r, N* i v eč i i slovenski dnevnik r Združenih državah <| V4ja za vse leto - • . $6 00 i Zrn. pol icrca > • . . $3 00 Z« New York celo teto - t7.00 La inozemstvo celo leto $7.00 GLA AR0DA j Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaSy L the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers* l£L£FON: COBTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Of/ice at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 36. ŠTEV. 86. NEW YORK. TUESDAY, APRIL 13, 1026. — TOREK, 13. APRILA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV ŽENSKE ZA PR0HIBICIJ0 MADŽARSKI DIKTATOR NADZIRA PARADO Pet in sedemdeset žensk se je zavzelo za prohibicijo pred senatnim komitejem. — Kongresnik Galli-van pa je izjavil v spomenici, da je prohibicij-ska postava najbolj neameriška, kar jih je bilo kedaj sprejetih. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Čeprav imajo mokrači še vedno enajst ur na razpolago, da se zavzemajo pred senatnim podkomitejem za a-mendiranje suhaške postave, so bili vendar tako dvorljivi, da so dali danes prednost pet in sedemdesetim ženskam, ki so prišle z vseh vetrov, da se zavzemajo pred komitejem za nadaljni obstoj sedanjih prohibicijskih postav. Te ženske so otvo-rile že včeraj svojo kampanjo. Vodi jih Mrs. Henry Peabody iz Beverley, Mass. Vsaka pet in sedemdeset žensk ima po eno minuto časa, da govori pred senatnim pododsekom. ' • Mok račev pa tudi danes ni bilo mogoče pripraviti k molku. Kongresnik Gallivan, demokrat iz M assachusetta, je namreč izdelal poročilo, v katerem označuje Volsteadovo postavo kot najbolj neameriško kar se jih je kedaj vpisalo v ameriške zakonike. Mesto tega da se za vedno izloči vprašanje prohibicije iz našega političnega življenja, "je postalo to vprašanje najbolj živo v narodni politiki". Medtem ko upa gotovi del dežele, da bo prohi-bicijska postava omiljena, je poslal predsednik ( oolidge ženskemu narodnemu komiteju za izve-tlenje postav pismo, v katerem hodi kot mačka krog vrele kaše ter govori o izvedenju vseh postav, dočim je njemu samemu v prvi vrsti znano, da prohibicije ni mogoče izvesti. KRIZA V PREM0GARSKI UNIJI <£NRY MILLER. WA»M. O. t. .\u -liki vidite iuao oblečeni v prce«'j starinsko uniformo. Smrt slavnega Velika eksplozija amer* učeniaka. gazoliua na parniku --I — Luther Burbank, slavni Pet In dvajset ljudi je vrtnar in proizvajalec umrl°* ko s~ Je završila Zračna ladja je dospela v Anglijo. Zračna ladje Norge je varno dospela v Pul-po potovanju iz Rima, ki je trajalo 29 ur. — Boriti se je morala z močnimi vetrovi. MUSSOLINI POZDRAVLJEN S KRALJEVSKIMI ČASTMI Mussolini je bil pozdravljen na afriških tleh s kraljevskimi častmi. — Povedal je Tripolitancem, da je njegovo potovanje potrditev sile italijanskega nareda. — Domačini so se obnašali skrajno brezbrižno. V' premogarski uniji je izbruhnila težka kriza. — "Kaznovanje sovražnikov" je edina rešitev Far-ringtona. — Premogarji niso še nikdar živeli v i tako slabih razmerah kot seda j. novih vrst rastlin in cvetlic, je umrl na svojem domu v Santa Rosa, Cal. — Pokopan bo v sredo sredi čvetk. SANTA KOSA. Cal.. 1_\ april:.. Obdati od duh teč tli cvetk. >«adeže\ in drugih proizvodov ra rlinstva je izdihnil tukaj svojo plemenito du:o po vsem »vetu znaaii preiti. .»vr.lec* rastlin, l,ntln*r Htjioank. Moiak. ki je }N>svcfiI ,^'koro svoje živlienjf jn-ei^kavi skrivno »ti ra tliu :kega. življenja. ki jo / ncr maj no mirnim in požrtvovalno vztrajnost jo nadaljeval svojimi na tankerju Gulf of Venezuela eksplozija. — Številni nadaljni so bili opečeni in drugače ranjeni. BELLEVILLE, 111., 12. aprila. J Turobne razmere nezaposlenosti je objasnil Frank Farrington, predsednik illinoiškega okraja premogarske organizacije, na zborovanju, ki se je vršilo tukaj. Izjavil je, da ni bilo še nikdar poprej toHko premogar-jev nezaposlenih in da se bedo v bodočnosti razmere še poslabšale, mesto da bi se izboljšale. Okraj rmU,il »' »H- i i- • i . - „ . 1 ......■» na hla.jTf.bit <-<>!»-£r;t človeštva, j.- Illinois je bil edini okraj iztočno od Mississippija, o«i;, i v v-r-n.-.t v katero ni vr ki se je branil spreje ti skrčenje mezd . Vsledtega neprestano zapirajo premogovnike v Illinoisu in naročila za premog odhajajo v neunijska polja v Kentucky in West Virginijl. Vs!ed te krize je ogrožena organizacija United M ine Workers, — je rekel Farrington, ki je obdolžil nato meddržavno trgovsko komisijo, ker je vzvi- „1*, mogli .majati iij,~oviu na čala prevozne pristojbine za premog iz Illinoisa, do- Par minut pred smrtjo j«. čim jih je znižala za neunijska polja izven te dr- rck<'5 Bu,*lauk svojemu zdrr.vni- H I , ku dr. Sha\v-u : — O. doktor. tzolina na krovu tukaj ležeeejra tankerja *Uulf of Venezuela* j<- umrlo pet. in ;!vajs"t m<»rnarjrv. K tej-: nadalj-nih je bilo ranjenih, osem med rjiini težko. Dva moža pogrešajo ter tb^unev aj<». da ni-la vt r c\- XI.. Dan poprej so intpumpali v fjnker Š5.00& solov mo-ao ek«p'n zivn«»gra jrazolina. ki je bil namenjen 7n nil km t iška pririanišea. Hre/. vvako^i svarila >e je za vršili". eksple-.ija. katero je bilo euti na veliko r«kzdalj^». Mesto jej i-treslo k'»i da se je pripet il močan j notre-. (Jor'-ei jra7.0l.in je .š\imii? I -to e»*v!j v visoko 111 nato je sle-1 d:!<> vec manjših eksj>Ic»: I j uije po vrnili in teanu svojejnt; piM'p;iea:iju je o-tul zvest, ko se je že bližala -mrt - svojo k<>-;p. i Knt ki. ki -o , p *e plavi j;;T;. ra viJeti. kako mi pričeli tt**»a r '-a 11.ra - čakati v morje. U-liiihmi 'brzojavkami in p'-mi. JK molu |K>v/r(reenr. .škonn,f vr,1-ja- kalk'»valea j«' n.ist n« nadno. čeprav je bil bolehen T) jilalj I^>javila so v prt-ba»vi in lconreno je p-isio se | _ koleanje. katerejra ni bib. me-oT-r-' štvo Tako je n-tvaril naprimer ustaviti. Pmt.isred>rtva ius'> ssaleirla kak vir bry/. Innlir. novo vrsto rain v^a zdravnjška zna.no barbare, slivo brez peske, vee vrst •rla preproeiti -mrti. Žalovanje za j.'rf»v Ij,., itd. pokojnim je *p!-oŠno. Kot se je ob-j HuH>r,::.k je bil rojen tkn«- 7. javilo. st. bo vršil popivb v sj-edo^naiva 1849 v Laineaster, Mki <*b Štirih jh>poldne v Drrvb- par-' \Vi\ j « trina jsti izmed petnajstih ku. kjer bodo }x>ložili truplo ve-'etnk. Ne-r«'eua 1jubezolju botanike. Svojo pr- Si.dnik Ben Lin 1 ey i-. l)^iv:«r- vo -vlavo >i je pridobil, ko je pro-ja. nje--o v dolgoletni prijatelj. b> :'.v ^10.00) xa za tegji. da nai»ravi različne r;i.st- njegova, prizsadevanija. iMesto San-line pogoni ]x>pileTiieoitve, križanj 1a Rosa je imenovalo njemu na iaoucšamj bodj koristne za čiove-lča&l največji park. rriJJA.M. A»;bglija. 11'. aprila. Vodljiva z;v.čna ladja "Norge'*. s katero hoče ekspedieija Amund-sena in E Kwortlia poleteti preko Severnega tečaja, je dospela nad to majimo va.> Xort'olka malo jki ilrn«ri uri včeraj ]>opoitliie. Raz-' daljo od Rima pa d<» semkaj je I premerila, v devet in dvajsetih ' lira.h. Prihod v Pulli;>ni je bila ena stvac, » pristanje ilruga. Več kot tri ure in jk>I >-e je gibala zračna ladja 11; j aerodromom ter ea'kala primernega trenutka, da se spusti navzdol. Ob tsesrih. -skoro štiri ure ]>otem_ ko so zagledali zračno ladjo na obzorju ,je končno pristala. — Izvrstna ladja je ter lx> ilo-segla Severni tečaj. je izjavil poročJiik Riser-Lai-sen.' drugi povelj-stvu zračne ladje. Kil je poln zaupanja v moč m vztrajnost letala. liekel j;-, da je bilo 'potovanje iz Rima v Pulham brez posebnrh dogodkov. /. izjemo pristanja v Pulhamuv Te težkoče pa so bik-posledica varijaeij v temperaturi in dej itva. da ni poveljnik ptizna letalnega p«dja. Po'kovnik I'mberto Xobile, poveljnik in gradilee zračne ladje r i hotel govoriti, ker je cul celili ti idr-t«t ur. Rekel pa je poročevalcu uevvvorškega "Times", dr je iz;>oIinila zračna ladja "Norge*" v-a n jogo va pričakovanja. Izjavil je nadalje, da ni spal tekom ix>l »včniija iz Rima. V Pif.hamu wamerava ostati tri ali štiri dni. Zrat'r.io ladjo sn prvikrat zagle dali koro popolno ina približala zemlji, a zope* dvignila ter odilaljila par milj. Tekom itesa mr.nevriranja je izgledala zelo nerodna, a videti jc bilo. da ne bo padla. Poizneje je prišla do višine stotih čevljev ter vrgla ven vrvi. Nato pa je takoj pričela bruhati vo do. ter se dvignila, še p redu o sc megli ljudje prijeti vrvi. Konec •no ra je vender pristala. "Norge" ni lepa, kajti zgrajena je bila v namenu, da -zado-sti prav posebnim razmeram na Severnem tečaju. 700 Druzov je padle. PARIZ. Fr;neija. 1 ± aprila. — Ni !:a Ilava.vova bi .rojtrvka na-; 1 ' ij<». d i so v zadnjih b>j.ih iz-trt bili l):i :i ivi l sedemsto vojakov. Francozi -o wmeli le IS mrtvih in 4;» ranjenih. Najhujši boji vo -e vršili v bližini Kadema. Smrt znanega branilca Dardanel. HERIjIN. Nemčija. 12. aprila. Tukaj je umrl kontre-admiral Me rte lies paša, »kateri je tekom svetovne vojne vodil turške operacije pri l>ardanelali. Leta 1875 je bil vsltopil v nemško mornarico. TRIPOLIS, Afrika, 12. aprila. — Sredi grmenja topov s stare turške citadele, ki je odmevalo preko sinjega vodovja zaliva do mesta, kjer je bilo zasidranih petnajst italijanskih bojnih ladij, se je izkrcal včeraj zjutraj italijanski ministrski predsednik Mussolini. Na pomolu je stal postavni domači princ Hušua paša, sedaj župan Tripolisa, kojega rodbina je vladala tej zemlji na stotine let, in dvignil roko k fašistovskemu pozdravu. Mirno je pozdravil modernega rimskega "cezarja". Za njim na bregu je čakala častna domača straža, obstoječa iz osmih Savaris v krvavo rdečih oblekah. Ta straža j-predstavljala duha puščave ter ponosno preteklort zavojevanega starodavnega naroda. Proti zapadu sta se stezali dve vrsti italijanskih čet. Potem ko je pozdravil governerja in njegov štab, je zasedel nekdanji komunist in socijalist belega arabskega konja ter povedel trumfalen sprevod po cesti, posuti z belim peskom. Ljudje pravijo, da je izgledal kot resničen rimski princ iz starih davnih časov, čeprav je bil njegov nos zatekel ter namazan z jodovo tinkturo. Po zaključenju slovesnosti je izdal Mussolini proklamacijo na narod Tripolisa, v kateri se glasi: — Mojega potovanja ni smatrati za navadno administrativno dejanje, temveč zato, kar je dejanski, — potrditev sile italijanskega naroda, zatrditev sile, ki se je rodila v Rimu in ki sega do tega slavnega obrežja. — Fašistovsko italijanski Tripolis! Vi predstavljate tukaj Italijo, ki se z vsakim dnem bolj procvi-ta ter postaja bolj mogočna. Rim je prinesel svetilnik sile (!) na obal afriškega morja. Nikdo ne more ustaviti naše neizprosne volje. Raz balkon občinske palače je nagovoril Mussolini domačine takole: — Naš veliki (!) in vzvišeni vladar, katerega varuje Bog in ljubi narod, mi je naročil prinesti pozdrav tej deželi, ki je za vedno italijanska. Vem, da se pokorite postavam in ker je tako, borte zavarovani danes, jutri in vedno od pravičnih odlokov kralja. — Kralj in vlada, koje zastopnik sem jaz ho-c ita, da bo ta ljubliena dežela, ki vsebuje toliko sledov, cesarskega Rima, bogata, procvitajoča se in srečna. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dan«« ao n*£m cen* il«M«! JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 6000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, ti m&AaJo manj kot en tia*t dinarjev rateaaa II «11 tov ra po&tninn in druce stroAke. BaspoiUja na cadnj* ***** in IzplaftoJ« T«fttal Mml ITALUA CN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir ..........$ 9 10 600 lir . ........$21.75 300 lir .......... $13 36 1000 lir..........$42.50 Pri narotllih. Id tnafaja nanj kat tM Ur. nfaaiM m II (Min ca pofttnino in drage atroftke. Razpošilja na aadnje poftto ta hpbioja TJi»IJirt> kreditna tanka v Trsta. > Za poillJttT«. ki presegajo PETTTSOČ DINARJEV all pa DVATIBOfl LIR dovoljujemo po mognenontl Se poseben popnat Vrednotit Dtnarjen in Uram «edaj n] stalna, menja ao vetkrat to Mfii iakovmno; is teta ra*lo*a naša tri Mafia podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tiateca do«, ko na« pride poslani denar v roka POŠITjJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJBMO V NAJKRAJŠEM ČA8U TFT? RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE $1.— Denar nam je poslati aajho! je po DanseoUa Psstal Mist Order aH po Now York-Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Oortlmndt Strwt York, V. T. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president._ LouisBenedik, treasurer. , Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.,_Borough of Manhattan,_New York City, N. Y. •'GLAS NARODA" "Voice of the People" _ - Issued Every Day Ejrcept Sundays and Holidays. I Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........-..........$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt leta ~...................„....$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzentH nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje. najdemo naslovnika. "G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Teh phone: Cortlandt 2376- MUSSOLINUEVA POLITIKA Bcuitu Mu.-.solini iju je prišel atentat očividno precej prilično. Preskrbel mu je namreč reklamo, katero ravno .sedaj nujno potrebuje, in |>rcski bel mu je simpatije, ki j>o-,tajaJo. — v »a j v inozem-— bolj redke. Doscdaj je imel italijanski fasistovski režim v inotzenist\tu podporo vckskapiiala. V zadnjem času pa pričeli tudi v teh krogih vedttio bolj uvide vat i in spoznavali, da lxj imel faŠMtov.ski režiiu zelo dvorezne posledice. za vladajoči razred, in wled te^a sfkuša vele-kapital krcaiiLi v drugo -in< r. Ce bi m« nudila le aiajamanjša možnost, tla se zamenja M.us>oLmija s konservativno "demokracijo", 'bi se velekapirt^il niti za trenutek ne pomišljal strmoglaviti Mu^solinija, To mozuiosti pa zaenkrat ni. Redno in ne redi io vojaštvo #či»ti pre-«tol Mussoluiija tako odločno, da ne more biti v dogiedneon času nobenega govora o kaki izpremembi. Pobobnaj brzojavka newyorške;ja "Times'" j«.- javljala o težkih žalitvah in nadlegovanj ih, kateri in bili v Benetkah isapostavlje-uL ameriški mornarji in mornarski \oja.ki.. Ta nadlegovanja in žalje-t*ja so zavzela talk obseg, da >o morale ameriške ibojne ladje kav najhitrejše odjriuti. Brez, dvoma smo zad-iiji, ki bi napravili iz kake surovosti v inozemstvu casus tln-ili ali sknišali protestirati diplomati čmm potom. Kakšon krava l pa bi se pojavil v naših vladnih krogih ter v ameriškem časopisju, če bi se pripetilo kaj slieneiga a- ru n?cb vodah. Ljudstvi srd 'bi ->e razvnel ;>n val ogorčenja bi se dvignil proti boljše vikom. Ko pa pridejo vpoštev bandit i \ etike ga faišista. celo stvar 1«|X) eainolčc. Ilazveu v newyorski "Times" ni »biilo namreč najti iiobe-U0 besedice o tem amorišk nn časopisju. Treba je poudariti, da so v Washimgftouu precej ozlovoljuui vsprieo nadlegovanja ameriških mornarjev in mornariških vojafco* v Italiji. Pred enim kitom, ko je bil m ki ameriški j>oiliko>'.*zu! v Italija napaden in ran jejo, okušali prikriti in potlačiti ecio »-tvar, ker cni«o hoikega režima". Ugotoviti pa je treba tudi to. da >e je neki iegacijki svetnik italjmnskcga poslaništva v Wa^hingtoeiu takorj po objavljanju br-£ojivke v "Tjncs oglasil v državnem departmeirtn. tLa oslabi resnični pomen tega dogodka. Rekel je. da je kabelsko poročilo zelo pretirano, čeprav italjansk« vlada globoko obžaluje tiudi ta malen — V i ' -I. > Če ste $e naveličali navadnih... T EKOM enega desetletja .se marsikatera eigareta povzpne do viška in pade v pozabljen je. To je zgodovina navadne cigarete.. . Toda llefenar ni doživela nobenega rojstnega dne. da ne bi praznovala sprejema na-daljnih množic v njene legije prijateljev. Seznanite se s H ELM AR Kraljico izrednih cigaret. ■carja oprostil in nuu dal tem po3- 110 zadoščenje. Predrzen vlom. Te dni je bil izvršen v Mencingerjeve izaij-trkovabnico predrzen vlom. ki Mta ga izvršila }>o vsej priliki dva svedrovca, iki sta, mo-raki lokal deforo poznati. Prišla j-ta na dvorišče s Konienske ulice, kjer >ta preplezala ograjo, nato pa odprla vr»ts\ ki vodijo do stopnji«. s ponarejenim ključem. Druga vrata, .ki vodijo neposredno v klet. sta vrgla ts tečajev in tako 'pii.rla v 'notranjost, tkjer sta lah-kov gluhi noči nemoteno gosjvotla rila. Sioriilcat .sta najpreje ^gledala za gortovrno. ki sta o našla v n.-zaklenjenem predalu in sicer t'!crc-:r 1600 Din. Xato pa sta si nalodriila š" \"tčo množino raznih je- t vm te vi*.i pati ikakor na dvorišče 20 pet na cesto. Kilo ibi bila pretirana »uamovrča. je doslej še ligaaika. vendar obstaja upanje, da jih jx>Hcija na iKxIlaci razr.jih okoih>o/^ti ldmalu erur?ii, morda še preje, ipredno Lz-pijeta ukrmlene -steklenice likerja. JUGOSLAVIA IRREDENTA 1' .11* TOMOHIL T SKOZI TUJSKO PUŠČAVO. M'. Za posestnike gozdov in senožeti na gorah je iyilaJo ministrstvo o potrjemi p tri ji. Ali bo re Ud oka,j dctbiil? Ni verjetno, ker Novice iz Slovenije. Iz Chartuna prihaja poročilo, da .se je posrečilo dvema madžarskima športnikoma. Antonu Kster-hazyju in Ladislavu Aim ussy ju. prevoziti Xlibijsko puščajo v avtomobilu. Odpotovala sta meseca februarja v Egipt, kjer sta se lotila težavne naloge. Angleške oblasti .so jima šle v vsem na roko. po.lprle so eksrpedicijo s priporočili in deloma tudi /. zgmotnimi pripomočki. Dne 13. marca .sta športnika zapustila Kairo ter ubrala skozi Assnan. k«er je začetek puščave. Vozila -.ta se proti Chartu-11111, do koder sta v treh tednih premerila 30(H) km. Njun avtomo. V WiLshingtoiHi se vrše zaaiimi-va zasliševanja ij>rod j>oscl>niin sena tiuini odiborimi. Prejšnji teden so mokrači i>o-vedali s\"x>je mnenje, včeraj so pa nastopiti suhaci s svojimi proki-doka^i. Suha-ška delegacija sestoji i/. 75 z ens) k. \">aka ženska ima pravico eno minuto govoriti. Mokračem Ibo slaba predla. Le predstavljajte >i pctknse-flomdeset žensk. Predstavljajte si petinsedemdeset žensk, katerih vsaiia ima pravico eno minuto klepetati. Ali veste, koliko žen-ka lahko pove v mi minuti Najmajij petdesetkrat toliko kot moški. Bog ve. če bo katera toliko poštena. da bo rekla: "Vlada naj zapleni vse vino. vse pivo in vm-žganje. Samo kinulček naj pusti. Koztrčtk kimelčka je izborno zdravilo za želodec". * K;';-na 1h> najnovejša poletna ženska ni oil a 1/. Anglije p »ročajo ; Moderna ženska ne bo Miiela imeti |x>le»ti na sebi več kot trideset uih*' otbleke. (Jornja obleka 1k> tehtala sedcan unč: spodnja obleka šest unč: nogavice ena unča : čevlji šestnajst 12. el'M- ilotHinega zakotia pravi. da iiii-ffto rav-ridi-šča naj]irej odrli neko noč i>oseat- i =ov_° za m -kuŠal; ; "ku ^išteršiču več metrov nove j vre5i im tla- st> i^' 1^'da ograde rtkrog hiše. Fantje so naju-! Jt"'a- Pograbil je precej močne reč tajili in trdih, da so bili ti-| r',,;to- "vihtel in zakričal: • bil je tipa Ste ver .s šestimi eilin-je celo -meja 1 ob, Uri. Sedaj nameravata športnika strani i. Ke pa je opazil, da ^a dve poskusiti .vr.jo srečo z lovom na puščavi blizu Dar Senari- Stanovanjsko vprašanje v Trstu. žil bojii in je celo t rani i. Ko pa enski, .ma<«{ in hči pograbili nje sto noč a j«' ^tari mož \/.ti*a:jal pri svoji izpovt'di. da so bMi caii krivci, so mh te vali fantje prisego. I01 prisegel je stari mož takcale: Okoli polnoči je bilo. Ležal -em za pečjo, in ikar naenkrat je zu-nn.i zab -'w'iMin cb'jubili u^d tev in ]%.ov!Šf'i'i je ib !av-k'h plač. ko so v:ibili iiidarje v fašUtoV^ki sindikat. Xdaj pa mir!" Ker pa ženski I-nista odnehali, je res lopnil {*> o-'k h napadalikaih. Ilči se je j>od a-darcem zgrnidila. mati pa se je zakadila v fanta in ga zeičela ob-i did r. vat i .n pestmi, n je naposled tudi njo vr.jjel ob tla. Fajit je bil obojen radi ]x>-škodb. ki jih je naprayil materi in hčeri, na 14 »Lni /aj>ora 111 jmia mora plačati 06O Din. za l>o!ečine HA Z ST. MM PREPROG IVet'-kt a sean se vrm-n v niso. i-ostni ]K)\od za pritoke. Ker .|»a so »uieh v drzavaiem departaneiutu1 . , * • * i , , ,, , .-eni stopil za okno 111 eakal. kai *e oiK-ijelno ver/.go ceiega dog-^ka. je diplomat ioni olep^'valnu i>o- . n ■ .. . ~ 1 - „ 1 1 1 , ... . . Pa sO 'ivrijsli ti trne tajit ie in tki* It ic posla bod l stvar, kar so otrpiiinlni lllll svetovalcu Miip-o-1 linija povedali v obraiz. V Wasliingtoau zro na zunanjo piditiko Mussolinija »e k večjo ivkrbjo in večjim vznemirjenjem kot na njegovo blatno notranjo politiko. Vsa izau|Mitjša poročda iz Italije kaižejo naanree obsežno po-vr anje oboroževanj na vodi. kc»pnem in v zraiku. Grade velike mu nicijftke t v or nice ter v. Ink.m ska muuieijska. skladišča, m že Obstoječe trorniee vzdr/ujejo v i.bMtniuiju. Vsle^l tega bi lahko Italija preje kot katerakoki druga de že bi v tvr»|>i takoj jxricela z vojno. ItaljatLska politika je p hm nevarnosti 7a ves -oj-odmji svet. Nk eni strani preii Mu-soliui z vojno proti Avstriji, kii 4k se morate obračati tudi proti N>mei>. Nato je tzojK't iw poo, ila bo prikb»pil -e vet o afriški teritorij k "materin»k> zemlji1Rad pa bi bil tudi navzoč v Mali A^iji. če bo trefca konee-im> raizd« i ti Mosul in mogoče celo Turčijo. Na drugi sirani pa t-i tudi prizadeva, da ga upoštevajo pri razdelitvi kolonijalnih 44mandatov . katero heče izvoti Liga narodov. Ta pritlikavec v koži leva vtika svoj 110- v \*e stvari. so začeli mušit i opis Faxrel, Pa. Dne S. aprila je bila podpisana pogodba za Sk>veV4ci Delavski lzdbratze\-alni Dom. Doirrli smo vw ponudub , tki *e glasijo: Frank Ra*oršdk 35.6tJ0.00; Jo-ban DeJrlen-m, Brkigex-iHe,* $20,615; Tli« FarreU Building Company. $21,500.00: WaHin & (Yrlej C,o. $21,000.00; Trtrtnian & Ctmstinai; Co. $21.23GjOO: Jobnscm & Siaer Co. $18,885.00; Baseoehi & Co. $17,650.00: FraaA Carine & So« $17,500.00. Zadnja ponudba j« bila nag- N« Mdi i« bilo pcmxtmAa ^ je taaitje , -v '.