mentira, da bi bil angleški zunanji minister sir Edvard Grey, tc dni prispel inko-gnito v Rim. Va.ona io Italijo. Rim, 30, septembra. Uradno se poroča, da je Valono smatrati za nekak Gibraltar v Jadranskem morju, vsled česar sc mora Italija pobrigati za usodo tega mesta, ako bi dogodki kršili italijanske narodne koristi. V ostalem zanima Albanija Italijo le do gotove meje, glede Valone pa je neizprosna. Italijo lovi mine. Rim, 2. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča: Z ozirom na to, da plava po Adrijanskem morju velika množina plavajočih min in da je vsled tega že več ribičev utonilo, je mornariško ministrstvo odposlalo torpedne rušilce, da mine uničijo. Mornariški minister jo obenem odredil, da prekinejo vsi par-niki, ki jih laška vlada podpira, svoje vožnje. Če bi pa kljub temu kak parnik po Adrijanskem morju vozil, naj vozi previdno in samo podnevi. GrSki mioisterskl predsednik o položaju na Balkanu. GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O POLOŽAJU NA BALKANU. Atene, 2. oktobra. Agence Athenes poroča: Ministrski predsednik Venise-ios je v zbornici govoril o dogodkih, ki so nastopili od zadnjega zasedanja. Dotaknil se je turško-grške pogodbe glede naseljenja beguncev in izmenjave njihovih posetij. GJede sedanje evropske vojske je spomnil na izjavo, ki jo je dal, da ostane Grčija nevtralna, da bo pa Srbijo zvesto podpirala, ako nastopi slučaj, ki je določen v pogodbi ž njo. Ministrski predsednik upa, da ta slučaj ne bo naslopil. Grčija resnično želi, da bi se požar, ki pustoši Evropo, ne zanesel na Balkan, katerega narodi po zadnjih vojskah potrebujejo miru. Grčija vsaj čisto gotovo ne bo dala povoda k temu. Če so drugi balkanski narodi te misli in goje taka čuvstva kakor Grčija, je čisto gotovo, da se mir na Balkanu ne bo motil. Spor med Egiptovskim podkraljem in i Angleži. Dunaj, 2. oktobra. Aneleži so odsta- j vili egiptovskega kediva (nodkralja) in | ga nadomestili z vojašk. regentstvom; ta stvar je zelo kritična in bo dovedla do spora s Turčijo. Tako postopanje dovede lahko do vojske; če se pa enkrat prične, se bo razburil ves izlam. Odmev vojske med Anglijo in Turčijo bo kot veter hitro odmeval do Sudana in do Indije. Mohamedanci se bodo zbrali okoli prerokove zastave. Ta stvar postane lahko za Angleže usodna. Ni potrebno, da sodimo, kakor piše glasilo indijskih domačinov »Taika Akhbar«, ki napoveduje, da v slučaju vojske med Turčijo in Anglijo pograbi za orožje 95% vseh mohamedancev; dovolj je, če pričakujemo, da bo Anglija drago plačala, ker je s silo egiptovskega podkralja odstranila. Frankobrod n. M., 2. okt. »Frank-urter Zeitung« poroča iz Carigrada: Dne 29. septembra je prišel v avdienco k egiptovskemu podkralju kedivu, angleški poslanik in je v imenu angleške vlade od njega zahteval, naj takoj iz Carigrada odpotuje. Za svojo rezidenco si lahko izbere Neapelj, Palermo ali pa Florenco, kamor naj se pelje po morju. Kedive je odgovoril, da nima od angleške vlade nobenih ukazov sprejemati. Angleški poslanik, ki ni bil na ta odločen odgovor pripravljen, je nato v zadregi zapustil sobo. Iz okolice kediva se slišijo glasovi, da so hoteli Angleži njega, njegovo ženo in več egiptovskih nrincev in princezinj na morju prijeti in jih kot talnike na Malto odvesti. Angleži zopet izguDiii eno veliko križarko. ANGLEŽI ZOPET IZGUBILI ENO VELIKO KRIŽARKO. Rim, :„'. oktobra. »Italia« poroča iz Londona: Admiraliteta uradno poroča, da se je potopila velika bojna ladja »Australia«, ki pripada avstralskemu vojnemu hrodovju. Razlogi potopa niso znani. XXX Oklopno križarko »Australia« so spustili v morje 1. 