/Primrslm GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 ^pocinmapučanavgoiovn ^lOUCH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 ur EEEEEE NEDEUA, 23. FEBRUARJA 1997 Zadruga PD izdv m vse ____________RIM / DANES SE BO V PALAEUR ZAKLJUČIL KONGRES DSL_ D’Alema o odnosu do vlade in Oljke pa tudi o reformi socialne države Obsežno poročilo tajnika o izhodu iz krize in za uresničitev sodobne države V soboto, 1. marca bo v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma prvi zbor vseh, ki bi radi pristopili k Zadrugi Primorski dnevnik. Za edini slovenski dnevni časopis v Italiji bo ta prvi zbor odločilnega pomena, saj bo pomenil začetek novega in prelomnega obdobja v njegovi kot polstoletni zgodovini, ker bo Primorski dnevnik postal resnična last vse manjšine, kateri je namenjen. V svetu komunikacije je vsaka skupnost brez občil gluha in nema. To velja tem bolj za skupnost, kakršna je manjšinska, ki se mora - tudi ko so pogoji zaščite najbolj ustrezni -stalno boriti za ohranitev svoje identitete in svojih korenin. Časopis je eden od glavnih opornikov te identitete. In ne samo zato, ker pripadnika manjšine obvešča v njegovem jeziku, ker govori o dogodkih v manjšini, ki jih večinski mediji večinoma prezirajo, ampak predvsem zato, ker z naročnino ali z vsakodnevnim kupovanjem dnevnika v kiosku pripadnik manjšine zavestno, dan za dnem potrjuje svojo pripadnost manjšini in krepi svojo zavest. Ni naključje, da smo primorski Slovenci v tem stoletju vselej imeli svoj časopis: najprej Edinost, nato Partizanski dnevnik in končno Primorski dnevnik, ki je na izhodišču izročila svojih predhodnikov težil tudi za tem, da bi vse bolj odražal pluralnost skupnosti, kateri je bil namenjen. Temeljna šibkost Primorskega dnevnika pa je bila, da je bil z last sorazmerno ozkega kroga, ki je s krizo zamejskega gospodarstva vse bolj izgubljal legitmnost in zaledje. To je resnični srž težav, ki so v prejšnjih mesecih tako prizadele časopis, da so ogrozile njegov sam obstoj. Rešitev je lahko v vse tesnejšem prepletu tistih, ki časopis vsak dan oblikujejo, z vso manjšino. In v tem smislu je oblikovanje Zadruge Primorski dnevnik izziv za vse: za nas, ki časopis oblikujemo in ki se bomo morali truditi, da bomo v vse večji meri zadostili potrebam in pričakovanjem naročnikov in bralcev; za manjšino, ki bos strnjenim pristopom k zadrugi lahko omogočila Primorskemu dnevniku življenje in ki bo tako ohranila informacijsko sredstvo, ki bo še bolj njeno, saj bo o njem soodločala. Zato vabimo vse pripadnike manjšine, da pristopijo k Zadrugi Primorski dnevnik. Prepričani smo, da poziv ne bo naletel na gluha ušesa. GORICA / DEŽELNI KONGRES STRANKE Aktivna vloga SSk na poti v leto 2000 TRST - Slovenska skupnost hoče igrati aktivno vlogo v prehodnem obdobju, ki ga doživlja slovenska manjšina v Italiji. O tem je na včerajšnjem deželnem kongresu, ki ga je uvedel predsednik stranke Marjan Terpin, v svojem poročilu obširno govoril tajnik Martin Brecelj. Kongres sta med drugim pozdravila goriški župan Gaetano Valenti in tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je delegate nagovoril v slovenščini. Ministrski predsednik Romano Prodi je v poslanici poudaril pozornost do odprtih problemov manjšine. Povedal je, da vlada glede zakonske zaščite zaupa pobudi parlamenta. (Foto KROMA) Na 3. strani RIM - Kongres DSL se bo zaključil dahes z glasovanjem političnega dokumenta, ki bo vodil v prihodnjem obdobju stranko hrasta, medtem ko so pozno sinoči obravnavali statut stranke. Največ pričakovanja je vladalo za sinočnji poseg tajnika DSL Massima D’Aleme, ki je v dolgem poročilu načel vse pomembnejše teme italijanskega političnega trenutka, zagotovil trdno podporo Prodijevi vladi in zavezništvu Oljke, obenem pa se distanciral od stališč glede reforme socialne države, ki jih je predvčerajšnjim iznesel tajnik CGIL Cofferati. Številni posegi vidnejših predstavnikov stranke so zadevali perspektive stranke, ki naj bi združevala razhčne komponente levice. Podtajnik Fassino je orisal zunanjepolitično strategijo Itabje, predsednik poslanske zbornice Violan-te je spet govoril o zgodovinskih temah, podpredsednik deželnega sveta Budin pa je ocenil D’Alemo-vovo poročilo kot poseg h-derja vladne stranke sodobne svetovne levice. Na 2. strani S posredovanjem prefekta rešili spor v tržaški industriji Diaco TRST - Krizo zaradi spora v farmacevtski tovarni Diaco so rešili prejšnjo noč z odločilnim posredovanjem tržaškega prefekta De Feisa. V ponedeljek se bodo uslužbenci - v glavnem delavke - spet vmih v tovarno, ki jo je v četrtek lastnik nepričakovano zaprl zaradi spora o delovnem urniku. Dogovor bodo spet preverili konec aprila, do tedaj pa bodo delali v dveh izmenah z nekaterimi olajšavami, ki so jih zahtevah sindikati. Na 4. strani Na sanremskem festivalu so prve nagrade ženske SANREMO - »Dvojčici« Paola in Chiara (na sliki, £ AP) sta zmagah med mladimi upi, Patty Pravo pa je prepričala novinarje, ki so ji dosodili nagrado »Mia Martini«. To so torej prve zmagovalke letošnjega festivala italijanske popevke, medtem ko za ime »glavnega« zmagovalca, ko smo zapirali redakcijo, še nismo vedeh. Takrat so bila še živa ugibanja, če bo tudi prvo absolutno mesto žensko, saj je bilo med favoriti veliko več žensk kot moških izvajalcev. Po oceni slavnega Pavarottija pa je bilo na festivalu veliko lepih glasov. ^j^|\ d rte nel 'happet NAJVECJA IZBIRA PERZIJSKIH IN ORIENTALSKIH PREPROG POPUSTA pri vseh preprogah - VSE PREPROGE IMAJO GARANTNI LIST - OB VSAKEM NAKUPU PODARIMO MINI PREPROGO REANA DEL ROJALE (Videm) - nasproti trgovine Citta della Calzatura (izhod z avtoceste Udine Nord) Tel. 0432 - 881510 OPREMA KOPALNIC olimpia ZADNJE NOVOSTI: sanitarije in oprema kabine za tuširanje po meri kadi za hidromasaže pohištvo in armature talne in stenske keramične ploščice material za ogrevalne, plinske, vodovodne in električne napeljave gorilniki in grelci z inštalacijo projektiranje in popravila TRST, Ulica Bramante 10, tel. 040/309502 OPČINE, Ulica della Vena 8/1, tel. 040/215361 PARKIRIŠČE ZA KUPCE - ODPRTO OB SOBOTAH ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Jutri bo predstavljena javnosti pobuda za ustanovitev Zadruge Primorski dnevnik. Pobudniki bodo pripravili dve tiskovni konferenci, prvo ob 11. uri v prostorih Primorskega dnevnika v Trstu in drugo ob 16. uri v Kulturnem domu v Gorici. Obe srečanji sta namenjeni predvsem tisku, medtem ko bo javnosti namenjen prvi zbor, ki bo v soboto popoldne v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Danes pa objavljamo statut zadruge in prijavnice, ki jih bodo vsi lahko izročili v soboto na tržaški skupščini. Navodila o kasnejšem včlanjevanju v zadrugo pa bomo sporočili po sobotnem zboru. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Obsodba izgona tujih delavcev Ukaz namestnika koroškega deželnega glavarja Gras-serja za izgon približno 25000 tujih delavcev s Koroškega je močno odjeknil po vsej Evropi. Stran 2 Predstavili Trinkov koledar V Čedadu so v petek predstaviti Trinkov koledar, ki predstavlja nekakšno zrcalo ustvarjalnosti Beneških Slovencev. Stran 3 Regulacijski načrt na Občini V tržaškem občinskem svetu se je nadaljevala razprava o ugovorih k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Stran 4 Dan skavtske solidarnosti Dan skavtske solidarnosti se je zaključil z manifestacijo na osrednjem tržaškem trgu, kjer je udeležence v slovenščini pozdravil tudi predstavnik slovenskih skavtov. Stran 4 Lepa zmaga Krasa Generali V ženski namiznoteniški Al ligi je Kras Generati sinoči z zelo dobro igro s 5:2 premagal neposrednega tekmeca Coccagho. Stran 18 autosandra due zastopstvo Velika izbira nadomestnih delov, gum, avtoradijev ter rabljenih avtomobilov vseh proizvajalcev - za garancijo. Zahvaljujoč se z.d.št. 669 velja Vaš več kot deset let stari avtomobil do 4.380.000 lir TRST, Ul. Flavia 27, tel. 381335 fax 829778 KONGRES / POROČILO TAJNIKA MASS1MA D'ALEME KOROŠKA / PROTESTI DSL trdno v zavezništvu Oljke, za zmerno socialno refoimo Fassino o zunanji politiki, Violante spet o zgodovini, Budin o stranki sodobne levice Ukaz o izgonu tujih delavcev odmeva po Evropi Samo Jorg Haider je podprl Grasserjev škandalozni ukaz RIM - Dve osrednji tematiki sta prevladali v sinočnjem posegu Massima D’Aleme na kongresu Stranke demokratične levice: vprašanje, ki ga je sprožil s svojim posegom tajnik CGIL Cofferati o odnosu stranke do reforme socialne države oz. do zmanjševanja socialnih pravic in varnosti, in problem morebitnih zamenjav v vladni koaliciji. Glede politične koalicije je bil D’Alema popolnoma jasen: Hrast bo zvest zavezništvu Oljke, z opozicijo bo sicer iskal dialog in morebitne oblike sodelovanja, vendar se vprašanje sprememb koalicije niti ne postavlja, saj je DSL sestavni in celo oporni del Prodijeve vlade. Bolj posreden pa je bil D’Alemov odgovor na vprašanja, ki jih je postavil Cofferati in ki so občutena v levi komponenti stranke. Socialna država je osnovna pravica, od katere levica ne bo odstopila, vendar je treba upoštevati sedanje težko stanje, saj je privedlo Italijo na rob propada. Tega ni zakrivil strošek za socialno skrbstvo: »Ne pokojnine, pač pa velike tatvine in davčna utaja,« so pravi razlogi za težko stanje, iz katerega pa je treba s skupnimi močmi vseh družbenih komponent. Torej D’Alema ni sprejel teze sindikalnega liderja, čeprav je pristal na soočenje o pristopu do nujne reforme socialnega skrbstva in do fleksibilnosti dela. Med drugim je D’Alema dal primer milijonov delavcev na črno na jugu Italije: problema se ne da rešiti preprosto z odkrivanjem protizakonitih de- lovnih razmerij, saj bi temu ne sledili urejeni odnosi, pač pa množična brezposelnost. Dolgemu D’Alemovemu poročilu so skupaj z delegati sledili tudi številni predstavniki italijanskega političnega sveta kot n.pr. Prodi, Berlusconi, Fini, Cossiga in - nepričakovano - tajnik novofašistične stranke Pino Rauti, predvsem pa številna publika, ki je zapolnila do zadnjega kotička veliko dvorano rimskega Palaeur. Fassino o zunanji politiki in Violante o zgodovini Med včerajšnjimi številnimi posegi naj omenimo Fassinovega in Violanteje-vega. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je tujim gostom predstavil glavne usmeritve italijanske zunanje politike. Italija je "dejaven akter" v mednarodni politiki, je povedal Fassino in podprl odločitev vlade, da bo "nadaljevala politiko združevanja" v svetu, v katerem se je "končalo obdobje dvopolarnosti". Italija ima v Evropi tri naloge: znotraj Evropske unije, pri čemer je Fassino poudaril, da se želi Italija vključiti v monetarno unijo že na samem začetku, nalogo v »ostpo-litiki« do vzhodnih držav, ter evrosredozemsko nalogo, pri čemer je predvsem pomembna okrepitev dialoga. Fassino se je zavzel za širitev Nata na vzhod, ki bi jo moral spremljati dogovor z Rusijo. Glede evropske monetarne unije pa je menil, da to ni le gosp odarsko-finančna odločitev, ampak predvsem politična. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je žel poseben aplavz delegatov, ko je zagovarjal večjo socialno pravičnost, za katero naj se levica zavzame kot Tezej proti Mi- notavru, deležen pa je bil kritike nekdanjega milanskega župana Aniasija glede stališča, ki ga je že iznesel ob namestitvi v poslanski zbornici, češ da je treba graditi tako republikansko Italijo, v kateri se prepoznajo vsi, antifašisti in tudi Salojski re-publikinci. »Mislim, da ne pozna zgodovine,« je dejal Aniasi, »gotovo je bral zgodovinske knjige, a očitno ni imel časa, da bi o vsem tem razmišljal.« Zvečer je bila na dnevnem redu kongresa odobritev prenovljenega statuta, danes pa bodo izglasovali politično platformo stranke. Miloš Budin: * Mnenje o kongresu Deželni podpredsednik Miloš Budin, ki je sledil rimskemu kongresu, je sinoči pozitivno ocenil D’Alemovo poročilo, ker je z veliko jasnostjo obravnaval vsa odprta vprašanja. »To je najbolj realistično poročilo, kar so jih doslej podali vsi italijanski politični liderji, saj je D’Alema razgrnil probleme in jim pogledal zares v oči. Zgovoren dokar je to, kar je povedal o delu na črno: vsi so to vedeli, vse vlade, vsi politiki, nihče pa se s tem problemom ni zares spopadel. Danes je D’Alema nakazal način in vsebino potrebnih posegov. In na tej realistični osnovi je izpostavil stranko kot resno vladno stranko sodobne svetovne levice na pragu novega tisočletja.« Množična zahteva po izpustu ugrabljene Silvie Melis TORTOLI (Nuoro) - Vsi prebivalci Tortolija so se zbrali včeraj na solidarnostnem shodu, na katerem so odločno zahtevali takojšen izpust Silvie Melis..Protestni shod je uvedel župan Franco Ladu, ki je sklical »odprto« občinsko sejo, prvi pa je spregovoril oče ugrabljene Silvie inž. Melis, ki se je vsem zahvalil za solidarnost. Spregovorili so še predsednik deželnega odbora Sardinije Federico Palomba, Giuseppe Vinci, ki je na lastni koži skusil, kaj pomeni biti ugrabljenec, in pa škof mesta Lanusei Antioco Piseddu, ki je pozval vse, naj povedo, če kaj vedo o tragičnem dogodku. Vsekakor pa je organizacija Diritti civili razpisala nagrado v višini 30 milijonov lir, ki jo bo prejel vsakdo, ki bo posredoval koristne informacije. CELOVEC - Pisni ukaz svobodnjaškega namestnika koroškega deželnega glavarja in deželnega referenta za promet in gospodarstvo Karl-Heinza Grasserja za izgon približno 25000 delavcev iz držav nečlanic Evropske unije, ki so zaposleni pri koroških podjetjih, odmeva po vsej Evropi. Tako piše o škandaloznem ukazu ugledni »Financial Times«, na široko pa poročajo tudi printmediji ter radijske in televizijske postaje v vseh sosednjih državah Avstrije. Prostesti so se včeraj nadaljevali tudi znotraj Avstrije in na Koroškem. Protestom gospodarstva in interesnih zastopstev delavcev se v vse večjem številu pridružujejo tudi ugledni avstrijski politiki, cerkev in razne organizacije, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic in se borijo proti rasizmu. Na Koroškem deželni glavar Christof Zer-natto vztraja pri svoji zahtevi, naj Grasser takoj prekliče svoj škandalozen ukaz, predsednik sindikata Unterrieder pa zahteva Grasserjev odpoklic kot referenta za promet in gospodarstvo. Koroški Zeleni pa so se pridružili zahtevi slovenske Enotne liste in zahtevajo takojšen odpoklic svobodnjaškega politika iz kolegija koroške deželne vlade. Vsi poudarjajo, da je Grasser s svojim ukazom močno oškodoval ugled dežele Koroške v avstrijski in zdaj tudi že mednarodni javnosti. Edini, ki se je doslej postavil za Grasserja, je sam vodja avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider, desničarski populist, ki je bil leta 1991 odpoklican s položaja koroškega deželnega glavarja, potem ko je v koroškem deželnem zboru hvalil »pošteno zaposlovalno politiko v tretjem rajhu«. Haider je poudaril, da je ukaz v času dramatičnega števila brezposelnih na Koroškem (nad 30.000) »absolutno pravilen in upravičen«. Kot Grasser je tudi Haider dejal, da morajo avstrijska gradbena podjetja, ki dobivajo javna naročila, najprej zaposlovati Avstrijce in delavce iz držav-čla-nic Evropske unije. Kot smo že poročali, so zastopniki gradbene industrije takoj po Grasserjevem ukazu poudarili, da na Koroškem skorajda ni gradbeniškega podjetja, ki ne bi zaposloval med deset do 15 odstotkov delavcev iz evropskega jugovzhoda in vzhoda, zato bi uresničevanje škandaloznega ukaza resno ogrožal obstoj šte- i vilnih domačih podjetij. Izgon vseh 2500 tujih delavcev v gradbeni industriji bi imel celo za posledico, da bi se del te industrije zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev podrl. Ivan Lukan NOVICE MED UDELEŽENCI PRIMORSKE POJE AVSTRIJA Gasparri (NZ) zahteva razpust Schutznov RIM - Schutzne je treba takoj razpustiti, ker je iz njihovih vrst izšel VValdnerjev morilec. Tako je izjavil predstavnik NZ Gasparri, ki je zatrdil, da gre vsekakor za ekstremistično skupino, ki stremi k odcepitvi Južne Tirolske od Italije. Zato je pozval notranjega ministra Napohtana, naj ukrepa. Leta 2000 bo do Vatikana vodila podzemna cesta RIM - Italijanski vrhovni svet za javna dela je v petek odobril oba velika urbanistična projekta, ki naj bi bila dokončana do praznovanja 2000-letnice Jezusovega rojstva v Vatikanu, ki bo leta 2000, v svetem letu. Odobril je namreč gradnjo podzemne ceste do Vatikana in stavbe po načrtu arhitekta Renza Piana. Leta 2000, ko naj bi Sveto mesto obiskalo 20 do 40 milijonov romarjev in turistov, bi podzemna cesta izboljšala dostop do Vatikana. Vodila bo ob Tiberi do Angelskega gradu, imela pa bo tudi podzemno parkirišče. Vrednost gradnje ocenjujejo na 236 milijard lir. Včeraj se je izvedelo, da je svet odobril tudi gradnjo sporne stavbe arhitekta Renza Piana, potem ko je dobil zagotovila, da bo načrt spremenil. Sporen je bil namreč načrtovani gozd na vrhu stavbe, ki je po mnenju sveta pomenil grožnjo za varnost, pa tudi previsoke stroške. (STA) Sergio Siracusa, novi komandant karabinjerjev RIM - Pred najvišjimi predstavniki države je včeraj armadni general Sergio Siracusa prevzel odgovorno mesto komandanta karabinjerjev. Predsednik vlade Prodi se je najprej zahvalil generalu Luigiju Federiciju, ki zapušča odgovorno funkcijo po štirih letih, nato pa je novemu komandantu zaželel uspešno delo. Koncert najboljših zborov Med nastopajočimi bo tudi Mešani pevski zbor Gallus Manjšinski kongres v Gornji Borti na Gradiščanskem KOPER - Danes ob 18. uri bo v gledališču v Kopru koncert, na katerem se bodo predstavili primorski zbori, izbrani na tekmovanju radijskih posnetkov lanske Primorske poje. Koncert bo neposredno prenašala koprska radijska postaja, na njem pa bodo zbori tudi nagrajeni s priložnostno diplomo. Pobuda tekmovanja radijskih posnetkov je nastala pred tremi leti kot nenakšen dodatek mednarodni zborovski reviji, ki suvereno ohranja svoje osnovne vsebine: Primorska poje mednarodni zborovski reviji, ki suvereno ohranja svoje osnovne vsebine: Primorska poje namreč kljub vsemu ostaja netekmovalno srečanje zborov iz obmejnega primorskega prostora, na njej se srečujejo zbori iz različnih krajev, da navežejo stik, prijateljstvo in sodelovanje. Vse to pa ima kot poglavitni cilj vrednotenje množičnega pevskega gibanja našega prostora in sploh izboljšanja kakovostne ravni naše pevske kulture. Današnji koncert se torej navezuje na lansko izvedbo zbo- rovske revije. Prijavil se je sicer le del vseh zborov, ki so sodelovali na Primorski poje, izbor pa je le odraz boljšega, s čimer »razpolagamo« na tem koncu slovenskega prostora . Nagradni koncert prireja ZKO Koper, pokroviteljstvo pa dajejo Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. V kon-cerntem sporedu se bodo predstavili nagrajenci iz posameznih kategorij, in sicer Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica, Komorni zbor Iskra iz Bovca in MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine. V kategoriji mešanih zborov je najvišje število točk dosegel MePZ Primorec-Tabor, ki pa se trenutno nahaja v dokajšnjih težavah. Namesto tega bo na koprskem koncertu zapel drugouvrščeni, in sicer MePZ Jacobus Gallus. Med nagrajenimi zamejskimi sestavi gre omeniti še DPZ Vesna iz Kriza ki je v skupini dekliških zborov dosegel drugo mesto, in pa MePZ Hrast iz Doberdoba, ki bo deležen tretje nagrade v skupini mešanih zborov. (dam) GORNJA BORTA - V Avstriji živeče avtohtone manjšine zahtevajo od avstrijske zvezne vlade in od deželnih vlad gospodarsko ofenzivo za območja, na katerih živijo. Zahtevo so zastopniki koroških in štajerskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter Romov postavili ob priliki 2. kongresa o narodnostnih manjšinah v soboto v gradiščanskem mestu Obervvart (Gornja Borta). Udeleženci kongresa so se hkrati spomnili druge obletnice krva-• vega atentata desničarskih ekstremistov, pri katerem so leta 1995 v romskem naselju v Obervvartu bili ubiti štirje pripadniki te narodne skupnosti. Prireditelji 2. kongresa narodnostnih skupnosti v Gornji Borti so dunajski Center avstrijskih narodnosti (CAN), društva Romov v Gornji Borti in na Dunaju ter mestna občina Gornja Borta. Poleg zastopnikov vseh avstrijskih avtohtonih manjšin so se kongresa pod geslom »Gospodarska, zaposlovalna in socialna politika kot inštrumenti manjšinske zaščite« udeležili tudi vidni predstavniki avstrijske zvezne in gradiščanske deželne vlade ter zastopniki avstrijskega gospodarstva. Predsednik CAN, koroški Slovenec Marjan Pipp, je v svojem referatu poudaril, da so v Avstriji živeče manjšine se danes v gospodarsko podrejenem položaju in tako še posebej izpostavljene asimilacijskemu pritisku. Avstrijske manjšine zato upravičeno zahtevajo gospodarsko krepitev območij, na katerih živijo. Zvezna vlada in deželne vlade na Gradiščanskem, na Štajerskem in na Koroškem naj v najkrajšem času izdelajo programe za krepitev gospodarstva na teh območjih in s tem preprečijo grozečo nadaljno asimilacijo in odseljevanje pripadnikov manjšine. V posebni resoluciji manjšine nadalje zahtevajo razširitev izobraževlane ponudbe (višje in srednje splošnoizobraževalne in poklicne šole) ter izgraditev preko-mejnega sodelovanja obmejnih regij. LL. -J GORICA / DEŽELNI KONGRES SSK POSVEČEN DOGAJANJU V MANJŠINI SSk hoče igrati aktivno vlogo v prehodu iz starega v novo Poročilo tajnika Breclja - Poslanica ministrskega predsednika GORICA - Prvi dan deželnega kongresa Slovenske skupnosti v kulturnem srediSCu Lojzeta Bratuža je bil posvečen poročilu tajnika Martina Breclja ter pozdravom Številnih gostov. Tajnik (na spodnji sliki - f. MIOMA) je v svojem dolgem in razčlenjenem posegu obravnaval vse najbolj aktualne politične probleme manjšinske skupnosti na prelomu tisočletja, izhajajoč iz zgodovinskih ter drugih pretresov, ki smo jih Slovenci v Italiji doživeli predvsem v zadnjem letu. Njegovo poročilo je bilo na splošno optimistično naravnano in brez izrazite polemične osti, Čeprav je Brecelj seveda izhajal iz svojih svetovnonazorskih gledanj na manjšinsko realnost. Po pevskem pozdravu zbora Rupa-PeC je kongres uvedel predsednik Marjan Terpin, ki je precej skeptičen, da bo vlada Oljke, kot obljublja, začela reševati odprte probleme manjšine. Prepričan je, da bi lahko Rim s politično dobro voljo rešil TKB, veliko neznanko pa predstavlja zaščitni zakon. Terpin se, kot kaže, poslavlja s predsedniškega mesta, medtem ko še ni jasno, Ce bo Brecelj nasledil samega sebe ali pa bodo danes izvolili njegovega naslednika. Goriški župan Gaetano Valenti, ki pripada desnici, je v pozdravu delegatom izrazil zelo odprte misli in večkrat uporabljal besedi sožitje ter medsebojno razumevanje. Velik aplavz pa je žel tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je kongres pozdravil v slovenščini ter zelo jasno spregovoril o nujnosti zaSCite manjšine. Izpostavil je napore II-lyjeve uprave v korist sožitja in priznal aktivno vlogo, ki jo v podpori občinski upravi odigrava Slovenska skupnost. Kongres je v posebni poslanici pozdravil tudi ministrski predsednik Romano Prodi. Premier ni pozabil, da je velika večina Slovencev na zadnjih volitvah podprla njegovo kandidaturo ter napovedal, da bo Oljka spoštovala sprejete obveze. Jasno je povedal, da vlada ne namerava predložiti svojega osnutka za manjšinsko zaščito, pač pa za sedaj prepušča pobudo parlamentu. Vlada -je še napisal Prodi - se obvezuje, da bo reševala konkretne probleme naše skupnosti, kot je med nedavnim obiskom v Trstu podčrtal podtajnik Piero Fassino. KonCno se je Prodi zavzel za dokončno rešitev vseh še odprtih sporov s Slovenijo. Brecelj je v svojem poročilu poglobil teme, ki jih je že nakazal v petkovem intervjuju našemu dnevniku. Slovenska manjšina je skupnost v tranziji, zato potrebuje veC notranje demokracije ter večje spošto- vanje vlog, veC strokovnosti in specializacije. Pri tem je dejal, da SKGZ ni bila v tem smislu najboljši vzor, ker je po eni strani združevala organizacije civilne družbe, po drugi strani pa je bila tudi izrazito politična organizacija, saj se je večkrat celo obnašala kot stranka. SSk podpira pluralizacijo vse-manjšinskih ustanov in Primorskega dnevnika in v tem okviru še verjame v posebno vlogo obeh krovnih organizacij - SKGZ in SSO - Čeprav je Brecelj priznal, da bipolarizem ni najbolj dovršena oblika pluralizma, gotovo pa pomeni bistven korak v to smer. V manjšini ostajo vsekakor zelo različna gledanja o t. i. večkulturnosti. Tudi SSk, je podčrtal. Brecelj, je za večkulturnost, Ce s tem mislimo na sožitje med različnimi kulturami oziroma narodi, kar pa predpostavlja, da morajo posamezne kulture in narodi najprej polno živeti kot posebni subjekti na vseh področjih, tudi na političnem. SSk vsekakor vztraja, da je narodnost tudi politična kategorija, kar ne pomeni, da se morajo ljudje združevati samo v mejah narodnosti, sožitja pa ni mogoče graditi z brisanjem narodnosti oziroma z njenim preskakovanjem. Brecelj je skratka prepričan, da se za t.i. večkulturnostjo skrivajo usedline komunizma in marksistične ideologije. SSk ne opušCa ideje o skupnem političnem nastopu vseh Slovencev, koalicija Oljke pa je ta problem uokvirila v novo dimenzijo. Brecelj se je zavzel za veCjo povezanost Slovencev v levosredinski koaliciji (SSk ostaja prvenstveno sredinska sila) ter predlagal, da bi se slovenski izvoljeni predstavniki, ki so elani istih upravnih ali političnih koalicij, povezali v skupne svetovalske skupine. Nekoliko manj pozornosti je poročevalec posvetil odnosom z matico, ki so za SSk sicer bistveni, medtem ko se je izognil vsakršni omembi zadnjih političnih dogajanj v Sloveniji. O teh nista spregovorila niti Ivo Hvalica (SSD) in Lojze Peterle (SKD), ki sta med prvimi pozdravila kongres. Hvalica je poudaril »izjemno razumevanje med SSk in slovenskimi socialdemokrati«, Peterle pa je pohvalil resnost, s katero SSk obravnava nelahko situacijo manjšine, ki bi bila lahko za zgled marsikateremu politiku iz Slovenije. S.T. BENEŠKA SLOVENIJA Trinkov koledar zrcalo hotenj Benečanov V petek je bila predstavitev ČEDAD - Ob prehodu iz starega v novo leto je med slovenske bralce prišel Trinkov koledar, ki ga že vrsto let izdaja istoimensko kulturno društvo. Letošna zbirka je še posebej bogata, saj gre za rezultat dela 26. avtorjev, za koledarjevo obogatitev pa je poskrbel matajurski ikonopisec Pasquale Zuanella. Trinkov koledar in ob njem še Jadranski koledar ter zbirko (koledar in knjige) goriške Mohorjeve družbe so predstavili v petek zvečer v Čedadu (na sliki - f. M. Magajna) ob prisotnosti številnih avtorjev in gostov, med katerimi sta bila tudi slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič in Cedajska odbornica za kulturo Luisa Sinosich. Predsednik društva Ivan Trinko Marino Verto-vec in mednica koledarja Živa Gruden sta med predstavitvijo podčrtala prizadevanja uredniškega odbora, da bi Trinkov koledar res postal zrcalo ustvarjalnosti in hotenj Beneških Slovencv. V njem namec izražajo in poudarjajo voljo v utrjevanje slovenstva, prepričanje v koristnost kulturne rasti ter vztrajnosti na poti dobrososedskih odnosov, tako s prijatelji onstran meja, kakor tudi s furlansko stvarnostjo na Videmskem. Koledar je po vsebini tudi letos razčlenjen v štiri tematska poglavja (Naša zgodovina, Naš svet, Naši ljudje in Naša beseda), h katerim je treba dodati slovensko bibliografijo videmske pokrajine za obdobje 1990/96, kar predstavlja prijetno novost Trinko vega koledarja. Uvodno razmišljanje je tokrat prepuščeno obmejnima upraviteljema, in sicer županu iz Rezije Luigiju Palettiju in županu iz Tolmina poslancu SKD Ivanu Božiču. Ob številnih zanimivih prispevkih so se uredniki koledarja spomnili tudi na stebra slovenskosti na Videmskem, ki sta preminila v lanskem letu: Izidorja Predana - Dorica in Salvatoreja Veno-sija (r.p.) KAJ MENI DEŽELNI KOORDINATOR SKGZ RUDI PAVŠIČ Finančne težave slovenskih organizacij in ustanov Deželno tajništvo SKGZ je sklicalo svoje članice in skupaj razpravljalo o finančnih težavah, ki so nastale v zadnjem obdobju in ki močno pogojujejo dejavnost in sprožajo nemalo negotovosti v posameznih delovnih sredinah. Rudija Pavšiča, deželnega koordinatorja SKGZ, smo vprašali za vzroke, ki so botrovali temu srečanju. »Glavni razlog, zaradi katerega smo sklenili, da skupaj ocenimo položaj in skupaj tudi poiščemo primerne rešitve, so izredno težke finančne težave, s katerimi se ta Cas soočamo. Ob tem smo se na srečanju informirali o nastajanju zadruge Primorski dnevnik. Naša organizacija je lani od Urada za Slovence po svetu dobila skoraj za tretjino manj sredstev, kar pomeni, da smo od dogovorjenih 3 milijard dobili nekaj veC od 2 milijard in 100 milijonov lir. Ob tem kaže, da za letošnji januar ne bomo dobili nikakršne vsote. Zaradi nepričakovanega primanjkljaja, smo posredovali našim Članicam eno tretjino sredstev manj, Čeravno so te za leto 1996 "ustvarile stroške”, ki so bili za tretjino večji od prejetih sredstev, saj so upravičeno računali na višjo pomoč. Povedati je tudi treba, da je kriza nekaterih organizacij odvisna tudi od zamud pri izplačevanju italijanskih državnih podpor.