^vn ograjo. Bila je svetla noč. go20 še i>o dbravtiavi trdili. da se mož 'moti in se hočejo pri točiti »e na višje mesto. Bitka na Savskem mosta. Vnel se je boj in velika bitka se je ibda na Savskem mo^u tam nekje na Gorenjssk^m. Udeležili so -c je fantje in možje, žene in de- klerta. kii so tse nazadnje tako |>o- mešalii med safbo, da je šlo. kot je 'povedal drastično neki starec, ki J.je stal ipod mostom, kar šviga- j šviga, križem-kražetn — sem in 1 tja. Frčalo je kamenje raszne de- belo^ta. zaide^Tajo v most in oeke m pabce m kolu-ki «0 se /a L'ai iue. Tri je se niso hoteli udeležiti glasovanja. Tako je bilo .podpisano ter izročeno dejo PVaaiik Carine & Son. Kar se tiče drugega dela pisal Stefanrik & Son za ceno $2,948.00. Nadalje tudi naznanjam, da smo kupili ie en krt, ki je jaico priprave« -za nas. -za svoto $050.00. Prostor šmarno 4 sedaj širok 110 čevljev. Frank Kramar. &OJAKX, NAROČAJTE SE HA "OLA* lAlOBA", »AJVMČJI HLQVEHSEI DN8VOTK V ZDI. lomil i pod težkimi ud a re.i v kreip-kih peisfeh. Moš^ki so kleli in ^e pridušaii. mies pa no vikale in jokale ženske, tako da je bilo kot bi se bližal mostu sam antikrist. K sreči je komčada 'bitka brez imjčUi posledic. Obtoženih je bi lo sicer osem bojevnikov, ki pa so •srečno in. J>ree kremi oddH. ker aisa -mogli nobenemu dokazali ka-kep oScotdbe. Samo edesi jo oprtal žrtev. Ta fant se prvotno ni udle- plačeval v obrokih in j>ostal j) rep rog španskega dvora. Raz stavljenih bo okolu 1500 prekras. nik -zgradbe. Za i/v»'«ll)(> navita nih čilimov. ki ležijo že leta in le. t rt'»a milijonov, ta v .skladišeu španske kraljevske hiše. Zbirka preprog španske- Na Proscku ga kralja je najštevilnejša kolek- je bil fantovski pretep. Pet je bi- . on/, . . . ieiia te vr*te »a svetu. Pred leti !<, mladih pretepričev. vi luuli. vsi mi S00 Dmi. za zdravljenje ni za j je hila na dru„elll me,1u podob_ } (jm y-im NVkaj m|rib na zbirka avstrijskega dvora, .se- dva vojaka. !j>otem je prišel eei daj pa je tudi to blago deloma u- ' <>d lebk. Miru jnt še ni in u- Ia:*j<*ii je I)'«! tudi oi*ožn"šl\i bri- je zaxlel obe ženski po ramah da predstavlja zbirka preprog' trudi.Dva s<( mkli Kii it» ml-naii v m ne po glavah. Vendar pa se je španskega kralja izredno vred- zapor. fantu zdelo za >mreča je bila zanj.' uičeno, deloma pa prodano. Seve da tt.'Liko ude/leže ncev s® m o 011 obsojen i.zi i/.ato se je pritožil, ter pred-j s« dom >}**ič. ki naj bi ]>otii-•1»'Ia sta -bila 011 in njegova pun-•i! Ie v isiilobranu. I Ljubljaii^Jti -«»<'nart pii-%e na -av.skem mostu. Nehvaležen kaznjenec. Kaznjenec deželnega sodišča ( •jubljanskega. neiloi I. Stajko. ki je ]>o prestani kaizni ne^nanolkam kam Izginil, in ga še do daines ni--o izsledili, je ovadil po svojem odh0 dobivali kaznjenci od njega vse, kar so hoteli., seveda le proti dobri c-dškodnini. Poleg tega je trdil Stanjko. da .si je pa*znik cd več daril, ki jih je sprejel za kaznjence. obdržal sam. včasih kar jjolovk'o aH še več. in -to ne le jedila in tobt^k. marveč tudi denar. Pri obravnavi, ikaite-re se pa ova-ditelj seveda ni iwlelezil, no iizpo-ve1»I reiluit in suUolali poj HjLliie. Izborno olinovljenje Gilbert & Sullivanove opere PINAFORE j NAJBOLJ«! IGRALCI. ZMERNE CENE.! • iT«xlke pc v«Mj«'. pretirava in tako -e italjauska javnost vedno l>olj , t»' t:ivlja iproti " dirugo^roilecau^ in jih označa za -ur o veže ui barbare. Sledijo razprave in po novinah vlečejo sfiratma j>oročila. Kdo kaj ve kje je \V. M. STA1-XEXfAK. -ki ima posestvo v Ki llo«r Angeles. C-al. Pro.sim. da mi kdo 'kaj j>oroča o njem, ;t!i naj -e pa sam javi. — Matt Kaiser, P. O., Box 657, Kellogg. Ida. (6x 13-19) Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4% pričen»i s prvim vsakega meseca. ' FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., : : New York, N. Y. No^aviee bfnb» nazaj zavib.uie. krilo kr':! > bo sedalo nad kolena. Vča^ili merili <.bl- ke na jar-de. Seda.j - > jih začeli meriti n;i unče. Zrjiiaprej IhhIo merili s proti k:k. Ki ga \~z?b 11 1 i Pa k a - bleka v moškem svetu. ^ Slavni vrtnar Lnther liurbau!: je icmrl. Vse svoje življenje .h' posvetii izboljšanju sadnili in evi.tlionih Vi-t. Posrečilo se nru je proizvesti Uaktus brez bodie. češpljo bre'. jiečke in gart oi*oža t mu: 'barve. To je v-eka'fcor sjrlen napredek. \ v.-eb štirideset ill letih ^a-jMyi--nega del? -e 11111 pa ni posrečilo umetnim i>otoni m^n-a viti eno jimo bilko, eno »auno stebelce. Tludi človeškemu diilm so po av!j( ne nepremagljive meje. * /ikIiije leto je bilo tipkanih de-veldi M*t milijonov iz\X)ilov Svetega pisma. Vse t:» ogromno število pa ne zaleže d«»si i. Ljudje namreč nočejo vpos'e-vati najvišje zapovedi; — Ljubl- ' - -e med seboj! * Kakšno spoštovanje ima Kuverta napram svojim naročnikom, je najbolj razvidno iz eirkularja. > katerim jih lovi. V njeni je namreč dobesedno rečeir«1: "IV ste naš somišljenik, bo^te l»rez dvoma ^topili v knle-lo naših 11ar0011 (ko\ ". • Krdelo!" Da. to je prava beseda za Ko ve rtove somišljenike. * Že k iK-eni laifc-'ke^ra leta je Ko-verta javno oznanjal, da mu manjka še sedemsto petdeset naročnikov. Kakorhitro bi dobil teh sedemsto i>otdeset, bi začel dnevnik. V cinkularju. ki ga j»* razpoki a i dne 4. marca, pa pravi dobesedno: "Kadi bi Visit povečali in dodali še eno številko na teilen. To j>a bo mogoče storiti, ako dobimo "e (ur ti*soč naročnikov". Kako se to vjema? Koncem lanskega leta mu je mam jokalo ^iied^insto petdeset naročnikov. Začetkom marca mu jih je manjk&io par itisoč. Kdo ve. koliko jih bo imel k(Mi-cem leta ? * Prt j >1110 včasi rekli: — Na enem komarju prodajajo boljše vino kot pa na tem. Sedaj pa pa 'pravimo: — Na tem komarju proda .ja jo slabšo brozgo na onem. * Zgodovinski juiMtk Cyrano de Herjtej-ae je 'bil znan po svojem doljxem ^vo«u. Bosra naj zahvali, da ne žiri v te in easn in daw opravlja slnžlic »talijau^eg^a rninl^rs?k(Mra predsednika. Vat''". * - GbAS XARODA. 13. APR. 11)26. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (F*r«l«n Lan«ua«« Information t*rvlc*. — JutoaUv lurMu.) AMERIŠKA ZGODOVINA V APRILU * IV. L»7. APRILA, 1 >22. —ROJSTNI DAN* I LJSSKS SIMPSON dR ANT-A. — Glavni poveljnik linijske vojske v Civilni vojni, eden i z mM najslavnejših vojsko-voilij in 18- prelsednik Združenih držav, se je tega dne ro.Iil v Point Pleasant. Ohio. Dovršil je vojaško akademijo pri \Ve>t Point. N. V., 1. Ko je tri leta kasneje ža- rela mehifcatiska vojna. je hil odposlan na fronto in prlsosl"\al je vsaki hit ki ra/.n ene. Ko je vojna končala. hil je stotnik. Ali vojska je brla majhna in pomikanje jako počasno. Ker ni mogel vzdrževati družine oh stoinikovi plači, je podal ostavko in postal poprej farmar in potem trgovec z nepremičninami. propadel ]>a je v "beli prijetjih. Končno j" šel služit za potnoenika v štaeuni svojega brala v IllinoLsu. Tukaj je mirno živel, dokler ni izbruhnila državljanska vojna. Po lal se je takoj v Springfield, trlavn" mesto llli-iM'i.sa. in ponudil svojo službo egla vuics. Do-brovolj niški polk št. "JI je bil sestavljen od nediscipliniranih suro-vežev, ki nUo hoteli marsirati pod redno Drugi izvoljenim polkovnikom, politični" polkovniki pa prejeti poveljništvo te-so >e obrnili na •nudili komando, »reje!. Moštvo je znalo mojstra in ♦en i zanj. ali ka. V — i I j in mu | je takoj -i t.ikoj .sp »o navdt Ko (• rant •del F->rt Ilonn* \ Tennessee, z.i»'-el je oblegati Fort Doiielson, največjo trdnjavo tej državi. Konfederiraui poveljnik je vprašal, kake pogoje bi mu Grant p"nn ii| /a predajo trdnjave. Grant j«* odgovoril: "Xikakih pogoje v razun brezpojsojue |H>laje". Xa_ sh-dnjeira dne .se je konfederirani general podu! s svojimi 15.000 možmi. Ves Sever je bil presuiijen (i rant a -so mizi vali " l'm*onditional Surrender (Jrant**. Med tem je v unijski vojaki prevladoval nered, le Grant je bil zmagovit na /apa-du. \"es Sever je zahteval za (i ran-ta najvišjo mesto v vojski za Pre 1 .sednikoui. Pr.- Uednik Lincoln je liato imenoval Oranta za Lieutenant General linijskih vojsk. Grant je vodil vojsko do konca vojne in končni uspeh je bila podaja generala Lee pri Appoma-tox, 9. aprila. 1865. L. 1808 je Republikanska stranka imenovala G rant a za predsedniškega kandidata. T? i I je izvoljen. Štiri leta kasneje je bil zopet no-miniran in zopet izvoljen- Ko se je umaknil v privatno življenje, je imel nekaj malo premoženja, ki ga je investiral v neko newyorako ban eno tvrdko. Tvrdka je bankrotirala in Grant je zopet postal siromak. Takoj je za eel pisati za revije in pripravljati .svoje memoare, kar tnn je prinašalo zadesti dohodka. Umrl je v sil na t or i j n blizu Sara-toge v tlržavi New York dne 23. julija lsv,">. Njegovi Ostanki so bili pokopani v Clermontu (»h o-hali reke Hudson, dandanes, sredi mesta New York, in nji mit v spomin je hil zgrajen veličastni maiizolej — Grant's Tomb. Iz-me.! v.seh predsednikov je bilo v njeni najmanj polit ičarja. Zgodovina ga bo vselej bolj poznala kot velikega vojskovodja. 27. APRILA 1791 — ROJSTNI DAN SAM PELA MOliSE. umetnika in iznajditelja. — Samuel Ki n lev Morse .se je rodil 27. aprila 17!»1 v Chariest own. Massachusetts. Kot mladenič se je podal na Angleško, da >e in~i slikarstva. L. 1813 dobil je zlato melaljo za kip " Cmirajoi'i llerkules". prvi njegov j»oskus v kipaiM\u. Ko se je povrnil v New York, organiziral je ndružeiie. iz katerega se je raz \ da današnja Aeademy of Design in katere predsednik je bil lli let. Zopet se je tri leta poniu-dil v Evropi v svrlio študij in povrnil ,v je v New York, da prevzame profc.stiro ha univerzi mesta New York. Začel se je zanimati za električno znanstvo. Ko se je 1. 1 s.'j-j vračal iz Havre z ladijo "Sully", mu je prvič šinila v glavo ideja brzojava. Prvi brzojavni aparat pa je bil dovršen še le. 1835 in Morse ga je razstavil v New Yorku. L. 1837 je pripravil' mnogo popolnejšo razstavo in zaprosil za patent. Naslednjega leta je zaprosil Kon-gresss, naj zgradi eksperimentalno brzojavno linijo med Washingto-nom in Ilaltimore, da se dokaže praktična vrednost njegove iz-najhe. Y Kongresu je bilo mnogo nevernih Tomažev in drugi so se brili norca iz Mores-a ; tako ni Kongres tedaj storil ničesar. I>o|_ ga štiri leta je Morse v gmotnih stiskah plazil okoht Kongresa. Končno je Kongre.s v zadnjem za-.s-danju 1. Isl3 .skhnil, da se inti da s-.o.lMMI za njegove eksperimente. L. 1 s J4 j.