1911. Obsegala je 19.500 ton, vozila je s 26.9 morskimi miljami na uro: stroji so 44.000 konjskih sil razvijali. Oborožena je bila »Auatrn-lia. z S 30.5, 16 10.2 in s štirimi 4.7 cm topovi. Mile,,Slovenca" Nova skrivnost Strašna moč nemških torpedovk. Bazelj, 2, oktobra. S strokovnjaške strani se o uspehih »U 9« »Baseler Nach-richten« poroča; Poročilo, da je starejša nemška podmorska ladja tri velike angleške križarke uničila, je ves svet presenetila. Najbolj presenečeni so pa najbrže nepoučeni strokovnjaki, ker se jim je odkrila nova skrivnost, ki čisto nič ne zaostaja za 42cm avstrijskimi topovi: silovita razstrelilna sila nemškega torpeda. Dozdaj se je namreč sodilo, da se z enim samim izstreljenim torpedom, ki zadene, potopi le kaka mala križarka 2000 do 3000 ton; za velike ladje pa da so potrebni vsaj trije torpedi, ki dobro zadenejo. Pred leti so se ruske z granatami močno poškodovane vojne ladje držale še več ur nad morjem, dasi jih je šest do sedem torpedov zadelo; angleške križarke so se pa v treh do štirih minutah notopile, dasi jih je en sam torpedo zadel. Tako se je žc po prvih poročilih sklepalo in se zdaj o tem ne more več dvomiti. Mogoče je, da so angleški torpedi ravno tako dobri, kakor nemški, a potop »Hele« tega ne dokazuje. Rešiti se je namreč mogla cela posadka razen štirih mož. Ker so podmorske ladje v rusko japonski in v balkanski vojski odpovedale gre slava, da sc prvim strelom dosegel uspeh, nemški podmorski ladji »U 9«, Ruski vojni vjelniki poskusili pouegnili. Grosen, 2. oktobra. V tukajšnjem ruskem vjetniškem taboru je pred nekaj dnevi okoli 200 tu nastanjenih Rusov porabilo trenotek, ko je nastal velik naliv in vihar, za beg. Udrli so iz barak, ki stoje blizu kantine, proti mestu, kjer so bile postavljene piramide pušk stotnije, ki je stražila. Straža je takoj pričela streljati in s tem alarmirala poveljstvo straže, ki jc tudi streljalo. Ko so prvi begunci padli, so se ostali takoj vrnili. Trije Rusi so bili ubiti, osem pa težko in več lahko ranjenih. Neka krogla je zadela upravnega nadzornika garnizije Schulza v pljuča. Poleg tega je bil tudi nek črnovojnik lahko ranjen na levi roki. Zdravniška pomoč je bila takoj pri rokah. Za vsak slučaj je bila takoj alarmirana še ena stotnija črnovojnikov. Kmalu nato je nastal mir in red. Podaljšan moratorij na Turškem. Carigrad, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradni list bo jutri objavil zakon, s katerim se nodf»>'ša moratorij za tri mesece s pripombo, da morajo dolžniki 10 odstotkov svojega dolga plačati v dveh mesečnih obrokih. Med Nemci in Japonci. Wolf objavlja, da Japonci uradno poročajo, da so 26. septembra napadli Nemce na visoki postojanki med rekama Paischo in Ližun. »Daily Mail« poroča iz Tokija, da so izgubili Japonci pred Kiaočaom dozdaj 312 mrtvih in 9 zrakoplovov. Trojni sporazum se pripravlja na demonstracije vojnega brodovja proti Turčiji. »Corriere dTtalia« poroča iz Carigrada: Rusko vojno brodovje v Črnem morju se bliža Bosporu; angleško sredozemsko brodovje skupno z velikim delom francoskega brodovja se pa zbira v Egejskem morju. Trojni sporazum hoče s to demonstracijo Turčijo prisiliti, da razveljavi odloke glede na kapitulacije in da opusti dvoumno stališče, ki je nasproti trojnemu sporazumu zavzema. Turčija je glede na te priprave zaprla Dardanele. Carigrad, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Tanin« poroča, da se jc angleško in francosko brodovje umaknilo za mali otok Ca-daro pri Tenedu in pustilo pred Dardane- lami dve bojni ladji. > Razna poročila. DUNAJ OSTANE GLAVNO MESTO NEPREMAGLJIVE DRŽAVE. Dunaj, 2. oktobra. Župan Weiskirch-ner je