« Omenili ste svoje Članstvo. Kdo vse sestavlja to organiziranost? »Ob nekaterih Članicah, ki ne prejemajo redne finančne pomoči, to so Zveza slovenskih kulturnih društev (na deželni ravni vključuje 80 društev), Združenje slovenskih športnih društev (je tudi Član SSO, šteje 47 športnih društev), Združenje slovenskih izseljencev (tudi ta ima dvojno Članstvo in vključuje približno 2.800 družin, ki so razkropljene po Evropi in po svetu), taborniška organizacija RMV (okoli sebe zbira 120 mladih), Kmečka zveza (šteje okoli 500 elanov in nudi najrazličnejše storitve veC kot 1000 ljudem letno), Krožek za kulturo, športno in podporno udejstvovanje Krut (šteje približno 800 Članov ter s patronatom Inac, Zvezo vojnih iv-nalidov in Zadružnim centrom za socialne dejavnoti nudi pomoč preko 2000 ljudem: upokojencem, handikapira-nim, osebam z zdravstvenimi problemi in socialno ogroženim), oba dijaška domova (go-riški in tržaški s 160 gojenci), goriški Kulturni dom, zadruga Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik in otoško revijo Galeb, kulturno društvo Ivan Trinko in ostala organiziranost v Benečiji, Terski dolini, Reziji, Kanalski dolini ter šolsko središče v Spetru, ki sodi med skupne ustanove, pomoC pa sprejema tudi od naše zveze. Omenjene organzacije imajo tudi svoje urade in zaposlene, ki skupaj z uradi SKGZ v treh pokrajinah dosežejo številko 80. Gre za izredno široko gibanje, ki združuje na tisoče Slovencev. Danes smo v položaju, da v marsikateri organizaciji uslužbenci že nekaj mesecev ne prejemajo osebnih dohodkov, drugje pa ni sredstev za social- ne dejatve, da o prisilnem krčenju dejavnosti sploh ne govorimo.« Zakaj je prišlo do takšnega stanja? »Gotovo ne zaradi slabega gospodarjenja, saj so nekatere naše Članice že pred leti, ob prvih vzrokih krize, vidno sk-ricile število zaposlenih in obseg dejavnosti in upravljale z denarjem, ki so ga imele na razpolago. Dodatna pomoC, ki jo je Urad za zamejstvo konec Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva vse pripadnike slovenske manjšine v Italiji, da množično pristopijo k Zadrugi Primorski dnevnik lanskega leta namenil skupnim ustanovam - Čeravno bi se morale te, po skupnem dogovoru, vzdrževati izključno iz zakona št. 46 - je po našem mnenju eden od razlogov za nastali položaj. Dejstvo je, da mi nimamo drugih virov finansiranja, zaradi Cesar je naša stiska povsem razumljiva in stvarna.« Kako naprej? »Prizadevali si bomo, da podobno, kot je to veljalo za skupne ustanove in sam dnevnik, dobimo enkratno podporo, da vsaj delno ublažimo nastalo krizo. Ob tem smo se s SSO dogovorili za skupne pobude in skupno nastopanje tudi do samega Urada za Slovence po svetu. Naša želja je, da bi znotraj naše organiziranosti ohranili subjektiviteto, kar nam je bilo na seji s Članicam tudi potrjeno. Smatram, da so se zmeda in težave še povečale v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so posamezne ustanove in organizacije kontaktirale Ljubljano. Kar pa je bilo njim dodano, je zmanjkalo komu drugemu. Obstajajo določena pravila igre, ki jih morajo vsi spoštovati in se jih ne da spreminjati med igro. Ob tem pa je potrebno dobro in trezno gospodarjenje. V zdajšnji stvarnosti mora vsakdo uporabiti toliko denarja, kolikor ve, da ga bo dobil. To velja za večje in manjše ustanove in organizacije. Ne moremo si privoščiti stalnega višanja stroškov, ko vemo, da za njihovo kritje ni zagotovil. Celotna naša organiziranost ima namreč pravico do enakega dostojanstva in enake možnosti za preživetje, saj bi bilo o kakšnem razvoju v zdajšnjem Času smešno govoriti. Ustvariti moramo med nami občutek solidarnosti in vzajemnega spoštovanja. Od pristojnih matičnih organov pa pričakujemo, da nam bodo pomagali in razumeli naša prizadevanja, da smotrneje uredimo vprašanje finansiranja. Sicer jih bomo v kratkem tudi primerno seznanili z našimi težavami in jim posredovali naše sugestije za premagovanje nastalega položaja.« - SINDIKALNA KRONIKA / S POSREDOVANJEM PREFEKTA h Podpisali sporazum za tovarno Diaco Začasno rešitev bodo preverili čez dva meseca Pogajanje je trajalo polnih 7 ur in se je zaključilo malo pred 3. uro zjutraj, ko so pred prefektom Michelejem De Feisom podpisali sporazum, s katerim se je zaključil ostri sindikalni spor v farmacevtski industriji Diaco. Bliskovit razplet nenadne in ostre krize so torej dosegli niti dva dni potem, ko je zaradi spora z uslužbenci glede delovnega umika v nočnih izmenah lastnik nekdanjega obrata Don Baxter, 35-letni Pier-paolo Cerani sklenil, da sredi dneva zapre tovarno, in poklical kara-" binjerje, naj odženejo na cesto uslužbence -na 127 zaposlenih je 80 odstotkov žensk. »S podpisom spora- zuma smo se vrnili iz Južne Amerike v Trst,« je pikro komentiral pokrajinski tajnik Cgil Waldy Catalano, ki je predvčerajšnjim ocenil zadržanje lastnika podjetja kot bolj primerno za Pinochetov Čile kot pa za civilizirano državo. Sicer pa takšno oceno potrjujejo izjave samega lastnika Diaca Geranija, ki javno hvali Licia Gellija, znanega voditelja tajne frama-zonske lože P2. Vsekakor je Cerani pojasnil tudi, da je sklenil zapreti tovarno, ker zaradi vrste nenadnih stavk ni mogel zagotavljati neoporečnosti farmacevtskih proizvodov in predvsem sterilnosti preparatov za infuzije. Kakorkoli že, spora- zum so podpisali lastnik, predstavniki Združenja industrijcev in sindikatov, prefekt pa bo na zahtevo podpisnikov preveril spoštovanje dogovora. Na podlagi dogovora bo lastništvo anticipiralo 15 delavcem dohodke iz dopolnilne blagajne, plačalo jim bo 10-mi-nutni premor v okviru rednega delovnega urnika, ter po 3.000 lir z davčnimi odbitki vred za vsak dan dela z novim urnikom, in sicer od 6. ure do 14.30 oz. od 13.30 do 22. ure. Urnik bo veljal do 31. marca, naslednji mesec pa bodo zamenjali delovni izmeni. Konec aprila bodo preverili novi delovni urnik, do takrat pa so se sindikati obvezali, da ne bodo sprožili novih stavk. Predstavniki delavcev, ki so se toplo zahvalili prefektu za hitro in učinkovito posredovanje, ocenjujejo dogovor kot pozitiven korak ne samo k urejanju delovnih odnosov, pač pa predvsem kot povratek k rednemu soočanju med delodajalcem in uslužbenci v okviru normalnih sindikalnih odnosov. Zaradi prenovitve računalniškega centra INPS v Trstu, ki bo trajalo od jutri do sobote, ne bodo prihodnji teden dostopni elektronski arhivi in torej ne bodo mogli nuditi strankam nobenih pojasnil v zvezi s pokojninami. POLITIKA / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Debata o strelišču in obrtnih conah Od jutri dalje spet o proračunu 1997 Tržaški občinski svet je v petek nadaljeval z ocenami prizivov na regulacijski naCrt, Čeprav je bila pozornost glavnine svetovalcev namenjena županovemu odstopu ter raznovrstnim govoricam, s katerimi je preplavljeno to predvolilno vzdušje. Do premikov, Ce jih lahko tako sploh imenujemo, prihaja v Ljudski stranki, kjer se marsikdo poteguje za volilno zavezništvo s Forza Ita-lia. Ni znano, Ce z Riccardom Illyjem ali pa brez njega; režiser te nove predvolilne nadaljevanke je nekdanji poslanec KD Sergio Coloni, ki je svoj znani politični vpliv sedaj prenesel na Ljudsko stranko. Ce se povrnemu k regulacijskemu načrtu, je mestna skupščina predsi-noCnjim dokončno Črtala iz projekta načrt za motokros v bližini openskih vojaških kasarn. Proti naCrtu se je svojcas že izrekel vzhodnokraški rajonski svet, občinski svet pa je sedaj le formalno potrdil to nasprotovanje. Svet je ob vzdržanju DSL, Slovenske skupnosti in zelenih potrdil prvotni naCrt za preureditev openskega stre- lišča. V okviru sedanjega srelišča bodo uredili »Park miru«, strelišče pa bodo preselili na bližnje zemljišče, ki je last openskega jusarskega odbora. Domači jusarji niso zadovoljni s to rešitvijo, ki predstavlja neke vrste politični kompromis. Na predlog svetovalca SSk Petra Močnika je skupščina odložila oceno nekaterih prizivov, ki zadevajo načrtovane obrtne cone na vzhodnem Krasu. Svetovalci so zmanjšali površino obrtne cone pri TrebCah ftam bodo zgradili mizarsko delavnico) ter sprejeli priziv krajanov, ki so zahtevali ohranitev površin za gozdarske in kmetijske dejavnosti. PaC pa je skupščina zavrnila predlog SD Zarja, ki je nameravalo pri nogometnem igrišču v Bazovici ureditvi površino za prirejanje šager in poletnih praznikov. Ker je zemljišče last borštan-ske srenje se mora bazovsko društvo o tem uradno pogajati z Borštani. Občinski svet se bo od jutri dalje spet ukvarjal s proračunom. Na potezi pa je predvsem Illy, ki mora do 5. marca potrditi ali preklicati odstop. NOVICE Sugestivna manifestacija tržaških skavtov ■ Zbrali so se v krogu, z baklami v rokah, manjši so imeli svečke, nakar so bakle znosili v veliko posodo na sredini kroga, zagorel je velik taborni ogenj: prizor je bil še bolj sugestiven zaradi goste megle, ki je včeraj pozno popoldne prekrivala Trg Unita. Tržaški skavti, kot njihovi vrstniki povsod po svetu, so se spomniti 140. obletnice rojstva Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja, ki sloni na načetih mim in bratstva med narodi. Dan skavtskega bratstva pa ni samo spominska slovesnost, temveč tudi dan solidarnosti, ob katerem zbirajo prispevke za ustanove in združenja, ki skrbijo za otroke .v stiski. Tokrat so prispevek nameniti skladu »Lucchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin«, izročili pa so ga ženi pokojnega Lucchette, Danieli, ki je povedala, da jim bo služil za restrukturiranje poslopja, v katerem bodo našli zavetje otroci, žrtve vojne v bivši Jugoslaviji, katerim so doslej namenili začasni sedež v Ul. F. Severa. Včerajšnje slovesnosti, ki se je začela pri Sv. Justu, od koder je sprevod krenil po mestnih uticah, so se udeležili tudi slovenski skavti, a na Trgu Unita je v slovenščini spregovoril Mitja Ozbic. Novi umiki trgovin in gostiln Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča včlanjene trgovine in gostilne iz tržaške občine, da je v pripravi posebna odredba za uvedbo eksperimentalnega urnika za omenjene obrate od 1. marca do 30. novembra. Dežela je namreč lani proglasila Trst »turistično mesto« in dala možnost občinski upravi, da uvede posebne umike za trgovine in gostilne. Na pripravljalnem sestanku, ki so se ga udeležila vsa trgovska združenja (tudi SDGZ) in predstavniki sindikatov, je odbornik za gospodarstvo Neri preveril razne možnosti in je pri tem izhajal iz lanske izkušnje. Ce bo to potrjeno, bodo lahko trgovne izbirale svoj urnik v širšem dnevnem razponu. Možno naj bi bilo tudi poldnevno odpiranje na dan tedenske zapore, z izjemo praznikov in nedelj. Povečalo naj bi se tudi maksimalno število delovnih ur na teden. Zakon predvideva največ 44 ur, lanski eksperimentalni urnik za »Trst turistično mesto« pa je dovoljeval 50 ur. Oriantacijski pohod RMV Danes se bodo vsi elani Rodu Modrega Vala - taborniki iz Trsta in Gorice - zbrali v Repnicu, kjer se bodo udeležili orientacijskega pohoda Prva skupina bo startala izpred doma v Repnicu ob 10. uri, ostali bodo sledili s premorom desetih minut med eno in drugo. Med pohodom se bodo skupine ustavile pri štirih kontrolnih točkah, kjer bodo odgovarjale na vprašanja o orientaciji in o splošni zgodovini tabornikov. Ko bodo vse skupine dospele do cilja, bodo vsi udeleženci dobili kosilo, ki ga bodo medtem pripravili starejši člani organizacije. Po kosilu se bodo vsi dani zbrali v tradidonalen zbor, kjer bo potekalo nagrajevanje. VČERAJ / V MUZEJU SCHMIDI Priznanje Trsta Barbierijevi Popoldne je bito srečanje z veliko pevko v krožku Generali Dobrega pol stoletja je pela v najpomembnejših gledališčih, zaradi Cesar je bila seveda največkrat daleč od rojstnega Trsta, na katerega pa ni nikoli pozabila, kot ne na ljubljeno narečje. Mezzosopranistka Fedora Barbieri, ki je svojo blestečo kariero začela leta ’40 v Firencah, je bila včeraj v rojstnem mestu. Dopoldne ji je podžupan Roberto Damiani v gledališkem muzeju »Schmidi« podelil srednjeveški peCat mesta (foto KROMA), popoldne pa je v krožku zavarovalnice Assicurazioni Generali obnovila svojo umetniško pot. H V TOREK NA GM h Predstavitev diplomske naloge o harmoniki Na sedežu Glasbene matice bo v torek, 25. tim., ob 17. uri, predstavitev diplomske naloge bivšega gojenca harmonikarske šole GM Aleksija Jercoga, in sicer na temo »Giocchi d’ance« s podnaslovom »Organlogia e letteratura della fisarmonica«. Diplomsko tezo je z uspehom zagovarjal na sekciji za muzikologijo leposlovne fakultete tržaške univerze lanskega novembra. V svojem zajetnem študijskem delu podaja opis in obrazložitev zgradbe harmonike, zgodovino inštrumenta in opis originalnih skladb za harmoniko od leta 1820 dalje tako iz evropske kot sevemo-ameriške harmonikarske šole. Aleksij Jercog je zaCel študij harmonike na Glasbeni matici pri prof. Klavdiju Furlanu, je pa študij opustil po šestem letniku, ker se je takrat posvetil izključno univerzitetnemu študiju in ga zdaj tudi uspešno dokončal s tezo, ki je vsaj med Slovenci rekost na tem področju. Predstavitev diplomske naloge je javna in nanjo so vabljeni vsi, ki jih tematka zanima. j.k. V BORŠTU IN RICMANJIH STEČAJ HOLDINGA TRIPCOVICH Proslavi slovenskega kultumega praznika v Bregu Konec tedna označuje kar se da živahno in z mnogimi prireditvami posejano kulturno pizorišCe. Med drugim sta slovenski kulturni praznik v petek zvečer v Bregu proslavili kar dve društvi. Istočasno sta se namreč odvijali Prešernovi proslavi v Borštu in Ricmanjih. Prireditvi sta imeli tudi nekašen skupen imenovalec, saj sta še posebej predstavili kulturno udejstovanje mlajših in najmlajših. V Ricmanjih je bila po zamisli SKD Slavec prireditev ob dnevu slovenske kulture sploh v znamenju mladosti, saj so se v Babni hiši predstavili otroci ricmanjskega vrtca in uCenci zadnjih dveh razredov GOS Ivan Trinko zamejski, nato pa še elani otroške dramske skupine KD Kraški dom iz Repna z igrico Tackova sreCa. V Borštu so se vabilu PD Slovenec odzvati pevci MePZ Skala iz Gropade. Pod vodstvom Anastazije Puric so oblikovati uvodni del petkove prireditve ob dnevu slovenske kulture. V drugem delu pa so v dvorani borštanske Srenjske hiše nastopiti otroci, ki sodelujejo v dramski skupini pod okriljem prebeneškega društva Jože Rapotec. Nastopiti so z igrico Cepiča sreCa, ki jo je režirala Suzi Bandi, (dam) Večer o Kitajski vBarkovljah V prostorih Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah je bila v petek zvečer lepa prireditev, ki sta jo skupno pripravila klub Sirena in KD iz Barkovelj. Gost prireditve je bil prof. Pino Rudež, ki je prikazal videofilm o svojem popotovanju po Kitajski. Na velikem platnu so se zvrstile razne zanimivosti te daljne dežele, med drugim šola za vojaške veščine, stara glasbila, kitajski praznik s pisanimi papirnatimi zmaji, ki predstavljajo za Kitajce simbol pozitivnih sil, predilnica svile, cirkus, narodni plesi in noše itd. Film je spremljala originalna kitajska glasba, kar mu je dalo še večji Car in pristnost, (ni) Delno izplačilo obveznic Imetniki bodo za vsakih vplačanih 1.000 lir prejeli po 211,39 lire Tržaško sodišče je odredilo prvo plačilo lastnikom obveznic finaneno-prevozniškega holdinga Tripcovich, ki je šel v steCaj julija 1994. Za vsakih tisoC lir, ki so jih svojCas vplačali družbi, bodo prejeli 211, 39 lire, torej nekaj veC kot 20%. V poštev bo prišlo 37.588.150 obveznic za skupni znesek okrog 8 milijard tir. Ne izključujejo možnosti dodatnega podobnega izplačila. Delno izplačilo obveznic, do katerega bo prišlo v kratkem (ko bo Montetitoli sporočil seznam vseh, ki imajo obveznice), je odredil sodnik Giovanni Šansone v dogovoru s stečajnim upraviteljem Marcom Zanzijem (slednji je tudi stečajni upravitelj pri bivši Tržaški kreditni banki), operacijo pa bodo izvedle banke, pri katerih je bila opravljena kupoprodaja. Operacijo bo nadziral tržaški odv. Remo Cuccagna, ki mu je sodiSCe že leta 1994 poverilo nalogo, da zastopa interese imetnikov obveznic. Priziv proti Občini Trst v zvezi s hitro cesto Štiri družbe so najavile priziv proti Občini Trst, ki je pred nekaj dnevi dodelila izvajalni naCrt zadnjega, še nedokončanega dela hitre ceste (v vrednosti 5 milijard tir) podjetju Autovie Servi-zi. Za priziv so se odločili pri Technita- lu iz Verone, tudi v imenu Geosyntecha iz Trsta (skupaj s katerim je izdelal naCrt, ki je na lestvici dražbe, katero so izvedli na evropski ravni, zasedel prvo mesto), kateremu sta se pridružila Tec-nic in Lotti e associati iz Rima (2. oz. 3. mesto). Omenjene družbe trdijo, da so nudile vsa potrebna jamstva, vendar naj bi jih izključili s formalnimi in neutemeljenimi pretvezami, tako da si je nalogo zagotovila družba Autovie. Slednjo kontrolira družba Autovie Venete, ki ima koncesijo za avtocesto A/4 in ki je s svoje strani last Dežele FJK s participacijo Dežele Veneto. Priziv naj bi po mnenju njegovih predstaviteljev ustavil dela na hitri cesti (nedokončani odsek sega od Cetra za raziskave pri PadriCah do Katinare). Spet je moral v zapor Karabinjerji so 31-.letnega Silvana Mainardija aretirali 5. junija lani, potem ko so pri pregledu njegovega stanovanja odkriti precejšnjo količino heroina. Kasneje so mu zaporno kazen spremeniti v alternativen ukrep, a sedaj so se pri tržaškem sodišču premislili: sklenili so, da mora preostali del kazni presedeti v zaporu. Karabinjerji so tako pred nekaj dnevi znova obiskali Mainardija, ki bo za rešetkami ostal eno leto, tri mesece in 22 dni. DAMJAN V SPOMINU SOŠOLCEV Ate bomo te pozabili! Vsi so prisotni v razredu, v dnevniku ni nihče zapisan med odsotnimi, kljub temu je med nami siva klop, za njo prazen stol. V temnem razredu je občutje temačno, napeto, a obenem tako mimo, da si nihče ne upa prekiniti nenavadne tišine. Zakaj nenavadne? Nikoli poprej ni vladal med nami tak mir: med neprestanimi opozorili profesorjev, med smehom, med klepetanjem in zbijanjem šal je bilo kdaj pa kdaj res prijetno prisluhniti lekciji. Bučen smeh in krohotanje je široko odmevalo v malem razredu, ko je Damjan odgovarjal profesorjem, nagovarjal kakega sošolca ali enostavno govoril o kakih zabavnih in smešnih dogodkih. Z resnimi očmi je buljil v kateder pred sabo, a vsakič ko ga je profesor nagovoril ah vprašal, je imel že pripravljen odgovor - vsakič tak odgovor, da smo se vsi pošteno nasmejali. Skorajda štiri leta smo preživeli z Damjanom. Na videz zaprt in sramežljiv se je ob koncu izkazal za simpatičnega, radoživega, predvsem pa srčno dobrega fanta. Marsikdo se nanj spomni kot na dobrega prijatelja, kdo drug pa kot na tistega sošolca, ki je bil zmožen okregati profesorico matematike, češ da ga ni primerno ocenila. Bil pa je tudi tisti sošolec, ki se je edini tako šalil s profesorico slovenščine: »Kaj je žepni bonton?« je nekoč vprašala v razredu. »Gumb, ki ga imaš v žepu!« je odvrnil Damjan. Nekdaj drugič ga je profesorica vprašala, kaj si je Prešeren zidal v mladih letih (pravilen odgovor je bil »Gradove v oblakih«), on pa je zelo spontano odgovoril: »Hišo!« Neznansko je ljubil motoma kolesa. Ves denar, ki ga je hranil, je porabil za svoj motor. In ravno ta motor, ki ga je tako ljubil, ga je od nas odtrgal in nam ga ne bo nikoh več vrnil. Razred je pust, turoben. V omari leže na pohci, pod hipom starih risb, štiri od krede zaprašene fotograhje. Na njih Damjan, Aleksij in Matija, ki so.si med nekim odmorom pripravih celo pojedino s testeninami in rižem. Ob oknu je siva klop, na njej s svinčnikom napisanih nekaj besed, ki jih je pred kratkim Damjan napisal med poukom: »R1DE 777J. YOUDIE!« Nekdo je zraven pripisal sporočilo, mogoče za sluginjo ah za čistilko, mogoče za ostale sošolce:»Ne zbrisat! To je napisal Damjan!« Kjerkoli si sedaj Damjan, karkoli počneš, vedi, da tisti napis s svinčnikom ne bo ostal za vedno tam na klopi, a spomin nate bo večno ostal v naših srcih. TVOJI SOSOLd IV.A RAZREDA VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. februarja 1997 POLIKARP 'Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.37 -Luna vzide ob 19.16 in zatone ob 7.29. Jutri, PONEDELJEK, 24. februarja 1997 SERGEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zraCni tlak 1032,6 mb raste, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 87-odstotna, nebo skorja jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovan-na Garlatti, Luca Bussani, Luca Sambo, Matteo Zua-netti. UMRLI SO: 82-letna Giovanna Cucial, 72-letna Maria Davanzo, 88-letna Anna Tamaro, 96-letna Vit-toria Possetti, 76-letni Au-turo Mirasole, 73-letni Pie-tro Crevatin, 85-letna Anita Pelegrini, 94-letni Rosario Orlando, 77-letna Vittoria Legovich, 73-letna Liliana Sambo, 82-letni Giordano Bossi, 81-letna Maria Roler, 82-letna Olga Cadel, 80-letna Graziella Stocca, 71-letni Costantino Dumi-ni, 73-letni Romeo Bertoli. NEDELJA, 23. februarja 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije), _ ___ — AREA'0 AREA ARREDAMEIMTI ERADIŠCE OB SOČI [ERADGCA] - Ul. Udine 5 [0R. CESTA TS-U0J Tel. 0481/950035 ZIDANE KUHINJE PO 2.200.000 LIR METER Zgonik (tel. 225596). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 (Zavije - tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Od PONEDELJKA, 14. februarja do SOBOTE, 1. marca 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un uo-mo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese. EKCELSIOR - 15.15, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi. AMBASCIATORI 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan. NAZIONALE 1-15.50, 17.55, 20.05, 22.30 »Uno sguardo nel cielo«, i. Whit-ney Houston. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Star Trek, primo contatto«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Blood & Wine«, i. Jack Nicholson, Michael Caine. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie Mac-Dovvell, VVilliam Hurt. MIGNON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’amore ha due facce«, i. Barbra Strei-sand, Jeff Bridges. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dra- gonheart«, i. Dennis Quaid. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La seduzione del male« r. Nicholas Hynter. i. Daniel Day-Lewis e Wi-nona Ryder. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Go now«, r. Michael VVinterbottom, i. Robert Carlyle. Ob 10.00 in 11.30 »II Barone di Miin-chausen«, risanka. 18. 2. 1991 18. 2. 1997 Sest let je že minilo odkar si nas zapustil predragi mož, oce in ded Viktor Corbatti S hvaležnostjo in ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji Ricmanje, 23. februarja 1997 22. 2. 1995 22. 2. 1997 25. 2. 1995 25. 5. 1997 Ob drugi obletnici smrti Angele Rodella in Josipa (Pepi) Žerjala se ju z ljubeznijo spominja hci Nilde z družino Dolina, 23. februarja 1997 V torek, 18. februarja 1997, ob 17.40 je Damjan Buzzai zapustil nepomembno zemeljsko življenje. Tvoja duša je vzletela, moje srce zakrvavela, ona zmagoslavno žari, moja ji v prihodnje sledi mama in tata nona Lidia, nona Miranda, nono Carlo, nono Mario, Rudi, Marko, Igor, Marina, Daniel, Giorgia, Martina, Matteo in vsi tisti, ki so te imeli radi V torek, 25. februarja bo Damjan ležal v mrtvašnici v Ul. Costalunga, od 10. do 13.20. Sledil bo blagoslov. V Četrtek, 27. februarja, ob 12. uri, bo maša v cerkvi na Proseku, od tam bomo žaro pospremili na zgoniško pokopališče. . Po želji lahko prispevate za: Kulturni dom-Prosek, Dom BrišCiki, proseško cerkev, Primorski dnevnik. Proseška postaja, Prosek, BrišCiki, 23. februarja 1997 Dragi DAMJAN za vedno v našem spominu stric Igor, teta Marina, Daniel in Giorgia Žalovanju se pridružuje družina Milic V neizmerni žalosti ob izgubi priljubljenega DAMJANA sočustvujejo z Mariuccio in Paolom teta Eva, sestrični VVilma in Ester z družino Dragi Damjan tvoja prirojena prikupnost in igriva duhovitost nam bosta za vedno ostali živ spomin tvojega prezgodaj pretrganega življenja prof. Loredana Cocea-ni, prof. Claudia Sedmak, prof. Vesna Guštin Ipo, Igor, Dario Furlan, Dario Savron, Dean, Andrej, Uroš, Miran, Olga, Marco, Sandor, Manuel, Ivan, Neža, Jessica, Peter, Jaš, Roman, Monica harmonikarski oddelek GM Opcine-Prosek Ob izgubi dragega prijatelja in sošolca Damjana izrekamo sožalje družini Buzzai in vsem sorodnikom. Dragi Damjan, Čeprav je tvoja klop sedaj prazna, boš za vedno ostal v naših srcih. Sošolci IV. A znanstvenega liceja »F. Prešeren« MarjuCi in Paolu Ob izgubi dragega Damjana izrekajo občuteno sožalje bivši sošolci Liceja F. Prešeren UCno in neuCno osebje Liceja »F. Prešeren«, globoko pretreseno ob izgubi mladega prijatelja Damjana, izraža družini Buzzai svoje najbolj občuteno sožalje. Žalovanju se pridružujeta prijatelja Matija in Lorenzo z družino S prizadeto družino ganjena sočustvujeta Radko in Magda Guštin Ob bridki izgubi dragega Damjana izrekamo iskreno sožalje staršem in svojcem Mario in Milena Bruno in Anica Roberto in Monika Tomaž in Irena Aljoša in Alenka Damjan in Barbara Končalo se je življenje. Zakaj prav tvoje? Obžaloval te bom prijatelj Alessio Žalujočima Mariji in Pavlu izrekata sožalje prijatelja Giuliana in Igor s sinovoma Alessiom in Robertom Ob izgubi dragega Damjana izrekajo družini občuteno sožalje sošolci iz paralelk Liceja »F. Prešeren« Globoko pretreseni ob tragični smrti dragega Damjana sočustvujemo s hudo prizadeto družino bivši sošolci nižje srednje šole Fran Levstik in Mladinski krožek Prosek-Kontovel Za dragim Damjanom žalujejo Elena in Darja s starši, Patricija z družino KRD Dom BrišCiki izreka iskreno sožalje družinama Buzzai in Emili ob boleči izgubi dragega Damjana Ob prerani izgubi dragega Damjana sočustvujemo s starši Slovenski tržaški skavti in skavtinje t Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oce, ded in praded Karlo Grgič Pogreb bo jutri, 24. februarja, ob 13. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče na Repen-tabru. Žalostno vest sporočajo žena Angela, sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo. Fernetiči, 23. februarja 1997 Župan, svetovalci in uslužbenci občine Re-pentabor izrekajo iskreno sožalje podžupanu Karlu Grgiču ob težki izgubi očeta Karla. Ob smrti dragega oCeta Karlota izraža sinu Vinkotu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. N. K. Kras ZAHVALA Ob izgubi drage mame, none, pranone in tete Marije Fonda vd. Križmančič se iskreno zahvaljujemo g. župniku Škerlju za po,-grebni obred, zdravniku Žerjalu, sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in nosilkam sveC ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Bazovica, 23. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Albine Miklavec vd. Kuret se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Ricmanje, 23. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Angela Milica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. sin Oskar in hci Norma Trst, 23. februarja 1997 6 Nedelja, 23. februarja 1997 TRST ■sm 'III GLASBENA MATICA TRST 25. abonmajska sezona 96/97 1NSIEME MUSICALE ITALIANO - Padova Na sporedu : Mozart in Schubert V torek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. KD IVAN GRBEC DOM JAKOB UKMAR PD KOLONKOVEC vabijo na i/)an slovenske ku/lare danes, 23. t.m., ob 15. uri v kinodvorani Lumiere (Ul. Flavia 9) KD IGO GRUDEN NABREŽINA Ob dnevu slovenske kulture MI PA SKUPAJ POJEMO Srečanje vseh pevskih zborov občine Devin-Nabrežina Sodelujejo: Zbor Fantje izpod Grmade - vodi Ivo Kralj Dekliški zbor Devin - vodi Herman Antonie Otroški zbor Ladjica - vodi Olga TavCar Otroški zbor KD Vigred - vodi Eva Čuk Mešani pevski zbor Rilke - vodi Barbara Corbatto Moški in ženski pevski zbor Igo Gruden - vodi Bojana Kralj Skupna pesem bo zadonela danes, 23. februarja, ob 16. uri, na nabrezinski Kržadi cA <—aO/ENSKIC aO/ENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKUCNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je Se nekaj prostih mest pri tečajih: - WINDOWS OFFICE STANDARD (Windows 3.1, ivimvord 6.0, excel 5.0) 100 ur - SRBSCINE-HRVASCINE 80 ur Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure, najkasneje do 28. februarja 1997. M PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA - Opčine vabi danes, 23. februarja, ob 18. uri, v Finžgarjev dom na PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN BESEDE. Na sporedu bo predstavitev knjige odrskih iger Ivana Artača »Trubadur z vrtnico«, o kateri bosta govorili prof. Nada Pertot in prof. Lučka Susic, igralska skupina Tamara Petaros pa bo izvedla bralno predstavo osrednjega prizora veseloigre »Pepce se ženi«. Slavnostni govor: prof. Kostanca Filipovič; nastop OPZ Vesela Pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa; nastop CPZ Sveti Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vezno besedilo: Nataša Sosič. Scena: Magda Samec. Prisrčno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - 25. koncertna sezona 96/97 - V torek, 25. februarja, ob 20.30: Insieme strumentale italiano iz Padove. Na sporedu Mo- zart in Schubert. ^_____________IZLETI SK BRDINA priredi Lloyd Adriatico Generalna Agencija Trst-OpCine ISCE ZAVAROVALNE KONZULENTE za ojačitev lastne prodajne mreže Nudi: - Poklicni tečaj »Komuniciranje za prodajo in spoznavanje proizvoda«. - Vključitev v že obstoječo, motivirano in preizkušeno organizacijo. - Stalno pomoč in podporo. - Dostop do širokega portfelja klientov. - Možnost poklicnega uveljavljanja v sorazmerju s prikazano sposobnostjo. Zahteva se: - Starost nad 22 let. - Šolska izobrazba: diploma višje šole. - Splošna komunikativnost. - Motiviranost za dinamično delo in odločnost za doseganje poklicnih ciljev. - Znanje pisne in govorne slovenščine. - Možnost pozitivnega koriščenja tudi prejšnjih prodajnih izkušenj, še predvsem v zavarovalnem sektorju. Razgovori za izbor kandidatov bodo od 24. do 28. februarja na našem sedežu v Proseški ul. 2 - Opčine. Zahteva se predhodna telefonska prijava na št. 212753 »□ I5TR5KI SLOVENSKI DOM...« [A. Kocjančič). PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE danes, 23. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah nastopata dramska skupina PD MAČKOLJE MePZ PRIMORSKO priložnostna misel kulturna delavka LEDA DOBRINJA SKD PRIMOREC Osnovna šola Trebče Fran Milčinski-Katinara vabi na ogled diplomske predstave KD Lonjer-Katinara prirejata Jeana Anouliha ORKESTER v petek, 28. februarja, ob 18. uri v izvedbi 4. letnika Akademije za gledališče, Prešernovo radio, film in televizijo iz Ljubljane proslavo danes, 23. februarja, v prostorih katinarske ob 18. uri v Ljudskem dnmn v Trebčah osnovne šole. Vabljeni! Sam grem po dolini krnski, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado duSo mi razlije S. Kosovel ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNI DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica SLOVENSKA PROSVETA Trst vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE ’97 v četrtek, 27. februarja 1997 v Kulturnem domu v Trstu, ob 20.30 smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu, 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na št. 212859 ah 213905. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. OBVESTILA 27. februarja, ob 20. uri. SKD VIGRED vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 28. februarja, ob 20.30, v osnovni šob Stanko Gruden v Sempolaju. Gostuje dramska skupina Siovenec-Slavec iz Boršta z veseloigro »TEKU JE B’LO AMBT U BORŠTE« v režiji Bože Hrvatic. TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda TavCar pri Skladu Mitja Čuk. Začetek 1. tečaja (22h) po 15.3.97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289. SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na razstavo slikarja Luciana Pleha-na. Umik razstave je naslednji: danes, 23. t. m., od 16. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 24. februarja, na javni pogovor o jezikovni in psihološki študiji o govorici slovenskega dijaka v dvojezičnem okolju. Srečanje v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prof. Suzana Pertot in prof. Riccardo Luccio GOVORICA SLOVENSKEGA DIJAKA V DVOJEZIČNEM OKOLJU Srečanje bo v Peterlinovi dvorani Donizettijeva 3 jutri ob 20.30 ulici št. 3 se bo pričelo ob 20.30. Pogovor bosta uvedla prof. Suzana Pertot in Riccardo Luccio. GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vabi na predavanje ALEKSIJA JER-COGA o svoji diplomski nalogi »Giochi d’ance - organo-logia e letteratura della fisar-monica«, v torek 25. februarja, ob 17. uri, v Gallusovi dvorani, Trst, Ul. R. Manna 29. KRD DOM BRISCIKI obvešča vse dane, da je v teku vnovCevanje članarin za leto 1997. Sedež društva bo odprt v sledečih dneh s sledečim urnikom: jutri, 24. februarja od 19.30 do 21. ure, v torek 25., od 15. do 18. ure in v sredo 26., od 19.30 do 21. ure. KRUT obvešča elane, da v torek, 4. marca, ponovno začnejo plavalne ure v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8. tel. št. 3720062, od jutri, 24. februarja dalje. ZVEZA ŽENSK IZ BOLJUNCA priredi v soboto, 8. marca, ob 19.30, v gledališču »F. Prešeren« praznovanje mednarodnega dneva žena. Za rezervacije prostorov telefonirati v gledališče »F. UPRAVNI ODBOR JU-SARSKIH UPRAVIČENCEV oz. srenje z Opčin, sklicuje redni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 20. uri, v prostorih Prosvetnega doma, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanju in članstvu, 2. bhžnje pobude, 3. razno. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi elane in prijatelje na srečanje in praznik včlanjevanja, v Ljudski dom v Trebče, v četrtek, Katja Fabrizi vabi vse prijatelje in znance na otvoritev nove trgovine s sadjem in zelenjavo v torek, 25. februarja, ob 18. uri na Opčinah, Narodna ul. 46 SKD »France Prešeren« se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu pustovanja v Boljuncu ■ BARI 39 8 22 9 81 CAGLIARI 42 52 7 51 90 FIRENCE 18 22 14 5 11 GENOVA 60 24 4 3 42 MILANO 34 14 83 44 54 NEAPELJ 24 9 56 21 87 PALERMO 39 19 15 73 42 RIM 35 56 41 13 3 TURIN 58 81 1 11 2 BENETKE 25 27 80 50 19 ENALOnO X X 1 X X 1 x : X X 1 1 X KVOTE 12 133.382.600 - 11 1.755.000 10 145.800 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure Prešeren«, v torek, 4. marca, in v sredo, 5. marca, od 19. do 20. ure, na tel. št. 228490. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in vas zabaval znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena. SKD VIGRED prireja v soboto 8. marca v Kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in družabnost z ansamblom. Informacije in rezervacije v društvenih prostorih v Sempolaju, ob ponedeljkih in ob sredah, ob 17. do 19. ure, ob četrtkih, od 20.30 do 22. ure ter pri odbornikih društva. H ČESTITKE Včeraj se je naša učiteljica SONJA srečala z Abrahamom. Naj ji bo to snidenje prijetno, pa Se mnogo srečnih, zdravih in veselili let, ji iz srca kličejo vsi iz vrtca na Repentabru. Ob prejemu Prešernove nagrade Pedagoške fakultete čestitava teti KRISTINI in ji želiva Se polno uspeha nečaka s Ferlugov. MALI OGLASI tel. 040-7796600 PRODAM suzuki big 800, letnik ’91, 14.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Tel. št. 040/637548 v večernih urah. PRODAM dvojni plug v dobrem stanju. Tel. št. 040/212634 ob uri kosila. 19-LETNI FANT z lastnim kombijem (18 q) išče katerokoli zaposlitev. Tel. št. 0338/8429127. IZKUŠENO ČISTILKO s Tržaškega išče dvo-osebna družina dvakrat tedensko po štiri ure po 9.000 lir -Ul. Ros-setti. Tel. št. 040/944477 od 14. do 15. ure. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE CEODEK išče diplomiranega elektrotehnika z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik - Ul. Montecchi 6, pod šifro ELEKTROTEHNIK. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot čistilka, tudi pri starejših osebah. Tel. št. 810695, ob uri kosila. NAŠLI SMO v prostorih gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu, ob zaključku pustnih plesov, naslednje reči: 2 rokavici (ena na par), 2 volneni majici, 1 nahrbtnik, 1 lasuljo, 2 ovratnici. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 040/228210, od 18.00 do 19.30. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 040/771124. IŠČEM profesorja, ki bi nudil lekcije iz latinščine. Tel. št. 040/251031 v večernih urah. MLADA GOSPA nudi pomoč družini kot otroška varuška ali hišna pomočnica, v jutranjih urah. Tel. 040/828251. PO POMOTI je v soboto 15. februarja, na Pomorski postaji v Trstu, ob koncu pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti, nekdo vzel moj plašč temno plave barve. Kdor bi imel informacije, naj pokliče na tel. št. 040/214644 ah 366571. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrže- vanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151 ali 0330/674112. V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko. 26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-izvoznem sektorju, z znanjem ita-lijanjščine, srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-ja - program Win-dows išče zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667. POHIŠTVO KORŠIČ prodaja lestve vseh vrst, za obrezovanje dreves ter za druga raznovrstna dela, tudi slavno kobibeo, Ul. S. Cilino 38, tel. 54390. PRODAM klavir v odličnem stanju. Tel. št. 040/228842, ob uri kosila. V NAJEM dajemo prostore primerne za zdravniško ambulanto v okolici Sv. Ivana. Ugodna cena. Tel. št. 0368/936529. OPEL CORSA 1200, letnik ’89, edini lastnik, berlina, karoserija metahzirana, v odličnem stanju, električne sipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljone lir. Telefonirati na št. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu. BORIS SPORTS CLUB (Športni center Ervatti -Briščiki) - V petek 28. februarja, ob 21.30 nastop priljubljene skupine irske rock glasbe GVVEN. Vabljeni v pravo irsko atmosfero. Vstop prost. PIVNICA III. GENERA-ZIONE BOLJUNEC- V petek, 28. februarja bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Euforia. PRI BEBCU v Križu odprto v četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO bo jutri v Lonjerju odprla Marija Gombač. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Sama-torci št. 21 Jožko Colja. OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerovlje 34. Toči črno in belo vino. OSMICO ima v Velikem Repnu Emil Purič. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. OSMICO je odprl Emil Pu-rič, Repen 15. ŠTOLFA SREČKO, Salež 46 toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Cmo in belo vino. OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in cmo vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni! OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valeno 1 (univerza) TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gnili 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 SESLJAN -drz.c. 202 (km 27) ESSO Trg Libertši 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severo 2 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG Nabrežje N. Sauro 14 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) DOBERDOB / ZAŠČITA KRASA ŠTANDREŽ / DAN SLOVENSKE KULTURE NOVICE Okrog jezera bodo uresničili naravni rezervat Pomoč Dežele in Evrope Prejšnji teden se je v Vidmu sklenil prvi krog posvetovanj o izvajanju deželnega zakona st. 42/96 o naravnih rezervatih in parkih. Na Goriškem sta predvidena dva naravna rezervata: območje Doberdobskega in Prelosnega jezera ter otok Cona v ustju Soče. Srečanja v Vidmu so se poleg predstavnikov Goriške pokrajine udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti, občin Doberdob, Ronke in Tržič ter nekaterih drugih občin. Z deželnim odbornikom Mattassijem so razpravljali o sploSnih vidikih, posebno pozornost pa so namenili rezervatu Doberdobsko jezero. Zupan Doberdoba Mario Lavrenčič je predstavniku deželne vlade izročil obširno gradivo in predstavil okvirni načrt, ki ga je pripravila občina in ki ga bodo financirali iz sklada Evropske skupnosti. Lavrenčič je odbornika Mattassija opozoril na nujnost, da se v dogovoru z družbo Enel in drugimi ustanovami najde sprejemljivo rešitev za preureditev elektrovodov in drugih objektov, ki zelo vidno posegajo v prostor tudi na območju, ki je predvideno kot naravni rezervat. Prav tako je župan Lavrenčič opozoril na nujnost, da se zapre vojaško streliSCe nad Selcami, ker bi sicer ustanavljanje rezervata ne imelo smisla, saj bi bil dostop vanj prepovedan pri- bližno sto dni letno, kolikor je paC v povprečju dnevov posvečenih orožnim vajam. Predstavniki Tržiča so predlagali posebno zaščito gozdnatega območja med železniško progo in avtocesto (v glavnem krasko območje nad mestom). Doberdobski Zupan Lavrenčič je z izidom srečanja zadovoljen in napoveduje, da bodo v zelo kratkem Času razpisali tudi natečaj za prvi poseg, saniranje območja nekdanjega kamnoloma Sol-vay. Za to imajo Ze zagotovljeno financiranje (500 milijonov lir) iz deželnih virov. Glede financiranja celotnega načrta pa Čakajo, da bo sklep deželnega odbora objavljen v Uradnem vestniku Dežele in da bi takoj zatem poverili izdelavo izvršilnega načrta. Iz skladov Evropske skupnosti bo občina Doberdob Črpala 5, 4 milijarde lir. »Računali smo sicer na nekoliko večji prispevek, vendar pa bo tudi ta denar kar dovolj za začetek izvajanja načrta, na katerem delamo že precej let«, ugotavlja župan Doberdoba. Nad jezerom bodo z obnovitvijo in preureditvijo nekdanjih zgradb družbe Solvay uredili sprejemni in informativni center za območje Doberdobskega jezera ter tudi za druge rezervate na Krasu. Ob pripravi naCrta nameravajo s pridom izkoristiti tudi izkušnje iz drugih dežel in držav. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE ’97 Sam grem po dolini kraski, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado duSo mi razlije S. Kosovel Kulturni center »Lojze Bratuž« petek, 28.2.1997, ob 20.30 - osrednja proslava Praznik je povezal obe diušlvi in šolo Naše šole po radiu Slovenija Radio Slovenija je včeraj posvetil pozornost našim osnovnim šolam z oddajo v živo, ki so jo snemali v goriski šoli Otona Zupančiča. Ob uCencih te šole so sodelovah tudi uCenci Sole Petra Butkovica iz Sovodenj. Glavno besedo so imeli prav uCenci, ki so prispevali svoje poglede na Solo in domaC kraj, poezije in uganke. O Šolski ureditvi sta spregovorili ravnateljici Brajnikova in Paulinova. Spored oblikovali učenci in pevska zbora Ravnateljica M, Brajnik o aktualnosti Prešerna Praznovanje dneva slovenske kulture je predsi-noci v Standrežu povezalo vso vas. Proslavo v domu Andreja Budala so namreč priredili skupaj elani Kulturnega društva Oton Zupančič, Prosvetnega društva Standrež in uCenci ter učitelji sole Frana Erjavca. V prvem delu programa so se v res do kraja polni dvorani predstavili prav uCenci z recitacijami posameznih razredov in skupnimi pevskimi točkami. Učenci drugega razreda so tudi prebrali raziskavo o domači vasi, za katero so prejeli prvo nagrado na natečaju Moja vas, ki ga je razpisal rajonski svet. Priložnostni govor je imela ravnateljica Mirka Brajnik, ki se je na osnovi lastnih pedagoških izkušenj vprašala o smiselnosti uCenja Prešernovih verzov zlasti pri mlajših uCencih, ki jim je pesnikovo sporočilo težko dojemljivo. Odgovor pa je bil kljub temu pritrdilen, saj ta poezija krepi narodno identiteto in osebnost mladih, Četudi bodo vso večplastno sporočilnost dojeli šele kasneje. Brajnikova je izpostavila tudi Prešernovo spodbudo, naj pogledamo Cez domači prag in iščemo v sosedu prijatelja, za sprejemanje in spoštovanje različnosti ob gojenju lastne krepke identitete. Varovanje zgodovinskega spomina in narodne identitete je nakazala tudi standreski skupnosti za kljubovanje pritiskom, ki izpodkopavajo korenine in značilnosti kraja. Lepo prireditev sta sklenila mešana zbora Standrež pod vodstvom Tiziane Zavadlav in Oton Zupančič pod vodstvom Mirana Rustje najprej z ločenima nastopoma potem pa z mogoCno Zdravljico v združeni zasedbi. Zajček Mandl v knjižnici Protagonist jutrišnje pravljice v Feiglovi knjižnici bo Zajček Mandi. Ljubka preprostost mu ustvarja nemalo težav; kako se bo iz njih izvlekel, bo jutri ob 16. uri razodela Barbara Rustja. Ob priložnosti si bo vsak otrok izdelal prave zajčje uhlje, s seboj pa bo prinesel plišastega zajčka, s katerim leze zvečer spat. V knjižnici priporočajo naj mamice priskrbijo otroku 70 cm dolgo elastiko zajzdelavo uhljev. Peter in volk v dvorani UGG V občinskem sporedu prireditev za mlade je tudi niz nedeljskih gledaliških srečanj. Danes ob 17. uri bo v mah dvorani UGG v Ul. Rismondo igralec SSG Franko Korošec uprizoril pravljico Peter in volk v italijanski inačici. Režisej je Sergej Vere, sceno je pripravil Peter Furlan. Vstopnina znaša 5 tisoč lir. Novosti v kinu Vittoria V kinu Vittoria, kjer te dni predvajajo izredni avstralski film »Shine«, ki se lahko ponaša s 7 nominacijami za oscarje, bodo v torek startali z novim sporedom filmov “d’esssai”. Prvi bo film »Train-spotting«. O sporedu, za katerega bo na voljo tudi zelo ugoden abonma, bomo Se porocah. Prikaz za gostince SGZ Gostinska sekcija SGZ vabi elane na demonstracijo kuhanja in pečenja v pamo/konvektomat peci z abi-nacijo hitrega ohlajevanja in/ali zmrzovanja hrane. Demonstracija bo jutri ob 18.30 v restavraciji “Pri Mirotu” v Sovodnjah. Zaprta cesta pri Jazbinah Občina Steverjan sporoča, da bodo zaradi nujnih del na kanalizaciji jutri zaprli prometu občinsko cesto z Jazbin proti LoCniku v odseku med križiščem s pokrajinsko cesto Steverjan-Krmin in mostičkom Cez potok Barbucina. Prepoved bo v veljavi do izvedbe del. Srečanje o umskem zdravju Umsko trpljenje in družba: razmišljanja s Francom Basaglio. To je tema javnega srečanja, ki ga združenje za umsko zdravje “Linea di sconfine” prireja jutri ob 17.30 v knjižnici oddelka za umsko zdravje v “Mittelparku”, Ul. V. Veneto 174. GLASBENA MATICA GORICA v sodelovanju s KULTURNIM DOMOM GORICA CDRRADD RDJAC Harmonika Spored: Frescobaldi, Solotarjov, Cajkin, Kusjakov, Gubajdulim Jutri, 24. februarja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass, 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. «La Germana » V MEDSEBOJNEM SODELOVANJU “ Cc*l*ol*t%ed ”GO PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve SREDICIJSKO PODJETJE Ul. M. Hermada, 8 34170 GORICA tel.: 0481/21440 fax.: 0481/21795 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje KD SOVODNJE vabi na tradicionalno pevsko revijo SOVODENJSKA POJE v Kulturnem domu v Sovodnjah danes, 23. februarja, ob 18. uri. SKRD JADRO - RONKE v sodelovanju z OBČINSKO KOMISIJO ZA SLOVENSKO MANJŠINO prireja DAN SLOVENSKE KULTURE v petek, 28. februarja 1997, ob 20.uri v občinski knjižnici v Ronkah. Ob 20. uri bodo odprli razstavo slikarskih del Iva Petkovška; ob 20.30 bo srečanje s pesmijo in recitacijami iz Beneške Slovenije. Nastopa zbor Beneške korenine, govorila bo Flavia Juretic. V TEKU SO VELIKI SEZONSKI POPUSTI ggp S g C RASTEL 19, GORICA NAGLUSN0ST PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v GORICI, ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 (pri Stolnici) urnik: torek, sreda in četrtek 9.30 - 12.30 v TRSTU pri CENTRO ACUST1CO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 urnik: torek, sreda in petek 9.30 - 12.30 elleeul# GORICA - ul. lila Armata 99/101 Tel.: 0481/520632, fax: 520635 ZASTOPNIK JeeR # SUZUKI M CHRVSUER SOVODNJE / DAN KULTURE TRŽIČ / NATEČAJ ZA ŠOLE KINO H RAZSTAVE VCERAJ-DANES Namesto proslave narečna veseloigra V gosteh bodo danes imeli zbor in dramsko skupino PD Slovenec Nagrajeni tudi učenci osnovne šole P. Voranca Odborniki Kulturnega društva Sovodnje so se ob letošnjem Prešernovem dnevu domislili, da bi bilo zanimivo in lepo navezati stike s sorodnim slovenskim društvom iz tržaške pokrajine. Kljub za današnje Čase majhnim razdaljam se namreč skupine, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture, razen izjem, redkokdaj srečujejo za izmenjavo predstav, pevskih večerov, idej in izkušenj. Izbira je padla na dramsko skupino PD Slovenec iz Boršta in Ricmanj, ki je v prejšnjih mesecih naštudirala in z uspehom pred-stavila veseloigro»Teku je b’lo ambt u Boršte...«. Režiserka je Boža Hrvatic, ki je v Sovodnjah dobro znana, saj je dvakrat skupaj z otroki iz Trebe nav- Ceprav se na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje večina uCnih dejavnosti že bliža koncu, bosta v prihodnjih dneh startala dva nova tečaja in sicer angleščina in windows Office. Gre za tečaja, ki ju je vodstvo Zavoda že vključilo v prvotni program za šolsko leto 1996/97, a ju Dežela zaradi novih pravil finansiranja takrat ni odobrila. Med spremembe, ki so bile naknadno predstavljene Deželi, sta bila vključena tudi zgoraj navedena tečaja, ki sta bila tudi sprejeta. Čeprav je precej dušila publiko z glasbenima pravljicama Sneguljčica in Mestni godci. Veseloigra, ki jo bodo danes ob 18. uri prikazali amaterji iz Boršta in Ricmanj, je grajena na preprostih, humorističnih vaških dogodivščinah, ki so se ohranile preko ustnega izročila. Nekatere situacije in dialogi so seveda domišljijsko obarvani, kar poživi in obogati dogajanje. V igro je vključen zbor “Slo-venec-Slavec” iz Boršta in Ricmanj, ki ga vodi Danijel Grbec. Pesmi in dramski dialogi niso samostojne točke ampak učinkujejo kot harmonična celota. KD Sovodnje vabi vaščane in prijatelje, ki želijo preživeti prijetno uro, da si igro ogledajo in s tem pripravijo gostom topel sprejem. pozno, bo možno izpeljati oba programa; lekcije bodo seveda nekoliko bolj intenzivne (verjetno trikrat tedensko). Tečaj angleščine za poslovno uporabo traja 80 ur in stane 120 tisoč lir. Vsebina je razdeljena na dva dela in sicer: osnovno spoznavanje jezika in poslovna korespondenca. TeCaj windows office traja 100 ur in stane 300 tisoC.lir, saj Dežela financira tečaje iz informatike le polovično. Vsebina tečaja je sledeča; windows 3.1., winword 6.0 in excel 5.0. Lekcije potekajo v sodobno opremljenem labo- Ob desetletnici ustanovitve Centra za pomoC pri življenju v TržiCu so njegovi voditelji razpisali likovni natečaj namenjen uCencem 4. razredov ratoriju na sedežu Zavoda. TeCaja bosta zaCela v začetku marca in se zaključila junija; umik bodo določili na sestanku z vsemi prijavljenimi. Ob koncu tečaja prejmejo tečajniki potrdilo o obiskovanju, ki ga izda Dežela. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vodstvo Zavoda vabi vse interesente, da se najkasneje do 27. februarja obrnejo na tajništvo Zavoda v Gorici ul. della Croce 3, tel. 81826 in sicer vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Tu se bodo lahko vpisali in prejeli še dodatne informacije. osnovnih šol in 3. razredov nižjih, ki spadajo v tržiški šolski okraj. Tema je bila sledeča: “Vsak otrok ima pravico do ljubezni, spoštovanja in negovanja”. Udeležili smo se ga uCenci 4. razreda OS P. Voranca v Doberdobu. Vsak izmed nas je z risbo izrazil svoje mnenje. Spomnili smo se otrok, ki živijo v krajih, v katerih divja vojna; otrok, ki morajo delati in nimajo Časa za študij in igranje; otrok, ki umirajo od lakote... Nagrajevanje je potekalo 2. februarja v prostorih rekreacijskega centra “San Michele” v TržiCu. Vsi otroci smo prejeli potrdilo o udeležbi natečaja. Izdelek Sanje Tomas pa je ocenjevalna komisija nagradila z vsoto denarja, s katero si je naša sošolka kupila poljubno knjigo v tržiški knjigami Goriup. UCenci 4. razreda OS P. Voranca v Doberdobu Na sliki: doberdobski uCenci, ki so sodelovali na natečaju IZOBRAŽEVANJE / NOVA TECAJA SDZPI V GORICI Infoimolika in poslovna angleščina Dežela ju je odobrila naknadno - Samo še nekaj dni za prijave GORICA vrrroRiA i i6.30-i8.20- 20.15-22.10 »Shine«. Rež. Scott Hicks. Kandidat za 7 oscarjev. VHTORIA 3 15.30-17.45- 20.00- 22.15 »Uno sguardo dal cielo«. VVithnev Houston. CORSO 16.00-18.00-20.00- 22.00 »Star trek - primo con-tatto. Patrick Stewart. TRZIC COMUNALE 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Riccardo IH. Un uomo e un re«. Al Pacino in Wynona Rider. E3 ČESTITKE Danes praznuje 90. rojstni dan PEPCA MARA2. Ob pomembni obletnici ji Čestitajo in ji iz srca želijo še mnogo srečnih in zdravih let brata in sestra z družinami. ii PRIREDITVE SKRD JADRO in SLOVENSKA KOMISIJA PRI OBČINI RONKE vabita 28. t.m. na prireditev ob dnevu slovenske kulture. V občinski knjižnici bodo odprli razstavo slik Iva Petkovška, nastopil bo zbor Beneške korenine, govorila bo Flavia JuretiC. SKUPINA 75 prireja v Sovodnjah tečaj fotografiranja za začetnike. Obsegal bo tri srečanja (prvo bo 4. marca), fotografsko ekskurzijo in zaključni prikaz izdelkov. Prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226 zvečer). SKD DANICA prireja ob prazniku žena kultumozabav-no prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca. KD OTON ZUPANČIČ prireja družabnost ob dnevu žensk v soboto, 1. marca, v domu A. Budala v Standrežu. Prijave pri Marti Zom, tel. 21407. PRISPEVKI V spomin na gospo Odori-no Frandolic damjejo delovni kolegi sina Hilarija 350 tisoč lir za ANDOS (Vsedržavno združenje žensk, ki so bile operirane na prsih) iz Tržiča. V spomin na ženo in mamo Magdo darujejo D arin, Viljena in Demitri 100 tisoč lir za jamarski klub Kraški krti. V KULTURNEM DOMU v Gorici razstavlja do 2. marca slikar Livio Comisso. Ogled ob delavnikih: 9-13 in 16-18. V ARS GALERIJI razstavlja do 20. marca Marjan Miklavec. Ogled po umiku knjigarne. V CENTRU L. BRATUŽ je orazstava slikarja Lojzeta Spacala na ogled do 2. marca. V GALERIJI MTITELART (Trg sv. Antona 12) razstavlja do 28 tm. slikarka Cristina Su-ligoi. Ogled: delavniki 17.00- 20.00, nedelja 10.00-12.00. U OBVESTILA SPDG - Smučarski odsek vabi k sodelovanju na Zimskih športnih igrah 2. marca na Trbižu. Prijave do torka, 25. februarja, pri Marti (tel. 22164 v večernih urah). Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 9. marca, na Trbižu. Na razpolago bo avtobus. DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiski Tunizije in Malte. Prijave: Jožef Fer-letic (Poljane), Michele De Lo-renzo in Aldo Jarc (Doberdob). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 31. marca velikonočni izlet po Vipavski z obiski starega mesta Križ in Vipavske kleti. Po kosilu bo družabnost s plesom, tombolo in žrebanjem prihov. Prijave na sedežu ob sredah do 12. marca in pri poverjenikih. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke GORICA IP-ULCrispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste Podatki iz matičnega urada goriške občine od 15. do 21. februarja. RODILI SO SE: Jessica Cotič, Gianluca Ferro, Giulia Cima, Elena Cevdek, Andrea Lu-cioli, Alessandra Tacchino, Francesco Mauro, Elena Mar-vin, Eva Modula, Marilena Vi-sintin, Giorgia Mirjam Gabrom. UMRLI SO: 75-letna uslužbenka Ada Razzoli por. Valle, 88-letna gospodinja Vera Rejec vd. Curto, 93-letna upokojenka Antonia Vidah vd. Lucchesi, 67-letni geometer Remigio Bregant, 84-letna upokojenka Elvira Simčič vd. La Torre, 65-letna gospodinja Rosa Maria Zanolli por. Ar-duini, 92-letna upokojenka Albina Deros vd. Braidot, 78-letni upokojenec Pietro Grion, 56-letni upokojenec Franco Mascarello, 66-letni upokojenec Giuseppe Culot, 81-letna upokojenka Ardemia Massa-rutto vd. Franceschinis, 83-let-ni upokojenec Francesco Lorenzu tti, 82-letni upokojenec Stefano Radinja, 97-letna gospodinja Angela Tuni vd. Ve-ronese, 44-letni delavec Dario Franco, 89-letni upokojenec Albino Rebek, 85-letna upokojenka Ada Rožic. POROCUJ SO SE: trgovski potnik Antonio Tricoli in Larisa Soutchkova. OKT,TCP delavec Gianfran-co Medeot in uslužbenka Roberta Udini, delavec Sergio Lupoli in profesorica Nadja Beuciar, podjetnik Massimo Cargnel in farmacistka Laura Provvidenti, kmet Enrico Beltram in delavka Antonella Pa-radiso. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Jutri: 9.30, Meri Marega vd. De Fomasari iz doma sv. Justa v cerkev in na pokopahsce v Locniku; 10.00, Gemma Berlo-so por. Scaramella (prihod krste iz Tržiča) v cerkvi sv. Justa in na glavno pokopališče. _____vf ZASTOPSTVO LANCIA ZA GORICO | GORICA, UL. TRIESTE 138/140, TEL. 0481/521830 J TRŽIČ, UL. SAN POLO, 19, TEL. 0481/776250 " SERVIS, DELAVNICA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOELEKTRICARSTVO, ORIGINALNI NADOMESTNI DELI NOVE STORITVE SVAG: OD 1.2. POVERJENA DELAVNICA ZA TEHNIČNE PREGLEDE POPOLNI SERVIS ZA GUME SVAG SODELUJE Z VLADNO POBUDO ZA OBNOVO AVTOMOBILSKEGA PARKA. J DO 4.380.000 LIR PRIHRANKA NA VSEH MODELIH. 1 NEVERJETNE CENE ZA VSE, KI ZAMENJAJO I VEC KOT 10 LET STARI AVTOMOBIL.s LANCIA Y 1.2 LEW LANCIA 81.6 LE ¥ LANCIA DEDKA 1.6 LE ^LANCIA k 2.0 LE ^LANCIA Z 2.0 LS L. 14.870.000* L. 23.170.000* L. 27.120.000* L. 47.570.000* L. 47.620.000* Vladne olajšave (veljavne do 30.9.1997) veljajo za vse lastnike pred 1. 1. 1987 registriranih avtomobilov, ki so namenjeni uničenju. Nedelja, 23. februarja 1997 Loram »M pokoj, ker ne vem, kaj bi se zgodilo Kitajski in svetu, če bi umrl, ko sem Se aktiven.« V tem stavku, ki ga je Deng Xiaoping izrekel pred svojim dokončnim umikom z vseh partijskih in državnih funkcij septembra leta 1989, je strnjena vsa pragmatičnost »očeta sodobne Kitajske«, ki se je kot prvi komunistični voditelj prostovoljno odločil za upokojitev in izročil oblast mlajšim. Ni pa se umaknil s političnega prizorišča, ostal je nekakšen simbol sodobne Kitajske, ki je budno bedel, da ne bi kdo izničil njegovih naporov za socialistično posodobitev države. Navsezadnje se je Deng Xiaoping dokončno umaknil le nekaj mesecev potem, ko je ukazal krvavo zadušitev Študentskega in ljudskega protesta na Trgu Tienanmen in ko mu je bilo jasno, da se tienanmenski dogodki ne bodo tako zlahka ponovili. Njegova smrt ne bi torej smela povzročiti hujših pretresov, ker je imela Kitajska ves čas, da se med njegovo dolgo boleznijo pripravi. Deng Xiaopiong se je rodil 22. avgusta 1904 v vasi Pai-fangcun med z bambusom poraslimi griči pokrajine Sečuan kot sin bogatega lati-fundista. Deng je bil eden redkih privilegiranih Kitajcev, ki je v dvaj-s e -tih PROTISLOVNI KOMUNISTIČNI PRAGMATIK Od modernizacije do Trga Tienanmen Vojko coua letih odšel Študirat v tujino. V svojem dolgem revolucionarnem življenju (v komunistično mladino je vstopil v Lyonu leta 1922, član KP Kitajske pa je postal leta 1924, le tri leta po njeni ustanovitvi) je počasi a vztrajno in z občasnimi padci prehodil vse stopnice do samega vrha oblasti. Kitajci so mu pravili »bu-daovveng«, kot lutkam, ki padejo, a se vedno vzravnajo. Med dolgoletno partijsko kariero je namreč doživel tri padce in tri vzpone. Prvič leta 1931 skupaj z Mao Zeti o g proti p r o -sovjetski frakciji, druga / dva pa ff d turno revolucijo zaradi »velikega krmarja«. Prav po smrti Mao Zedonga leta 1976 in po aretaciji »tolpe četverice« se mu je ponudila priložnost, da uresniči svoje zamisli o pragmatičnem socializmu, ki naj bi Kitajski do konca stoletja zagotovil začetek blagostanja. Na podeželju je odpravil komune, zemljo vrnil kmetom in sprožil zasebno pobudo. Zacveteli so zasebni obrati, v Šanghaju so odprli borzo. V začetku osemdesetih let je podprl ustanovitev posebnih gospodarskih območij, neke vrste oaz, kjer veljala pravila go-s p o -darske- mačka bela, ali črna, vazno je, da lovi miši,« je opravičeval Deng svoj pragmatizem pri prodoru kapitalističnega gospodarstva. Po njegovem socializem ni sinonim revščine, blaginja pa ne značilnost kapitalizma temveč poroštvo za ohranitev socializma. V tej navidezno protislovni teoriji je strnjena njegova filozofija kitajskega socializma, ki pristaja na tržno gospodarstvo, dovoljuje obnovo prastarih tradicij in vraž, a z vsemi sredstvi represije duSi tudi najmanjše in sramežljive poskuse demokratizacije kitajske družbe. »Liberalizem je v antagonizmu z našim sistemom in z našo politiko... Privedel nas bi neposredno na pot kapitalizma in zato se borimo proti liberalizmu.« Deng Xiao-ping ni odstopal od Štirih temeljnih načel kitajskega komunizma: diktatura proletariata, vodilna vloga partije, marksizem-leninizetn in za kri- zadusi vsako kri-okviru sistema, v 1 j u d - skimi množicami, za vse ostale je bil pripravljen policijski in vojaški represivni aparat. »Sedaj peščica ljudi povzroča incidente... Nasprotuje diktaturi proletariata... Si lahko privoščimo tako svobodo, ki je v nasprotju z ustavnimi določili?« Deng Xiaoping ni imel pomislekov: take ljudi je treba streti, v kali zadušiti tudi najbolj sramežljivo zahtevo po demokratizaciji, tako da Kitajska ne bi doživela sovjetskega konca. »Oče sodobne Kitajske« zapušča svojim dedičem bogatejšo a manj stabilno državo, ker so se poglobile razlike in to ne samo med vodilnimi funkcionarji in navadnimi ljudmi. Danes ima Kitajska višji standard kot nekoč, a vse večje so razlike med bogatimi in reveži, med industrijsko razvitimi območji in nazadnjaškim podeželjem, med mesti z nebotičniki in vasmi zemljankami. »Nevarna ni revšči- nevarne so razlike,« je trdil Konfucij. Z Dengovo smrtjo ni nastala praznina v sistemu oblasti, ker se je patriarh pravočasno umaknil. Njegovim naslednikom pa nedvomno manjka Dengova priljubljenost in karizmatičnost, tako da ni jasno kdo bi lahko zapolnil to praznino. V vrhu kitajske partije in države ni karizmatične osebnosti, ki bi lahko trenutno ogrozila Dengovega »kronskega princa«, tehnokrata Jianga Zemina, človeka, ki v svoji sivini nima ne izrazitih vrlin in ne izrazitih napak. Ob socialnih razlikah, nezadovoljstvu delavstva iz propadajočega družbenega gospodarstva in obubožanega podeželja pa bodo morali Dengovi dediči voditi račune tudi z nekitajskimi narodi od Xinjianga do Tibeta, ki jim je pekinški jarem postal pretesen. Kitajske voditelje pa je Se najmanj strah zahtev po demokraciji, ne bojijo se oporečnikov, ker je njihova teza v morju ene milijarde in 200 milijonov ljudi zanemarljiva. Dokler bo režim lahko nasitil te ljudi, dokler mu bodo verjeli, da jih čaka boljša bodočnost, se ljudje ne bodo menili za represijo, diktatorske metode. Navsezadnje razpad Sovjetske zveze ni izboljšal življenjskih pogojev osvobojenih nekdanjih sovjetskih narodov, prav tako ni utrdil miru in demokracije, tako da marsikdo na Zahodu upa, da Kitajska ne bo Sla po sovjetski poti, seveda si tega nihče ne upa povedati na glas. STATUT »ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK - Sodeta Cooperativa a. r. L« L POGLAVJE IME - SEDEŽ - TRAJANJE 1. člen Ustanovljena je bila zadruga z omejenim jamstvom, z glavnim sedežem v Trstu, Ul. Montecchi 6. Naziv zadruge je »ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK - Societa Cooperativa a. r. L« Zadruga bo lahko ustanovila eno ali več administrativnih podružnic. 2. člen Zadruga bo delovala do 31. decembra 2097, njeno delovanje pa bo lahko podaljšano s sklepom izrednega občnega zbora. ti. POGLAVJE NAMEN 3. den Zadruga nima pridobitniških namenov, vendar pa ima za cilj, da svojim članom nudi ugodnosti medsebojne pomoči na enakopravni ravni, pri čemer bo delovala po načelih svobodnega in prostovoljnega sodelovanja in si prizadevala za njegovo razširitev. Zadruga ima za cilj, da italijanskim državljanom slovenske narodnosti nudi možnost pristopa, nakupa, uporabe in razpolaganja z založniškimi proizvodi, informacijskimi, kulturnimi in komunikacijskimi sredstvi v slovenskem jeziku, poleg tega pa bo tudi izvajala informacijske in kulturne pobude, da bi na ta način izboljšala moralne in materialne pogoje svojih članov, in istočasno širila poznavanje problematike in kulture slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V skladu z zgoraj navedenim si bo zadruga v prvi vrsti prizadevala, da bodo imeti njeni člani najboljše pogoje pri naročnini, nakupu ali razpolaganju s sredstvi dnevnika v slovenskem jeziku »Primorski dnevnik« ati drugega podobnega dnevnika. 4. den Dejavnost zadruge obsega: - založniško dejavnost, ki jo bo vodila sama ati s pomočjo drugih, in ki bo zadevala izdajo dnevnikov, knjig, periodičnega tiska in drugih založniških proizvodov; - nudenje informacijskih, kulturnih in komunikadjskih storitev vseh tehnoloških vrst; - organizadjo posvetov, predstav, izletov in drugih kulturnih storitev pretežno za svoje člane; - komercializacijo in posredništvo zgoraj omenjenih dejavnosti v korist svojih članov. V ta namen lahko: a) odkupi partecipacije ati postane član delniških družb, družb z omejenim jamstvom ati zadrug, odkupi podjetja ali dele podjetij, glave časopisov in opravlja druge podobne operacije; b) tretjim osebam v obliki posebnih konvencij poveri opravljanje posameznih pobud, ki sodijo v dejavnost zadruge; c) daje menična jamstva, poroštva in opravlja vse druge potrebne ati koristne operacije za dosego ciljev zadruge; d) pristopi ati sodeluje v gospodarskih, zadružnih in jamstvenih ustanovah in organih, s ciljem, da okrepi in razvije lastne zadružne dejavnosti; e) sprejema posojila članov v skladu z določiti 11. člena zakonskega odloka št. 385, z dne 1. septembra 1996, ki je naveden v Enotnem besedilu zakonov o bančnem in kreditnem poslovanju, in v skladu s predvidenimi zakonskimi določiti za izvajanje; način za izvajanje te dejavnosti meja poseben pravilnik, ki ga sprejme občni zbor. HL POGLAVJE ČLANI 5. den Člani so lahko polnoletni italijanski državljani, ki se strinjajo s cilji zadruge, in pravne osebe, ki lahko prispevajo k njenemu razvoju. Število elanov je neomejeno, ne more pa biti manjše od števila, ki ga določa zakon. 6. den Fizična oseba, ki žeti postati član zadruge, mora na upravni odbor nasloviti prošnjo in v njej navesti: a) ime, priimek, kraj in datum rojstva, stalno bivališče, državljanstvo, davčno številko in poklic; b) višino podpisanega deleža, ki jo namerava vplačati in ki ne sme biti manjša od 50.000 lir (petdeset tisoč) in ne večja od z zakonom določenega najvišjega zneska; c) potrdilo vplačanega deleža; d) izjavo, da bo spoštovala statut in zakonito sprejete odlodtve organov zadruge; e) vse druge podatke, ki jih v zvezi s pristopom v zadrugo zahteva upravni odbor. Pravne osebe bodo morale v prošnji navesti podatke iz točk b), c), d) in priložiti: a) ustanovitveni akt in statut, naslov uradnega sedeža podjetja in davčno številko; b) sklep pristojnega organa o pristopu k zadrugi. Upravni odbor sklepa o sprejemu prošnje, ko ugotovi, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 5. člena in da je bil vplačan podpisani delež. Utemeljitev sklepa ni obvezna. V primeru zavrnitve prošnje bo vpisnina vrnjena. Sklep o sprejemu v zadrugo stopi takoj v veljavo in je vpisan v knjigo članstva. ■ Stalno bivališče članov izhaja iz knjige članstva. 7. den Zadružno glavnico sestavljajo imenski deleži, ki jih ni mogoče zastaviti, vinkulirati ati odstopiti. Člani morajo: a) vplačati podpisani delež v skladu s predvidenimi določiti; b) upoštevati statut, notranje pravilnike in sklepe, ki so jih na podlagi zakonskih določil sprejeli zadružni organi. IZSTOP, IZGUBA PRAVICE DO ČLANSTVA, IZKLJUČITEV 8. den Članstvo preneha z izstopom, izgubo pravice do danstva, izključitvijo, zaradi smrti ali zaradi razpustitve pravne osebe. 9. den Član lahko izstopi v z zakonom določenih primerih in če: a) ne izpolnjuje več pogojev za članstvo; b) ne more več prispevati k razvoju in dosegi ciljev zadruge. Upravni odbor mora preveriti, če je izstop v skladu z določiti zakona in tega statuta ter ukrepati v interesu zadruge. Izstop stopi v veljavo ob zaključku tekočega poslovnega leta, če je bil napovedan tri mesece pred iztekom poslovne dobe; v nasprotnem primem pa v skladu z 2526. členom Civilnega zakonika ob zaključku naslednje poslovne dobe. 10. den Upravni odbor o diod, da je član izgubil pravico do članstva v primem prepovedi in nesposobnosti ter ko dan ne izpolnjuje več pogojev, o katerih je govor v 5. členu tega statuta. Izguba pravice do članstva stopi v veljavo v roku, ki je predviden za izkljudtev. 11. den Upravni odbor lahko izključi člana, ki: a) ne spoštuje določil statuta, notranjih pravilnikov in sklepov organov zadruge, ki so biti sprejeti na podlagi zakonskih določil; b) ne poravna svojih dolgov do zadruge; c) zadrugi na kakršenkoli način povzroči hudo, tudi moralno, škodo. Sklep o izključitvi stopi v veljavo, ko ga upravitelji, v skladu z 2527. členom Civilnega zakonika, vpišejo v knjigo članstva. 12. den Članu mora biti sklep v zvezi z izstopom, izgubo pravice do članstva in izključitvijo poslan s priporočenim pismom s povratnico. O morebitnih sporih med člani in zadrugo v zvezi s sklepi upravnega odbora bo odločala arbitraža, o katerem govori 30. člen tega statuta. 13. den Člani, ki so izstopili, izgubili pravico do članstva ati bili izključeni, imajo pravico do povrnitve dejansko vplačanega deleža. Delež bo izplačan na podlagi bilance poslovne dobe, v kateri bo stopil v veljavo izstop, izguba pravice do danstva ati izključitev in ne bo v nobenem prime-m višji od zgoraj navedenega zneska. Delež mora biti izplačan v roku šestih mesecev po odobritvi bilance. V istem roku je izplačan delež dedičem umrlega člana. 14. den Člani, ki so iz zadruge izstopiti, ki so izgubiti pravico do članstva ati so biti izključeni, in dediči umrlih elanov bodo morati za povrnitev deleža, ki jim pripada, zaprositi v po zakonu predvidenem roku. V primem, da je dan, ki je izstopil, izgubil pravico do članstva, ki je bil izključen ali je umrl, dolžnik zadruge, bo ta v skladu s 1241. in naslednjimi členi Civilnega zakonika dolg pokrila iz deleža člana. Deleži, za povrnitev katerih prošnja ne bo vložena v predvidenem roku, bodo s sklepom upravnega odbora preneseni v redni rezervni sklad. IV. POGLAVJE ZADRUŽNO PREMOŽENJE 15. den Zadružno premoženje sestavlja: a) zadružna glavnica članov, ki je spremenljiva in je sestavljena iz neomejenega števila deležev, katerih nominalna vrednost ne sme biti manjša od 50.000 lir in ne večja od z zakonom določene najvišje vsote; b) redni rezervni sklad, ki je sestavljen iz dobička poslovne dobe, o čemer govori 16. člen statuta, in iz morebitnih deležev, ki članom, ki so izstopiti, izgubiti pravico do članstva ati so biti izključeni in dedičem umrlih članov niso biti povrnjeni. c) izredni rezervni sklad; d) drugi rezervni skladi, ki so biti ustvarjeni in/ati so predvideni z zakonom. Za zadružne obveznosti odgovarja samo zadruga s svojim premoženjem in zato člani tvegajo le podpisani in eventualno ovrednoteni delež. Rezervni skladi so nedeljivi in jih ni mogoče razdeliti med člane ne v času delovanja zadruge kot tudi ne ob njenem razpustu. POSLOVNA DOBA 16. člen Poslovno leto traja vsako leto od 1. januarja do 31. decembra. Ob koncu poslovne dobe mora upravni odbor popisati inventar in sestaviti bilanco po principih previdnosti. Bilanci mora biti priloženo poročilo, v katerem so še po- sebej navedeni kriteriji, ki jih je upravni odbor upošteval pri upravljanju zadm-ge in da bi dosegel cilje, ki jih določa statut in so v skladu z značilnostmi zadruge. Bilanca mora biti predstavljena na občnem zbom članov v roku štirih mesecev po zaključku poslovnega leta; v izrednih primerih se v skladu z 2364. členom Civilnega zakonika rok lahko podaljša na šest mesecev. Občni zbor bo po odobritvi bilance aktivni saldo porazdelil na naslednji način: 1) najmanj 20 odst. v rezervni sklad; 2) z zakonom določen delež v solidarnostne sklade zadrug, ki so namenjeni za promocijo in razvoj zadružništva; 3) ostanek v izredni rezervni sklad. Redni občni zbor lahko v skladu z določiti zakonov, ki s fiskalnega vidika urejajo poslovanje zadrug, ki temeljijo na vzajemnosti, sklene, da bo dobiček namenil v nedeljivi rezervni sklad. V skladu s 3. členom zakona št. 250 z dne 7. avgusta 1990 ni mogoče deliti dobička pred razpustom zadruge. V. POGLAVJE ZADRUŽNI ORGANI 17. člen Zadružni organi so: a) občni zbor; b) upravni odbor; c) nadzorni odbor. OBČNI ZBOR 18. člen Občni zbor je lahko reden ati izreden. Upravitelji skličejo občni zbor z objavo razglasa v Primorskem dnevniku vsaj 15 dni pred občnim zborom in z obvestilom, ki mora biti izobešeno na sedežu zadruge vsaj petnajst dni pred občnim zborom. Ce Primorski dnevnik ne bi izšel, pa je treba člane o sklicu obvestiti vsaj petnajst dni pred občnim zborom s priporočenim pismom s povratnico. Obvestilo o sklicu občnega zbora mora vsebovati: dnevni red, kraj, ki lahko tudi ni sedež zadruge (mora pa biti v Italiji), datum in uro prvega ter drugega sklicanja, ki ne sme biti isti dan kot prvo. Ce niso izpolnjene vse zgoraj navedene formalnosti, je občni zbor sklepčen le ob prisotnosti ati zastopanosti vseh članov z volilno pravico, vseh upraviteljev in vseh efektivnih nadzornikov. Ob obveznem načinu obveščanja, ki ga določa prvi odstavek, se bo upravni odbor lahko odločil za katerikoli drug način obveščanja članov o sklicu občnega zbora. Ce bo imela zadruga več kot petsto članov in ker bo delovala v občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine, bodo lahko v skladu z 2533. členom Civilnega zakonika na rednih in izrednih občnih zborih sodelovati delegati, ki jih bodo izvolili na ločenih občnih zborih v krajih, kjer živi vsaj petdeset članov zadruge. Ločeni občni zbori sklepajo o točkah, ki so na dnevnem redu glavnega občnega zbora in jih je treba sklicati vsaj petnajst dni pred glavnim občnim zborom. Upravitelji skličejo ločene občne zbore z objavo v Primorskem dnevniku in z obvestilom, ki mora biti izobešeno na sedežu zadruge vsaj petnajst dni pred datumom občnega zbora; če Primorski dnevnik ne bi izšel, pa s priporočenim pismom s povratnico. Ločeni občni zbori bodo izvoliti po enega delegata na vsakih 10 (deset) ati ustrezen del od desetih članov, ki bodo prisotni na občnem zboru. Delegati bodo morati biti člani zadruge. Volitve delegatov bodo potekale po d’HONDT-ovi metodi; v zvezi z veljavnostjo sklepov ločenih občnih zborov pa bodo veljala določila, ki so predvidena za glavni občni zbor. 19. člen Naloge rednega občnega zbora so: 1) sprejetje bilance in poročila uprav- nega odbora in v primeru, da bi bilo to potrebno, tudi sprejetje predračuna; 2) imenovanje upravnega odbora zadruge: 3) določitev morebitnih sejnin upraviteljem za delo, ki ga opravljajo; 4) imenovanje članov nadzornega odbora, izvolitev predsednika nadzornega odbora in določitev honorarjev; 5) odobritev notranjih pravilnikov v skladu z določiti tega statuta; 6) sklepanje o odgovornosti upraviteljev in nadzornikov; 7) sklepanje o vseh drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje, in ki so v skladu s statutarnimi določili v pristojnosti občnega zbora, ali mu jih je upravni odbor predložil v odobritev. Občni zbor se skliče vsaj enkrat letno v roku štirih oziroma šestih mesecev po izteku poslovnega leta. Občni zbor se tudi skliče vsakokrat, ko upravni odbor meni, da je to potrebno; za sklic občnega zbora lahko s pismeno prošnjo in navedbo dnevnega reda zaprosi nadzorni odbor ati vsaj ena petina članov. V tem primeru mora biti občni zbor sklican v roku tridesetih dni od datuma prošnje. 20. člen V skladu z zakonskimi določiti se izredni občni zbor skliče le ob spremembah ustanovitvenega akta ati statuta, ob podaljšanju nadaljnjega obstoja in ob predčasnem razpustu zadruge in za imenovanje likvidatorjev ter za določitev njihovih pristojnosti. 21. den Redni in izredni občni zbor sta sklepčna, če je: - v prvem sklicanju prisotna ati zastopana vsaj polovica in en član z volilno pravico; - v drugem sklicanju prisotno ati zastopano katerokoli število članov z volilno pravico. Volitve so javne, razen v primeru, da občni zbor drugače odloči, ati če to določa pravilnik. Volitve po pošti bodo možne v skladu z 2532. členom Civilnega zakonika. Pravila o poteku občnega zbora in volitev upravnega odbora določa notranji pravilnik, ki ga odobri občni zbor članov. 22. den Sklepi rednega in izrednega občnega zbora so sprejeti tako v prvem kot v drugem sklicanju, če zanje glasuje absolutna večina prisotnih ati zastopanih danov. 23. den Na občnih zborih imajo volilno pravico elani, ki so vsaj tri mesece vpisani v knjigo članstva. Vsak član, tako fizična kot pravna oseba, ima pravico do enega samega glasu. Člana, fizično osebo, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne more biti osebno prisoten na občnem zboru, lahko zastopa drug član, fizična oseba, ki ni upravitelj ati nadzornik zadruge. Pooblaščenec ima volilno pravico na podlagi pisnega pooblastila zastopanca. Vsak član lahko zastopa največ pet članov. Pooblastila morajo biti shranjena med uradnimi akti zadruga 24. den Občni zbor vodi predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora ali druga oseba, ki jo izvoli občni zbor. Občni zbor izvoli tudi tajnika, ki lahko ni član zadruge. UPRAVNI ODBOR 25. den Upravni odbor sestavlja 9 (devet) upraviteljev, ki jih izvoli občni zbor. Mandat upravnega odbora traja tri leta, njegovi člani pa so lahko ponovno izvoljeni. Primorski dnevnik« Občni zbor določa višino sejnine za člane upravnega odbora. V dogovoru s člani nadzornega odbora upravni odbor določi višino honorarja, ki pripada posameznim upraviteljem za opravljanje stalnih posebnih nalog v korist zadruge. Iz svojih vrst upravni odbor izvoli predsednika in podpredsednika. V skladu z 2381. členom Civilnega zakonika lahko poveri del svojih nalog določenemu upravitelju ali določenemu izvršnemu odboru. Predsednik mora sklicati upravni odbor vsakič, ko to zahteva vsaj tretjina upraviteljev. Seje upravnega odbora se sklicujejo v pisni obliki s pismom ali faksom najmanj pet dni pred sejo. V nujnih primerih se seja lahko skliče tudi telegramsko, tako da so upravitelji in efektivni člani o seji obveščeni vsaj en dan pred njo. Seje upravnega odbora so sklepčne, če je prisotna večina upraviteljev. Sklepi so sprejeti z absolutno večino glasov upraviteljev. Člani upravnega odbora z najmanj dvotretjinsko večino določijo delegate za občne zbore nadzorovanih družb, ko imajo te na dnevnem redu izvolitev družbenih organov. Glasovanje je javno. Upravni odbor ima vsa pooblastila za upravljanje zadruge razen za poroštva ah druga jamstva v korist tretjih oseb ter za tisto, kar je po zakonu ah po tem statutu v pristojnosti občnega zbora. Upravni odbor mora med drugim: a) sklicati redni in izredni občni zbor članov; b) skrbeti za izvajanje sklepov občnega zbora; c) sestavljati bilance in eventualno pte------------------------------------ predračune ter svoje poročilo o letnem obračunu, ki mora med drugim vsebovati vse kriterije, ki jih je upravni odbor upošteval pri upravljanju zadruge in da bi dosegel cilje, ki jih določa statut in so v skladu z značilnostmi zadruge; d) sestaviti notranje pravilnike, ki jih predvideva statut; e) sklepati vse akte in pogodbe, M zadevajo delovanje zadruge. Med drugim gre tu za nakup, prodajo, zamenjavo pre-mičninskih ah nepremičninskih pravic z najširšimi pooblastiti vključno z odpovedjo legalnih hipotek. Opravlja tudi vse posle s privatnimi ah javnimi bančnimi zavodi, odpira, uporablja in zapira tekoče račune, tudi s krediti, in sklepa finančne posle vključno s prejemanjem prispevkov in najemom posojil, izdajanjem jamstev, tudi hipotekarnih, ter oddaja, sprejema, indosira, jamči, diskontna in potrjuje terjatve in menice; f) dodeljevati specifična pooblastila razen tistih, kisov izključni pristojnosti predsednika upravnega odbora; g) sprejeti v službo, imenovati in odpustiti osebje zadruge v vseh kategorijah, določiti njihove funkcije in višino plač; izdati posebna pooblastila odbornikom v zvezi z zadevami, kisov specifični pristojnosti upravnega odbora, pri čemer mora tudi določiti omejitve in obliko nadzora; h) sklepati o pristopu, izstopu, izgubi pravice do članstva in izključitvi članov; i) izvajati vse pobude in opravila v zvezi z rednim in izrednim upravljanjem. 26. člen Ce upravni odbor iz kateregakoli razloga ostane brez enega upravitelja, ga v skladu z 2386. členom Civilnega zakonika nadomesti s kooptacijo. Postopek za kooptacijo določa pravilnik 27. člen Predsednik upravnega odbora predstavlja zadrugo in v njenem imenu podpisuje. Predsednik je pooblaščen za sprejem kakršnegakoli plačila s strani javnih uprav ah zasebnikov in za izdajo odgovarjajočih potrdil. Lahko tudi imenuje odvetnike ali pravne prokuratorje, ki v primeru aktivnih in pasivnih sporov v zvezi s poslovanjem zadruge slednjo zastopajo pred katerimkoli sodnim in upravnim organom in na katerikoli sodni stopnji. S pooblastilom upravnega odbora lahko predsednika ali delegiranega upravitelja pooblasti, da prevzame vse ali del njegovih funkcij; s posebnim pooblastilom pa lahko svoje funkcije prenese tudi na uradnike. V primeru predsednikove odsotnosti ah njegove nesposobnosti za delo prevzame vse njegove pristojnosti podpredsednik. Upravitelji bodo lahko podpisovati v imenu zadruge na podlagi pooblastil, ki jim bodo dana v skladu s 25. členom tega statuta. NADZORNI ODBOR 28. člen Nadzorni odbor sestavljajo trije redni člani in dva namestnika, ki so vpisani v uradni seznam revizorjev. Nadzorniki in predsednik nadzornega odbora so izvoljeni na občnem zboru; njihov mandat traja tri leta in so nato lahko ponovno izvoljeni. ----------------1 P*= —- 29. člen Nadzorni odbor pregleduje poslovanje zadruge, skrbi, da se spoštujejo zakoni in statut, ugotavlja pravilno vodenje knjigovodstva družbe in skladnost med zapisi v knjigovodskih knjigah in bilanco, občnemu zboru predloži poročilo o bilanci z navedbo kriterijev, ki so jih upravitelji upoštevali pri upravljanju zadruge in da bi dosegli cilje, ki jih določa statut in so v skladu z značilnostmi zadruge. Nadzorni odbor se mora po zakonu udeležiti vseh zasedanj občnega zbora in upravnega odbora in opravljati vse ostale z zakonom predvidene funkcije. Nadzorniki lahko tudi posamično v kateremkoli trenutku pregledajo poslovanje zadruge; opraviti morajo periodična preverjanja in vse ostalo, kar določa zakon. O vsakem, tudi individualnem, pregledu morajo sestaviti zapisnik in ga vnesti v za to predvideno posebno knjigo. SPORI 30. člen O vseh morebitnih sporih med člani ati med zadrugo in enim ati več člani odloča arbitražna komisija, sestavljena od treh članov, od katerih enega imenuje tožeča stranka, drugega tožena, tretjega, ki opravlja funkcijo predsednika, pa prva dva soglasno. V primeru nesoglasja v zvezi z imenovanjem tretjega razsodnika o tem odloča predsednik tržaškega sodišča. V primeru spora med več kot dvema strankama bo na prošnjo marljivejše tri člane razsodišča in izmed njih predsednika imenoval predsednik tržaškega sodišča. V veljavi so določila, ki jih predvideva 806. člen Zakonika o civilnem postopku. VL POGLAVJE RAZPUST IN LIKVIDACIJA 31. člen Občni zbor, ki bo določil razpust zadruge, bo moral istočasno imenovati enega ali več likvidatorjev in določiti njihove pristojnosti. 32. člen V primeru prenehanja zadruge bo morebitni aktivni preostanek likvidacije namenjen: a) povrnitvi deležev zadružnega premoženja, ki so jih vložiti člani; b) prenosu v solidarnostni sklad za promocijo in razvoj zadružništva, o katerem je govor vil. členu zakona št. 59, z dne 31. januarja 1992. VD. POGLAVJE SPLOSNA DOLOČILA 33. člen Upravni odbor lahko sestavi posebne pravilnike za notranje delovanje in jih potem predloži občnemu zboru v odobritev. 34. člen Pravila o medsebojni pomoči, ki jih določajo 15., 16. in 32. člen, se ne smejo kršiti in morajo biti spoštovana. 35. den Za vse, kar ni predvideno v statutu, veljajo določila Civilnega zakonika in specifična zakonodaja o delovanju zadrug. -------------------------------------J ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK prijavnica - fizična oseba- ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK prijavnica - pravna oseba- PRIMEK in ME..................................... KRAJ in DATUM ROJSTVA............................ KRAJ STALNEGA BIVANJA............................ TELEFON.......................................... DRŽAVLJANSTVO.................................... DAVČNA ŠTEVILKA.................................. POKLIC........................................... ŠTEVILKA OSEBNEGA DOKUMENTA...................... VIŠINA VPISANEGA DELEŽA lir...............:...... *min. 50.000 lir / maks. 80.000.000 lir Podpisanila izjavljam, da bom spoštoval!a statut in zakonito sprejete odločitve organov zadruge. DATUM PODPIS ME....................... SEDEŽ ................... TELEFON.................. DAVČNA ŠTEVILKA.......... VIŠINA VPISANEGA DELEŽA lir *min. 50.000 lir Podpisani!a izjavljam, da bom spoštoval/a statut in zakonito sprejete odločitve organov zadruge. DATUM PODPIS POOBLAŠČENEGA PREDSTAVNIKA Priloge: 1. Ustanovni akt in statut 2. Sklep pristojnega organa o pristopu k zadrugi 3. potrdilo o vplačanem deležu Priloga: potrdilo o vplačanem deležu J L J Ko so slovenski šolniki zbrali sredstva zs pomoč Primorskemu dnevniku, so temu vprašanju namenili posebno pozorenost tudi v šoli. Otroci in dijaki so o tem marsikaj napisali in narisali, pa tudi sicer smo prejeli od naših šol veliko gradiva. Danes začenjamo z objavljanjem, z njim pa bomo nadaljevali še nekaj nedelj. Danes objavljamo del prispevkov učencev openskega didaktičnega ravnateljstva in lepak o tem, kako berejo Primorski dnevnik v Križu. Jeleni so spregovorili (Domišljijski spis) Bili so štirje jeleni: Pika, Poka, Debelušček in Velikan. Njihovo delo je bilo, da so vsaka štiri leta vlekli sani Dedka mraza. Pika je rekel: »To leto moramo vleci sani!« »Zakaj moramo vleči sani?« je godrnjal Poka, »Jaz noCem vleči sani, Dedek mraz je preveč težek in debel!« »Nehaj no! Tja, kamor bomo šli, bomo verjetno dobili dosti hrane!« je rekel Debelušček. Velikan se je oglasil: »Kje pa je Dedek mraz? Verjetno je doma!« Vsi štirje so se obrnili prod hiši, kjer je stanoval Dedek mraz. Vstopili so in videli ogenj v ognjušču, ampak Dedka mraza ni bilo. Vsi štirje so takoj zavpili. Odločili so se, da ga bodo šli iskat po celem svetu. Začeli so od Laponije do Južnega Tečaja. Povsod so ga iskali, ampak tam, kjer so bili, so dobili vedno isti odgovor: »Mi ga nismo videti!« Prišli so spet domov, vsi obupani in niso vedeti, kaj bi. Znova so sli pogledat v hišo in so dobiti Dedka mraza v postelji z visoko vročino. Vsi so biti zadovoljni, ampak Velikan ne. Ujezil se je in jim zagrozil: »Kaj sem moral napraviti vso to pot za nič?!?!?« »Eh, eh, eh, ehmm... Ne!« so odgovoriti. In verjetno se Se danes kregajo. Ivana Zidarič, 4. r. oš F. Bevka, Opčine Letošnja pustna obleka je zelo Učiteljica je razdelila Tanji, Naslednjega dne smo se foto-originalna. Cel mesec smo zbirali Adrijani, Albertu, Sasi M, in grafirali. razne odpadke in jih nositi v šolo. meni velike črne vreče za smeti. Ju hu hu, kako smo bili smeš- Nekateri sošolci in učitlejice so S škarjami nam je izrezala odpr- ni!!! vsako jutro spravili odpadke na tine za glavo in roke. Potem Danijel Simonettig podstrešje. Zbirali smo: ploče- smo položili vreče na tla in vsak 2. r. OŠ F. Bevka vinke, plastenke, tetrapake, odra- je postavil na svojo vrečo eno Opčine bljene baterije, stare časopise, vrsto odpadkov. Jaz sem zalepil Na sliki učenci 1. in 2. raz- škatlice zdravil in druge odpadke. z lepilnim trakom tetrapake. reda Neko zimsko nedeljo se je vas prebudila pod belo odejo snega. Otroci so se po zajtrku zbrali na trgu in se odločili, da bodo naredili snežaka. V opoldanskem soncu se je zableščal lep postaven sneženi mož. Otroci so veseli rajali okoli njega. Nenadoma je snežak oživel. Otroci so se hudo pretrašili in tekli vsak v svoj dom. Na trgu je ostal samo snežak. Ves sam se je jokal in bil žalosten, ker ga nihče ni maral. Otroci so gledali skozi okna. Nek korajžen deček po imenu Janez je tekel na trg in poslušal kaj govori snežak. Potiho se mu je približal in se nasmehnil, Snežak se je ozrl in videl Janeza. Snežak se je prestrašil in zakričal: »AaaaA, kdo si ti?« Janez mu je odgovoril: »Jaz sem Janez, tisti, ki te je zgradil.« Snežak ga je spet povprašal: »Kako to, da sem oživel?« Janez mu je spet rekel: »Ne vem.« Janez in snežak sta se dolgo igrala, do pozne noči. Janez je moral iti domov, ko pa je videl, da Snežak ga Ni pustil iti domov in je bil žalosten je rekel Janez snežaku: »Ko boš ti zaspal bom jaz šel domov.« In res, snežak je zaspal. Janez je šel v miru domov. Ko je bil pri vratih se je spomnil na mamo in očeta. Ni vedel kaj, tako je počakal pred vhodnimi vrati in zaspal. Zju- traj, ko je slišal, da prihaja gospa Darinka, Janezova varuška, se je zbudil in šel na trg k snežaku. Snežak je trdno spal. Janez pa ga je hotel zbuditi. Ko je videl, da se snežak ne zbudi je tekel domov in se začel jokati. Mama in oče sta se razjezila na Janeza. Za kazen mu je mama rekla, naj za en teden ne hodi na trg, naj se redno umiva in naj ne misli več na snežaka. Janez je cele dneve mislil na snežaka, a mama se ni zavedala. Neko noč se je Janez prebudil in prestrašeno pogledal okoli svoje sence. Za seboj je videl lepo vilo in v roki je držala čarobno palico, ki je imela zlato zvezdo. Vila ga je povprašala: »Veš, zakaj nisi zbudil snežaka, ker vsak snežak je lahko živ, toda samo en dan in eno noč.« Janez je zaspal in vila je odšla. Minilo je teden dni in Janez je bil spet na trgu. Gradil je same snežake in tako je vsaki dan in vsako noč en živ snežak. Od takrat se ta trg ne imenuje več prodajalni trg. Imenuje se Snežak Janez. Besedilo Mateja Piccini 4. razred Snežaka: levo Saša Feifoglia, 2.razred desno Alberto Antoni, 2. razred Osnovna šola F. Bevka Opčine NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. februarja 1997 Nedelja, 23. februarja 1997 NEDELJSKE TEME Kje bodo 27. aprila v Italiji volitve Notranji minister Giorgio Napolitano je podpisal odlok, ki določa, da bodo 27. aprila v Italiji pokrajinske in občinske volitve v vseh občinah oziroma pokrajinah, katerim zapade mandat letos spomladi ali katerih sveti bodo razpuščeni do 15. marca 1997. Drugi krog volitev bo 11. maja. Izvolili bodo skupno 1.138 županov in 5 predsednikov pokrajine. Sto občin, v katerih bodo volili župane, šteje več kot 15.000 prebivalcev. Volilnih upravičencev je skupno približno 9 milijonov. Legenda: O Občinske volitve □ Pokrajinske volitve Izvolili bodo župane treh glavnih mest dežel, Milana, Turina in Ancone, vprašljive so volitve v Catanzaru, kjer je prišlo do prizivov proti sklicu volitev jeseni lanskega leta, možne pa so volitve v Trstu, če župan illy ne bo preklical svojega odstopa. Izvolili bodo tudi župane 11 glavnih mest pokrajin (Novara, Lecco, Belluno, Pordenone, Ravenna, Grosseto, Siena, Terni, Crotone, Agrigento, Catania) in pet predsednikov pokrajin (Mantova, Pavia, Gorica, Ravenna, Viterbo). Severna Italija Srednja Italija SIENA - Občino vodi župan levice Pier Luigi Piccini, ki bo ponovno kandidiral, podpira ga zavezništvo Oljke, vključno s SKP. GROSSETO - Zupan DSL Loriano Valentini, ki je bil izvoljen s podporo strank leve sredina in SKP, bo ponovno kandidiral. V zadnjem času pa je iz njegove večine izstopil Segnijev zaveznik Riccardo Paolini, ki bo sedaj vodil desnosredinsko koalicijo. TERNI - Pred štirimi leti je za borih 200 glasov zmagal kadnidat desne sredine, predstavnik Fl Gianfranco Ciaurro, ki namerava ponovno kandidirati. Ime protikandidata ni znano. RAVENNA - Volili bodo za občino in za pokrajino. Pokrajino vodi Gabriele Albonetti (DSL), ki bo ponovno kandidiral. Zupan Pier Paolo D’Attorre, prav tako DSL, pa ne bo več kandidiral iz zdravstvenih razlogov. ANCONA - Vsi napovedujejo ponovno izvolitev dosedanjemu županu Renatu Galleazziju (DSL). Ravenna MILAN - Volitve v glavnem mestu Lombardije so tokrat daleč najpomembnejše v Italiji. Stranke že dobro leto brusijo nože. župan Formentini (Severna liga) je deležen številnih kritik in koncentričnega napada z leve in z desne. Oljka bo kandidirala bivšega predsednika mladih industrijcev Alda Fumagallija, pol svoboščin pa svojega kandidata še ni izbral, med kandidati bo vsekakor tudi shovvman Gianfranco Funari. TURIN - Gotovo je, da bo predstavnik levosredinskega zavezništva Valentino Castellani ponovno kandidiral. Pol svoboščin bi lahko za protikandidata predstavil bivšega ministra Raffaeleja Costo, vendar ta kandidatura še ni potrjena. SKP, ki je pred štirimi leti kandidirala Armanda Cossutto, razmišlja o programskem sporazumu z Oljko. NOVARA - Vse politične stranke v Novah so nepripravljene na volitveUradnih kandidatov torej ni, čeprav krožita dve imeni: odvetnik in bivši senator Gianni Correnti (DSL) in prav tako bivši senator, upravitelj založbe De Agostini Silvano Boroli (Fl. Severna liga naj bi predlagala svojega kandidata. LECCO - Tudi v Leccu je vse še nedoločeno. Zupan Severne lige Giuseppe Pogliani giede na volilne izide na lanskih političnih volitvah verjetno ne bo več izvoljen, Oljka in desnica pa svojih kandidatov še nista določili. BELLUNO - Mladi župan Maurizio Fistarol (DSL) še ni potrdil svoje ponovne kandidature. Ko je bil izvoljen je bil nekakšen predhodnik Oljke, čeprav je takrat ljudska stranka predstavila svojo kandidaturo. Imena drugih kandidatov še niso znana. PORDENONE - Zaenkrat je gotovo le to, da bo Alfredo Pasini, župan Severne lige, ponovno kandidiral. Druga imena še niso Datumi volitev: 18. marca Objava sklica volitev 28. marca Začetek indirektne volilne kampanje 28.-29. marca Vlaganje kandidatnih list do 29. marca ob 12. uri 12. aprila Objava simbolov in kandidatov 22. aprila Rok za izročitev volilnih potrdil volivcem 27. aprila Volitve od 7. do 22. ure 28. aprila Ob 8. uri začetek štetja glasov 11. maja Drugi krog volitev od 7. do 22. ure. Štetje glasov takoj po zaprtju volišč Južna Italija CATANIA - Občino vodi Enzo Bianco, eden zastavonoš levosredinskih županov in predsednik zveze italijanskih občin. Verjetno bo Bianco ponovno kandidiral. Desnica ima težave z izbiro kandidata. AGRIGENTO - Sedanji župan desnosredinskega zavezništva Calogero Sodano bo vvverjetno ponovno kaniddiral, sicer pa so se že prijavili še štirje kandidati. CROTONE - To bodo prve volitve po večinskem sistemu. Od leta 1992, ko so bile zadnje volitve, so trikrat zamenjali upravo. Zadnji župan je bil Gaetano Grillo (LS) ob podpori levosredinskega zavezništva. Kandidatov je več, nobena kandidatura pa še ni potrjena. CATANZARO - Volitev še niso potrdili, kajti lansko leto je upravno sodišče razveljavilo predložitve kandidatnih list. O kandidatih še ni podatkov. O Catania Pokrajinske volitve Volivec prejme eno samo glasovnico. Na njej so imena kandidatov za predsednike in znaki list, ki podpirajo kandidata. Ob znaku liste je tudi kandidat za svetovalca. Ce v prvem krogu nihče izmed predsedniških kandidatov ne prejme več kot 50 odstotkov glasov, se v drugem krogu 14 dni kasneje pomerita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki je prejel več glasov, stranke, ki so ga podpirale, pa prejmejo 60 odstotkov svetovalskih mest. Ostale stranke prejmejo po proporčnem sistemu preostala mesta v pokrajinskem svetu. Ce predsednik odstopi se volitve ponovijo. V občinah z manj kot 15.000 prebivalci potekajo volitve v enem samem krogu. Volivec prejme glasovnico, na kateri so označeni kandidati za župana, z vsakim kandidatom pa je povezana ena sama lista. Kandidat, ki prejme največ glasov, je izvoljen za župana, njegova lista prejme dve tretjini svetovalskih mest, preostala mesta pa si razdelijo ostale liste. V deželi Furlaniji - Julijski krajini volilni zakon omejuje ta postopek na občine z manj kot 5.000 prebivalci. Tudi v ostalih občinah prejme volivec eno samo glasovnico. Na njej so imena kandidatov za župana in znaki list, ki podpirajo kandidata. Volivec lahko glasuje za župana in za katerokoli listo, ne glede na to, ali je z županom povezana ali ne. Lahko tudi odda dva preferenčna glasova. Če v prvem krogu nihče izmed županskih kandidatov ne prejme več kot 50 odstotkov glasov, se v drugem krogu 14 dni kasneje pomerita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki je prejel več glasov, stranke, ki so ga podpirale, pa prejmejo 60 odstotkov svetovalskih mest. Ostale stranke prejmejo po proporčnem sistemu preostala mesta v obnčinskem svetu. Če župan odstopi se volitve ponovijo. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. februarja 1997 Napoved, da bodo upravne volitve že 27. aprila, je v prejšnjih dneh moCno razhudila predsednico Goriške pokrajine Monico Marcolini. Potožila se je, da so ji s tem ukradli zadnja dva meseca upravljanja. Predsednico najbolj boli to, da uprava ne bo mogla do volitev pravočasno dokončati nekaterih del, kot je preureditev nekdanjega kro-nikarija v Ul. Diaz v sedež univerzitetnih tečajev Videmske univerze v Gorici, ki so bila -hote ali nehote - tempirana na kasnejši datum volitev. Po drugi strani pa njeni politični nasprotniki izbiro datuma za volitve komentirajo: »Cim prej, tem bolje«. Zlasti pokrajinski tajnik Ljudske stranke Alberto Bergamin je glede tega dokaj rezek, ko ugotavlja, da bo z anticipiranimi volitvami mogoče pridobiti dva meseca za potrebno rekonstrukcijo Pokrajine in odpravljanje posledic štiriletnega ligaškega upravljanja. Le najbolj zagrizeni ligaši bodo ugovarjali trditvi, da je obračun (skoraj) štiriletnega upravljanja Severne lige na Goriški pokrajini dokaj skromen. Res je sicer, da je uprava zdržala do konca mandata, v kar je marsikdo dvomil, res pa je tudi, da bo to štiriletje ostalo zapisano v arhivih bolj zaradi polemik in navzkrižnih ovadb sodstvu kot pa zaradi upravnih dosežkov. Mandat so označevale vrtoglave zamenjave odbornikov (malokdo bi znal na pamet sešteti, koliko se jih je zvrstilo v Marcolinijinem odboru), odslovitve vodilnih funkcionarjev, zastrupljeni odnosi med osebjem in nasploh nek sindrom obkoljenosti, ki je upravo gnal v ostre polemike celo z organi, kot so pregledniki računov, ki bi po definiciji morali biti nevtralni. V tem nespodbudnem štiriletnem životarjenju se je izgubila sled za volilnimi obljubami, reševanje glavnih problemov je ostalo pri mrtvi točki. V nekaterih primerih je reševanje problemov celo nazadovalo. To na primer velja za problematiko uničevanja odpadkov, pri Čemer je novi odbor zavrgel še to, kar je dobrega naredila prejšnja uprava. Od bombastičnih proglasov: »Sedaj bomo pa mi uredili zadevo«, pa ostajajo le še magnetofonski zapisi s tiskovnih konferenc in sej pokrajinskega sveta. Skrajno' negativen je obračun uprave tudi iz manjšinskega zornega kota. POKRAJINSKE VOUTVE LETA 1993 STRANKE GLAS. ODST. SKP 8.428 9,0 ZELENI 9.180 9,8 CITTADINI 4.286 4,6 MSI 8.600 9,2 KD 19.962 21,4 PSDI 2.18 2,3 SSk 3.175 3,4 DSL 12.926 13,8 PSI 3.932 4,2 S. LIGA 20.655 22,1 Navedli bomo le dva primera. O manjšinski konzulti, ki naj bi jo po določilih statuta ustanovili na Pokrajini, ni ne duha ne sluha, še slabše pa je to, da se je uprava na vse načine upirala ministrskemu odloku o osamosvojitvi slovenske sekcije industrijskega zavoda Ga-lilei in njeni selitvi v slovenski šolski center. Sele pred kratkim izdano privoljenje v selitev ne more zadoščati: prvič, ker prihaja z dveletno zamudo in po ostrih protestih vseh slovenskih šolskih komponent, drugič, ker besedam še niso sledila konkretna dejanja za izvedbo selitve. NiC Čudnega torej, Ce marsikdo pričakuje 27. april kot konec neke more in začetek novega obdobja. Toda kaj lahko pričakujemo od novih volitev? Bodo prinesle zasuk v pozitivno smer? Iskanje odgovora na to vprašanje v trenutku, ko sploh še niso jasno oblikovana volilna zavezništva in evidentirane kandidature, je morda preuranjeno a ne povsem. Poglejmo zakaj. Bistvenega pomena za razplet letošnjih volitev bo to, kar se bo v prihodnjih dneh zgodilo v pogajanjih med strankami leve sredine. Slednje imajo v rokah vse karte, da osvojijo volilno tekmo, lahko pa si jo z napačnimi potezami tudi zapravijo. Ce se bodo znale združiti okrog skupnega kandidata, ki bo povezan z listami in simboli posameznih strank zavezništva (ta možnost je verjetnejša kot pa predstavitev pod skupnim simbolom Oljke), bo leva sredina imela vse možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru pa se utegne ponoviti to, kar se je zgodilo pred štirimi leti, ko je na vsaj pet list razcepljena levica v prvem krogu porazgubila volilni kapital, ki je presegal 40 odstotkov glasov, in je na zlatem pladnju ponudila Pokrajino Severni ligi. Slednja v prvem volilnem krogu ni šla preko 22 odstotkov glasov, v drugem pa je imela lahko igro proti kandidatu KD, ki je v oCeh prenove željnih volilcev utelešal “staro” politiko. Morebitna razhajanja v levi sredini bi tokrat verjetno obdarila Kar- tel svoboščin, ki bo predvidoma najresnejši konkurent levosredinskega zavezništva. Bistvenega pomena je torej, da se leva sredina poveže vsaj okrog skupnega kandidata. V tem primeru naj bi se za Pokrajino potegovali štirje predsedniški kandidati in zavezništva oziroma liste: levosredinska koalicija, Kartel svoboščin, Severna liga in MSI. Slednja lista seveda nima nikakršne možnosti, kot jih ne bi imela kaka druga manjša lista, ki se utegne še pojaviti na volilnem prizorišču. Malo verjetno je tudi, da bi Severna liga s samostojnim nastopom ponovila “exploit” izpred štirih let. Lanskih 15 odstotkov njenega kandidata na volitvah za poslansko zbornico (goriško okrožje se skoraj istoveti s pokrajino, saj zajema vse občine na Goriškem razen Gra-deža) je izhodišče, ki ligašem ne dopušča velikih možnosti. Malo verjetna je tudi volilna povezava med Ligo in desnico, za katero so se sicer nekateri v krajevnem merilu ogrevali. Po eni strani bi tako zavezništvo bilo v nasprotju z opredelitvami nedavnega kongresa Severne lige, po drugi pa bi bilo težko prebavljivo za vo-lilce tako enega kot drugega partnerja. Kvečjemu obstaja možnost povezave pri morebitni balotaži, na katero raCuna Kartel svoboščin in že danes snubi oziroma preverja pripravljenost Lige, da bi podprla njegovega kandidata. Odločitev o tem pa bo gotovo padla šele po prvem volilnem krogu. Konkurenca za zmago bo torej najbrž omejena na dvoje zavezništev. Kartel svoboščin nastopa že dokaj enotno, Čeprav se bodo tudi njegove komponente predstavile loCe-no, s simboli posameznih strank povezanimi s skupnim kandidatom. Svojega kandidata so že evidentirali in sicer tajnika Forza Italia in občinskega odbornika v Gorici Antonia Devetaga. Po nekaterih znakih upiranja tako na desni (NZ) kot v sredinskem krilu zavezništva (CCD-CDU) so, kot se zdi, tudi partnerji sprejeli to kandidaturo, ki pa kaže biti tempirana na prihodnje leto. Devetag naj bi skratka pokrajinske volitve uporabil predvsem kot odskočno desko za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto, ali pa celo za naskok na županski stolček v Gorici v primeru, da bi se župan Valenti odločil za deželo. Realistično drugih velikih ambicij na teh pokrajinskih volitvah kandidat desnice ne bi smel imeti, zlasti Ce spet pogledamo na lanske volitve za poslansko zbornico, ko je kandidat Oljke zbral 47 odstotkov glasov, kandidat Kartela pa 32. Toda... politika ni matematika, dosti je neznank, ki bi utegnile privesti do presenečenja. Navedli bi vsaj tri. Različno opredeljevanje volilcev, ko gre za upravne in politične volitve; vpliv zunanjih vsedržavnih dejavnikov; interne dinamike v koalicijah. Prvi dejavnik ne bi smel oškodovati leve sredine, prej nasprotno. Zadnji krog upravnih volitev po manjših občinah na Goriškem, kjer so se skoraj brez izjeme uveljavile katoliškosredinske in levičarske liste, kaže, da desnica ni moCno zasidrana na teritoriju in navadno beleži boljše rezultate na političnih kot na upravnih volitvah. Zunanji dejavnik, ki bi pogojeval letošnje upravne volitve, utegne biti ocenjevanje dela Prodijeve vlade. Test o priljubljenosti vlade prav v Času, ko slednja nalaga državljanom breme novega finančnega manevra in ko se na plačilnih listih šele začenjajo pojavljati odtegljaji zaradi prejšnjega manevra, res ni najbolj zdrava st- var za koalicijo, ki se politično istoveti z vlado. Vprašanje pa je, kolikšen je lahko vpliv tega dejavnika. Po vsej verjetnosti ne tolikšen, da bi lahko povsem spreobrnil razmerje sil. Tretji dejavnik zadeva interne dinamike koalicije in prav ta bo najbrž odločujoč. Najnevarnejši nasprotnik levosredinske koalicije utegnejo biti prav njene komponente, Ce se ne bodo zedinile okrog skupnega kandidata in programa. 2e omenjena izkušnja izpred štirih letih bi morala biti zadostno svarilo, da se ne ponovijo nekdanje pogubne napake in da prevladata modrost in zavest o skupnem interesu koalicije. Ce pa bodo prevladali vrtičkarski interesi posameznih strank, ki v dosedanjih prvih pripravah na volitve moCno pronicajo na dan, potem utegne leva sredina podariti Pokrajino komu drugemu še za nadaljnja štiri leta. Negativnih znakov je v zadnjem Času kar nekaj. Ljudska stranka išCe svojo politično “vidljivost” tudi s tem, da pogojuje izbire kandidatur za Pokrajino z izbirami v petih občinah (Tržič, Ronke, Šempeter ob SoCi, Romans in Vileš), kjer bodo volitve sočasno s pokrajinskimi. Določeni namigi (poenostavljeno: »Ce bo župan v Tržiču “vaš” - najverjetnejši kandidat je dosedanji župan iz vrst DSL Persi, up. ur. -potem mora predsednik Pokrajine biti “naš”«) res niso vzor novih odnosov, ki jih ljudje pričakujejo v politiki. Povezava Pokrajina-Tržic bi utegnila postaviti še druge pa- VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO V GORIŠKEM OKROŽJU (Pokrajina brez Gradeža) 1996 GLASOVI ODST. SEVERNA LIGA MANFREDI JACUMIN 14.627 15,20 NORD LIBERO ADRIANO ZAMPARO 1.632 1,70 KARTEL SVOBOŠČIN MICHELE LUISE 31.022 32,24 MSI-FIAMMA TRICOLORE SERGIO COSMA 3.818 3,97 OLJKA MARIO PRESTAMBURGO 45.109 46,89 sti, na primer to, da bi na pokrajinsko raven prenesla razkole, ki jih je trziški referendum o terminalu Snam pustil med DSL na eni in Zelenimi ter SKP na drugi strani. Znaki dodatne živčnosti v pisani koaliciji so tudi bolj ali manj zainteresirane objave imen možnih kandidatov, do katerih je prišlo s strani nekaterih partnerjev z manjšo volilno težo v zavezništvu. Zavezništvo bo moralo Cim-prej onesposobiti te negativne dinamike in uveljaviti logiko koalicije. Ob modrosti in Čutu odgovornosti vo.diteljev posameznih strank mora tu igrati svojo vlogo tudi gibanje za Oljko kot tako, ki mora postati aktivnejši povezovalec in posrednik med posameznimi strankarskimi komponentami. Njegov pokrajinski koordinator Franco Miccoli je že opozoril široko paleto zaveznikov (naštejmo jih: DSL, Ljudska stranka, Zeleni, SSk, socialisti - SI, KršCansko-socialci, “Citta-dini per ITsontino”, republikanci, vsaj zunanjo podporo pa naj bi nudili SKP in Dinijev “Rinnovamento”), da vsa imena, ki krožijo v javnosti, niso kandidati Oljke temveč le predlogi posameznih komponent. O imenih, predvsem pa o programu zavezništva, se bodo morali še zediniti. Cim manj bo izbrani kandidat strankarsko obarvan, tem bolj bo sprejemljiv za vse zaveznike. Ce bo poleg tega še dovolj znan, ugleden in sposoben, potem lahko leva sredina z optimizmom gleda na 27. april. Podobne ugotovitve veljajo tudi za slovensko prisotnost na volitvah in v bodoči pokrajinski upravi. Slovenska prisotnost v vsem povojnem Času še ni bila tako slaba kot prav v tem mandatu. V pokrajinskem svetu je v večinski skupini Severne lige res sedel svetovalec slovenske narodnosti Milan Koglot, ki pa ni specifično nastopal kot glasnik in zagovornik interesov naše narodnostne skupnosti, kar se je poznalo v pičli pozornosti uprave do teh interesov. Bolj kot o slovenski prisotnosti lahko torej govorimo o slovenski odsotnosti. Kako bo vnaprej, pa odvisi od volilnih rezultatov. Velika večina slovenskih družbenih in političnih komponent se naravno opredeljuje za zavezništvo Oljke in tako je pričakovati, da se bodo tudi tokrat v veliki večini opredelili slovenski volilci. Ce se bo Oljka uveljavila, potem lahko pričakujemo občutno povečanje slovenske prisotnosti tako v pokrajinskem svetu kot najbrž tudi v odboru. V primeru drugačnega izida pa bi stvari bile bistveno drugačne in bi se morali zadovoljiti z izvolitvijo kakega svetovalca, ki bi sedel v opozicijske klopi. Pri vsem tem pa bo koristno, Ce se bo tudi med Slovenci razvijala nova miselnost, ki je potrebna v logiki skupnega nastopanja v okviru iste koalicije, saj bi bilo nedvomno negativno in bi šibilo manjšinsko prisotnost, ko bi v koalicijo prenašali še konkurenčnost in nesoglasja, ki se pojavljajo med komponentami manjšinskega družbenega in političnega življenja. MARKO MARINČIČ 7^ 16 Nedelja, 23. februarja 1997 NEDELJSKE TEME Slovenske banke in zadruge na Koroškem imajo 6.000 članov Slovenske posojilnice in poslovne zadruge na avstrijskem Koroškem, ki so včlanjene v slovensko Zvezo Bank štejejo več kot 6.000 elanov. Posojilnic je danes 7, razpolagajo z 22 okenci, zadrug, t.j. trgovskih centrov, pa Štiri; imajo vsega skupaj 12 prodajnih točk. Tem je treba dodati Se centralo v Celovcu, t.j. Zvezo Bank, tako da je vseh točk 35. V njih dela okrog 300 ljudi, 130 v posojilnicah, 170 pa v zadrugah. To je današnje stanje slovenskega organiziranega gospodarstva na Koroškem. Ze veC kot sto let igra pomembno vlogo v ohranjanju slovenske narodne identitete v tej južni avstrijski deželi, kjer se je v zadnjem stoletju slovenski prostor zelo zožil, veliko bolj kot pri nas na Primor-, skem. Ce pogledamo na zemljevid koroške dežele bomo brž ugotovili, da je najbolj zahodna posojilnica tista v Bistrici v Ziljski dolini, postojanki sta v mestih Beljak in Celovec, druge v južnih predelih Koroške, največ jih je v Podjuni. Tudi na Koroškem so se v prejšnjem stoletju našli ljudje, ki so uvideli potrebo po zadružnem gibanju. VeC kot 20 let pred organiziranim začetkom stiktno katoliškega zadružno - socialnega gibanja Janeza Evangelista Kreka, so tudi Korošci sledili navdihu dr. Mihaela VoSnjaka, ki je iz Celja po Slovenskem Siril zadružne ideje po Češkem modelu. Vošnjak je pisal vzpodbudne članke v Slovenski narod, leta 1872 se je njegov spis o posojilnicah pojavil tudi v Koledarčku Družbe sv. Mohora. Ta članek so prebrali predvsem izobraženi kmetje, saj je bil ta Koledarček razširjen predvsem med njimi. 5. septembra 1987 je bila pravno ustanovljena Posojilnica v St. Jakobu v Rožu. Glavni snovatelj so bili dr. Valentin Janežič, Šentjakobski rojak in polkovnik zdravnik v Celovcu in tedanja šentjakobska duhovnika Franc Treiber in Jakob Kna-flic. Šentjakobska posojilnica je bila prva cisto slovenska na Koroškem tretja v slovenskih deželah takratne monarhije. Med tedanjimi tremi slovenskimi je bila tudi prva Cisto kmečka. Ta posojilnica posluje še danes in, kot nam podatki kažejo, je najstarejša v celotni Avstriji. Je Članica Zveze bank. Posojilnico v St. Jakobu v Rožu sem omenil zato, ker je njen statut bil podlaga za tistega prve slovenske posojilnice na Primorskem. Franc Povše, tedanji ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske Sole v Gorici, je leta 1881 njena pravila objavil v Gospodarskem listu, glasilu s.kr. Kmetijska društva v Gorici. Pravila so vzbudila zanimanje Goričanov, Povše pa je z vzpodbudnimi članki o posojilnicah, Se naprej pisal v Gospodarski list in v SoCo. Pobudo je osvojilo Politično društvo Sloga, o tej zadevi so govorili na obenem zboru Sloge 11. januarja 1883. Odbor je bil izvoljen še istega dne. dejansko pa je bila vpisana na goriškem so- dišču 21. aprila 1883. Ta dan štejemo kot ustanovni dan za slovensko bančništvo na Goriškem. Goriška ljudska posojilnica, tak je bil naslov te banke, je bila prva slovenska banka na Primorskem. Sledilo jih je veC kot sto na Goriškem, v Trstu in v slovenskih predelih Istre. Se nekaj o zgodovinski preteklosti. Leta 1914 je na Koroškem bilo 52 slovenskih posojilnic in dugih zadrug. Bile so predvsem majhne, omejene na župnijo. Včlanjene so bile v liberalno Zvezo slovenskih zadrug v Celju oziroma katoliško Zadružno zvezo v Ljubljani. Po prvi vojni in razmejitvi med Jugoslavijo in Avstrijo so se tiste na severu Karavank leta 21 združile v Zvezo koroških zadrug. Pristopilo jih je 33. V kasnejših letih jih je bilo sprejetih Se petnajst, nekatere pa so bile izbrisane. Ob anš-lusu jih je v Zvezi bilo 44. Slovensko zadružništvo je v Času prve avstrijske republike nazadovalo. Sicer so že tedaj sodelovali z zadružno centralo v državi. V Času nacizma so komisarski upravitelji nekatere slovenske zadruge spojili z nemškimi, druge ponemčili, nekatere pripravili za likvidacijo. Po drugi vojni se je osnovala Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. Vodil jo je dr. Mirt Zvvitter. Le počasi so kreditne zadruge prehajale na dnevno poslovanje. Bilo je treba predvsem posodabljati gospodarsko življenje na Južnem Koroškem. Na Čelu Zveze so si sledili priznani poslovni ljudje. Lani je bil za predsednika Zveze izvoljen hotelir Miha Antonitsch z Reke. Svoj sedež so si uredili v Pavličevi ulici (Paulitschgas-se), pred tremi leti pa so zgradili moderno stavbo na vogalu te ulice z Ulico 10. oktobra, le sto metrov od glavnega trga v Celovcu. To je zelo moderna stavba, v kateri so banka, centrala vseh bank in zadrug in urad združenih re- vizorjev Članic. 