- |,i!o delo skoti-eano in dokazana je bila vs^iuii si ' -i \ rednost Morsejevcga >i-;e-ma elekt rotni:.gttej ičnega telegrafa. Prva brzojavka .se je glasila "Kaj I»og iLstvaril."' in brzo-javlj.-na je 1»;hi frankov. Profesor M or se je tudi doživel mllikovatije. da je I. 1M2 položil prvo (»odmorsko brzojavno žieo v ]»ristanišču New York. P_ mrl je dne 2. aprila 187'J. POZOR! Z c^irom na Številna vprašanja, k; jih pre-jentsiino jrle.le pošiljanja »lenarja. smatramo u-mestno nagl.išati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj. ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo liranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamoinjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec. Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo — FRANK SAKSER STATE BANK 62 CORTLASDT ST., NEW YORK, N. T. ARBOR DAY —American Forest Week. — Arbor Day — drevesni dan — je vsakoletni dan. posvečen sajenju dreves; svrha tega dne je, da se vzbudi zanimanje občinstva za gozdarstvo. Poljedelski urad države Nebraska je 1. 3872 prvič uvedel proslavo takega dne. s tem da je priporočal občinstvu, naj posveti drugi torek meseca maja sajenju dreves in naj se ta dan imenuje Arbor Day. N' nekaterih državah velja Arbor Day kot zakoniti praznik ali praznuje se povsod na kak formalni način. Kakor vedno v zadnjli letih, takt) je Pre lsednik Združenih držav izdal tuli letos proglas, s katerim priporoča ol>činslvu. da praznuje leden med 18. in 24. aprila kot "ameriški gozdarski teden" — v (American Forest Week) in en dan istega tedna kot "drevesni dan" (Arbor Day), kjerkoli se to ne i) rot i vi državnim zakonom in navadam. Predse.in^c Coolidge v svojem proglasu poudarja zlasti potrebo učinkovite borbe proti go-zdniiu požar jem, umnega sekanja dreves, pogozdovanja ledin in pri-poročuje. naj občino, okraji, države in federalna vlada razširijo svoja gozdna posestva. Kanadska vlada je ravuotako proglasila i.sti te len kot dobo, ki na bo posebno posvečena ohranjevanju in obnovljanju gozdov. SLEPARIJE PUSTOLOVCA tu en Pariški policiji se je te dni posrečil srečen lov. Na ulici je ujela enega liajpremetenejših pariš-k h pustolovcev, ki ga je iskala že p.cd vojno in ki je Lzvi-šil r Parizu nefbroj ;!epai*ij. Mož se imenuje* -Jean Peknix, kar je koneno ]K>sirauskega pomena, ker zanima javnost, samo njegov neobičajen talent za prefrigane pa enostavno z£un išl j e ne -1 e p a r i j e. Pelonx je v svojem delovanju postopni |>o točno zamišljenem na-črtu. Svoje predvojne sleparije je izvršil po enem in Istem kopitu, dočim se je po vojni vrgel na izrabo usmiljenja do bližnjega. Policija je izračunala, da je pred vojno cssdeparil razne modne tvrdke v središču Pariza za najmanj dva in pol milijona frankov, kar je bilo za tiste čase vsega spošrtovaaij« vredna "v sota. Mož se je predstavljal v modnih velcinagatziniih kot aristokrat ali bogataš ter naroeeval dragocene predmete, obleke, zbilnino. dragulje (ter ostale dragocenosti. — Navedel jo običajno naslov denarnega velemcjgnata ali aristokrata. Tviilka je sevc prompt no in drage-volje izvrševala naročila in }»oši-Ijala magna.tu nat^očeno blago na dom. T vrdke se niso upale takoj predložiti rečtHHiv in so čakale l»o par dni ali tednov, kakor je to l>ilo običajno ]>ren veleniagnatu naš slepar PeVodjetja in ila< gre' /ai ]>omoto. Ljudje so mu laliko-j verno izroeali blago, da ga vrne tvnlki. Z blagom 7>a ]o je slepar * i i . . i - . zmage je P'hal v inozemstvo, kjer ga je Ne zanemarjajte svojih , otrok. Če so otruri slabega zdravja, je treba iskati najbolj tehten vzrok v nezadostni količini hrane. Vetino dojenčkov skrbni* hranijo, trhiajo j«!i vsak lerla ko otrok dorasle. jarno stariši zanemarjati. S!a-riši mora:o paz'ti na o! roke ter ji:n posvečati isto s\rb in pozornost kot te;a jim otrokom na ta ali oni uač n. radi ^a bodo imeli. Dajte j;a jim \ kavi, kakavu a'.i čokoladi. \rdfH) i;;t imejte kano na lpdn. Ne ho se pokvarilo Ser je vedno prrpravnj za upo -aho. BREZPLAČNO (e hranite tabelne s teh kan, laliko dobite dragocena darila. Tukaj vidite naslikano krasno in uporabno žlico. Tako žl;eo tah'io dobite za 20 label-n'.»v. Začnite danes hraniti la-belne ter jih odnesite v bližnjo trgovino, navedeno spodaj. Oglejte si veliko izbero koristnih predmetov. Dosti stvari boste našli, katere lali-ko uporabljajte > svojem domu. Hranite labelne za dragocena darila. PREKIJSKE TIIGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. •i' Hudson Street, near Duane Street 426 West 42r.d Street. Near Ninth Ave 1427 Thud Avenue, re.ir 80th Street th Street, near Mddison Ave BRONX. N. Y. Couitlandt Avenue, n>nr 100th Street BROOKLYN. N. Y. Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway LONG iSLANO CITY 4» Jackson Av»n ie, near 4th Street JERSEY CITY. fM. J. ::o Grove street, near Newark Avenue ISA Summit Avenue, near Newark Avenue Človek in stroj. Navd lizaeije tsen r-a-tih-e lehniene eivi- je v jrleilaIi-^'-u ali na, kcnieertiii in j>ren»k oijene koueuejniti liliati nis i upali, tako uavdu-izjavil. da je prava ka-^Šeuo s.» j>o>»lušali nie4o;lije. Ztlaj. ~ , • , . .. j n •: i! ( »iia.se »k>he. kra'ko ic<> iii:am rati ;>. lahko zakoniki prodaja! ihms ceno. Na. ta enos'a-' _ , . ■ , - reee,no: (li«l»a pisalnejra stroja 111 1110/. prepira /. ženo ah ipra / •• rfflaoij^Kii licija vendar pri- ... , . . . ' „ niobil. aeroolaji. irramot ;yu ,:i tela sn postavila preti sodišče. Tu ,. „, , ._ ... , . , , uio. 1 ehniena etvutzaci la iz.in p? je sh»]>arju uspelo, da e «lah> avto-ra- r:va ii;di\hIuji !ii- st. nam o- eu. d!;.-iicni j.a {posluša koneert in pije t'.'.trško ki.,vo. Šri-oj je -topil med umetnika i:i posluidea. Ko. taeij.-lii —-t-:-« j v*-že na ulico v p<'{ ll!-<- družabii"ira živ- da «Iji nja. v e je zopet pojavil v } catereni l, projrke-ili za u til oho'ne era in stiH na svobodo. l'o vojni Parizu. To pot se je vj>'^al v odlično protestantsko društvo. in -ieer kot dijak. Kakor znano, pri-' pada jo najodlienejši finančni žf.?ra0kl>rPtolu prVotno pro- \no2. je iz- likor služijo človeku pri vsakda-to zvezo, pntvoro! razna ^>rieeva-|r>0oi- lii<'e. nekako eh>* j ceno ali nrevredno delo. pistirto s j veško tnravljLšee. kjer dela vse ! krvjo ali /. blatom — saj je vse po i.-tem kopitu iii v enakem tem- eno. Staaie sacno nekaj centov in ]>n. Namesto kamna in lesa smo \ polejr teira so ča.sopisl — tyulie e-«h »bi: i —— ------------- 1 sa in sa nadel ime brata, ki mu je m umakniti s sveta. Saj ima ,>adel med vojno. Hodil je od ve-|n;r> n. radi0 m hu^raf. Ijaka do veljaka in v^keniu i^i- To kar je pn.j 1UrKluliraln -las. hI večje vsote pod kriu/ko podpo- kap y cdueveem. i-raleem in go-har 1 p rot e>4a.nt o vske kroge Pari- Vornikom ter al^instvom. je v za za vee deset tisoe frankov. stroju izginilo. Človek lahko kadi Policija je koneno sletparja iz-j in eita novkne, lahko kramlja z sledila ter ga izročila sodili obla- ženo ali deeo. lahko se valja po sti. Menda mu to pot ne -uspe oso- "povelju obenem pa posluša kon-pet prepričali sodjnike. "tla je 11- certe, ki jih prena-ša radio po m oboi en T vsem -svetu. V stardti časih si ljud- opravlja samo te važne funkcije. Stroj nitliaiiiizira tudi človeka in ga polagoma »prominja v delovno .-.ilo brez duha. v roboto. Zapadni f%vet se bliža s 5?\-ojimi izumi bodočnosti. ko por ta ne civilizacija so-vražniea kultiu-e. Stroj pomeni sicer osvoboditev in razhremenitev eloveka. rto kuho. 1 : C'!tr< ne in oranže naj zavzemaj«» posebno mesto v vaši tlijeti. Citrone \ ^eluijej > >i»!i iu kisline, ki igrajo važno \ loiro pri grajenju telesa. Vzbujajo tek ter |H»sj»ešnjejo prebavo. 1'itroiiov sok je prcui'.n"aii. «"e pi-jete samega. <~'e ^a biWS*te pili. da i<* treba mešali suki drugih sadežev? l itrone je moiroee na vse naeiue u-|M»ral)ili. bodisi pri kulii. ImkIIsI pri jn-ki. Najbolj navadna jed. pri kateri je treba uporaldii eitnmo. je »itroimv meringue pa j. riTItoNoV Mt:ui.\(;i i: I»AJ a mleka , »ase evaiNirirane :t, eaše vrele v» de <"-a>e sladkorja žlii-e koruznega škroba 1 žliei»a masla ali nadomestila za maslo - jajei 1 kuhan piškot ni ovoj -..k dve eitroiiovili <>lupkuv t eitrona pa r r.rn suli. Zmešajte mleko in v»m1<> v dv»>j-nein vreleu. pridenite sladkor in .škrob teuiekjiti* zmešan, ter knhnj-t»- ]M'tnajst minut in vef-krat premešajte. l.«i;"i'.e beljak od rnienja-ka. ruieiijake dubro ntepiie. pridenite nekoliko gorkega mleka. \li.i-te v gosto zmes ter še kakih p»»t mi-iiut kuhajte. Pri tem je treba vee-krat poiiu^šati. 1'oteiu o-olite. in k»» se nekoliko ohladi. pri»leiiite »itr»>-novo skorjo iu ^»>k. dajte v piškot-ni ovoj. priilenite ^neu iz »lveh jaj»-in ni eaše sla«lkonn'ga praška t»-r kuhajte \ zmerni jwei deset minut. o l»'i»«i zrmenilo. Nasveti za kuhinjo. Stekleno vazo najlažje očistite s l/Tmoejo soli in jesiha. S to zmesjo v modi jako visoke i »>-soiliee za sol iu poper. Napravljene <"e imate kovinast b»iie»- y-i «"aj i:i ee ^a prav pogosto ne U|H»rablja-te. bo dobil nek endeu duh. 1 »a to »nlpravite. dajte v loius- vedno ne-ko'iko sladkorja. Sla«lki»r bo prevzel ves slab okus. Nas\rti za dom. Novo jn»s»Hh» za «»lpadk»' je treba prt ilosti dalje trajala t»'r ne bo zarjavela. Z lauenim oljem lahko kra-no o-eistite linolej. Ak>> t<» storite. > • vam ua linoleju ne !>»► i»olzelo. K«> eistite pe»*. dajte \ čistilo žli-eo galuna. I*ee bo lei»ša in se bo drtlj easa svetila. <"e lioirete zineheati barvne eopi-Ct. jih namočite \ jesihu. A'edno imejte »b ina zbirk»> :.ama-škov. Zamaške vedno rabite. . Nasveti za lepoto. Kadar izbirate čevlje, bodite iz-vauretluo previilni. 15» »lite bolj previdni kot takrat ko kupujete kak predmet za svoj dem. l>obri in primerni čevlji •>: ]4<>ska noga. oovečani sklepi, v ni»>-so rastiH-i nohti, otiščanei. kurja o-česa itd. Morda >' vam bo čudno zdel»». pa je resnično, »la j«* od prave obutve odvisno zdravje \ M»ga te-lesa. Ko koupujt«' čev\je. glejte, da vas m- IhmIo tiš»*-ali. Ce primerne čevlje, boste zdra\e m ge. Im» itneli imeli tildi Osebno zdravje. Žit nate je»l smatrajo nekateri sani« za zajtrk. i»nla v spbršuem je dosti večjega j k »mena. Ko se meseni novembra zahvnluj«'im» za pride-»lelke. s katerimi si> bouio vse leto hranili, imamo v mislih tudi pšeni-<-o. koruzo, rž. riž iu ječmen. 1'šeni-»•»> zmeljejo v mlinu ter pride k nam v obliki moke. Koruzo zmeljejo v moko ali koruzni .škrob, uživamo jo pa tudi v obliki "eorni flakes". 1'živajte »lost i zrnate hrane. I»ala si> iz stekla ali pa iz kake posrebre- vam bo imW- iu sposobnost, da boste ne kovine.