zaprisegel več novih meščanov. Na nagovoru je dejal med drugim: Mislim, da se zavedate resnobe te ure. Danes ni nobenih strank. Vsi smo državljani. Eni sc bore, drugi moramo skrbeti, da se gospodarsko življenje vrši nemoteno dalje. Vse moči moramo zastaviti, da ostane Dunaj to, kar je, glavno mesto države, ki sc ne more in se ne sme premagati. PROTI DRAGINJI IN KUŽNIM BOLEZNIM, Dnnaj, 2. oktobra. Dne 30. septembra se je oglasil pri dunajski vladi dunajski župan z več zastopniki mostu«* občine. Navzoči so bili: min. predsednik grof Sttlrgkh, ministri baron Hei- nold, Schuster, Zenker in vodja finančnega ministrstva pl. Engel. Župan je stavil sledeče zahteve; odpravi naj se carina na žito, v veliki trgovini z žitom naj se vpeljejo maksimalni tarifi, prepove naj se izvoz divjačine in perutnine in naj se da dovoljenje za uvoz 1000 ton argentinskega mesa. Nadalje naj se prepreči dohod galiških beguncev na Dunaj, ker je Dunaj že ves prenapolnjen. Pogovor je prišel tudi na to, kaj bi se ukrenilo, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Zastopniki vlado so izjavili, da se bo sezidala bolniška baraka, ki bo imela 10.000 postelj na razpolago. VOJNI POMOŽNI URAD. Dunaj, 2. oktobra. Vojni pomožni urad je oddal od zbirke po državi posameznim deželam 1,000.000 kron, da jih porabijo po potrebi. Iz tega denarja se bodo podpirali podpore notrebni ljudje. Deželnim upravam se tudi svetuje naprava ljudskih kuhinj in ljudskih jedilnic. Podpi-raio naj se s tem denariem tudi tisti, ki delajo zimsko gorko odelo za vojake. Podpirajte vojni pomožni urad! KARDINAL FERRATA, DRŽAVNI TAJNIK — OBOLEL. Rim, 2. oktobra (Kor. urad) Državni tajnik v Vatikanu, kardinal Ferrata je obolel za koliho slepega črevesa. Njegovo stanje se zboljšuje. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad) Dobitek 10.000 K dobi št. 127.101, dobitek 5000 K pa št. 80.490. KOLERA NA OGRSKEM. Budimpešta, 2. oktobra. Notranje ministrstvo poroča, da je obolelih oseb na Ogrskem v 10 pokrajinah in v bolnišnici Gerhardus v mestu ravno 24. TURČIJA NALOŽILA OBRTNI DAVEK INOZEMCEM. Carigrad, 2. oktobra. Turški finančni minister je doposlal oblastem okrožnico z natančnimi določili glede na obrtni davek, ki ga morajo inozemci od 1. oktobra 1914 naprej plačevati. Okrožnica tudi določa, kakšno stališče da naj se nasproti inozemcem zavzema. Naglaša se, da se ne sme pozabiti, da trgovci in obrtniki v Turčiji, ki niso turški državljani, veliko nrinomorejo k gospodarskemu napredku Turčije in da se mora zato delati na to, da bodo inozemci zaupali turškim postavam. PREPOVEDANA VOŽNJA Z AVTOMOBILI NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. Pariz (čez Berolin), 2. okt. (K. ur.) Vojaški guverner v Parizu razglaša, da je avtomobilistom strono nrepovedano voziti po ozemlju bojujočih se armad. Vsak tak poizkus bo Imel za posledico najstrožjo kazen. IZVOZ SLADKORNE PESE NA FRANCOSKEM PREPOVEDAN. Bordeaux (čez Berolin), 2. oktobra. (Kor, urad.) Nek dekret prepoveduje izvoz sladkorne pese. Naš vrhovni poveljnik pregledoval čete. Duna,j 2. okobra. Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je porabil daljši odmor na ga-liškem bojišču, da je v spremstvu prestolonaslednika Karla Franca Jožefa vsak dan ta ali drugi armadni zbor pregledoval. Ob priliki tega pregledovanja je prišel nadvojvoda v stik skoro z vso severno armado in s posebnim veseljem povsod dognal, da vse naše čete prešinja izvrsten bojaže-Ijen duh in da se kljub slabemu vremenu trdno drže. Preskrba armade, kateri je vrhovni poveljnik posvetil posebno pozornost, se je povsod izkazala zadostna in brezhibna. Vojnega materijala vseh vrst, posebno municije, je bilo v polni meri. Dnevne novice. + Osebna vest. Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici vladnega svetnika g. dr. Ivan Bezjaka za deželnega šolskega nadzornika. Naučni minister je novoimenovanega deželnega nadzornika pridolil v službovanje kranjskemu dežel, šolskemu svetu. + Pred včerajšnjim člankom »Bag-dadska železnica« je spredaj pomotoma izostalo člankarjevo znamenje: Dr. J. K. — Poročil sc je g. Henrik Drassal, c. kr. evidenčni elevc v Litiji, z gdčno. Angelo Prezelj v Litiji. Poveljstvo 6. armade jc izjavilo pohvalo poddesetniku Mctličarju in peščem Golunu, Ktimarju in Samperlu, vsi 87. pešpolka. -}- V poročilih o ranjenih in bolnikih št. 16 in 17 se med drugimi nahajajo sledeči: Stotnik Blaschke Avgust, 27. d. p., ranjen, ua Dunaju; stotnik baron Ivan Formentini, 25. dom, p„ iz Št. Flo- rijana pri Gorici, ranjen, na Dunaju; podpolkovnik Oskar pl. Heimerich, 26. p. top. p., iz Gorice, ranjen, na Dunaju; praporščak Steiner Emil, 8. pp., iz Cerknice, ranjen, na Dunaju; poročnik Iv. Žagar, 17. pp., iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju; Blaž Bezjak, 27. d.jD., iz Sela, bolan, v Baji; Mužina Franč, Mali Križ pri Gorici, 99. pp., ranjen, na Dunaju; Petrič Jakob, 3. g. t. p., iz Trsta, ranjen, na Dunaju; praporščak Karpf Friderik, 47. pp., iz Maribora, bolan, na Dunaju; praporščak Valenčič Jožef, 87. pp., iz Sapiane, bolan, v Budimpešti; Andol-šek Franc, 17. pp., iz Prigorice, ranjen, na Dunaju; Gregori Rupert, 7. pp., iz Beljaka, ranjen, v Gorici; Kos Valentin, 17. pp., ranjen, v Krakovu; Papler Pavel, 17. pp., iz Ljubljane, bolan, na Dunaju; Polti Avgust, 47. pp., iz Nove Štifte, bolan, na Dunaju; Starin Karel, 7. p. top. p., iz Ljubljane, bolan, na Dunaju; Zec Ivan, 97. pp., iz Gorice, bolan, v Nagy Kanizsa, — Odlikovanja. Red železne krone drugega razreda z vojno dekoracijo je brez takse podelilo Njegovo Veličanstvo pod-maršalu in poveljniku 28. pehotne divizije Rudolfu Kral i ček radi hrabrega in uspešnega postopanja pred sovražnikom; viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je podeljen polkovniku in poveljniku 17. pešpolka Adolfu baronu Stillfried pl. Rathenitz; red železne krone tretjega razreda jc podeljen polkovniku in poveljniku 27. pešpolka; nadalje podpolkovniku 17. pešpolka Ventouru pl. Thur-man in podpolkovniku poveljniku 8. lovskega bataljona Juliju Lustig-Prean pl. Preanfeld. Vitežki križec Franc Jožefo-vega reda na traku vojaškega zaslužnega križa je podeljen polkovnemu zdravniku dr. Anton Hočevarju, Vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo je podeljen majorjema Ignaciju Prinster, 87. pešpolka, in Karlu Watzek, 87. pešpolka, stotniku vitezu pl. Purschka, 87. pešpolk, nadporočniku Mo-ricu Latschnig, 17. pešpolk. Vojna dekoracija k vojaškemu zaslužnemu križu je podeljena stotniku Emanuelu Ciradl, 87. pešpolk, polkovniku Viljemu Staufer, poveljniku 7, lovskega bataljona, in majorju Hermanu Fleischer, 87. pešpolk. Najvišje priznanje je izraženo nadporočniku Antonu Velikonja, pešpolk 102, stotnikoma 87. pešpolka Eriku vitezu pL Račke in Alfonzu Hofmann, nadporočni-kom 87. pešpolka Albertu Oberweger, Ferdinandu Praprotnik in Alojziju Gier-linger, poročniku 17. pešpolka Jožefu Wirkner pl. Torda in asistentnemu zdravniku dr. Ivanu Matko, 87. pešpolk, — Sorodniki ranjencev dobe polovični vožnji listek. Železnično ministrstvo je izdalo nove naredbo, ki ima veljavo od dne 4. oktobra dalje. Starši, otroci, žena ali pa bratje in sestre ranjenih ali pa bolnih vojakov imajo pravico do polovice vožnjega listka na železnicah, po katerih se peljejo ranjence