2e v strih Časih je bil v Avstriji sprejet zakon, da zadružne zveze same morajo revidirati račune in poslovanje elanic, za to ni dolžna centralna državna banka, kot pri nas v Italiji. Za slovenske zadruge na Koroškem skrbijo revizorji osrednje zveze Raiffeisen. Zveza Bank s svojimi sedanjimi enajstimi Članicami in 35 poslovnimi točkami je polnopravna Članica avstrijske rajfajznovske zveze. Raj-fajznovke (tako posojilnice kot trgovske zadruge) so v Avstriji organizirane v deželne zveze. Slovenska Zveza tvori svojevrstno posebnost. Ta zadružna organizacija ima v Avstriji 30 odstotkov bančnega poslovanja. Zelo razširjena je tudi trgovska mreža, na področju kmetijskih pridelkov dosegajo kar 70 odstotkov trga. Rajfajz-novk - bank je v Avstriji danes vsega skupaj 716, poleg osrednjih sedežev imajo še 1.732 podružnic. Razpredene so po vsem avstrijskem podeželju, dobro so zasidrane tudi v mestih. Njihova osrednja zveza ima podružnico v Londonu, reprezentančne urade po svetu, od Bom-baya do Milana, od New Yorka do Pekinga. Svoje banke so v zadnjem Času odprli v Varšavi, Pragi, Zagrebu, Sofiji, Bratislavi in Budimpešti, delnice imajo v še nekaterih drugih bankah po svetu. Slovenska Zveza bank v Celovcu (sedanje ime si je nadela pred katkim) se dobro zaveda, da je treba preiti na nov sistem poslovanja, še zlasti odkar je Avstrija vstopila v Evropsko skupnost. S tem se je veliko stvari spremenilo »Morali smo vse naše gospodarstvo prilagoditi novemu položaju«,'pove generalni direktor Zveze bank dipl. trg. Joža Habernik, ki pove tudi, da so spremembe pravočasno in postopoma uvajali že veC let, tako da so bili na vse to pripravljeni. Vse posojilnce včlanjene v njihovo Zvezo so lani zbrali za okoli 300 milijonov hranilnih vlog, dale pa so kredite za okoli 200 milijonov šilingov (sedaj en avstrijski šiling velja nekaj veC kot 140 lir) . V blagovnem sektorju so imeli za 300 milijonov šilingov prometa. Skupna vsota denarnega sektorja je lani znašala okrog 6 milijard šilingov. Med 6000 elani njihovih posojilnic in zadrug seveda prednjačijo Slovenci, imajo pa tudi kakšnih dvajset odstotkov nemškogovorecih elanov. Klienti so seveda vsestransko dobrodošli. V marsikaterem kraju, kjer posluje njihova posojilnica, je tudi nemška rajfajznovka. Obe sta nastali v Časih, ko se je tudi na tem področju bil narodnostni boj. Nekaj podobnega smo pri nas imeli tako v slovenski kot hrvaški Istri, kjer so poleg slovenskih oz. hrvaških nastajale tudi italijanske posojilnice. Zaupanje domačega prebivalstva v te slovenske denarne zavode se je v letu 1996 povečalo. Voditelje Zveze bank to najbolj veseli, saj menijo, da je njihova prvenstvena naloga utrditev v lokalnem gospodarstvu. V pogovoru smo se seveda dotaknili tudi odnosov njihovih bank s Slovenijo in tudi kako so gledali na dogajanje v zvezi s slovenskimi bankami pri nas na Primorskem. Direktor Joža Habernik je s tem v zvezi dejal: »Prvič po drugi svetovni vojni smo imeli opraviti s stečajem ene banke v Sloveniji. To je bi stečaj Komercialne banke Triglav. Po mojem mnenju je bil nepotreben, saj so glavni upniki te banke Republika Slovenija ali njene državne institucije. S to banko smo sodelovali in je ta steCaj gotovo omajal naše zaupanje v banke v Sloveniji. Najbrž bodo izgubili pri tem tudi nekaj denarja. SteCaj banke pa je junija 1996 tudi zamenjal ves medbančni trg v Sloveniji.« V zvezi z dogajanjem zadnjih mesecev v Trstu je Habernik dejal: »Likvidacija največje zamejske banke, Tržaške kreditne banke, ki je bila trikrat večja od Zveze bank, je bila za nas pravi šok. Ta je pretresla vse gospodarstvo zamejcev v Italiji. Šokirani smo zato, ker Slovenija v nobenem smislu ni reagirala v smer obrambe te zamejske banke. S to banko smo v zadnjih 10 letih dobro sodelovali, saj so nam jo vse inštitucije v Sloveniji priporočale. Na srečo nismo imeli tam naloženega nobenega denarja, kar pa ni bilo vedno tako. Prišlo je tudi za nas do posredne škode, ker so zaradi poblemov v Trstu zaCele banke v Sloveniji in na Hrvaškem zmanjševati ali ukinjati depozitno poslovanje. Treba je bilo precej dela in prepričevanja, da smo jih prepričali, da nimamo ničesar opraviti s problemi na. Tržaškem.« Sicer pa se dogaja, da marsikdo iz Slovenije raje izbere drugo avstrijsko banko za poslovanje Cez mejo, in to se žal dogaja tudi iz nekaterih slovenskih poslovnih krogov na Tržaškem, ki so si, še zlasti v zadnjem času, za poslovnega partnerja, raje od njih izbali nemško banko v Celovcu, je še povedal direktor. Tudi pri njih so lani imeli en žalosten primer. Nepravilnosti so odkrili, zaradi nepoštenosti v poslovodstvu, v Posojilnici v Celovcu. Skoda je bila kar velika, za 110 milijonov šilingov kreditnih pogodb in bančnih garancij, za katere ni bilo soglasja s strani odborov. Posojilnice in Zveza bank so škodo solidarno pokrile, posojilnica ni bila zaprta niti en dan, ni pa veC samostojna. Postala je podružnica moCne posojlnice v Borovljah. V zadnjih nekaj letih so nekatere posojilnice počastile svoje Častitljive obletnice. Ob takšnih priložnostih so seveda slavili, izšle so spominske publikacije, otvarjali so nove prostore. V glavnem so ti zelo sodobno urejeni, lahko bi rekli, da so v večini primerov ultramoderni. Lani so odprli novo zadrugo-market v Dobrli vasi, obnovili so prostore zadrug na Brn-ci in v Pliberku, renovirali posojilniCne prostore na Miklavčevem. Letos bo Posojilnica Bank v Bilcovšu zgradila novo bančno poslopje. 15 šilingov bo v novo poslopje v Dobrli vasi investirala tamkajšnja Posojilnica Bank. Zveza bank je kupila tovarno IPH s stroji vred, da bi jo rešila pred razpadom. Dali so jo v najem. Nov razvoj dogodkov tudi pri nas narekuje združevanja. Se pred kakšnimi petnajstimi leti so posojilnice in tudi zadruge delale na samostojni a ozki podlagi, bilo jih je kakšnih trideset. Danes jih je veliko manj. Morda bodo morale še marsikaj združiti v prihodnjih letih. Mag. Joža Habernik se zelo dobro zaveda, da obstoja manjšine brez gospodarstva si ne moremo zamisliti. Obstransko se zanima tudi za politiko, na sedanjih volitvah kandidira za župana v "Zitari vasi na Enotni listi. Prav zato je dejal, da si želi ve C zanimanja za dogajanje v gospodarstvu, saj brez njega niti jezik ne bi preživel. »Ce človeku ne moreš ničesar ponuditi potem te tudi ne bo podpiral oziroma bo začel dvomiti o svojem početju.« Ko sem poslušal te njegove besede sem si sam pri sebi dejal, da je pri nas v Gorici in v Trstu že več kot sto let Cisto enako. Ker sem pred leti segal in še posegam v našo gospodarsko zgodovino, od zadružne in bančne pa do tiste o posamičnih trgovcih, obrtnikih in kmetih, sem vedno bolj prepričan, da je pri nas bilo in je gospodarstvo glavna podlaga našega narodnega obstoja. Ni da bi zanikal druge, predvsem kulturne panoge, vendar brez kruha ne bi preživeli. Pa Čeprav se zelo dobro zavedam, da »ne živiš samo od kruha«. A tudi brez njega ne. Pa naj poeti govore drugače. Marko VValtritsch Na slikah: zgoraj Joža Habernik, levo novo poslopje Zveze Bank v Celovcu. ZASKRBLJENOST TRŽAŠKIH OLJKARJEV Decembrski mraz prizadel mlade oljčne nasade KZ se že ukvarja z vprašanjem, kako pomagati oljkarjem Lanska oljkarska sezona na Tržaškem je bila po količini pridelka bolj povprečna, Ce ne kar slaba v primerjavi s prejšnjimi, saj je bila za okrog 40-50 odstotkov manjša. Res je, da je bila kakovost pridelanega olja na tradicionalno visoki ravni, toda tudi količina je važna, Ce naj poplača trud, ki ga naši oljkarji vlagajo v to plemenito panogo. Zdaj pa so oljkarji znova zaskrbljeni v bojazni, da bo prihodnja sezona količinsko še slabša zaradi zmrzali, ki je v zadnjih dneh decembra v Bregu prizadela predvsem mlade rastline, zasajene v zadnjih dveh, treh letih, mraz pa je »osmodil« tudi starejša drevesa. Zdaj, v tem Času povzročene škode po izjavah oljkarjev, še ni mogoCe oceniti, že prvi pregledi pa kažjo, da utegne biti kar velika, ponekod morda celo blizu stoodstotne. Usoden za mlade oljke je bil mraz od sv. Stefana do konca decembra, ko je temperatura padla tudi na minus 10-12 stopinj Celzija in je trajal vz-držema veC dni pri burji, ki je pihala od 100 do 120 km na uro, povrhu pa se temperatura tudi Cez dan ni pomembneje dvignila in je ostajala nekje pri minus 7 stopinjah. Podobno kot za Breg velja tudi za miljsko območje, še mnogo huje pa je, kot poročajo, na Koprskem, kjer že zdaj go- vorijo o škodi, ki gre v milijone in milijarde. V maju, ko bodo oljke začenjale poganjati, bo obseg škode bolj razviden, saj bo takrat povsem jasno, katere mlade rastline je zmrzel povsem uničila in katere bo mogoCe še rešiti s prizemno rezjo, vendar pa oljkarji dobro vedo, da tako prizadeti rastlini ni mogoCe veC zagotoviti pravilne rasti. Pri Kmečki zvezi so se vprašanja že lotili. Njeni strokovni izvedenci so bili v prvih stikih z oljkarji na terenu za vsaj okvirno oceno nastale škode. Zal pa tudi ugotavljajo, da se v tem primeru najbrž ne bo mogoCe okoristiti s posegi iz vsedržavnega solidarnostnega sklada, saj ta predvideva posojila in prispevke za kmetije le v primeru, Ce so jim vremenske ujme povzročile škodo, ki je večja-od 35 % celotnega pridelka kmetije. Ker takšnega obsega škoda verjetno le ne bo imela, pa bo Kmečka zveza predlagala drugim krajevnim pristojnim ustanovam, da priskočijo oljkarjem na pomoč v okviru svojih proračunov. -jk FINANCIRANJE NAČRTA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Pismo deželnim odbornikom Vse tri stanovske kmečke organizacije so te dni izročile presedniku deželnega odbora Cru-derju, deželnemu odborniku za kmetijstvo Gottardu in deželnemu odborniku za proračun Degrassiju, pismo v zvezi s financiranjem globalnega načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. V pismu ugotavljajo, da so uvidele potrebo po pobudah, ki naj poživijo in okrepijo primarni sektor tržaške pokrajine, ker menijo, da mora biti tržaškemu kmetijstvu dana možnost, da izrazi vse svoje zmogljivosti, ki jih dovoljujejo ambien-talni, socialni in tržni pogoji. Te zmogljivosti doslej v veliki meri ni- so mogle priti do izraza zaradi pomanjkanja racionalnega upravljanja teritorija in ustreznih organskih posegov. Iz tega razloga, pravijo nadalje v pismu, so Trgovinska zbornica, tržaška Pokrajina, Kraška gorska skupnost, profesionalne stanovske organizacije in ERSA dale pobudo za izdelavo Globalnega naCrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini in njegovo izdelavo zaupale ekonomski fakulteti tržaške univerze. Na pobudo je pristalo tudi pristojno odborništvo in se obvezalo, da jo bo podprlo kolikor je v njegovi pristojnosti, v vseh fazah pripravljanja in reali- zacije. Iz študije, ki jo je opravila ekonomska fakulteta tržaške univerze, je razvidno, da uresničitev naCrta zahteva za prihodnje petletno obdobje financiranje v višini okrog 37 milijard lir, katerih del bi morala financirati Dežela. Ker je zdaj deželni proračun v fazi sprejemanja, pravijo v pismu, podpisane organizacije zahtevajo, naj bo v proračun vključena ustrezna postavka v ta namen. Manifestacija kmetov v Bresci V Bresci bo 6. marca vsedržavna manifestacija kmetov, ki jo prireja Italijanska zveza kmetov (CIA) zato, da z njo opozori na sedanje pomanjkljivosti sektorja in predlaga novo politiko za razvoj živinoreje. Vabilu za udeležbo se je odzvala tudi Kmečka zveza, neglede na to, da je ta problematika v tržaški pokrajini občutena v manjši meri kot drugje v državi. Zato vabi svoje elane, da se prijavijo za skupen odhod z avtobusom v Brescio. NOVICE Tržaški kmetje na sejmu v Veroni Prješnji petek se je večja skupina elanov Kmečke zveze in Kmetijske zadmge podala na enodnevni avtobusni izlet v Verono na ogled letošnjega tradicionalnega kmetijskega sejma. Izletnike, med katerimi so bili tako vinogradniki kot vrtnarji in živinorejci, je spremljal kmetijski izvedenec KZ Marino Faraglia. Poudarek na letošnjem veronskem sejmu je bil v glavnem na manjših kmetijah, zato je tudi razstavljena mehanizacija bila v manjših dimenzijah, primernih za manjše obdelovalne površine. Posebna zanimivost sejma je bilo tudi ribogojst-vo, ki se vedno bolj širi kot specilizirana panoga. Mnogo zanimivega je bilo videti tudi na področju vinogradništa in vinarstva. Prav na dan obiska naših kmetovalcev je bila na sejmišču tudi manifestacija živinorejcev v zvezi s kvotami mleka. Priredili so jo takoimenovani spontani odbori »cobas«. Na povratku so se izletniki Kmečke zveze ustavili, kot je že veC let v navadi, v znanem agroturi-stiCnem obratu Pegaso pri Padovi, kjer so imeli večerjo, lahko pa so si tudi nakupili domaCe izelke podjetja, predvsem salame. Sejem »Alimenta« na videmskem sejmišču Od 1. do 5. marca bo na videmskem sejmišču v Torreano di Martignacco enajsta izvedba »Alimenta« - salona za prehrano, restavrantstvo in hotelsko opremo, ki je lani privabil kar nekaj Cez 30.000 obiskovalcev. Letošnja izvedba »Alimenta« je namenjena predvsem izložbi prehranjevanja in vzporednih dejavnosti srednjeevropskega prostora, kar naj bi privabilo tako specializirane operaterje kot obiskovalce iz širšega srednjeevropskega prostora in spodbudilo razpravo tako informativnega kot formativnega značaja za poglobitev osveščenosti na področju kulturne ponudbe, organiziranosti in eksperimentiranja v skladu s srednjeevropsko tradicijo. Informacije pri videmski velesejemski ustanovi, tel. 0432/401378. Obvestilo rejcem Splošno ravnateljstvo deželne sanitarne službe za Trst sporoča, da so se uradi veterinarske službe Oddelka za preventivo preselili v novi sedež v Ul. Orsera št. 3 v Trstu. Telefon: 040/829506 in 829601, fare 040/017144. AMBIENTALNA VZGOJA Miljski in boljunski učenci na obisku pri cvetličarjih V okviru projektov, ki jih šole in vrtci dolinskega didaktičnega ravnateljstva izvajajo v teku šolskega leta, so uCenci celodnevnih osnovnih šol Albina Bubniča iz Milj in Frana Venturinija iz Boljunca obiskali raziskovalni center ERSA na Proseku in cvetličarski obrat družine Orel v DevinšCini. Ogled je spadal v sklop dejavnosti projekta ambientalne vzgoje, ki je letos namenjen spoznavanju okrasnih rastlin. Učencem sta delovanje v rastlinjakih orisala dr. Mario Gregorič, odgovorni za strokovno službo pri Kmečki zvezi, in cvetličar VValter Orel. UCenci so dobili izčrpne informacije o delu in pomenu cvetličarskega centra ERSA in obratov, ki so z njim pove- zani. Strokovnjaka sta nazorno in otrokom primerno prikazala postopke gojenja okrasnih rastlin ter delovanje naprav v toplih gredah. Ogled je učencem omogočil, da so spoznali dejavnost, ki je zakoreninjena v naši stvarnosti; obenem so lahko otroci vzpostavili neposreden stik z ljudmi, ki se s cvetličarstvom uk-vajrajo. Informacije, ki so jih uCenci dobili ob ogledu toplih gred, bodo obogatile njihovo poznavanje okolja in jim bodo v pomoč pri šolskem delu. Izdelki, ročna dela in raziskave, ki jih bodo uCenci pripravili v sklopu projekta ambientalne vzgoje, bodo na ogled na skupni razstavi vrtcev in šol dolinskega ravnateljstva na Majenci. _____NAVODILA ZA VINOGRADNIKE IN SADJARJE_ Kako bomo obrezovali Bliža se Cas, ko bomo naše sadno drevje obrezovali. To je opravilo, ki zahteva veliko znanja. Dober sadjar si bo znanje pridobil predvsem po dolgoletni izkušnji. Prav tako pa so važna nekatera glavna pravila obrezovanja, ki slonijo predvsem na poznavanju fiziologije rastline. Zato je dobro, da ta osnovna pravila opišemo, kar bo v napotek začetniku, a tudi bolj izkušenemu sadjarju. Glavni namen obrezovanja je, da vzpostavimo pravilno ravnotežje med plodovi in zelenimi deli rastline. Vsako sadno drevo mora namreC imeti primerno število listov na sadež. Namen obrezovanja je tudi redčenje krošnje za boljšo osvetlitev njene notranjosti. Znano je, da sadno drevje dobro rodi le na sončni strani in to je še posebno važno pri nas, kjer imamo v primeru z južnejšimi kraji razmeroma manj sončnih dni. Dobro osvetljene veje rodijo bolj kakovostne sadeže, obenem pa je sadov veC in so slajši. Po drevesu se preteka j o rastlinski sokovi, ki vodijo vodo in mineralne snovi iz korenin navzgor, sladkorje pa po listu navzdol, po vsej rastlini. Sok z mineralnimi snovmi sili navzgor v navpične veje. Temu pripomore transpiracija listov. Cim bolj je torej veja navpična, tem bolj sili sok navzgor, zato veja bujno raste, vendar malo ali nic rodi. Obratno pa se po vodoravni veji pretaka malo soka z mineralnimi snovmi, veC pa je takega rastlinskega soka, ki vsebuje veliko elaboriranih snovi, oz. sladkorjev. Slednja pospeši tvorbo cvetnih brstov in torej rodnost. Zato vodoravna veja veliko rodi, vendar je zelo malo bujna. Najboljše ravnotežje med bujnostjo in rodnostjo ima diagonalna veja. Prvo načelo naj bo torej to, da upoštevamo vse veje, ki so diagonalne. Prevec navpičnih noCemo in jih bomo odstranili, Ce jih je preveč, ali upogibali navzdol, Ce je drevo mlado. To je dober ukrep, da bujna veja zarodi. Lahko npr. ščipalki za perilo privežemo na kamen, ali pa se poslužujemo uteži, ki jo pripnemo ali zavežemo na veje. Ce imamo prebujno krošnjo, navpične veje odstranimo ali skrajšamo. Ko obrezujemo, moramo upoštevati to, da mlado rastlino zelo malo obrezujemo: to storimo le, da rastlini dajemo primerno vzgojno obliko. Rastlina reagira na obrezovanje tako, da požene nove veje, kar ji jemlje veliko energije. Mlada rastlina pa si mbra korenine šele okrepiti. Ker v mladostnem obdobju rastlina zelo bujno raste, obenem se porabi veliko rezervnih snovi za nove poganjke, se korenine ne bodo primerno razvile. Nastalo bo neravnotežje med krošnjo in koreninami. Cim starejša pa je rastlina, tem bolj obrezujemo. Starejša rastlina je malo bujna in ji zaradi tega z obrezovanjem povzročimo bujnost ter jo nekako pomladimo. Ko odstranjujemo veje, moramo paziti, da to storimo ob bazi. Tu se namreC nahaja nekak obroC, ki vsebuje naravne snovi, ki pripomorejo, da se rana hitreje zaceli. Prav tako tudi krajšamo veje, in sicer vedno ob bazi kake druge veje ali ob kakem brstu. Velika napaka je, Ce pustimo gol kos veje, brez vej ali listov na koncu. Po takem kosu veje se spomladi rastlinsko sokovi ne pretakajo in se zato veja posuši. Zaradi tega je po-gostoma tarča raznih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki lahko ogrožajo tudi celotno drevo. Večkrat se pri odstrajevanju vej poslužujmo žage. Robovi lahko ostanejo rasceffani. Zaradi tega je koristno, da po končanem odžaganju robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in premažemo s cepilno smolo. V glavnem velja pravilo, da bujno krošnjo malo obrezujemo, ne bujno in želo rodno pa dosti. O tem, kako bomo obrezovali posamezne sadne vrste, bomo pisali prihodnjič. dr. Magda Stuiman Nedelja, 23. februarja 1997 ŠPORT NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA KOŠARKA / MOŠKA D LIGA Zelo važna zmaga Krasa Generali V boju zo drugo mesto so krosovke sinoči po zelo dobri igri premagale Coccaglio Derbi borovcem, Dom tesno, kriza Kontovela Cicibonaje bila Radenski enakovredna le en polčas Goričani so prekomerno podcenjevali nasprotnika Kras Generali - Lal Coccaglio 5:2 Vanja Milic - Chen Lei 2:0 (21:16, 21:15), Bersan -Merenda 0:2 (16:21, 17:21), VVang - Semenza 2:0 (21:13, 21:9), Vanja Milič - Merenda 2:0 (21:15, 21:16), VVang - Chen Lei 2:0 (21:5, 21:13), Bersan - Semenza 1:2 (21:17, 12:21, 19:21), VVang - Merenda 2:0 (21:8, 21:7). ■ Sinod so Krasova dekleta pred številno publiko slavila pomembno prvenstveno zmago. S prepričljivim 5:2 so porazile drugouvrščeni Coccaglio. Ta rezultat bo bistvenega pomena v zaključku prvenstva, ki se bo končalo prav na praznik žensk. Takrat bo prva Kraševka postava lahko proslavljala uspešen konec rednega dela prvenstva. V zadnjem krogu bo zgoniška ekipa igrala z zadnjeuvršče- nim Gessom, Coccaglio pa s favoritom Castellano. Glede na to, da so Krasova dekleta tekmo s Coccagliom v prvem delu izgubila s 5:4, povratno tekmo pa dobila s 5:2, se s sinočnjo tekmo približujejo drugemu mestu NOVICE Košarka: tujci boljši od Italije BostikAll Starš - Italija 131:127 (31:28,63:66,92:96) Bostik: luzzolino 24, VViliiams 16, Sekunda, Henson 7, Jones 8, Young 7, Bovvie 18, Keys 10, Gray 17, Mc Rae 6, Thompson 7, Kidd 11. Itabja: Pozzecco 4, Bonora 9, Pittis 15, Conti 23, Ab-bio 18, Meneghin 11, Ancilotto 7, Frosini 22, Carera 5, Gay 11, Podesta, Marconato 2. Sodniki: Teofili (Rim), Facchini (Massalombarda), Lamonica (Pescara) PM: Bostik 24:29, Italija 34:48; 3T: Bostik 15:32 (luzzolino 6:10, VVilbams 3:6, Sekunda 0:2, Henson 1:1, Young 1:4, Bovvie 1:2, Keys 2:5, Gray 1:2), Italija 3:10 (Bonora 1:2, Pittis 0:2, Abbio 1:2, Meneghin 1:2, Ancilotto 0:2); gledalcev 10.000 PESARO - Po razmeroma izenačenem srečanju je izbrana vrsta tujcev premagala reprezentanco Italije, ki je nastopila brez nekaterih najboljših (Fučka, Myers, Esposito). Za najboljšega igralca tekme je bil izbran Mike luzzolino, v preizkušnji za 3 točke pa je zmagal Alessandro Abbio. Zmaga Principa IZIDI 18. KOLA: Alpi Prato - Forst 19:18, Ortigia -Gamma Due 22:24, Rubiera - Mazara 29:26, Con-versano - Benevento 27:2, Bologna - Teramo 25-24, Merano - Rosolini 27:27, Mordano - Principe 24:29; Vrstni red: Principe 38, Ortigia 32, Gamma Due 29; Prato 28, Teramo 23; Forst in Bologna 21 itd. Odbojka: Sisley v Macerati DANAŠNJI SPORED: Lube Banca Macerata - Si-sley Treviso, Gabeca Fad Montichiari - Las Dayto-na Modena, Area Ravenna - Alpitour Cuneo, Jeans Hatu Bologna - Cohnark Brescia, Playa Catania -Auselda Rim, Mta Padova - Com Cavi Neapelj. Vrstni red po 18. kolu: Las Daytona 34, Sisley in Alpitour 28, Lube 26, Cohnark 20, Gabeca 18, Mta 16, Area, Jeans Hatu 14, Auselda 10, Plava, Com Cavi 4. V Športelu o Jadranu V oddaji Sportel na koprski televiziji bo jutri govor o naši združeni košarkarski ekipi Jadranu. V rubriki Slovenija šport bo gost naše oddaje profesionalna kolesarska ekipa Krke. V Lonjerju so predstavili Trofejo ZSSDI, na kateri je bila tudi ekipa Sportela. Druga kamera pa je posnela zanimivo nogometno srečanje na mladinskem področju med ekipo Chiarbole in Gaje, la je odločala o prvem mestu na lestvici. Tudi tokrat zavrtite telefon, ker vas pričakuje Skrtoc. Košarka - minibasket Turnir Evviva Minibasket Opidna - Bor La Nuova Edile 24:64 Bor: Ferfolja, Kovač 13, Indebcato 3. Bemeth, Samec, Pisani, Krevatin 10, Kemperle, Malalan 6, Nadbšek 18, Sgarro 2, Ferluga 6. Vaditelja: Jogan in Stokelj. V zaostali tekmi so Borovi malčki na Opčinah povsem zasluženo visoko premagali domačo ekipo. Opi-cina je bila kos borovcem le v prvi in drugi četrtini (19:16 za naše). V odmoru so nato »plavi« zmagali obe igrici (za vsako so dobili tri točke), v tretji in predvsem v zadnji četrtini pa so borovci dosegli kar 39 točk, domačini pa le osem. Za to lepo zmago vsi zaslužijo pohvalo (še posebej pa Kovač in Nadbšek), krstni nastop pa je uspešno opravb Jan Pisani. (Mat) po rednem delu prvenstva, kar pa bo bistveno vpkvala na potek play offa. Prvo točko za Kras Gene-rah je sinoči izborila 16-let-na Vanja Milič (na sliki) v borbi z vrstnico po letih Kitajko Chen Lei Lei. Mibčeva je na dolge rezane obrambne udarce odgovarjala s silovitimi in hitrimi protiudarci. Istočasno se je Ana Bersan merila z Michelo Merenda. Kljub živi igri in »bombardiranju« nasprotnice je sodnik proti koncu drugega seta malo zadremal in pri 16:19 točko pripisal gostji. Treba pa je reči, da je bila članska reprezentantka Merenda le boljša. Ana pa ni mogla igrati s polno močjo zaradi poškodbe, ki jo š.e zmeraj pesti. Potem pa so naša dekleta zapovrstjo osvojila 3 točke. Dve je prispevala VVangova proti prvi igralki Coccaglia Cristini Semenza (št. 4) in v dvoboju z rojakinjo. VVangova je imela tokrat tudi »osebno« publiko, kakih dvajset Kitajcev, ki so zavzeto navijali. Zelo lepa pa je bila tekma med Vanjo in Me-rendo. To je bila nedvomno odločilna tekma večera. Vanja Milič je v njej naravnost blestela. Nič manj ni bil zanimiv dvoboj Bersan-Semenza. Ana je odigrala tri sete in v podaljšku po začetnem vodstvu 7:0 izgubila na set razliki 19:21. Pri rezultatu 4:2 za Kras Generali je morala ponovno na igrišče VVangova, ki je tudi zaokrožila končni izid in tako zaključila zelo lepo tekmo Krasovih prvobgašic. ZENSKA B LIGA Tramin Bočen - Kras Co-rium 3:2, Kras Activa - Lal Coccagho2:3 Moška C-2 liga Kras - Sacura Gradež 5:0. JJ. Citibona Pref. Marsich -Bor Radenska 60:79 (35:37) CICIBONA: Kovačič 2 (2:2, -, 0:2), Persi 13 (3:3, 5:11, 0:3), Giacomini 2 (-, 1:1, 0:2), Zuppin 9 (1:4, 4:9, 0:2), Uršič, Battilana 13 (5:6, 4:6, -), Possega 13 (1:1, 6:11, -), Iz. Bajc (-, 0:1, -), Križmančič 8 (-, 4:5, -j, Stokelj (-, 0:1, -). BOR: B arini 2 (2:2, 0:1, -), Tomšič 12 (3:4, 0:3, 3:5), M. Simonič, R. Simonič 10 (2:5, 4:10, -), Perčič 8 (-, 4:4, -), Filipčič 12 (10:14, 1:3, 0:1), Susani 14 (3:6, 4:8, 1:3), Debeljuh 2 (0:2, 1:3, 0:1), Klabjan 8 (4:6, 2:3, -), Lapel 11 (3:6, 4:8, -). »Bratski« derbi ni postregel s presenečenjem. Cicibona se je borovcem upirala en sam polčas, po treh trojkah Viktorja Tomšiča v začetku drugega dela pa je izobesila belo zastavo. Bržkone je bil za Furlanovo vrsto usoden že katastrofalen začetek. Na prvi Cicibonin koš (Giaco-minijev) je bilo potrebno čakati celih šest minut in še dobro zanjo, da je tudi Bor izgubil nekaj žog in zgrešil par metov, tako da je povedel »samo« z 12:0, pri čemer pa je treba poudariti, da sta trenerju Krečiču takoj na začetku »zmanjkala« Mauro Simonič in David B arini, ki se jima je obnovila poškodba, Rasman pa je bil odsoten (na drugi strani ni bilo Furlana in Jogana). V naslednjih minutah je Cicibona reagirala in s tremi koši z dodatnim prostim metom začela zmanjševati zaostanek. Prvič se je Boru približala pri rezultatu 22:16 (11. min.), po 30:18 (15. min.) pa ga je ob polčasu skoraj ujela. Kdor je pričakoval (ah upal), da bo nadaljevanje izenačeno, se je uštel, saj so borovci takoj uveljavili zakon močnejšega in si priigrali zanesljivo prednost ter jo do 34. minute (48:66) počasi, toda vzhajno večati. Ce polčasa ne bi s svojim protagoniz-mom poživila sodnica Sta-lio, bi tekma sploh ne bila več zanimiva za gledalce. IZJAVI TRENERJEV Jure Krečič (Bor); »Po dobrem začetku smo zaigrati nezbrano in mislili, da imamo zmago že v žepu, vendar smo nato spet zaigrati motivirano, borbeno in agresivno. Dobro smo skakati in zapirali prostor, tako da smo lahko tudi uspešno razvijati protinapad.« Luka Furlan (Cicibona): M. Simonič, Susani, Zuppin, Perčič in Križmančič (F. Kroma) ALPSKO SMUČANJE Alphand po zmagi v smuku prvi kandidat za skupno zmago GARMISCH PARTENKIRCHEN - Francoz Luc Alphand, veliki poraženec svetovnega prvenstva v Se-strieru, je po petkovi zmagi v superveleslalomu včeraj v Garmisch-Partenkirchnu dobil še smuk za svetovni pokal in tako postal najresnejši kandidat za skupno zmago v svetovnem pokalu. Do konca sezone je namreč na sporedu še devet tekem, od tega pa jih je kar pet v hitrih disciplinah (dva smuka in trije superveleslalomi). Ob tem pa Alphand zanesljivo vodi tudi v posebni smukaški razvrstitvi, na zmago pa lahko računa tudi v superveleslalomu. Včeraj presenečenj ni bilo. Drugi je bil Italijan Pietro Vitatini, ki je nastopil kar dvakrat, ker ga je med prvim spustom oviral nekdo od gledalcev, tretji pa njegov rojak Kristina Ghedina. Danes bo v Garmischu na sporedu še en superveleslalom. Rezultati: 1. Luc Alpahnd (Fra) 1:54.27; 2. Pietro Vitatini (Ita) +0.58; 3. Kristian Ghedina (Ita) +0.59; 4. Atle Skaardal (Nor) +0.68; 5. Franco Cavegn (Svi) +0.69; 6. Andreas ScHfferer (Avt +1:06; 7. Jospef S trobi (Avt +1:11; 8. Bruno Kemen (Svi) in Fritz S trobi (Avt) +1:16; 10: Peter Runggaldier (Ita) +1:21; 11. Wemer Franz (Avt) +1:31; 12. VVemer Perathoner (Ita) +1:81; 13. Lasse Kjus (Nor) +1:83; 14. Roland Assinger (Avt) in Markuš Hemnann (Svi) +1:98;...38. Peter Pen (Slo) +3:59. Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Luc Alphand (Fra) 937; 2. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 799; 3. Kristian Ghedina (Ita) 722; 4. Thomas Sykora (Avt) 668 5. Josef S trobi (Avt) 645: smuk 1. Alphand 705; 2. Ghedina 594; 3. Franz 462; 4. Skaardal 436; 5. Fritz Strobl 431; itd. rESEEZ23in_i Peterka razočaral na mali skakalnici NORDHEIM - Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah je včeraj v skokih na 90-metrski skakalnici zmagal Finec Jarme Ahonen, ki je bil po prvi seriji, v kateri so bile razlike med najboljšimi zelo majhne, šele osmi. Srebro je osvojil Japonec Masahiko Hara-da, bron pa Avstrijec Andreas Goldberger. Vodilni po prvi seriji, domačin Bredesen je v drugo skočil prekratko. Povsem je razočaral vodilni v svetovnem pokalu Primož Peterka, ki je v prvi seriji osvojil šele 31. mesto in se ni uvrstil v 2. serijo. Od ostalih slovenskih skakalcev je bil Meglič 32., Zonta 37. in Radelj 45. »Začetek tekme sta krojila sodnika, ki Borovih prekrškov sploh nista upoštevala. Vsekakor smo za visok poraz krivi sami, saj je zame prava sramota, da smo tako gladko izgubili proti okrnjenemu Boru.« (ak) Dom Agorest Rob Roy -Lega Nazionale 90:87 (41:37) DOM: Corsi 22 (13:16, 3:6, 1:6), Košuta 9 (5:5, 2:2, -), Franco 4 (-, 2:3, -), Di Cecco 19 (3:5, 8:12, -), Cej 8 (1:1, 2:4, 1:3), Podbersig 3 (3:4,-,-), Jarc 16(4:4,6:7,-), Kocjančič 4 (-, 2:2, -), Am-brosi 5 (3:4,1:1, -). 3T: Corsi in Cej 1 Domovci so proti Legi Nazionale odigrati eno najslabših letošnjih tekem in si zmago zagotoviti šele v zadnjih sekundah. Ze sam začetek je pokazal, da so domovci povsem nezbrani, poleg tega' pa so močnb podcenjevati nasprotnika. Slaba obramba in napake v napadu so bile krive, da je bilo srečanje ves čas izenačeno. V 2. delu ni bilo nič drugače, gostje so v 30. minuti celo povedli s 6 točkami, Dom pa je v 32. minuti zaradi 5 osebnih napak ostal brez Franca in Košute. Do konca so nato domovci s prostimi meti izenačiti, odločilni koš pa so dosegli deset minut pred koncem. Očitno je, dnso si domovci po odlični igri z Interjem privoščiti odmor, ki bi jih lahko drago stal. (L. S.) Kontovel - Chiarbola 61:72 (30:35) KONTOVEL: Černe (3:4), Kralj 2, Spadini 9 (1:3), Turk 13 (3:4), I. Emili 5 (1:2), Civardi 16 (2:49, Križman 9, Vodopivec, M. Emili, Godnič 2. Trener: Starc. PON: Spadini in I. Emili, 3T: Križman 1. Tudi sinočnji nastop je potrdil, da je Kontovel v krizi. Chiarbola je sicer zaigrala solidno, vendar je to nasprotnik, ki bi ga Kontovel zlahka ukrotil, ko bi le igral malo bolj borbeno in natančno. Nasprotno, Kontovel je povedel samo v 30. minuti (45:40), vendar si je že tedaj nabral veliko število osebnih napak, Chiarbola pa je z natančnim izvajanjem prostih metov povedla in ohranila zadostno prednost. PROMOCIJSKA LIGA Scoglietto - Breg 92:81 (72:72,34:34) BREG: Pavlica 15 (9:12, 3:7, -), Berdon 5 (-1:1, 1:1), Schiulaz 14 (4:7, 5:7, 0:2), Gobbo 2 (0:2, 1:3, 0:1), De Guarrini 28 (11:14, 7:19, 1:1), B arini 6 (-, 3:5, -J, Pregare 7 (3:4, 2:4, 0:3), Min-got, Tavčar 4 (2:2,1:2, -). S ON 28; PON: Berdon (36), De Guarrini (44), Gobbo (45). Brežani so zapraviti priložnost za prestižno zmago, toda v odločilnih trenutkih so se dobesedno zbali uspeha, kar je Scoglietto izkoristil in dobil že izgubljeno tekmo. Breg je 15 sekund pred koncem vodil 72:69, De Guarrini pa je imel na razpolago dva prosta meta. Zgrešil je oba, domačini pa so kljub temu, da je Bregov trener svojim igralcem zabičal, naj ne dovolijo meta za tri točke, povsem neovirano zadeti trojko. Podaljšek je bil zgolj formalnost, saj so bili Brežani povsem demoralizirani in Scogliettu ni bilo težko zmagati. Kljub porazu zaslužijo Brežani pohavlo, zavedati pa se morajo, da tekme trajajo 40 minut. (D. S.) H SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI h Med velikonočnimi prazniki tečaj za smučarske učitelje Prijave do konca meseca na ZSŠDI V okviru delovanja Slovensko izo-smučarske komisije braževanje smučar-pri Združenju sloven- skih učiteljev pozna skih športnih društev pet stopenj. Prva je v Italiji bo med ve- ta, za katero je orga-likonočnimi prazniki niziran tečaj, nato pa od 27. do 31. marca so še učitelji 2. in 3. na Voglu smučarski stopnje tor demon-tecaj za pridobitev s trat or ji B in A vrste, naziva učitelja . Vsi so vključeni v smučanja 1. stopnje. Zvezo učiteljev in Tečaj bo vodil Aljaž trenerjev Slovenije Lukman, ki je demon- (ZUTS), pri kateri se strator A vrste, kar tudi opravljajo izpiti, predstavlja najvisjo Tečajniki bodo stano-stopnjo v smučar- vali v Ski hotelu na skem učiteljskem ka- Voglu, minimalno dru v Sloveniji.Tečaj- število udeležencev niki pa bodo v petih za izvedbo tečaja pa dneh predelali celot- je 6 do 8. no slovensko smučar- Vsi, ki jih ta tečaj sko šolo (teorijo in zanima, naj se prija-prakso), ob koncu vijo na sedežu ZSSDI tečaja pa bodo na vr- v Trstu (od ponesti praktični in teore- deljka do petka ud 8. ticni izpiti. Kdor bo do 16. ure, tel. izpit uspešno opravil, 040/635627), zadnji bo tako postal učitelj rok za prijavo pa je smučanja 1. stopnje. 28. februar. MOŠKA B2 UGA / V GORICI Vatovci brez težav Cordenons ni bil dorasel nasprotnik Imsi Kmečki banki Imsa Kmečka banka -Cordenons 3:0 (15:5, 15:5,15:7) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 4+3, Solina 3+11, Matej Černič 8+11, Cola 4+1, Beltrame 10+6, Marchesini 0+1, Florenin, Radetti 1+2, Koršič 2+0, Guzzinelli, Mania, Simon Černič 0+0. Trajanje setov: 19, 21 in 24 minut; servis (tocke/napake); Imsa Kmečka banka 12/17, Cordenons 4/14; bolk: Imsa 14, Cordenons 2, napake: Imsa Kmečka banka 8, Cordenons 11. Od valovcev so proti Cordenonsu vsi pričakovali gladko zmago in tako se je tekma tudi iztekla. Feri in tovariši so takoj pokazali, da nasprotniku ne bodo prav ničesar podarili. Srečanje so zaceli zelo odločno in bliskovito povedli z 12:1. Pri tem je bil odločilen predvsem zares odličen blok, kjer je tokrat izstopal Beltrame, in dobrega servisa v skoku. Gostje so vseeno poskusili reagirati, ni pa jim uspelo nabrati veC kot 5 točk. Drugi set se je iztekel podobno kot prvi, samo na začetku so Por-denonCani pokazali zobe in povedli s 3:1, to pa je bilo tudi vse, Cesar so bili zmožni. Komaj so Za-mojevi varovanci spet zaigrali bolj odločno, so bili gostje spet brez moči in tudi drugi set je zanesljivo pripadel Goričanom. V tretjem setu je Zamo spet poslal na igriSCe standardno post-vo z Marchesinijem in Sulino v diagonali, Ferijem in Matejem Černičem na krilih in Beltra- Paolo Cola mejemter Colo v centru. Ker pa je bilo kmalu razvidno, da je taka postava res premočna za Cordenons, je Zamo dal možnost tudi Simonu Černiču, Radettiju in KorsiCu. Takoj po teh menjavah so Cordenoncani izrabili trenutek zmede na igriSCu in so uspeli delno zmanjšati zaostanek po vodstvu valovcev z 8:2 na 10:7. Njihov poskus, da bi iztirili plavordeci vlak, pa se je tukaj tudi končal. Radetti, Koršič in Beltrame so namreč vsak z enim blokom privedli svojo ekipo do neposredne bližine cilja, 15 točko pa so so PordenonCani podarili kar sami. Kot je Zamo zahteval, so valov-ci res uspeli zmagati vse sete, ne da bi nasprotnik prišel do osme točke. To pa je tudi vse, na kar so lahko gostje upali proti toliko močnejši ekipi. A&D Ostali izid: S. Giustina - San Miguel 0:3 r MOŠKA B2 LIGA / V FERRARI Kljub živčnosti Koimpex do važne zmage Proti Copparu po 5 setih Copparo Ferrara -Koimpex 2:3 (12:15,15:3, 15:13,8:15,7:15) KOIMPEK: De Cecco 7+11, Slabile 4+15, Prinčič 7+5, Božic 2+1, Butehi 1+2, AljoSa Kralj 7+3, David Kralj 3+9, Rio-lino 4+4, Rovere 0+0, Strajn. Servis (tocke/napake): 7/14. Slogasi so se zavedah, da si po porazu proti Ar-gentariu nikakor niso mogli privoščiti poraza Se v Ferrari. Igro gostov je zato vseskozi pogojevala izredna živčnost, brez katere bi bila njihova zmaga prav gotovo lažja, saj je Copparo potrdil, da je najslabše moštvo v ligi. Tekma se je odvijala v zelo veliko športni palači, zato ni čudno, da so imeli slogasi največ težav s sprejemom servisa. Zaceli so slabo in izgubljali z 8:0. Nato so se otresli treme in nadoknadili ves zaostanek ter zlahka osvojili set. Drugi set so pričeli preveč lahkomiselno in ga izgubili po hitrem postopku. Da je bila igra slogaSev polna nihanj, potrjuje potek 3. seta, v katerem je Koim-pex povedel s 13:6, vendar pa set kljub temu izgubil. K sred so slogasi v zadnjih dveh setih končno zaigrali zbrano in učinkovito, tako da njihov uspeh ni bil niti za trenutek veC pod vprašajem. »Tokrat smo lahko zadovoljni samo z zmago, z igro pa nikakor ne, saj je bila tekma grda. Vendar je bilo danes najvažnejše prav zmagati,« je povedal pomožni trener Mario Cac. ŽENSKA B2 UGA / V ROVU PRI TRENTU -i Po izenačeni igri poraz združene ekipe prati Maizoli Marzola - Koimpex 3:1 (15:10, 13:15,15:10,16:14) KOIMPEX: Mamillo 3+1, Pertot, Gruden 0+0, Barbara Gregori 2+6, Sricchia 15+14, Paola Gregori 3+2, Benevol 7+13, Cok 2+3, Vodopivec 5+5. Servis (točke/napake): Koimpex 12/16, Marzola 8/17. Kljub dobremu nastopu je morala združena ekipa tudi v povratnem srečanju priznati premoč Marzole. Po pričakovanjih je domača šesterka zaigrala zelo motivirano, saj si v bistvu ni mogla privoščiti poraza. NajveC preglavic je Koimpexovim igralkam povzročala močna napadalka An-dreatta, ki je bila skoraj neustavljiva. Tekma je bila vsekakor izenačena in dopadljiva, Čeprav je Koimpex skozi celo tekmo lovil nasprotnice z minimalnim zaostankom. Najbolj uspešne so bile Tržačanke v drugem setu. Marzola je sicer vodila s 5:0 in 8:3, toda Koimpex jo je ujel pri enajsti točki in nato set tudi osvojil. Malo je manjkalo tudi, da bi združena ekipa izsilila igranje tie breaka, saj je v Četrtem setu povedla s 14:12, vendar pa je Marzola edino set-žogo takoj izničila in nato set tudi osvojila. »Čeprav so seveda igralke jezne, ker jim ni uspelo doseči tie break, jim jaz pravzaprav nimam Česa očitati, saj nismo igrali slabo. Predvsem dobro smo izpolnjevali taktične naloge. Kar tokrat ni delovalo, kot je treba, je bil edinole sprejem servisa. Ker ni bil dovolj natančen, smo bili v napadu bolj predvidljivi in smo pretežno napadali preko kril,« je poraz komentiral trener Sain, ki je poskusil spremeniti potek igre s Številnimi menjavami in spreminjanjem vlog. Koimpex je na tem gostovanju nastopil brez poškodovane Katje Fabrizi. Ostali izidi: Alloys Fiirstenberg -Rovereto 0:3, Sangiorgina - Porcia 3:0, VVuber Schio - Albatros 3:1, No-venta - Godigese 3:1, Mogliano -Camst Videm 1:3, Conegliano - Ca-vazzale 1:3. ŽENSKA C1 LIGA / KMEČKA BANKA K2 ŠPORT IZGUBILA V VERONI, LA GORIZIANA Z BMETERSOM Obe goriški ekipi praznih rok Colombo Verona - Kmečka banka K2 Šport 3:1 (15:9, 10:15, 15:8,15:8) KMEČKA BANKA: H. Corsi 5+4, Zotti 2+7, Brisco 5+2, Princi 4+4, V. Černič 4+3, M. Černič 5+3, Braini 0+1, Pitacco 1+4, Bulfoni 0+1, Pascolat 0+2, Tra-puzzano. Servis (tocke/napake): Kmečka banka 10/12, Colombo 8/12 Odbojkarice Kmečke banke K2 Šport se iz Verone vračajo z nekoliko presenetljivim porazom, ki pa je posledica spleta neugodnih okoliščin, čeprav v taboru 01ympie tudi odkrito pruizna-vajo, da niso igrali najboljše. Že med tednom zaradi gripe treningi niso bili najboljši, včeraj pa so zaradi neke nesreče na avtocesti po- trebovali do Verone dobro uro veC, kot so načrtovali. Zato so se igralke slabo ogrele, pa tudi živčnost je bila velika. Set je tako hitro Sel po vodi, v drugem pa je trener Kalc spremenil postavo. Na mestu podajacice je spet zaigrala Evelin Bulfoni, v igro pa so vstopile tudi vse ostale igralke, ki imajo največ zaslug za delni uspeh. Toda ista postava nato ni bila veC uspešna, pa tudi standardna Šesterka ni imela dovolj energije, da bi se upirala domačinkam, ki so dobile zalet in osvojile še dva seta, saj je Go-riCankam tudi zmanjkalo moCi. Poraza ne gre jemati tragično, mora pa predstavljati dobro Solo. Treba bo reagirati in Se bolj poprijeti na treningih. BMeters - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (15:4, 15:7,15:8) LA GORIZIANA ZADRUŽNA KREDITNA BANKA: Tomšič 3+0, UršiC 1+3, Ambrosi 3+7, Mo. Tomasin 4+8, Orel 0+4, Mi. Tomasin 4+4, Tosorati 0+0, Zuc-carino 1+1, Braini. Servis (tocke/napake): La Goriziana 1/9, BMeters 5 asov; blok: La Goriziana 7 Goricanke so v Bagnarii Arsi razmeroma gladko izgubile proti boljšemu nasprotniku. Vendar pa je rezultat nekoliko varljiv, saj so domačinke za zmago potrebovale veC kot uro in Četrt. Vsekakor je treba povedati, da so Goricanke v primerjavi s prvo tekmo proti temu nasprotniku, ko so tudi zma- gale, zaigrale precej bolje. Tokrat so pokazale tudi premalo prepričanosti v svoje moCi, kar se je nedvomno poznalo pri rezultatu. Domačinke so bile precej učinkovite v napadu preko kril. Drugače so bili vsi trije seti v začetku precej izenačeni, v prvih dveh so va-lovke na začetku celo povedle, nato pa so pobudo prevzeli mlade domačinke in vsak set uspešno pripeljale do konca. Vsekakor bi lahko JeronCiCeve varovanke zaigrale bolj odločno, toda vedeti je treba, da je bilo v zadnjem Času precej težav z boleznimi, kar se je nedvomno poznalo v igri. Med posameznicami pa je treba posebej omeniti mlado Aleksijo Ambrosi, ki se je sinoči izkazala tudi v napadu. V DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH / MOŠKA C2 LIGA MOŠKA C1 LIGA Olympia Cdr zlahka, Bor Fortrade lahko še upa V moški D ligi Espego premagal vodilnega Pri dekletih v D ligi slogašice v Starancanu osvojile zelo važni točki v boju za obstanek v ligi Poraz Soče Sobema po vodstvu z 2:0 MOŠKA C2 LIGA 01ympia CDR - Grado 3:0 (15:4, 15:3,15:9) OLVMPIA CDR: A. in J. Terpin, B. in G. Sfiligoj, Bensa, Dorni, Maraž, Seni. Kljub temu, da je nastopila v precej okrnjeni postavi, je 01ympia brez težav premagala skromni Grado. Poleg Simona Terpina sta manjkala tudi oba podajaCa (Andrej Terpin je sedel na klopi s temperaturo), tako da je po dveh letih v C2 ligi moral spet zaigrati Andrej Vogrič. 01ympia je že od vsega začetka prežela vajeti igre v svoje roke. Do servisa je prihajala z veliko lahkoto, napad in blok sta dobro delovala, nasprotniki pa so tudi precej grešili, tako da je bila tekma povsem enosmerna. Faedis - Bor Fortrade 1:3 (11:15, 10:15,15:13, 9:15) BOR FORTRADE: Taberni 7+13, Pavlica, Coloni 1+2, D. Furlanic 6+12, Marega 7+12, Cutuli 7+3, I. Furlanic 2+5, Ruttar 5+3, Cella 2+5, Šušteršič, Čuk. Borovci se iz Fojde vračajo s po- membno zmago, ki jih približuje zaželenemu cilju, to je osvojitvi vsaj 6. mesta. Zmaga borovcev je zaslužena, do nje pa so se dokopali predvsem z izvrstno igro v končnicah setov. Prvi set je bil izenačen do desetice, v končnici pa so bili borovci prisebnejSi. V drugem je Faedis povedel s 6:1, nato so borovci nadoknadili ves zaostanek in celo povedli s 7:6. Toda preobratov Se ni bilo konec. Domačini so namreč zapored osvojili štiri točke in vodili z 10:7. Takrat pa je Bor zaigral odlično v bloku in z delnim izidom 8:0 dobil tudi drugi set. V tretjem setu so bili v izenačeni končnici boljši domačini, kar pa borovcev ni potrlo. Po izenačenem začetku Četrtega niza so se zbrali in zasluženo slavili. (Dejan) MOŠKA D LIGA Espego - Vis et Virtus Roveredo 3:1 (1:15,15:6,15:9,16:14) ESPEGO: Černič, Jelen, Plesničar, Braione, Mania, Mucci, Ma-cus, Campagner, LukeS, Devetak, Lutman. Odbojkarji Espega so Se enkrat dokazali, da so povsem nepredvidljivi. Lahko izgubijo s precej slabšim nasprotnikom, lahko pa presenetijo tudi najboljše. In včeraj so si v StandreZu privoščili kar pr-vouvrSCeni Vis et Virtus Roveredo. Sam začetek ni obetal takega razpleta, saj so gostje precej hitro in zelo gladko dobili prvi set. Toda v nadaljevanju se je slika na igriSCu povsem spremenila. Šesterka Černič, Jelen, Mania, Mucci, Devetak in Campagner je zaigrala res dobro in kot bi trenil je bilo 14:2 za Espego. Stanje v nizih je bilo nato hitro izenačeno, pa tudi tretji set so domačini dobili brez večjih težav. Zato pa je bil Četrti niz bolj izenačen, Čeprav so imeli espegovci ves Cas pobudo. V konCnici so gostje uspeli nadoknaditi zaostanek 14:11 in izenačiti izid, toda dva uspešna bloka sta Espegu prinesla presenetljivo toda povsem zasluženo zmago. Pohvalo tokrat zaslužijo vsi, se posebej pa so se s servisom v skoku izkazali Marko Černič, Loris Mania in Matteo Campagner. ZENSKA D LIGA Staranzano - Sloga 0:3 (4:15, 8:15,11:15) SLOGA: Molassi 11+3, Furlan 2 + 9, KocjnaCiC 2+2, Sosič 3+2, Kalc 4+2, Cvelbar 4+6, Mauro 2+1, Kobau, Obad, Babudri. Slogašice so tudi v Starancanu potrdila, da jim gre ta Cas odlično od rok. Nasprotnika, s katerim so delile položaj na lestvici, so prepričljivo premagale. V prvem setu so ga s svojo igro povsem presenetile, v drugem pa so njegovo reakcijo zajezile predvsem z dobrim servisom. Najbolj izenačen je bil tretji set, v katere je Sloga nekoliko popustila v napadu, kar so izkušene in spretne nasprotnice s pridom izkoristile, vendar pa je bil konec spet v rokah slogasic. Zaradi odsotnosti Piccolijeve je Sloga spet zaigrala z dvema po-dajaCicama, kar se je obneslo, mlada Cvelbarjeva pa je tudi na krilu ugodno presenetila. Za dobro igro, predvsem v obrambi, pa si pohvalo zasluži tudi Jesenka Furlan Idealsedia Buia - SoCa Sobema 3:2 (8:15, 12:15,15:10,15:6,15:7) SOCA SOBEMA: D. Petejan 7+13, Kle-de 10+8, Feri 11+29, Braini 2+5, Brisco 1+5, Tomšič 2+3, R. petejan 2+1, Cotič 0+0. V okrnjeni postavi (manjkali so Battisti, UršiC in Makuc) so bili soCani v Buii na pragu zmage s 3:0, toda v odločilnih trenutkih so napravili preveč napak, kar je Idealsedia izkoristila in v bistvu že izgubljeno tekmo spreobrnila v svojo korist. Naša šesterka je začela zelo dobro. SoCani so igrali požrtvovalno v obrambi, v napadu pa so bili Mitja Feri, Diego Petejan in Klede neustavljivi. Posedica tega je bilo vodstvo z 2:0 v nizih. V tretjem so nekoliko popustih in domačini so povedli z 8:3, toda soCani so se nato približali na 11:10. Takrat pa se je njihov nalet ustavil, zaceli so grešiti in domačini so set osvojih. V nadaljevanju so soCani upali, da bo zmaga prišla sama od sebe, kar pa se razumljivo ni zgodilo. Idealsedia je brez večjih težav dobila Se četrti in peti niz in s tem tudi srečanje, socanom pa je lahko žal za izgubljeno priložnostjo. Ostala izida: Nova Gens Noventa PD -Ponte nelle Alpi 3:0, Pallavolo Trieste - Pa-squato Chioggia 2:3. 21. KOLO V A LIGI Osrednje srečanje bo v Firencah, kjer gostuje Juventus Udinese v Bologni Pri Videmčanih bo Bierhoff najbrž na igrišču od začetka Osrednje srečanje 21. kola v nogometni A ligi bo v Firencah med Fio-rentino in Juventusom, v katerem bodo Batistu-ta in soigralci poskušali zaustaviti pohod Juven-tusa in se spet vključiti v boj za mesta v pokalu UEFA. Zelo zanimivo bo tudi v Neaplju med Napolijem in Sampdo-rio ter med Paimo in La-ziom. Udinese odhaja na težko gostovanje v Bologno, toda povratek Bierhoffa je v videmski tabor vnesel precej optimizma. Čeprav Nemcu primanjkuje tekem, pa bo najbrž danes Startal v začetni postavi. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju število točk): Bologna (31) - Udinese (26), Cagliari (16) - Verona (17), Fiorentina (27) -Juventus (40), Inter (31) - Atalanta (31), Napoli (28) - Sampdoria (35), Perugia (19) - Milan (28) , Roma (30) - Reggia-na (12), Vicenza (30) -Piacenza (23), Parma (31) - Lazio (27). B liga, derbi Brescia-Pescara DANAŠNJI SPORED: Brescia (37) - Pescara (40), Castelsangro (22) -Palermo (24), Chievo (29) - Cosenza (23), Ge-noa (32) - Cesena (22), Lecce (40) - Venezia (24), Padova (25) - Fog-gia (31), Ravenna (31) -Cremonese (22), Reggi-na (23) - Bari (33), Saler-nitana (23) - Lucchese (24), Torino (37) - Em-poli (31). domači šport Danes Nedelja, 23. februarja 1997 NOGOMET ELITNA UGA 15.00 v StandreZu: Juventina - Sangiorgina PROMOCIJSKA UGA 15.00 na Proseku: Primorje - Staranzano; 15.00 v Bazovici: Zarja - Ponziana; 15.00 v Maranu: Maranese - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 15.00 V Torreanu, Ul. Vignis: Torreanese - Vesna 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Tapoglianu: Torre - Kras; 15.00 v Trebčah: Primorec - Portuale; 15.00 v Dolini: Breg - Isonzo 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini: Breg B - Venus; 15.00 na Opčinah: Montebello Don Bosco - Gaja; 15.00 v Buttriu: But- trio - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Esperia NAJMLAJSI 8.45 v Trstu, Ul. Camaro: Chiarbola - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Comu: Como - Sovodnje NAMIZNI TENIS ZENSKA Cl LIGA 10.00 v Esteju: Este - Kras ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Trieste Sistiana; 10.00 v Gorici: Azzurra - Kras A ROKOMET ŽENSKA B UGA 11.30 v Zgoniku: Kras - Vigasio ODBOJKA 1. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Locchi: SanfAndrea - Breg; 17.00 v Trstu. Sola Caprin: Killjoy - Bor 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Sloga NARASCAJNICE 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Oma A - Bor; 9.30 v Tržiču: Fincantieri - Adria Auto; 11.00 na Opčinah: Sloga A - Area Immobiliare C KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.00 v BriSCikih, Ervatti: Kontovel - Santos Obvestila ZSSDI obvešča, da bo SKUPŠČINA PREDSEDNIKOV v torek, 25. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. SD MLADINA vabi elane naj se udeležijo smučarske tekme na 30. Zimskih športnih igrah, ki bodo 2. marca, v Trbižu. Informacije nudijo odborniki ah na tel. št. 213518. Možnost vpisovanja do četrtka, 27. t.m. SPOT priredi 2. marca avtobusni izlet na Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in prijave na tekmovanje sprejema urad ZSSDI, tel. 635627. SKBRDINA vabi vse elane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na št. 212859 ah 213905. SK DEVIN vabi elane, da se 2. marca udeležijo veleslaloma za 30. zimske športne igre, ki bodo na Trbižu. Vpisovanje ob torkih po 20.30 na sedežu v Cerovljah. Informacije nudi tajništvo po tel. 2916004. V ELITNI IN PROMOCIJSKI LIGI / ZA NEKATERE SKORAJ ODLOČILNE TEKME Za Juventino in Primorje pride danes v poštev samo zmaga - Zarja favorit proti Ponziani - Sovodnje odločno Štandrežci in Prosečani so vzelo težkem položaju - Bazovci potiho še računajo na drugo mesto - Vesna proti enemu od favoritov C2 LIGA Triestina ofenzivno proti Iperzoli Danes ob 15.00 na»Roccu« Na »Roccu« danes (15.00) gostuje Iperzola, Triestina pa napoveduje odločen boj za zmago, pri Čemer se bo Lombardi najbrž odločil za zelo ofenzivno taktiko s tremi izrazitimi napadalci. Obrambo gostov naj bi prebil »trozob« Spilli - Marsich - Nzamba. V tržaškem tabom še niso pozabili nesrečnega remija v Forliju, ko so domačini izenačili, ko je na semaforju tekla že 93. minuta srečanja. V prvem delu je Triestina proti Iperzoli zmagala s 3:1, zato je favorit tudi danes. Zaradi kazni v ekipi ne bo Polmonarija in Birtiga, manjkal pa bo tudi Aubame. OSTALI SPORED: Baeacca lUgo - Sandona, Fano - Livorno, Giorgione -Massese, Maceratese - Pon-tedera, Piša - Vis Pesaro, Rimini - Arezzo, Ternana -Ponsacco, Tolentino - Forli. 2. AMATERSKA UGA Primorec - Portuale Pristaniščniki, ki so z nedeljsko zmago (Torre 5:1) praktično že na varnem, znajo biti neugoden nasprotnik za Primorec. Tre-benci so doslej posebno doma dobro igrah, klonih so le Villanovi in Pro Romansu, ter točko prepustili Torreju. Danes seveda računajo na zmago, saj bi lahko na tretjem mestu prehiteli Ma-riano, ki tokat gostuje v Moram. Ekipa Portualeja pa se nikakor ne misli predati, saj že nekaj tekem igra precej zbrano in uspešno. V zadnjih sedmih nastopih je edini poraz doživela proti prvouvrščenemu Latte Car-so, ki v tej skupini praktično nima tekmecev. Torre-Kras Z nedeljskim, sicer pričakovanim vendar ne tako katastrofalnim, porazom (7:0 proti Latte Carso) je verjetno splahnelo še zadnje uspanje krasovcev za obstanek. Repenska enajsterica je v 18 tekmah zbrala le 8 točk, kar jasno kaže, da je obstanek v ligi v bistvu že utopija. Prav zaradi tega si lahko predstavljamo, kakšno vzdušje vlada v ekipi. Dokler pa matematično ne bo obsojen, upamo, da nogometaši Krasa ne bodo popustih. Danes imajo morda lepo priložnost, da se oddolžijo svojim navijačem. V goste odhajajo k novincu, ki je dobro začel in končal prvi del prvenstva na solidnem 6. mestu z 19. točkami. V petih tekmah povratnega dela pa je ekipa iz Tapoglia-na iztržila eno samo točko, in sicer proti CGS, kar dokazuje, da preživlja hudo krizo. Bo Kras to izkoristili? Breg - Isonzo Bežanom, ki so v bistvu ze na varnem, prihaja v goste ekipa, ki se poteguje za drugo mesto, saj je prvo ELITNA UGA Juventina - Sangiorgina Za Standrežce je danes morda že dan »D«. Nujno morajo namreč premagati Sangiorgino, ki je na lestvici precej višje, toda nikakor ni nepremagljiv nasprotnik. To je Juventina že dokazala v prvem delu, ko je slavila v San Giorgiu. Štandrežci nujno potrebujejo točke v boju za obstanek. Alarmni zvonec sicer še ne zvoni, morebitni nov neuspeh pa bi lahko že bil usoden. Zato bodo Zup-picchinijevi varovanci zaigrali zelo odločno in skušali odnesti ves izkupiček. Zaradi kazni bo manjkal Massimo Tabai. Sangiorgina je v prejšnjem kolu doma izgubila z Aquileio, zato v gostujočem taboru napovedujejo nekaj sprememb. praktično že oddano Do-miu. Moštvo iz Turjaka, ki je lani izpadlo iz 1. AL (skupina B) in startalo med favoriti, je doslej doživelo le dva poraza (Domio, Natisone) in prav zaradi tega mislimo, da Brežani danes ne bodo imeti lahke naloge. Zadnjič so gostje zmagah 2:0 in s tem prekinili serijo uspešnih nastopov Brega (štiri zmage, en neodločen ezultat), ki je bil sam na vrhu lestvice. Zato bodo Brežani tokrat podvojili moči, da bi spravili goste v težave in jim pekrižah račune. Isonzo gotovo računa na celotni izkupiček, Brežani pa bi se morda zadovoljili tudi z delitvijo točk. 3. AMATERSKA UGA Montebello D.B. - Gaja Gajevci lahko po nedeljskem porazu proti vodilnemu Roianeseju lahko računajo le še na drugo mesto. Trenutno imajo tri točke zaostanka za drugouvrščenim S. Andreo, s katerim se bodo pomerili v zadnjem kolu. To pomeni, da do tega, verjetno odločilnega spodpada, ne smejo izgubljati več točk, ker bi to lahko bilo usodno. Zato mora danes Gaja, čeprav nasprotnik ni slaba ekipa (6. mesto,. 19 točk), zmagati. Breg B - Venus Brežani, ki so v sredo v zaostali tekmi nepričakovano premagati Campanelle in s tem prehiteli S. Vito in Cus, igrajo proti zadnjeu-vrščenemu Venusu, kar pomeni, da bi v primeru zmage lahko biti za petami se-stourščenega Montebella. Pozabiti pa ne smemo, da so v prvem srečanju slavili Tržačani 2:1. Ker tokrat Brežani igrajo doma, so v rahli prednosti. Plavim bi vsekakor ustrezal tudi neodločen reazultat. (B. Rupel) Buttrio - Mladost Doberdobci v zadnjem PROMOCIJSKA UGA Maranese - Sovodnje Po remiju na domačem derbiju (na sliki) proti Zarji se nogometaši Sovodenj odpravljajo v Marano, kjer jih čaka zelo solidni Maranese, ki ima na lestvici 8 točk več od Sovodenj. V prejšnjem kolu je Maranese premagal Cussignacco v gosteh. Kljub temu pa v taboru Sovodenj dokaj mimo potujejo na to srečanje. Po začetnih težavah se je namreč njihov položaj na lestvici popravil, tako da bi moralo biti nadaljevanje prvenstva bolj mimo, z igro in rezultati pa bi morati še večkrat prijetno razvesehti svoje navijače. Maraneseju bodo manjkali trije standardni igralci (kazni, poškodba), trener pa bo imel predvsem težave s sestavo napada, času ne poznajo milosti za nasprotnike. S serijo zmag so se povzpeti na vrh lestvice svoje skupine in po današnjem kolu bi morali še naprej z vrha opazovati svoje zasledovalce. Mladost namreč odhaja v goste k zadnjeuvrščenemu Buttriu in razlika 30 točk, ki loči oba nasprotnika, dovolj jasno priča o kakovostni razliki med nasprotnikoma. Ce bodo Doberdobci zaigrali na običajni ravni, potem je napoved lahka: zanesljiva zmaga Mladosti. kar daje nekaj več upanja Sovodenjcem. (ol) Primorje - Staranzano Položaj proseške enajsterice postaja vse bolj kritičen. Primorje je ob koncu prvega dela prvenstva imelo pet točk prednosti nad zadnjeuvrščenim Staranza-hom, po nedeljskem devetem prvenstvenem porazu pa ima le točko več od zadnjeuvrščene dvojice Aiello - Staranzano. Prav slednji pride danes v goste Primorju, kar pomeni, da proseška enajsterica tokrat ne sme zatajiti. Gostje, ki so še kar dobro začeli (pet tekem, osem točk) so v nadaljevanju dobesedno razočarali. Zbrali so le dva neodločena rezultata, kljub temu, da je po 10. kolu prišlo do zamenjave trenerja Miana s Zambo-nom. V povratnem delu prvenstva pa igra Staranzano bolj prepričljivo, zbral je namreč šest točk in tako vlil svojim navijačem nekaj upanja, čeprav ostaja še vedno v nevarnih vodah. Kljub temu, da se niti v prvem delu prvenstva ni kdo ve kako izkazalo, pa je v povratnem delu Primorje povsem zatajilo. Res je, da so Prosečani doslej igrali proti boljšim ekipam skupine, sedaj jih pa čakajo štiri verjetno odločilne tekme z ekipami, ki se borijo za obstanek (Staranzano, Manzano, Aiello, Cussignacco). Napake torej niso več dovoljene, zato postaja rezultat današnjega srečanja izredno važen, saj bi zmaga vlila rdeče-rume-nim nekaj več optimizma. Zarja-Ponziana K Bazovcem, ki so v letošnjem prvenstvu doma klonih le proti S.Canzianu, prihaja v goste tržaška Ponziana, ki je vseh pet pora- zov (Capriva, Primorje, Cussignacco, Sovodnje in Mossa) doživela v gosteh in to vedno z 1:0. Tržačani so odlično štartati ter zaključiti prvi del prvenstva na 5. mestu s 24. točkami, v zadnjih nastopih pa so nekoliko odpovedali in so verjetno že izločeni iz boja za napredovanje. Čeprav v Bazovici to demantirajo, pa smo prepričani, da ostajajo Zarjani še vedno kandidati za prestop. Rdeče-beti imajo sicer osem točk manj od prvou-vrščene in verjetno nedosegljive Mosse, zaostajajo pa le tri točke za drugouvrščeno Caprivo. Na bazovskem pravokotniku se torej obeta oster boj za točke, Zarjani startajo na zmago, gostje pa si spodrsljaja ne morejo privoščiti, sicer bi lahko zašli v krizo. 