- i lahko opravljali svoje tlelo. Ne bonna demokracije i>roti re-stavraeij.skijn eksperimentoin te-okracije z ene, in tiranije z druge strani, ne priz;i»levanje, da list varimo novega človeka. nofvo razmerje med motakim iu žensko, ne borba svobode tiska, govora in verskega prepričanja, ne borba za idi jo miru med liaj-odi in odstranitev vojne nevarnosti. ne raznovi-stm> delo ura socijaJneiu r^iljii. k*. ht>'"e doseči soLidnost. bratsl v<> in e^iakopravno.st vseh ljudi, ne razvoj k no\im uspehom v upOdabljajt»čt iiniet.ir»st i, 1 ite-rattni in glasbi, temveč pisalni stroj. ž»-b-z»x5»»'- on in gramofon. Str»>j s;- jt- p<»j;.vil •»ot [>o krivulji. —-Zdaj -ino na mrtvi točki in zopet -e bomo vračali k »iidivitlualnosti. Razvoj nikoli n»* vrne tja. kjer j»* človeštvo že >ta''>. Sprein»'inhn zajHisti v ljudeh neizbrisne sle-dove. Kadar se poplavljamo. >♦• moramo zavedati, da se nikoli \ «'č n»» • rečamo aiei»pr»menjeni. — Ideal človeštva ne ho robot, nie haničen elovt k. mravlja, ki jo je |K>djarniilo |nehwni/nrano u^t rojstvo mravljišča, temveč plemenit dober in so<-ijaAn»» čuteč človok. Kodoen« -t i>ripada čl o veku -iro-sjxxh rju stroja, ne [>a njegovemu klavrnemu sužnju. Raznoterosti. KADAR NAPRAVIJO OTROCI GOSTUO I »ajt«- jiiu Itnukonialt. I*r«»slavili s»-! »i 4 • kot sri-stja. kajti otrokom u-^a- ja "čokoladni okus". A' vsak kozaree mrzlega tii'eka dajte žlie»» Kuukomal-ta. naio i>a zme.š;»jte v shak« rju. Takoj se razmlči ter je v trenutku pripravljeno. Okusno okrepilo, hranilno in labk»» prebavljivo. Kii]»ite pri gro«t»rju Runkomalta t»vr se prepričajte. kako zadovoljivo j Ijačo lahko napravite ma. —Adv't. ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR dobo! DRŽAVAH. V krerapljih kraljevega orla. Nenavaden »lo^odek-se je i>ri-petil pred nek.ij dnevi v fontaine-blauikem goccdu na Fra-neoskem. Čuvaj fcnitainctileauškega gradu se j»- vozil na svojem mot ore i k hi v Nenours. Pot drži -kozi -jrozd. 1'ri-Mžno sredi g<4zdn se je spustil na m<: torerklisia kraljevski orel. K sreči j»a .p- inn 1 čuvaj glavo pokrito /, u-njato če po co. Hotel je ptici-ropairiei ubežani. toda orei mu je trdovratno sledil, tako dt je moral slednjič u-taviti motor •-ike! in - ^KMnočjo iiek*ira ši»fer-ja. %atert-_M j«- srečal, pobiti u.i» -do. S.-h* k»» je -tr orlu kri; ». je i»i 1 napad pri ki"aju. Orla -o po-rtm z\ez;ili. čuvaj pa je kljub temu. da je bil dobro zavarovan z obl>-ko. na par mestih močno ra-ujen. 35 litrov ricinovcga olja za bolnega slona. Indij-k' slon his.t znane- ga cirkusa Krone je zbolel na koliki. Žival je bilo treba hitro o-zdraviti, kar se je zgodHo na ta na čin. da so vitli slonu v uvta veliko "žJieo^rietnovega olja.: litrov. Ta kvantiteta pa ivi za-loščala in so morali i>«»zneje »lo-dati še 1 ."> litrov. Potem pa so obo-;e!e«ra skuia 'klisjtirali in so j>ora-bili pri tem (j ogromnih veder vode. Po -IG. urah -ta zdravilo rn klistir učinkovala, nakar je slon pohigoniii '//»pet okreval. Veliki snežni viharji v Armeniji. KK1VAN. R Lsija. 12. ajrrila. — V Armeniji so se jiojavili tako močni vnežtii vibnrji ko€Jtdeset let. Po-loviea dombče živine je ]x>gnnila. S4c»;ila. povzročena na lastnini, znaša boje več milijoavov dolarjev. Kmečke koče o/b obronkih gere Ararat, so o1k»io. 20. marca se je §»ri|»e-tila v plitskem pristanišču velika katastrofa. Do katastrofe je prišlo na plitva j < ■Viii doku delniške dnixbe * * Mtritti * *. Na doku no že ve«"* kot |H>ldrugi oeMv poprav l ja-li italijanski parnik **Kodi"\ ki čUto registrira MX> ton. Paruik je priplul v .splitsko pristanišče že luiMTH decembra !. I. Ker je iuie| znatiif (Kiškodbe, so ga začeli popravljati. V solv>to vo bi-ia popravljalna dela končana in hi morali paruik opuntiti v morje. Ka|wtaii \*uškovič je dojioldne š«' enkrat pregh*da! parnik in ko je ugotovil, da je v.se v redu so začeli parnik r. d< ka polagoma spuščati v morje Na italijanskem parniku se je nahajal kapetan del Carit* s posadko 15 mornarjev. Kavno v trenotku, ko hi se moral parnik izmotati iz doka in da 4x1 pluje na svobodno morje, se je parnik 4*Rodi ' nenadoma začel nagibati na levo .stran. Na ki >vu je nastala velika paniko, ravno tako tudi meti gledalci. Moštvo parnika je izgubilo vsako prisotnost duha in je po-kakalo v morje. Parnik se je nato naslonil na pobočno stran doka. Ko se je to dogodilo, na.-tal je silovit lom in trušč. Poveljniški mast je bil takoj ves razbit. Kavnotako tudi dimniki in jamborJi. Ob dok pri-.slonjen m? je parnik naslonil za 00 stopinj. Na suh« m je zavladala še večja panika nego na doku. (Jle lalti so spočetka mislili, tla je polovica mornarjev na parniku postala žrtev nezgode, nekateri pa so začeli bežati. Pri tem I jih je padlo nekaj tudi v morje, t Končno .so ugotovili da ni nobene človeške žrtve. Mornarji, Ju m) j poskakali v morje .so .se rešili. I Skoda je velika. Posebna komisija preiskuje .sedaj vzrok katastrofe. Italijanski parnik saiu je zavarovan pri neki italijanski družbi, dok sam pa za dva milijona dinarjev. Knjigama 'Glas Naroda" MOUTVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano...;........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezane ....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost beJa .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava..........1.20 ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (ZA MLADINO.) Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide ............ .80 Balade in romance trd. vez ........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v. . L— Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana..................1.00 n. Darovana. Zgodovinka povest ....................... JO 3. zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi ...................... .50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojskm ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................76 Spomini jugoslov. dobro volj ca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucer..... .30 Svitanje (Govekar), tcz...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .80 Sveta Notburga .................. .36 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 i 10. zv. Zvesti lin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ................25 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, pojest .30 12. zv. korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji................30 13. zv Boj in zmaga, povest...............30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovin« kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnj??. Braziljska ' povest..............!.... 15 16. zv. Zlatokopi. Povest...........SO 17. zv. Prvič med Indijanci ali voš-nja v Nikaraguo ..........................JO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev.....................................JO 19. zv. Mlada mornarja. Povest JO Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano....' 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: NAVIDEZNA SMRT Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nalezljivim boleznim .......... .75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1.— Domači živinozdravnik ............ 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 So ljudje, iki so ne boje nobene stvari tako, kaikor navidezne smrti. Do zadnjega diha jih muči in preganja skrb. da jih ne bi pokopali živila v katuleptičnem stanju. Zdravniki se radi tega po-e^loi^ij^Jo v lKvextnjli »primei'lb poselwt'h sredstev, s katerimi se ii-verijo. če je Človek resnično ali navidezno mrtev. Bili so časi. ko so radi tega mrličem celo preba-dali sree. V Manchester -o pred kratkim v ondotno l>oliiico prepeljali žensko, ki je dobila kata!e$ytičeu napad. Vsi so bili prepričani, da je mrtva, samo »lravnik dr. Miteli ell jmi je ugovarjal. Štirinajst in ni dala od sebe nobenega zna ka življenja. Seveda ni ves ta čas čutila nati lakote nit žeje. Imela je čvrsto zaprta nsia. njene no*-niee se tlim pr«'»ribale. Samo 1«-zdravniki mogli spoznati znake. ki priči«!i, da je ženska še vedftio pri življenju. Polagali ko ji pred nosnice malo gledalce, ki se je radi diha vselej orosilo. Xa ta način so spoznali, da ženska še vedno živi. čeprav napravlja vtis. da je mrtva. Na razne dražljaje |»a b«ov celo z vbrizgavali- Ročni slov.-nemški in nemško-slov. je:n j>od kožo. toda ženska je osts-l slovar la trda in se je ma zdramila iz'Sadno vino ...................... .75 .60 .30 .40 .90 kataleptičue-jM krča šele čez šti-, Srbska začetnica ............... inaht dni. Slike iz živalstva, trdo vezana ... V DuMiuu pa je živel svoj čfts Slovenska narodna mladina, obse- polkovnik Townsend. zelo pašne-j ga 4.")2 str................. teo »>««. ki je s*,H sprov^ai j slovcn8k0-nemiki in nemško-sloven za umi s ve preizkušnje. Znal se je ! ski slovar tako obvladat i. da je mogd never. Spoln& nevarnošt 25 „..tno minis*iaJno znižati bitje -r- Spretna kuharica; trdo vezana .... 1.45 ea Večkrat je ljudi pre^raišil s broširana .......•.......1.20 1.50 50 Drobiž ...........................60 Igračke, trda vez...........*.....1.— broš..........................80 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 poveeti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni žlvotopii .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ......................... .30 Mjrko Poštenjakovič.............. JO Mož z raztrgano dušo. Drama na morju.' (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov...........90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . .............50 Na Preriji .......................30 Nihilist .......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in i strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50; Narodna bibliotek*: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... .'35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje .:.........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon 1......................75 Zaroka v polnoči..................35 .............35 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Vera (Waldova) broš. .........35 Višnjeva repatica <|Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru- }rti0 vezano.................75 da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 broš..........................60 *t. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- (.Vojska na Balkanu * V "slikami"". .25 .50 .35 .50 svtojiini ek*sj»e-rmje«ti. Žila na »a-p<-stju mu je .skoro potpolnotga pa mtt res popolno Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana .... .................' 3.00 prenehala biti. Polkovnik kc je rjUmni čebelar ................... 1.— tej občudovanja vredni umet- Umni kmetovalec ali splošni poduk aosti vadil i a ko dolgo, da -e jv kako obdelovati in izboljšati po- ir : poj <»!jioma. Xt*koe "ko j lje...........................30 poskušal srvojo vs<» obvladujočo Voščihta knjižica ..................