obiskat. Ta pravica pa velja samo za daljavo nad 50 km. — Umrl je hotelir Anton Dolni-čar, restavrater na Jesenicah v četrtek ob %5ih pop. v svojem hotelu Mallner-Parkhotel. — Požar v Trstu. Včeraj ponoči ob 1/212. uri je nastal v Via Economo v skladišču za žveplo trgovca Mihaela Trudna velik požar. Škode je 100.000 kron. Ogenj so pogasili do 6. ure zjutraj. Petdeset družin, ki so morale sosednje hiše zapustiti, so nastanili po kavarnah in gostilnah. — Umrl je v Krapini nestor hrvaških odvetnikov Franjo Barbot, star 74 let. — Umrl je v Gradcu krojaški mojster Karol Smarčan. — Umrl je v Savljah J a n e z V e 1 k av r h, star 18 let. — Padel je gospod Kavcl K u -r a 11, učitelj na ljudski šoli v Šmarju in rezervni kadet 27. pešpolka v bitki pri Grodeku. — Poštni promet z vojnimi ujetniki in z interniranimi našimi državljani v sovražnikovem ozemlju. Včeraj objavljeno obvestilo o postopanju poštnih pošiljatev vojnim ujetnikom in v sovražnem ozemlju interniranim našim državljanom se je v toliko tu in tam napačno tolmačilo, češ, da naj se dotične pošiljatve dopošljejo diplomatičnim zastopstvom tistih nevtralnih držav, ki so se navedle, da jih naprej pošljejo. Opozarja se, da naj sc vse poštne pošiljatve, ki so namenjene vojnik ujetnikom in internirancem, pošljejo izključno po pošti tako, kakor sc sploh odpošiljajo poštne pošiljatve. LjuDijanske novice. lj 1744 ranjencev pripeljali v Ljubljano. Tekom včerajšnjega večera in današnjega jutra so pripeljali z južnega bojišča 1744. ranjenccv. Ranjenci so bili žc 10 dni v Zagrebu, odkoder so jih sedaj premestili v Ljubljano. Dva večja transporta ranjencev jc- posebni viak včeraj opoldne peljal tudi na Koroško. Ranjenci, katere so pripeljali včeraj zvečer, so bili večinoma Hrvatje: Dalmalinci in Bosanci, dalje mnogo Čehov, Mažarov in »Dcutschmcistrov*. Slo- venec je došel z včerajšnjim vlakom samo eden, ki se je transportu v Zidanem mostu pridružil, maroder 17. pešpolka iz Galicije Blažič iz Novega mesta. Hrvatje so navdušeno pripovedovali o bojih pri Črnem vrhu ob Drini, pri Krupanju in Loz-nicl, posebno o svojih naskokih »na nož« in o zaplenjenih srbskih topovih. Na vprašanje po poročnikih gg. Bajuku in Golia, so pripovedovali, kako ju moštvo ljubi in da sta oba čila in zdrava. Vsi ranjenci so bolečine potrpežljivo prenašali, videlo se je, da se zavedajo, zakaj se gre. Na kolodvor so prišli k sprejemu deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič s soprogo, dvorni svet. grof Chorinsky, vi. svet. grof Kiinigl, predsednik »Rdečega križa« Del Cott z odbornikom g. Koslerjem, štabni zdravniki. Posebno je poudarjati ljubeznivo občevanje dr. Laborja z ranjenci. Dame so ranjencem prav ljubeznivo stregle. Ranjence so pod nadzorstvom g. Jagodica in g. Jos. Turka odpeljali: 50 v domobransko vojašnico, 100 v licej, 280 v obrtno šolo. Težko ranjenih je bilo 176. Ranjence, ki so došli ob V&12. zvečer, so odpeljali: 70 v licej, 85 v »Ljudski dom«, 340 v domobransko vojašnico, 220 v obrtno šolo, ostale v II. drž. gimnazijo. Vseh ranjencev je bilo 810. Težko ranjenih je bilo 400. Zjutraj ob 5. uri 17 minut je pripeljal 504 ranjence novi sanitetni vlak Rdečega križa, ki je imel okoli 30 vozov. V tem vlaku leže ranjenci na modernih no-silnicah, v vlaku so postelje, kuhinja, operacijski prostor, sploh je ta vlak pravcata bolnica na kolesih. Da bi imeli še več takih vlakov! Z vlakom se vedno vozi tudi en polkovni zdravnik. Od teh ranjencev — 82 jih je bilo težko ranjenih — so oddali 400 v belgijsko vojašnico, 30 v Leonišče, 30 v deželno bolnico, ostale v II. drž. gimnazijo. lj 100 beguncev iz Galicije so včeraj ob ]^10. uri zvečer pripeljali v Ljubljano. Odpotovali so v Kranj. lj Gg. trgovcem. God našega presvitlega cesarja se bode praznoval v nedeljo 4. t. m. v vseh krajih naše monarhije na najslovesnejši način. Nekateri ljubljanski manufakturni trgovci pa so sklenili, da bodo ravno to nedeljo trgovine odprte. Ker gg. trgovci niso še zaznali za pomen tega dne, upamo, da se bodo sedaj na to ozirali in da bodo trgovine ta dan zaprte. — Trgovski sotrudniki, lj Včeraj, 1. oktobra, je imela II. drž. gimnazija ob 8. uri v uršulinski cerkvi sv. mašo za zmago našega orožja in srečen izid vojske. Prisostvoval je cel profesorski zbor in vsa mladina zavoda. Ij Za črnovojnike, ki prihajajo te dni k Izbiranju z večernimi vlaki v Ljubljano, je mestni magistrat preskrbel kot prenočišča tri velike sobe v cukrarni (pritličje in I. nadstropje). Dohod s Poljanskega nasipa, L vrata. lj Nagle smrti je včeraj prominul na Gradu internirani 30Ietni Moric Eger, rodom iz Gradca, nazadnje stanujoč v Trstu, Via Belvedere 31. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Predilnica zaprta. Ljubljanska predilnica je skoro vse delavske moči odslovila. Le prav malo jih je še zaposlenih in tudi ti bodo morali v kratkem zapustiti svoje delo, ker že vozijo stroje iz tovarne. Delavstvo, od katerega je mnogo vse svoje moči ob bori plači pustilo v tovarni — bili so tam nekateri čez 50 let — je obupano, ker prihrankov nima, zima trka na duri in siromaki ne bodo imeli na večer svojega življenja ne dela, ne jela. Res usmiljenja vredno ljudstvo! »Jugoslovanska Strokovna Zveza« je po zaslugi posl. Gostinčarja več delavkam preskrbela delo v dugareški Predilnici na Hrvaškem, kjer je po zaslugi hrvaške vlade delavstvu delo trajno zagotovljeno. lj Pouk na c. kr. obrtni šoli so je, kakor smo že poročali sistiral do konca septembra. Kljub temu so v enem delu šole živahno dela. Na ravnateljev poziv se je 40 učenk ženske obrtne šole prijavilo, da šivajo za Rdeči križ in za upravo bolnišnice. Ker je celo poslopje prireieno za bolnišnico, so dekleta nastanili v posebnem oddelku, kjer pod nadzorstvom učiteljic šivajo perilo. Izdelale so že 300 hlač, veliko brisač, spalnih jopičev, nogovic itd. Učenke zaslužijo radi njih pridnosti pohvalo. lj Oslova usoda. Kakor drugod, tako £o nastavljeni tudi na Jesenicah črnovojniki, da stražijo progo in druge železniške objekte. Ko je nedolgo neko noč na straži stal neki Ljubljančan, livar pri tvrdki Sa-massa, začuje po progi neko korakanje, nakar je postal, zavedajoč se svoje službe, pozoren. Gre li kak nepoklicanec, ali je kontrola? Kar zagleda prav po sredi proge nekaj korakati, kar je bilo na štirih nogah in nekako oslu podobno. » Halt, wer dal« (»Stoj, kdo tukaj!«) Nobenega odgovora. Vojak klic ponovi, a prikazen gre dalje svojo pot. »Aha,« si misli zvesti oboroženec, »ta se je pa nakrinkal za osla iti gotovo ne njisl: nič kaj dobrega.« Sname puško z rame, pomeri v temni noči v zagonetno prikazen, sproži, in čvetero-nožec se zvrne na progo. Bil je takoj mrtev. Konstatirali so, da je bila prikazen res pravi osel, ki se je ponoči nekemu posestniku v hlevu odtrgal in šel po progi v — smrt. Posestnik seveda ni dobil povrnjene škode, ker je njegova dolžnost paziti na svojo žival; pač pa je gospod stotnik Luckmann pazljivemu vojaku kot dobremu strelcu dal 2 K nagrade. To naj bode pa tudi za zgled in ravnanje občinstvu, ki ima slučajno kaj posla v obližju vojaških straž. Naj ne posnema osla. lj Umrli so v Ljubljani: Gregor Ma-rolt, dninar, 62 let. — Fran Rant, strojarski pomočnik, 44 let. — Ivan Dovjak, pe-čarski pomočnik, 38 let. — Fran Bezlaj, sin mornariškega kanclista, 