1. AMATERSKA UGA Torreanese - Vesna Domačini, ki so v prvem srečanju v Križu igrali neodločeno, tokrat računajo na uspeh, saj so doma (10 tekem) klonih le proti prvouvrščenemu Pagnaccu s pičlim 1:0. V gosteh pa je Torreanese se nepremagan in zato si s Pagnaccom že nekaj časa izmenjuje vodstvo na lestvici. Zato bo Vesna danes pred težko prizkušnjo. Stanje pri Križanih se je v tem tednu, vsaj kar zadeva izključitve, znatno izboljšalo. Razen Lakoselja-ca, ki bo moral presedeti Se zadnjo (četrto) nedeljo zaradi izključutve, bi morati biti vsi ostati na razpolago trenerju Nosinu. Prav zaradi tega vlada med navijači, čeprav se zavedajo, da bo nasprotnik trd oreh, vseeno optimizem. Točka bi vsekakor predstavljala že lep uspeh. (B. R.) POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO Lepi zmagi Sovodenj in Vesne V deželnem prvensh/u visoka poraza štandreške Juventine DEŽELNO PRVENSTVO San Sergio - Juventina 12:0 (6:0) JUVENTINA: Zagato, Tartaglia, Prinčič, Milotti, Screm, Pibiri, Donati, Surace, Sconamiglio, Gorjan, Franchi. Mladinci Juventine so že drugič ta teden doživeli visok poraz. V sredo so v zaostalem srečanju izgubili z 1:7 (1:2) s San Luigijem, čeprav so prvi povedli (strelec je bil Gambino) in prednost obdržali do zadnjih minut prvega dela, ko so Tržačani dosegli dva zadetka, nato pa v nadaljevanju še preostale. Se hujši poraz pa je včerajšnji. Delno opravičilo lahko iščemo v tem, da Štandrežci že dalj časa igrajo v močno okrnjeni postavi, včeraj pa so bili tudi brez menjav. San Sergio je sicer solidna ekipa, toda kakovostna razlika med ekipama vseeno ni tolikšna, kot kaže končni rezultat. POKRAJINSKO PRVENSTVO Sovodnje - Como 3:0 (1:0) Strelca: Fabjan 2, De Comelli SOVODNJE: Ožbot, Fajt, Devetak, Pisk, Izzo, Donati, Figelj, Gorjan, De Comelli, Fabjan, Peteani. Sovodenjci so proti skromnemu Cor-nu, ki pa je v Sovodnje prišel po dveh zaporednih zmagah, dosegli prepričljivo zmago in z igro povsem zadovoljili. Vendar pa so se za zmago morali ka rposteno potruditi. Vodilni zadetek je sredi prvega polčasa dosegel Fabjan, na- to pa so gostje zaigrali bolj ofenzivno in Sovodenjcem se je ponudilo nekaj priložnosti v protinapadih. Toda na gol je bilo treba čakati do sredine drugega polčasa, ko je Fabjan uspešno izvedel enajstmetrovko. Zmago je pet minut pred koncem zaokrožil De Comelli. Monfelcone - Vesna 0:1 (0:1) Strelec: Cetina v 7. minuti VESNA: Gruden, Cossutta, Cetina, Glavina, Steffe, C. Pussini (v 63. Beno), Bulli (v 57. Urdih), Castellana (v 90. Schiavon), Šušteršič, D. Pussini, Germani. Po neodločenem izidu z vodilno Opi-cino pred tednom" dni so mladinci Vesne tokrat v gosteh premagali Monfalco-ne, ki je na lestvici tudi precej visoko. Do točk so Križani prišli z golom Cetine, ki je v 7. minuti z volejem prestregel predložek Šušteršiča in premagal domačega vratarja. Monfalcone je nato silovito pritisnil, toda obramba Vesne je vzdržala do konca, v protinapadih pa so Križani skušali ponovno presenetiti domačine. To jim sicer ni uspelo, zato pa so ohranili nedotaknjeno mrežo, za kar ima veliko zaslug tudi vratar Erik Gruden, ki je nekajkrat izvrstno posredoval in rešil vsaj dva zanesljiva zadetka. Ze v sredo bodo mladinci Vesne spet na igrišču. Ob 19. uri bodo v Križu igrali zaostalo srečanje s Pierisom. _______2. IN 3. AMATERSKA LIGA____ V 2. AL tokrat vse tri naše ekipe z možnostmi za uspeh \Z 3. AL lahko za Mladost tudi Gaja in Breg B favorita Nedelja, 23. februarja 1997 2 1j KOROŠKA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ' RAZSTAVE GLEDALIŠČA NAPOVEDI PRIREDITEV TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 23. t. m., ob 16. uri (Red G): Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziane Severini. Ponovitve: v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v Četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 23. t.m., ob 16. uri (red druga nedelja) zadnja predstava »Uomo e galan-tuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri. Od 25. t.m. do 2. marca »Un patriota per me« J. Osbor-neja. Režija Giancarlo Co-belli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek St. 8 - rumeni. mente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. St. 390613/365119 GORICA Kulturni dom V torek, 25. t. m., ob 20.30: Moliere »Le intellettuali« v izvedbi gledališča Artisti Associati. Prireditelja EMAC in ERT. Gledališče UGG OTROŠKE PREDSTAVE -Danes, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Peter in volk« v postavitvi SSG. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 »Antigona«. Režija Maurizio Paniči; nastopajo Pamela Villoresi, Bruno Armando, Fulvio Fal-zarano. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k in SPZ: danes, 23. t. m., ob 10.30 lutkovna predstava »Sedem na mah«; ponovitev ob 16.30 v Zitari vasi (Kulturni dom). ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: danes, 23. t. m., ob 14.30 jubilejna prireditev ob 90-letnici KPD Šmihel. VOGRČE Pri Florjanu: danes, 23. t. m., ob 19.30 »Od Pliberka TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo Jutri, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Mustone-na. Na sporedu Bach in Sho-stakovich. Gledališča Rossetti V nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente po- do Traberka«. Bastopajo vokalna skupina Lipa, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Foltej Hartman. LOČILO Posojilnica Žila - SPD Do-braž: danes, 23. t. m., ob 17. uri otroška predstava »Mali 'strah bav-bav«. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center: jutri, 24. t. m., ob 18. mi slikanje ikon; v torek, 25. t. m., ob 19.30 teCaj samozavesti za Zenske. pust. Predprodaja vstopnic je v teku. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 24. t. m., ob 18. mi bo v okviru operne in baletne sezone gledališča Verdi recital Romine Basso. GORICA Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Jutri, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca v priredbi Glasbene matice in Kulturnega doma. Koncert Iztoka Mlakarja, napovedan petek, 28. t. m., ODPADE, oziroma je prenesen na kasnejši datum. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 1. marca, ob 19.30 Kadar ciprese sumijo - samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli. TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavalie-re, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vec-chia 6): do 7. marca razstavlja umetnik Ottavio Bomben. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. marca je na CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre. ŠENTJANŽ V ROŽU K&K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: do 2. marca razstavlja goriški slikar Livio Comissa. do 3- marca si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki« Samo še jutri, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Geld« -Oliver Marčeto in Niko Sturm. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 23. marca dazstavlja umetnik Jakob VViister. Gledališče Cristallo Danes, 23. t.m., ob 16.30 bo na sporedu zadnja ponovitev Molierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Gledališče Cristallo - Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatral- . GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 1. marca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbatta »L’appartamento«. Rezija Tullio Svetlini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA PREDNAROČNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997 ptimors Id dnemik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novopaočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja J997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) :: PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V TRSTU IN GORICI KAKO PLAČATE ► pri KMEČKI BANKI - GORICA ► PRI NOVI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI ► PRI ZA DRUŽNI KRASKIBANKI ► ► ► pri ZADRUŽNI KREDITNI BANKI - DOBERDOB PRI ZADRUŽNI KREDITNI BANKI V SOVODNJAH NA GORIŠKEM IN PO VASEH NA TRŽAŠKEM PRI RAZNASALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Filip TV dnevnik Športna tribuna Alpe Jadran ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 18.50 19.35 20.00 20.30 20.35 20.50 22.35 22.40 23.40 0.00 0.30 0.55 2.00 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Or-son in Olivia Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Obzorja Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G.P. Ga-leazzi, don Mazzi) Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: La zingara TV film: Noi siamo angeli -. V iskanju Eldorada (i. Bud Spencer, Philip Michael Thomas, Erik Estrada) Dnevnik Aktualna odd.: TV 7 Dokumenti Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Aktualna odd.: Sottovoce - Potihoma Dokumenti Opera RAI 2 Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Oktualna odd.: Teleca-mere(vodi Anna La Rosa) Aktualno: TV Zone Nedeljski Disney, vmes (15.00) nan. Dinozavri, (15.30) QueH’ uragano di papa Film: Due tipi incorreggi-bili (kom., ZDA ’86) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja: I figli del deserte (ZDA ’34) Šport: IP v košarki Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 'hlk.il Film: Omocidio incrocia-to (krim., ZDA '91, i. ChuckNorris, M. Park) Nan.: Law & Order Dnevnik in vreme Protestantizem Glasba: Swing, rock in beat - Glasb, trenutki Film: Desperado Trail RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! SP v nordijskem smučanju: 5 km, ženske SP v dresuri SP v smučanju Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che aspet-tano... (vodi F. Fazio), 14.55 Quelli che il calcio Šport: Stadio Sprint, 18.00 IP v atletiki indoor Vreme, dnevnik, deželne vesti in. Šport Aktualno: Affari di fami-glia - Družinski posli Variete: Blob Aktualna oddaja o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, vmes SP v smučarskem teku NoCni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Film: Missione di morte (dram., ZDA '45) S9 RETE 4 ITAUA 1 fr* Slovenija 1 Slovenija 2 6.20 8.25 9.00 10.05 10.45 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 20.35 22.40 1.35 Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregled tiska Nedeljski koncert Masa Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualna odd.: Fatto in časa - Po domače Dnevnik Tg4 Film: II figlio di Cleopa-tra (pust., It. ’64) TV film: Trappola per ima ragazza sola (’93) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Film: A proposito di Henry (dram., ZDA ’91, i. H. Ford, A. Bening) Film: The Doors (biog., ZDA ’91, r. O. Stone, i. Val Kilmer, M. Ryan) Nedeljski koncert @ CANALE5 6.00 9.00 9.45 10.15 12.15 13.00 13.30 18.10 20.00 20.30 22.45 23.15 23.45 0.15 0.30 2.00 2.30 3.00 3.30 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Dokumenti: Galapagos (vodi Silvia Esposito) Film: Ricomincio da po-vero (kom., ZDA ’92, i. Jack Lemmon, Talia Shi-re, J. Silverman) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: lo e mamma (i. Gerry Scotti, Delia Scala) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito (vodita Gian Arturo Ferrari in Daria Bignardi) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Pregled tiska Aktualno: Nonsolomoda Pregled tiska Variete: Bollicine Otroški variete, vmes Vremenska panorama Euronevvs nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri Tedesnki izbor: Mali teja Bim Bum Bam in Ozare (ponovitev) oglasi - Romantična duša Carta e penna Otroški program: nad. (A. Marodic) Risanke, 9.55 variete La Skrivnost sedme poti, SP v nordijskih discipli- nostra inviata Manuela 8.40 Ziv žav, 9.35 Do- nah: 5 km, ženske (pre- ii*v Variete: Sorridi, c’e Bim dojeve dogodivščine nos iz Trondheima) Bum Bam B Na vrtu (ponovitev) Zlata Šestdeseta leta slo- Im Nan.: Mc Gyver m Koncerti za mlade (L. venske popevke: Nostal- Odprti studio ■ bemstein, 10. odd.) gija z avtorji - Elza Budau Šport: Vodic nogometne- Dok.: Podobe narave (11. oddaja) ga prvenstva (vodi Alber- Obzorja duha SP v nordijskih discipli- to Brandi) Pomagajmo si nah: NK 15 km Glasba: Jamiroquai Nedeljska reportaža Nan.: Echo Point (12.) Nan.: Tequila & Bonetti - Poročila Atletski miting (prenos iz Film življenja Ljudje in zemlja Birminghama) Filpi: Giochi stellari Planet In (pon.) Francoska dokumentarna (fant., ZDA ’84, i. Robert jg Francoski film: Skopuh oddaja: Opustošena Ru- Preston) Videostrani sija (ponovitev) Film: Supercar 2000: in- zS Obzornik Nan.: Echo Point (Av- dagine ad alta velocita ju Nan-: Popolna tujca stral., i. J. Napier, M. (pust., ZDA '91, i. David ra Po domače Henderson, 13. epizoda) Hasselhoff) DomaCe obrti na Sloven- Včeraj, danes, jutri Odprti studio, vreme skem: Krovci Nad.: Kruh in vrtnice Aktualno: Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri (Nova Zel. , r. G. Pore- Nan.: Star Trek Risanka, 19.20 Loto ston, i. G. Picot, M. Rose, Nan.: X-Files - Zamenja- TV Dnevnik 2, vreme 2. epizoda) va (fant., ZDA, i. Gillian Šport, Zrcalo tedna Napovedniki Anderson, David Du- Zoom, 21.20 Rondo kviz Alpe Jadran chovny, N. Lea) Očetje in sinovi B!« Dok.: Žive legende iz Šport: Pressing Včeraj, danes, jutri m daljnih dežel (8. del) Italija 1 šport Poročila, vreme Šport v nedeljo Film: Pierino contro tutti Spol: Z Glasba: Sanremo (posn- (kom., It. ’81, i. A. Vitali) Film: Kraj zločina - Go- tek zaključne prireditve) Aktualno: 8 mm spa Bu se smeje (Nem.) IFS1 Alpe Jadran (pon.) S TELE 4 IB Koper 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Presente innovativo I W Rokomet lige Al Športna oddaja Em Film: Una volta nella vita Bm Personaggi e opinioni - Osebe in mnenja Športna oddaja Euronevvs Dok: Amerisska zgodovina (16. del), 17.00 Petr Pan Club Risanke: Huckleberry Firm, 18.00 Kam vodijo nase stezice Ljudje in zemlja, 19.00 Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna odd., 19.30 nan.: NoCni sodnik Vesolje je, 20.25 Žrebanje loto Istra in.,., 21.00 Nanizanka: Leteti zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.55 SP v nordijskem smučanju, nato TV Dnevnik ($) MONTECARLO 13.00 12.00 10.30 11.15 16.15 19.00 19.50 20.30 22.50 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15, 19.50 Šport Papežev blagoslov 13.00 SP v nordijskem smučanju SP v smučanju Film: Le 4 piume Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Film: 007 zona pericolo (krim., ZDA ’87) Film: Li ritrovero ad ogni costo (dram., i. J. Caan) OVEN 21. 3. - 20. 4.: Pet pomembnih planetov\ vam je naklonjenih, zato se lahko lotite stvari, ki ste jih odlašali. V ljubezni, Ce imate kakšen dvom, rajši še malo počakajte. BIK 21. 4. - 20. 5.: Zvezde vam niso preveč naklonjene, zato morate sami poskrbeti, da ne boste preveč prizadeti. V ljubezni so možna nasprotja. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Na delovnem področju morate biti nekoliko previdni, da si ne prevzamete preveč obveznosti, za nasvet se lahko obrnete do oseb, katerim zaupate. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nadaljuje se obdobje, v katerem ste - nekoliko neobičajno - nabiti z energijo. Na delovnem mestu se lahko lotite majhnih sprememb, pri ljubezni pa morate pokazati nekaj vec odločenosti. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Glas. minute; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00, 14.00,18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 11.05 Koncert; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz komornih in opernih opusov; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Povver play, 15.30 Poročila; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Velik križ (L. Su-sič, r. A. Rustja, 4. del); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (3. del); 14.50 Krajevne stvarnosti: opereta Pri belem konjičku (1. dej.); 16.00 Šport in glasba, vmes (17.00) Poročila; 17.30 Pri belem konjičku (2. dejanje); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - G ute n Morgen, Karnten (dr. Jože Marketz); 18.00-18.30 6X6 Domače uspešnice LEV 23. 7. - 23.8.: Napočil je cas, da bi se napovedane spremembe lahko uresničile: v ljubezni ste verjetno že premagali vse dvome, glede delovnih obveznosti pa je bolje ce še malo premislite. DEVICA 24 8. - 22. 9.: V pričakovanju, da se na raznih področjih zadeve razjasnijo, posvetite nekaj Časa, da ponovno zberete misli in uredite tudi vrsto konkretnih zadev. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zvezde so na vasi strani, zato boste brez večjih težav prestali težjo preizkušnjo. Lahko si tudi privoščite, da vec Časa in energij potrošite za nekaj, kar vas zanima. ŠKORPIJON 23. 10.-22.11.: Lahko računate na podporo planetov, vendar pa bi kazalo, da nekoliko uredite razne zadeve, na primer finančne. V ljubezni imate srečo. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Okoliščine so najboljše za pomembno odločitev, ker boste skorajda nepogrešljivi. Delo bo zahtevalo precej energije. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ce boste vse natančno preučili, boste izpeljali ambiciozen načrt. Vsekakor je za vas to Cas za pogumne odločitve, potrebovali boste le razsodnost inprevidnost. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Za vas so trenutno zadeve nekoliko zapletene, vendar se bo vse razrešilo, Ce boste le mirno premislili. Srečo boste imeli na finančnem področju. RIBI 20. 2, - 20. 3.: Bolje je, ce dobro premislite, predno stopite v akcijo. Predvsem v ljubezni se vam ne sme muditi. Na delovnem področju lahko začnete iskati druge možnosti. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Filip TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.05 11.30 12.25 12.35 13.30 J 4.05 15.25 15.55 17.30 18.00 18:10 18.45 19.35 ■20.35 20.45 20.50 22.50 23.05 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35. 9.00, 9.30) dnevnik Film: La belva (dram., ZDA '54, r. W. VVellman, i. Robert Mitchum) Aktualna oddaja o rastlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz Westa (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Volo per Istanbul (dram., ZDA '95, i. Jenny Seagrove) Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mamo Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Angie, una donna tutta sola (dram., ZDA ’94, i. Geena Davis, Stephen Rea) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: DNA-Human being RAI 2 7.00 9.05 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.05 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 23.00 23.35 0.35 1.05 Variete za najmlajse, vmes risanke in nan. Las-sie - Skrivnosten tat Protestantizem Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualna odd.: Cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in Šport Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-ričk (i. Boršt Tappert) Aktualno: A come Arte Dnevnik, vreme, 0.15 Danes v Parlamentu. 0.25 nočni Šport Aktualno: Telecamere (vodi Anna La Rosa) Film: Errore giudiziario (krim., Fr. ’47) RAI 3 6.00 8.30 10.25 11.30 12.00 12.15 12.50 14.00 15.30 17.15 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik Film: La provinciale (dram., It. ’52) SP v nordijskem smučanju: 10 km, moški Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji, Filozofija, Živali, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni SP vnord. smučanju Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Športno popoldne: nogomet B in C lige, diletantski nogomet, tenis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd.: Film vero Dnevnik, deželne vesti Šport: Ponedeljkov proces Aktualno: Numero Zero Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Tenis: turnir ATP © RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.40 8.30 8.50 12.30 13.30 14.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 Nad.: Claudia Film: Bruciante segreto Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de- stino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es - L’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: L’ angelo bianco (dram., It. ’54) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Piccolo grande amore Film: Sacrificio fatale (dram., ZDA ’91, i. M. Rogers, D. Duchovny), 0.45 Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paro di, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: I visitatori - Obiskovalci (fant., Fr. ’94, r. J.M. Poire, i. Christian Clavier, Jean Reno) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Otroški variete, vmes na- I Vremenska panorama - 0.50 Teletekst nizanke in risanke m Včeraj,, danes, jutri Euronevvs Nan.: A-team El Videoring Otroški program: Na po- Aktualno: Planet (vodi gmfi Zimski počitniški pro- tep - Po spominu... (od- Tamara Dona) gram: Pri Periskopovih - daje iz arhiva otroškega Nan.: Magnum P.L, 11.30 Božična mrzlica (1. del), in maldinskega progra- Mc Gyver 9.40 dok. odd.: Očividec ma) Sportstudio, 12.25 Odpr- (VB, 6. del) Tedenski izbor: Znanje je ti studio, 12.50 Fatti e Tedenski izbor: nan. Po- kluč, 11.50 Šport v ne- misfatti polna tujca (ZDA, 7. ep.) deljo, 12.35 Evromuzika Nan.: Ultraman Film: Kraj zločina - Go- (2. oddaja) Variete za najmlajse: spa Bu se smeje (Nem.) Dokumentarna serija: Ra- Ciao Ciao Mix in risanke Za TV kamero ziskovalci National Geo- Batman in Action Man Utrip, 12.25 Zrcalo tedna graphica (ZDA, 7. del) Varieta: Colpo di fulmine Rondo kviz Obzorja duha Nan.: Baywatch Poročila Nadaljevanka: Kruh in Variete: Planet TV igrica: Hugo (pon.) vrtnice (N. Zelandija, 2.) Nan.: Bayside School, Videostrani Avstralska nanizanka: 17.00 Primi baci, 17.30 Tedenski izbor: Zoom, Echo Point (13.) College 15.05 Ljudje in zemlja Ameriška nanizanka: Vi- Odprti studio, vreme, Očetje in sinovi per (8. epizoda) 18.55 Šport studio - Dober dan, Koroška SP v nordijskih discipli- Nan.: Beverly Mills, Videostrani nah: 10 km , moški in 20.00 Happy Days Obzornik ženske Film: Cobra (krim., ZDA Otroški program: Rado- Sedma steza '86, r. G. Pan Cosmatos, i. vedni TaCek: Vozilo Recept za zdravo Sylvester Stallone) Dok.: Skrb za zemljo življenje Variete: Ponedeljkov Po Sloveniji Ameriška nanizanka: «Mai dire gol» O naravi in okolju tokrat Simpsonovi (68. epizoda) Šport: Goals, veliki an- nekoliko drugače Napovedniki gleski nogomet TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Aktualno: Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri Nan.: Angel, varuh moj Italija 1 šport Risanka (ZDA, 13. epizoda) Aktualno: Planet Žrebanje 3X3 ■Napovedniki Nan.: Mannbc TV dnevnik, vreme, šport Dok.: Stoletje ljudstva Svet na zaslonu sip (VB, 7. del) Napovedniki Napovedniki # TELE 4 BTn Oddaja o turizmu: Bomo turisticus H Včeraj, danes, jutri Roka rocka Osmi dan [Hjn Brane Rončel izza odra ■ Včeraj, danes, jutri Recept za zdravo lEEiii 16.45, 23.00, 1.355 Do- Odmevi, vreme, šport življenje (ponovitev) godki in odmevi Ameriška nanizanka: Vi- IFIDl Rokomet lige Al soka družba (8. epizoda) Nogomet: Triestina - Film: Kraljica razboj- Iperzola nikov (VB) Športna oddaja Osmi dan (pon.) Film: Dogs in Space Videoring Aktualno: Zoom Film: Dan Intifade ® MONTECARLO 13.00 10.25 14.00 16.00 17.50 19.50 20.30 22.55 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport 13.00 SP v nordijskem smučanju, 10 km, moški Film: Alla fiera per un marito (glas., ZDA '62, i. Pat Boone) Variete: Tappeto Volante Variete: Zap,Zap Aktualno: Check Point Športna oddaja Film: Colpo segreto del ninja (dram., ZDA ’85) HB Koper Euronews Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 Šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport Aktualno: Vsedanes Dokumentarna oddaja NBA Action SP v nordijskem smučanju: 10 km, moški, prosto, 10 Km, Z Kulturna odd.: Čudni dnevi 22.00 Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.15 Euronevvs 22.30 Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem Športu in športnikih - Sportel Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7,30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih;18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba , 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermezzo; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' !taly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Izidor Predan - Dorič, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Dobri vojak Švejk v 1. svetovni vojni (J. Hašek,!.); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 MePZ Hrast, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Gradišča, naša pozabljena dediščina; 18,30. Postni govor; 18.45 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 2 4 Nedeija’21 febmaija 1997 ■—BI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL 6 ZMEREN 66 MOČAN 666 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE —m VETER 6 MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA 6 OKLUZUA \ SREDIŠČE CIKLONA C SREDISCE ANTI- CIKLONA A Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad južno Evropo pa se zadržuje območje visokega zračnega pritiska. Z višinskimi severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje toplejši in suh zrak. 990 980 970 1000 960 ' /i DUBLIN o' V,—IONDONo ^MSTEReDAM S,,° Wl 4/to — oBRUSEU C Xh> ^RIZ 8,,° IUNAJ 9/12 1010 A KOBENHAVl) - '3/8-- rS VARŠAVA2/7 O 6/14 o ŽENEVA 1/14 LJUBLJANA -/- ° MILANO _ „ A o,,,, . SPLIT-/- osoFIJA -1/9 --------SKOPJE o ___ BEOGRAD 4/10 O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.37 Dolžina dneva 10.37. -/- 'X \< ATENE^m AuninemeneCb Luna vzide ob 19.16 in zatone ob 7.29. PLIMOVANJE Danes: ob 3.55 najnižje -29 cm, ob 9.41 najvišje 39 cm, ob 16.00 najnižje -52 cm, ob 22.25 najvišje 44 cm. Intri: ob 4.23 najnižje -31 cm, ob 10.09 najvišje 37 cm, ob 16.23 najnižje -49 cm, ob 22.48 najvišje 45 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. S™ BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in vzpodbudno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............7 1000 m.............5 1500 m..............3 °c 2000 m.............1 2500 m.............0 2864 m.............0 TRBIŽ ČEDAD CELOVEC o -$/'2 O KRANJSKA GORA „ -5/11 O TRŽIČ -4/12 O KRANJ O S. GRADEC -5/14 MARIBOR 0-3/16 O PTUJ M. SOBOTA O -4/15 OVIDEM -1/15 —*N. GORICA GORICA O/1® CAo o LJUBLJANA -1/14 CELJE O -3/14 ^ N. MESTO -3/14 POSTOJNA O O -*n2 KOČEVJE ZAGREB -1/14 O Slovenija: Danes bo pretežno jasno, v Primorju zamegleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: V severni Italiji in v krajih južno od nas bo pretežno jasno. JUTRI TRBIŽ CEDAD^,^ O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -2/9 CELOVEC O 1/9 GRADEC -1/12 9 GRADEC -2/10 M. SOBOTA O -2/13 MARIBOR O -1/T3 O KRANJ OVIDEM 2/12 CELJE o -1/11 .N. GORICA GORICA 0 3/11 O LJUBLJANA 2/10 N. MESTO -i/n POSTOJNA o /3- ° PORTOROŽ (------ ZAGREB O KOČEVJE Slovenija: V ponedeljek bo v severovzhodnih krajih še deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, v torek bo pretežno oblačno, občasno padavine, v nižinah kot dež. Pihal bo jugozahodnik.