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem, trdo vez................ 1 JO r Vinarstvo...................... 2.00 Veliki ysevedsž ..:............... JO zzMalo. Mod j* umrl. telo se mu »9 odnesli Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. i,— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.2C broširano ...................75 Karmen, trdo vez« ,40 broširano .....................30 Kazaki, povest iz Buskega.........70 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .....................35 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Liisjakova hči .....................30 I/ucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija ................ .25 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. z v. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijiee in pusice — Ježa na P ara as — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez................ 1.40 . J 5 1.30 .70 1.00 .25 .35 Emanuel, lovčen sin.............. Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Ogenj tr. v.................... Pesmi v prozi, tardo ve«. —...... Prigodbe čebelice Maje trda ves.. Pabirki iz Roža (Albrecht) ..... Pariški zlatar ................... Pingvinski otok tr. ▼............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j a če v na Kranj deem......50 Poslednji Mehikanec ............. .30 Pravljice H. Maj ar ............... .30 Povest o sedmih obešenih .........70 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Soku .35 Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požigalec ....................... J5 Praprečanove zgodbe .*.......-^5 Patria, povesti iz irske junafke dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. 25 Ptice selivke, trda vez. . .......... .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... J6 Pravljice in pripovedke (Kosutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vez...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem _______ JO Rinaldo Rinaldini............... JO Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneski invalid................... J5 Skozi Urno Indijo................ JO Sanjska knjiga Arabska ...... V- 100 Sanjska knjiga, nova velika....... JM> Sanjska knjiga, mala ..............60 Spake, humoreske, trda vas . ______ JO Tirna povest 181 str., broi..... Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pe&mi, 184 str., broš. fit. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvi, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .................70 Št. 9. Univ. prof. dr. Franc« Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., breš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gosipodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenj*, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dej ah ju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna izra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec; Brezpoele-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 29. Tarzan, sin opice...........90 Št. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .................... Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str...................... Št. 37. Domače živali ............ Št. 38. Tarzan in svet............ Št. 39. La Boheme................ Št. 46. Magola .................. Št. 47. Misterij duše..............1— Št. 48.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5( Št. 54. V metežu ............... 1.— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56; To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost.........90 Volk- spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spizi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......7"» Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatar j c vo zlato...................90 Za milj oni ............65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zcrodovinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— Zbirka slovenskih poveeti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti............... .36 4. zv. Povesti in slike ............ 35 5. 7t. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ .25 .5C .45 .25 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. z v. trdo rezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat---- 6. zv. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti .60 .50 .50 .50 .50 .50 .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Sneguljčica; pravljica s slikami----1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.—* Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1J0 Za krjrtek čas ................... 1J0 Zaklad za otroka .................3 JO IGRE .60 Za .50 .65 .30 .90 1.— .40 JOStrahote ................... .50 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Haron, krcanslp deček iz Li- banona .......................25 3. zv Marijina otroka, povest iz kav- kaikih gora....................................JO 4. zv. Praški judek.................................25 R. zv. Tri Indijanske povesti ....... JO 9. *v. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskefa —...... JO Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Dolina solz. 3. enodejanke; Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 170 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih....... JO Hlapec Jernej, v 9 slikah.......... JO Mati, Meško, trt dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja " ......................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................80 * Veronika Deseniska, trda ves.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .39 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini, Money Order ali poštne znamke i po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, ra*| komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "61A S NARODA" SLOVEHIC PUBLISHING OO. 82 Cortlandt St., Jfow York C LA S NARODA. 13. APR. 1926. Henry Mnrger:. ^ LA BOHEME Slike is življenja ciganov. (Nadaljevanje.) 1 ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK i T ije klobuki! — je v ek-kel ta uinaixl ; — ali mo- i človek tri kkfbuke, ko i- uia samo eno — In čevlji! — je rekel Rudolf. I x > g£ rji ! — je za/tirkil Colin kot bi t nemi l z očesom, je «.''ibr.i.l v*ak pofx*lno opravo. — Do ♦lau«*» zvečer. — so rekli iii p< ».barvili od CamhiKa. —. mie bodo ble-steče opravljene. - Toda. — je rekel Oarofcus m ■a le d al na čisto prazne obešali-te, — meni ne pustite nič? Ka-v»s bc-m prejel? Oh. — vza vas je vseemo, — rekel Kmlolf. — vi wte gospo-r; vam ni treiba biti mar etike- je rekel Carolus, #ino ena >s|>al>na - Toda. -ostane in i nja. ene hlače, en flanelast vnik in copate vse ste vzeli. - X« de nič. oprostimo vami prej. — <*Vgo\vjrili cigani, b mi-tih >o serviraJi imeniten diti. ki povssod so dobili Lsti od govor: — Že osem dni ga nismo videli Colli ne je bil potrebno nemiren, to pa rarli tega. Nekaj dni prej je h H t/«uq»ail Rudolfu članek n visoki filozofiji, ki naj bi ga ta uvrsti! med razne novice čr.fopis-a Ka-n rr. revije elegantnih klobukov, ki ji j«* Ivi irlaviui urednik Ali jr filczcfični članek iziel'pred oSmi strmeče Evrope.' To je bilo vprašanje, ki si ga je stavljal neredi folline; in razumeti boste ta strah, če vam povem, da filo-of š«> n.i Tiiel časti, da bi ovso/d izvaja na< i ti na- M?do. Dva dni a>otem je dobro )>o- , .. , ,1- * J . . -o ga zakonito u peljale le neka- cm! ■znaU RUfdolstanovanje m ve . , . ... I .. , , ttM'e drzfive, vsem na ueliu Avstra-l I>rt;c dvoma _ ne prtse.l k njemu cro sesti nz jutraj r. 0 . ,. ... . , lv . i"ja. Semtertje >o <-j:in-ko ne lom-emo zahtevat.; Rudolf je tedaj stanoval V llO-; 1TOmi&vati nekatere veleindu-'da naj bi za trajanj« delovne-, telu garm auVke zapuščene uHce v siriie v državah.1 časa po vseh državah tfaintgerm&uirfkfvn pmlmestjti: y ^iuiaval p«i je v petean n«leko. Miiset-bila izzivalno napravljena. ja je bila ?>odol*ia oknu z Ktimi žiprani in si ni upala ra m ;70. C9)ed je trajal dve 1 pol in je bil iieiziuenio ži veJjali ent I z.e ]>red zaključkom sn-etmue >u isti striktni ]»red/pi!si. Vsak na vojne so oseniurni-k uzakonile ne- imr, s\-oje posebnosti, vsatoa jHili > icoint« Pavel je stn»>.t-«tof>al na nojro gospodični ^fi-ki je bila nj««^pova -soseda, in fcija je pri vsak i jedi še kaj rič naiss'iia. Sehaunard jc idartie volje. Rudo4f je im-^.iral "»onete in zaznam emw al n 11 mi. tla je raizbiva! kožar-»Uine jr čobljml z Mareelloui bil vetlno "slabe volje. Kaj ti je? — ga je izpraše- >el Colli ne pred vrata, ni našel v njih ključa. Deset minut je trkal. ne da bi mu bil k od.j>o't je privabil eelo vratarja, tla j«' prišel prosit ( ollinea. naj miruje. val Strašilo me l>ole noge in to in i je neiijrodno. Ta Oarolus ima noge kot kaika punčka. — Dovoli l>ot — je rekel Colli-ne, da mu na »kak način. povešvda ne more tako dalje ijiti m da mora v bodoče (Lajati delati za ni^kaj številk vjč.ili pri gia«o^irju. Marcel je bi-1 vedno tflabe volj^. in ker je Caroiu-s radi te^a |»ri njem ipritxwil. mu je umetnik «xl govori l; - Dra-|»od. midva ne bova nikdar intimna prijatelja; po-^Inšajte. zaikaj. Fizične nepodobnosti skoro vedno rt jrotovostjo ':ažejo d%»e-vno nep«tflefom>< filozofija in nicilicina «se strinjata v tisn. — No. mi? — je dejal Oaroliv*. — No. 'm. — je rekeJ Marcel in T H) kazal na >n"oje noge. — va li čevlji so ue>fcončno preozki zame. to mi kaže. da n imava ena-kesta značaja; -siceT pa je bila va-a mala *dan~uo«t dirvifa. Ob eni «zjutra j so cigani \~vtrili >n ^H i>o velik^i mHnftc^h domov. Carokis je bil bolan kn je neumno yrovoril svojemu učene u. ki je san jal o modrih očeh gospodične Mirni. XTTT Pojedina. To je brk> nekaj «asa x>oteui. ko *ia pesnik R>ido^f in mat!a gospodična Mirni tzaeela skupno jro-in priWiino že osem »Ina je živeii vers eiganaki kmžek v velikem nemira, ker je bil iz-«ijT* Rndoif. ki g» Ti^nkTat ni If*kali so ga po vrieii »|xk1 — Saj vidite, da .g* je rekel. j0 narodni — Zato '/a hot nn zbuditi. - je 23. nmv«im.bra leta 1018. razširil r«vkel CoUine iu j:noaa potikal na jra je zač;: :ii odtok revoluciji *iar-: >pi. ^'m-urnik /a veleobm in indu-tri- j'' delavstvo skozi dolgo vr4al pravomočen zakon, ti. — je jk)\ziI —«,tar in postavi Uvedba o--m urnega delavnika pred Rudolfova vrat«. laka-tih v Nemčdji bi! d<»godt-k prve v:-čevljev in }>ar žen>.