11 dni. — Moric Egger, knjigovodja, 30 let. Ali ste že ponovili naročnino francoščine, italijanščine, nemščine dijakom in dijakinjam ter gospicam, ki nameravajo pristopiti k pošti. Honorar izredno nizek. Naslov: šola za jezike, Breg 20, III. 2858 SUHE GOBE kupuje uedno in o osah! množini, kakor tudi use deželne pridelke ter plačuje najdražje trg. firma J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko. Popolna za specerijsko in kolonijalno blagovno stroko, nahajajoča .se v dobrem stanju = se kupi. - «B» 1 m UM, Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod Viktor Plehan kemični inženir in c. kr. rezervni častnik dne 30. septembra po dolgi mučni bolezni v Krakowu preminul. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljnbl]ana-Krakow, dne 2. oktobra 1914. 3875 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest o nenadni, bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Josipa Stupica posestnika, trgovca, občinskega svetnika in bivšega večletnega župana na Viru pri Domžalah ki je dne 1. vinotoka ob 5 1/2- uri popoldne po kratki a mučni bolezni v 71. letu izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega vršil se bode v nedeljo ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Dobu, kjer se bode truplo položilo k večnemu počitku v lastno rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi v Dobu ter v raznih cerkvah v Ljubljani. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Vir, dne 2. vinotoka 1914. 2876 Zahteva se le oprava boljše vrste, porabna za ustanovitev nove trgovine. 2859 3 Ponud e je nasloviti na pisarno za urejevanje gospodarskih zadev J, Rozman v Kranja. Lepi stanovanji z dvema sobama, predsobo, kuhinjo ter pritiklinaml in vporabo vrta, se oddasti za novembrov termin v SPODNJI ŠIŠKI Kolodvorska cesta št. 181. Natančnejše se izve ravnotam. 2822 Fran Stupica trgovec ž 2eleznino Marija Stupica, roj. Videmšek soproga. Josip Stupica jermenar in sedlar sinovi. Janko Stupica trgovec Minka Vrenjak, roj. Stupica Julija Stupica hCere. Pavel Vrenjak posestnik zet. Irma Stupica Amalija Stupica Maruška .Stupica sinahe. Vsi vnuki in vnukinje. lotrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod Anton Dolničar posestnik »Parkhotela« na Bledu in železniški restavrater na Jesenicah včeraj dne 1. oktobra popoldne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se bo vršil jutri v soboto dne 3. oktobra ob 4, uri popoldne iz hiše žalosti „Parkhotela" na pokopališče na Bledu. Bled—Jesenice, 2. oktobra 1914. Jožko, Franci sinova. Ivana soproga. Matija oče. Slavica, Ida hčeri. Franc, Ivan, Matija, Ignacij, Vekoslav, Martin bratje. •• ■ v r. Vi- -,..- .. - 1;... . v-T?" ■ ■ <■■-• i'; 'v >■ •„ <;.•■,'(.. ' r. . v t -y v 00233202020202 Naročajte »Slovenca"! Kot 2850 2 v mestu ali na deželi, v kraiu z obrtno šolo, ieli vstopiti deček, ki je obiskoval 2 leti meščansko Solo. Ponudile na špediterja I. Mibevc v Logatca. i SANATORIUM • EMONA iVNOTRANJE-iN-KIRURG ICNE ■ BOLEZNU. • PORODNIŠNICA. f L JUBLiJANA ■ KOMENSKEGA ULICA- 4 ^ £EF-ZDR.»vNg;:FRBVPJJ-DR-1 R. DERGANC ] CEHOM—B—BCD T^OMaai m lil da je najboljši izmed vseh v trgovini se nahajajučih H I maiinov 50 v* oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. 1 poštna pošiljka z voznino in zavoj nino K 5-60. Razpošilja se tudi v so lib in v steriliziranih 1 kg steklenicah. Naročila izvršuje 677 lekarnar Piccoli, Ljubljana. Ceniki zastonj in iranko. 