\i!i čeveljčkov, ^m in velikanskega medmarodiie-ki jih je bil olo^>il. ga pomena'. Kaiti kmalu nato <•< — tiilkajte malo. — je dejal ledile vkoro vse sosedne države: ( cl!;i»e, motreč ženske in moške Poljaka z zakoinmi od 23. novnn-čevije. čisto novi lakasti čevlji! bra 101^. LuiCsembuivkz zako-Sem najl>pž -iemotd pri vratih »^ni rl 14. decembra 101S. Dan- NOGOMETAŠ PRED SODIŠČEM tu nimam opravka. — Siaj res. — je rekel -po kom vprašujete? '•ka dne 12. febr. 1919. Francija Due 2. februarja l!i2.">.. toiej pre I enim letom, m- je vršila v Ti^lu preven-tvena teknui med gori;ko "Pro (Jnrizia" in tržii-ško "Edero". Med tekmo se je degodil težak incident. V obeli uncivil) so namreč igrali poleg domačinov se tuji igrači. V "Pro vraJar. ,lnr ; 1^19 ('e-krslovaška dne 19. decembra 1010. - Ženski čeveljčki. _ jo nad a- sr*niija "klenjla »p ril a Oorizia" znana Dunaičana M^jji- l>\va! rolblie V pogovoru sam S vnf)- 1>or-'u-a,^a Tta- ' "T i" Otto Beer. pri "Ederi" in v mislih -na strogo mo- 1,1 Boi-am.ja t. jimija. svie-. rak> svojega prijatelja. — Da, ~7- -i,:r'- 1"- oktobra gt>to\o, /3u<«ii c>em -e. Tu ni liu- m dne 14. iuni.i i le- dolfova solia. , ,a za jf-t'»v!t i 'lulll-'t "i j-ik — Oprostite, jr<^i>od. je. mu delav>t\m ( -eniurnik za svoja indii.strijska ipodjetja. V Angliji so ipo vojni omejiti odno-no zaikanito uredili deloviri čas samo za nidarsJio dclaMstvo: — No. jHutvui sc vi ^motite, moj Iragi ? J — Kaj hočete reči ? — Goto\o s<4 1110tiste. — je re- r'.vii:., : .. i. i i i 4 vedeti pa moramo, da nadomeis kel tollime m piikaizal na takaste . 1 čevlje. — Kaj je to? — To mi Rudolfov i čevlji; mar se je t reba temu čudit i i Kaliseh. Xanetnst. ki vin ia med italijanskimi klubi na zelenem i>o-Jju. -c je topot .stopnjeva'a še s tem o liol«-li tuj * i v obeh moštvih dokazati svoje sposobnosti ter priboriti svojemu-lioveiiiu klubu tehtne zmage. Že med prvim jiolča->om je prišlo med igrači do raznih neljubeznjivosti. drugem polčatsu pa .--e je hotel igrač 13eer revanširati in je pazil na ugodno priliko, da naskoči nasprotnika Kalischa. opazni situaeiji udari KalLseha igrač "Pro (Jorizie"'. ko je žoga že bib par metrov cd Ka- rajo v tj diržavi osenrurnik dejai— ^ko tarifne p>godibe. ki veljajo za vse ostale industrije. Po uradnih pockikih britanske vlade na med- — Ln to. — je redcel CoUine in narodni urad dela z leta 1021. ce-l>okazal na čeveljčke. — jc to tu- uij«. da je deležno tarifnih po-[!r^ha. Tu priskoči Beer in uda-di R^nlolfovo? | godb. 4$urno teilen^tko delo m ri Kalischa z vso silo pod rebra. — Ne. njegove dame, — je rc-Snanj> r> ^jonav delavcev; za- Moža so seve odpeDali v bolnico, kel \ratar. . popadeno pa je delav-tvo vseh kn-' kjer je par dni visel med življe- — Njegove dame! — je prese- ^ustrij: delavstvo v ladjedelnicah 1 u jem in smrtjo. Smrtniki obeh nečen vzkliknil Colline. — O. pO- v rudo^Qplhi. W VžeJeumic^. v klubov so si prizadevali, da rešijo hotnrk! Zdaj vem. aarkaj noče od- pritstaniščih. fka,kor twdi »tek- ,V- mirnim potom. Tudi lokalni »o in stavbinsko delavstvo. podsavez ni našel povoda, da ukre- — Vraga. — je dejal vraitar, — | ItaJi^ Uid[ ni itreJ)a 0 voj.ni ^ ^^.jz dobrimi zvezami potlačila ka- (eirale industrije ^eh psoiog. J rensko postopanje. MADŽARSKA BRUTALNOST Riidoifu. — Ne. — je i*ekel CoUine. — s«>daj. ko vean. rkje tga najern mnenju, ki poznamo športni«. te.rijabiVh dobrin, kakor katera- Je ozadje te kazenske ovadbe po koli druga dežela na svetu. G!ax- vseJ priliki drugačno. Oba kluba j iti vzrok triei pač v dejstv i, da ' Edera" in " Pro Gorizia" nas»to_ niso indus-trijrke zadeve Ail.u-ir- Pata namreč »sedaj 1. 1026 v Istem nih držav predmet zvezne ikn. drugem razredu. Borita .se za bolj-(nodaje, posamezne držf«ve pa si ši plasma, otlnosno za prvenstvo, .upajo le z ve.Vrko opreznostjo s;li- Zakaj bi "Edera»? iz usmiljenja i ti v obredje. Prav^ares; ne hih> populila in ne hotnla preplašiti bi, po amerikansiko, če .bi se vlade igraia Beera, da zaposti Gorico in Te i je liot«d iztilrotapiti t> pomočjo c obtožencev čez anejo. Pri tem iiii j^' zasačila polaci-ja, .ki jih je aretirala in prapeljailu v Budim-pešlo. Audorka pripovodujc v knjigi kaj čedne stvari. Internira.nee so »liganjaU k delu z batinami. — Tepli so jih s palicami, puškami, '.elcrnim drogovi in sabljami. — Pri tem -»o morali interniranca tako stradati, da so jedli pas/je me--o in krompirjeve olupke, iki so ;ih pobai-ali ost smetiščih. Neka žena je bila :ufstreljena, ker je ko-piiia svojega novorojenca Neko mlado dcikle je biilo ustreljeno iz neznanega vzroka med izpreho-i« ni. .Ar.nogo iiite:tnirancei\- je za-'•adi neelove^jo kruitega pastopa-■i zblaznelo. Če si j0 vaški sod-i- k zaželel kakega dekleta iii se miu ideik-le ni lakoj vdalo, jo je po-'•i! ad mini strati v,nJim 'jiotom v ta-or inteimiraneev. Več žrtev je bili* ustreljenih pod pretvezo, da t>Vušalle jHvbegmit'. Če je kakemu < fieirju kaka deklica uga.ia-a. jo j.' dal zajpret* čez noč v samotno celico, kjer .jo je (posilil. Obtoženi Amdonka izjavlja, da kriv. Njegov namen je bil. da piše grozodejstva, ki so se dogajala v taboru in nič drugega., fs ' :n .;•• iu.te^ izj>o1niti o-bljivbo, k; io j" dal večim >u ovirajoči m internira ncem. Predsednik: — AM bi »ne bilo ':nu lino, da -te vložili na pedla-ri -voj.ib dnkazov proti krivcem 'i.ikort-iko ovaklbo? Audorka: V letih 1022-23-24 fin pod vzel pono\-ne poizkuse, da >i c tr.-tjo »<>li->U> v svc-jill društvenih prostorih v Beethoven Hali. 5. St. med drugo ln tretjo Ave., New York. Obregon proti zopetni izvolitvi. Obregon nasprotuje zopetni izvolitvi. — Pred' 1 a g a izpremembo v ustavi, vsled katere naj b i postali predsedniki ! 1 era e i je. Ta delavska federacija |je bila dejanski stvorjena v i>oli jtrčne -vilie. kajti njen resnični namen ji? politično organizirali delavce, ne pa boriti se zn izboljšanje delavskega razreda. Stara zakonca umrla istega dne. ____WATKKTOWX. X. V.. iL>. mehiške republike traj-j !>aiu's Je 1Hnrl lukaJ Jai,1(>s Amiet ____ii • - 'in par ur k&vneje je umrla njejro- no neusposobljeni z a , . , 0( , r va zena. t>tara ^ta bila 84 let t>> zopet izvolitev. /I/I LAM lini SO ZAMAX VLAGA TOZliE. Tz Bukarešte javljajo: Čini se je doznalo, -pe* presenetil jpolitilco z ugotovilo m. da ne želi bili kandidat za _ predsedniško mesto, in s svojim Wwvn^ki sodnik Smhh je ob-i»redl.ogam. na., >e pretvori člen .tožiI Jnjm.et3ie izvolitve. Predlagal je.;Hrijrhta. Z;l streljanje baje ,ii i,,,,.; naj ugotavlja dva in o^nv leseti tm,,r,, V:,ro,k;1 ' elen us.tarve. T7 elen. tki bo ugotavljal, naj pre v-j VL:>It zame .novo izvoljeni pred-ednik, da namerava jugoslovanska via urad dne 1. decembra in olj5i tobak za hike. Ko je dospel geimral Obre-1 cigarete ? goji v IVIexico City, je rekel, da " .. ,. —, —T- mu ničesar v ustavi ne brani zo- ^ ljUdje bi m0rah Cltatl to" pet postaiti ir>re;lo potreboval: stati debeli. Čudovito je kaj to zdravi- jI., « . i i lo stori v t.-iko kratkem času. Mnos;i lil da ga konservativna stranki-: ,judje pi5ejo izdelovalcem m pravijo, da najJada poitoan plačanih agentov BO pritiobni na težl od 5 do 10 funtov v _ . . n ' I tt'lcj 30 dni. J e izjave so povizroeile prvo pre- To n..vo zdravilo je znanstvena pri-senečenje. Njegovi pristaši «> ta-j vživati. fin t>-k ui pr<-bavo. povzroča resru-JivCe, fin tek in prebavo, povzroča regularnost frovejja in vaš ipanec bo trden iu ]»oživljajoč-. «""utiii bo^te, da je vredno živeti Je siromakovo zdravilo. k--r t-«-- lotiirst'Cno zalogo dobite na fl.00 in vse k: r ima.tc storiti j>- viivati p,-, navo- »lllili in f-e niste zadovoljni z rezultati, vrnite ostalo lekarnarju, kjer ste zdravilo kupili in denar vim lio povrnjen. To pokaže. koliko zaupajo izdelovalci temu no- VHfnil zdravilu Xupra-Tor.e. Vjiš.l dolžnost je. Op. ^a »skusite k«-r z^ruPltl ne morete. Kupite steketnico sedaj. Zoro£ano in na prodaj v lekarnah in trgovinah z zdravili. —A d v-'t Justična palača a* Gentu zgorela. Preogod«k in njegove posledice IkwIo naravno^ 'katastrofalne. Justičita palača v Ge*n-tu je »bila krasna ariiitektonična zgradba. V vsakem ozlnu so jo pričevali med najlepše sta-vke v Belgiji. Zgrakiil jo je arhitekt Roe-landt leta, 1844. ki jo je obe jedili. IizjavljaJi da ne kaže Obregon iijjudii-obtii, dokžne sedajijenui pred sedniku. ko je podal kzja.ve, ki so povzročile agitacijo v političnih krogih ter imele vsled tega sia'b učinek iia trgojvino. Tekma za mesto predsednika se ;bo vršila med •dvema članoma federalne armade, razve n če se požari nova postava. General Gomez poveljnik čet v državi \rera Cn»z. bo kandidat enega dela armade ter Ik> deležen podjiore vseh Mehikancev ki nasprotujejo radi-kaliznuu. General Serimno pa bo deležen podpore ntadaljnega dela armade ter 'poleg te<;a neo-meje "Je poore mehiške delavske fe- SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1 926 Cena 50c s poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naS uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo n« prtljage In gledal posebno na to. da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovali. % Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljSe kabine v sredini parnika z 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln Selesnl-co vred, za tja in nazaj pa samo «206.00 in $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so sc kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi dragim priporočali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK K Cortlandt Street New York, I, BELE ROŽE v DVEH delih. Za "Glas Naroda" priredil a. p. 2 (X«daljcvaaje.) li L» t»c je inoiuo prestrašila »svojih la>>t'!i"ah uAsdi, »ki .so bik? njeni nara vi lakoMuje iu ki so se tako maHo prilegaSe značaju njenega moža. Imela je medli ttbčoleic, da ni prSia ta misel niti Iz nje, kol da >• nt kdo jtovotu |>oleg nje, tik poleg ušes, — k glat>oiii, ki se ji je zdel zna« . . . A ki pa je mogoče vendarle *aina mv^liki ! Zaprla je oči — in mi el ji je zopet prišla. Polf.SeLa je k oknu. vigniia /aluzije, cdpria okno ter KpustiSa v siAto vroči poietni zrak. \ >r pa iii itič ha-nifo. Mi>el je bila txfk< J in -kaJkorhitro jo je skušala pregnali s kako druge, s* je zojk•< in zopet pojavila. i'revze(a od velikanskega mIrahu je pob štela v so svojega « (:< xx ter -e klonila na.l vn tlnkžnp *bitje, v upanju, da. -se bo s tem i/jubila ra»ne mi.-li, — vse zaman, kajti liepreistauio je zvenelo v nj« M h u.š- >di: — Življenje je poMa^o y.ate nemotgeče. Umreti mo-■ v :a \7.«uh.-» z njega sramoto, katere bi ne moijrcl prmiesti in j> ne -me prenesti. Mračna giw.a se je lotila Iris. Sence Hinrti >10 se obirale krog njf in «'utila je ujeli niisali s:,o ^t* je borilo z glavo, iki je zahtovada samo uničen je. ne iz s- Iu j-a • pa viiled nekega zunanjega pritisika, proti 'kaiteremu se j<-■;p:r.. a /dra\a. narava mlade žene, eeprv je vedela, da mora pod-Ifči. Tiiko je postalo njeno srce vedno slabele vtspričo vse obvla-itujocc ini^Li: Ti jnoraš umreti, ti ne c-iueš živili. tt-ga ni bilo rudno, da je -prvikrat pozabila svoje dolž-"-t: kot hi iia a< Ko m*, je otrok prebudil ter so ga zopet « hI\ { i \ <4i na pro-to. se je \"rnila v svojo scil>o ter -pozabila na irr<. i M.iiLiiua Kt .šlolonc\ ič je zavzela njena iikmo ter dala duhte-< o j ■ jačo oj>oliii>ina pozabiti, — je do ta vila nedolžno. sigritl je «zopet skontignila v. ramama. I »a. j opohlonia, — je priznala. — .Moj 13og, >a j r)iK>liK.nia j>roj>ri- čana. II M , Mgrid. na koji' licih so ža rele rdeve. pege tn ki j<» hitro dihala, čojiruv je ktišdlu Mgh^laii j>opoLiiomia mirna, je dvignila pogled. Moj B«g. gO |Kxl profesor. Aikaj pa me glctlatc ta?ko nci, re-•'no: — jr vzkliknila ruzdraženo. Piolesor je posege4 |>o ko u |n»gače. N prvi vr-ti hi bilo to lahko znamenje dopadajenja, — je menil »'''■ • i > i a/no snu hljal. — V drugi vrsti pa, _ ali pozaiate jnego-lor: Še mačka sme gkdati SkoTa ! Sigrd je eu niči j ivo natnrdnila ustnici vrgla še bolj zauič-lji\ (MKgbtl na majhnega učenjaka, ki ,jo je opazoval. I>oiri j)Tofc>or je kramljal naprej, a pri tem ga je pekla vest. da — ni bel j brigal /a Iris. Xavzi! je jmgačo t«T se nato poslovil, da popravi annujeno. ^^B BS| Bj >HB- fBD I Ntavii il>i, da ima ta h"pi,