28'5 t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znane m, daje naša preljubi jena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospica Marija Mittere^r po dolgi, težki in mučni bolezni danes ob V2IO. uri dopoldne v starosti 24 iet mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage raj niče se bo vršil v soboto ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Ki.ezova ulica 121. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sp. Šiška, dne 1. oktobra 1914. Znlujoči ostali. Brez vsakega posebnega obvestila. trgovsko šole Išče primerne službe. Sprejme tudi mesto trgovskega pomočnika, Oforte naj se blagovolijo nasloviti pod I. K. na upravo tega lista, 2868 Sprejmeta so takoj 286y l Kjra pni pri gospodu Karoln Blas, čevljarskem mojstru, Ljnbljana, Rimska cesta 19. Potrti globoke žnlosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin oz.roma hrat, gospod Valentin Accctto tehnik ln c. kr. rezervni poročnik v torek 29. septembra z.utraj po daljši, mučni bolezni v 29. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se je vršil včeraj, v četrlek 1. oktobra ob 3. uri popoldne iz bolnišn ce v Dol. Tuzli v Bosni. V Ljubljani, dne 2. okto ra 1914. 2864 Val. Accetto, oče. Ivana, mati. Albina, sestra. Alojzij in Viktor, brnta. Špecialitete v konfekciji za in deklice ter v oblekah za gospode in dečke, po priznano najniijih cenah Ljubljansko skladišče oblek, O. Bernatovič « Ljubljana, Mestni trg 5—6. ============== Al 574/14/18 2866 Prostovoljna sodna dražba v zapuščino zamrlega Župnika Franceta Škerjane epa-dajočih premičnin, obstoječih i« dragocenosti, različne hišne oprave, oblek ln perila ter različnih dragih stvari se določa na 16. oktobra 1914 V Ljubljani ob 9. um dopoldne, KopaliSka ulica štev. 6. C. k t*, okrajno sodišče Ljubljana, odd. U dne 1. oktobra 1914. r L A. & E. Skabernč, mmn^JMnUmJž Specialna trgovina za pletenine in trikotažo. 395 Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviter/i, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperii, dokolemce, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Jetra perilo. Spalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti. ~xgv yms1 fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo! J Edini slovenski zave d brez tu ega kapitala je Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodb; cerkvenih zvonov Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovania sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe mel časom zgradbe; 2. vse premično blago, tnobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5 sprejema t udi zavarovanja na življenje, oziroma doživet je in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij*ko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki s6 znašale 1. 1912. 673.338 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni povarjeriki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. š W 1439 mnimimiuiMiiHaMiiiiuiHJiinHMaananiaNnnn^n^^ ^—; ^jn^aar/rCTiMHiT^iMiriii iimiinitM—i i fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I _ a_ ^jgH Hjfronacjs ^i® piJSB ^l^iHii najboljša in naisigiirnejSa prilika za Sledenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljnbljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unicn" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč ter jih obrestuje po 43ji°|o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti {'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Halelslvo. •i ji Zunanja naročila 2815 obratno Cene Priporočamo domačo solidno tvrdko ŽMSVlto nI, g Žalni klobuki vedno v zalogi urez"honhurencc Velika zaloga damskih ln otročkih klobukov v miJnovelSlta oblikah vseh vrst ter športnih teple Popravna se sprejemajo Izdala konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Joiel Gostlnčar, driavui poslanec.