0|K)lnoma pozabila obisk? 2a"kaj je tako huda na kneginjo t S a -dopnjieah srečal služabnika. , - No, aimj rofis-or. — je odvrnil sledjiji. _ Pt ofc- «»: Ju se je zde'o. da je dobri mož ipres<'ueč«n. No. kaj je, knngmju vendar ni bolna? — je vprašal resno. Ne vem. go j Mvr. — je otlvrnil služabnik negoJovo. — Kneginja je bleda ter -e ni dotdkniia čaija. katerega sem prinese! navvy« r. vrdno rrav-i: — Hvala, moj dratgi! — To si hdiko mislim. — je fwikiinal profe^jr. v 1888^ 888881 Na tisoče jih je dobilo srečno olajš-bo ter povrnili njihove koži novo lepoto. Mnogo ljudi, ki no trpeli dolgo č-asa vslt-d hude »rteflce. je doM-slo ula^bo in popolnunu so ae Hxnt-WU nadležne kuftne bolezni potum Sevtnjves« B>ko. To sdravllo Ima maflten rekord korislnosil pri xdrav!Jei)ju mučnih, ar-beolh. lusklnaalih In r&zburjajotfh koinlh bolezni. 1*-kaaalb se le pooebno dobro soper srbeč .co, Kar Je, prifiee In tapuičaje Cena Uc. 8orotno dvorano je potegnil najprej iz žepa velik rdeč in rineno zarobljen robec ter pogrnil zatožno klbp, da hi se ne umazal praznične obleke iz debelega icnino modrega sukna. Nova jc bila obleka, nov je bil tudi robee. Ko je sedel, se je obrnd proti radovednežem in prijazno poki-mal vsem kmetom, ki so napolnili f*)dno dvorano do zadnjega kotička. Po obrazu je hil podoben opici. V ušesih je imel dva zlata u-hana. Iz gneče zbranih kmetov se je širil vonj po hlevu, — potu, kozji dlaki in gnoju. Neka črno oblečena ženska je pri pogledu na obto-ženea zaplakala. Obtoženec se je neprestano smehljal, mahal z u-zano roko .obračal glavo zdaj na levo, zdaj na desno, da se zahvali temu ali onemu prijatelju za u-slugo, ki mu jo je stord s tem. da je prišel k razpravi. Tarara je bil pojjolnoma miren. Zakaj ztlclo .se mu je. da je j»o dolgih mesecih preiskovalnega za-l>ora ta dan nekak praznik. In se je praznično oblekel, tla hi napravil dober vtis- Bil je lak siro-mak, da niti odvetnika ni mogel plačati. Določbi so mu zagovorniku ex offo. Kar je pa bilo v njegovih močeh, je storil: bil je vsaj umit. obrit, počesan in praznično oblečen. Ko so bile končane prve formalnosti in ko so porotniki zasedli svoja mesta, jc predsednik senata pozval obtoženca, naj vstane. — Kako se pišete? — Tarara! — To je pridevek. Slišali bi radi vaše pravo ime! — Aha, tako, že razumem. Ar-genta, Saro Argento, ekselenea. Toda vsi me ]K>znajo pod imenom Tarara. ' — Dobro, dobro. Koliko rde sturi? — Tega ne vem ekselenea. — Kako to, da ne veste, koliko ste stari? — se je začudi predsednik. Tarara je skomignil z rameni in na obrazu se mu je poznalo, da se mu Žili štetje let malenkost, nekaj. kar je poj>olnoma odveč. Zato je. odgovoril: — Živim na kmetih, ekseelenca. Kdo pa tam misli na to? Vsi so se zasmejali. Predsednik .se je nagnil in pogledal v akte- — Rojeni ste bili 1. 1887. Stari ste torej devet in trideset let. Tarara je odprbusta in pritrdil: — Kakor veli vaša ekselenea. Predsednik je hotel preprečiti nove izbruhe smeha in zato je sam odgovarjal na nadaljna formalna vprašanja. Naposled je dejq} obtožencu. — Sedite. Zdaj beste slišali iz zapisnikar je vih ust, česa ste obtoženi. i . Zapisnikar je začel čitati obtožnico. Takoj po prvih bes klali je moral prenehati, ker je v dvorani tako smrdelo, da- je postalo nekemu porotniku slabo. Predsednik je odredil, naj od pro sluge okna ^in vralji. Sedeč na zatožni klopi, se Tarara sploh ni zmenil za smrad, ki ga je bil kak vajen. Zadovoljno se je smehljal, in tudi muh^, ki[ so dražile porotnike,, jga niu$o„ moti- .. t,i... na porota, ker nisem mogel mirno gledati, kako me žeria vara- Taka ! je ta reč in bas~ta. — Vi torej priznavate, da ste vedeli za nedovoljeno razmerje med vašo. ženo in kavalirjem Fio-rieo f — ga je vprašal predsednik. Zagovornik je skočil pokoncu in protestiral: — Dovolite, Igospod predsednik. .. to vendar ne gre... tako mi... — Tako ali drugače! ga je prekinil predsednik asorno. — Saj -jf vendar potrebno, da se ta o-kolnos>»t pojasni. — Ne dovolim tega vprašanja, g os j) od predsednik ! — Saj se ne morete upirati. Pravico imam zasliševati. — Če je t alio, pa ne bom zagovarjal. — Toda prosim vas, gospod doktor! Kaj mislite resno? Saj je vendar obtoženec sam-.. — Ne, ilf! Doslej ni ničesar priznal, gospod predsednik! Rekel je samo, da je po njegovem mnenju kriva gewpa Fiorieova, ki mu je prinesla sramoto pred hišo. Tisti hip je začelo občinstvo na-migava^i obtožencu, naj taji. Pred sednik je zagrozil, da da izprazniti galerije. — Odgovorite terej, obtoženec Argent, ali vam je bilo znano lju- ključno samo njega. Sodno raz-' ba\;no razmerje vaše žene, ali ne? Ker je de'ala visokost obraz kot da ima kje bolečine . smea. le. Zagovornik ex offo. mlad advokat, mu je rekel, da lahko sigurno računa, da bo oproščen, zakaj ubil je ženo, ki ji je bilo dokazano prešuštvo. Vest se mu ni prav nič oglašala. Sploli mu ni šlo v glavo, zakaj mora odgovarjati za svoje dejanje. za nekaj, kar se je tikalo iz- *retae Craase, Havre; Ge«rg«J Washington, Cherbourg. Bremen. 13. maja: Albert Ball in, Cherbourg, Hamburg. 15. maja: ' Majestic. Cherbourg: France, Havre; Sieira Ventana. Bremen. 18. maja: Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 19. maja: Mauretajiia, Cherlourg: Pres. Uoo-sevelt. Cherbourg. Bremen. 20. maja: Thuringia, Hamburg. 22. maja: PARIS, HAVRE; SKUPNI IZLET. 2S maja: I.eviathan. Cherbourg. 26. maja: Le via Ihan, Cherbourg. 26. maja: Aquitanla, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 29. maja: Olympic, Cherbourg. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TRST: SKUPNI IZLET. 6. julija: presidents: wilson, trst; DRUGI SKUPNI 1ZLKT. pravo je sprejel kot neizogibno usodo, kot nekako potrebno zlo. Zavedal se je. da je preklal svoji ženi glavo s sekiro. Ko se je vrnil neke sobote zvečer ves premočen in blaten s polja domov, ga je čakalo v ulici Arcodi Rpoto veliko presenečenje. Nekaj ur poprej je bila njegova žena zasače-na in flagranti s kavalirjem Aga. tinoiii Fiorico. Kavalirjeva soproga. gospa G-raziella Fiorieova. je sama privedla v ulico Arco di Spo-to komisarja z dvema .stražnikoma. da ugotovi prešuštvo njenega moža. Sosedi ni>o mogli utajiti Ta-rarine nesreve zakaj na policiji so zaprli njegovo ženo skupaj s kavalirjem in ju pu>rtili v.^o noč v zaporu. Ivomaj jo je Tarara druga jutro zagledal na pragu svoje koče, že je skočil s sekiro na njo in ji preklal glavo, še predno .so mogli sosedi preprečiti umor. Ko je bila obtožnica preeitaua, je predsednik pozval Tararo, naj v.siane,,da bo zaslišan. — Ali ste slišali, obtoženec Argento, kaj vam očita obtožnica? Tarara se jc nasmehnil in odgovoril ; — Po pravici povedano, vaša rTenca, nič kaj posebno nisem poslušal. Predsednik ga je srdito pogledal. • — Obtoženi ste, da ste lani 10. decembra zjutraj umorili svojo ženo Rosarijo Feminallovo s sekiro? Kaj lal?ko navedete v svoje opravičilo? Obrnite se h gosopo-dom porotnikom in govorite razločno. Tarara je "položil roko na prsa, ho toč pokazati, da slavnemu sodišču sploh ne namerava odrekati spoštovanja. Vsi poslušalci so bili že razpoloženi za smeh in zato so komaj čakali, da odgovori. Tarara je opazil radovedne poglede in bil je v zadregi. — No torej, govorite! — mu je prigovarjal predsednik. — Povejte gospo:lom porotnikom vse, kar imate na srcu. Tarara je skomignil z rameni in odgovoril: — Kaj naj povem, ekseelenca? Vi ste učeni gospodje in gotovo razumete vse, kar je napisano v teh papirjih- Jaz pa živim na* kmetih, ekseelenca. Če je v teh. papirjih napisano, da sem ubil' svojo ženo. bo pač res. Kaj bi izgubljali besede in čas T To pot se je proti volji zasmejal tudi predsednik. — Pravite, da o tem sploh ni vredno govoriti? Saj ste vendar slišali moj dragi, da bomo o tem govorili. — Hotel sem 4e reči. eksceleib. ca — je pojasnjeval Tarara in zopet položil roko na prsa, — hotel sem reči, da sem to storil m basta. Da, stord sem, da, ekseelenca , obračam se h gospodom poi NARAVNOST V JUGOSLAVIJO STELLA D'lTALI A — 24-. aprila MARTHA WASHINGTON — 7. maja PRESIOENTE WILSON — 25. maja Cena do Trata ali Dubrovnika v tretjem razredu $100, vključno vojni davek COSULICH LINE of TRIESTE Phetpi Brot A Co.. 2 Weat St., N. Y. Tarara je hil ves zmeden. Ozrl se je na advokata, potem na občinstvo in naposled je zajeelja: — Ali... ali naj rečem, da ne? — Ah, ti gum pee? — je vzkliknil star kmeit na galeriji. — Govorite resnico v lastnem interesu! — je prigovarjal predsednik ohtožcaiou. — (Jovoril bom re-nico. ekseelenca. — je nadaljeval Tarara in si položil obe roki na prsa. Resnica je to-le: bilo je tako, kakor da mi ni znano. Zakaj ta zadeva... da. ekscelcnea. obračam se k slavni poroti... bilo jc tako, kakor — To je torej vaša sodba? — se pravi po domače: gospodje po-" je vprašal obtoženca. Tarara jo zmajal z "glavo m odgovoril: ne smete mu torej zameriti, če dobi včasih skomine po koščku črnega in domačega kruha." Tako bi rekel, gosjnxl predsednik in morda bi se ne bilo nič zgodilo. Morda bi se ne bilo zgodilo to, kar se je žalibog zgodilo, toda ne po moji, temveč po krivdi te nesrečne gospe. Predsednik je začel na vso moč zvoniti, da se poleže smeh in ponehajo medklici, ki so spremlja-! li oilkrito obtežencevo izpoved. rotaiiki, in nihče ni mogel priti takrat k meni ter mi povedati naravnost v obraz, da^jvem. Ciovori- Ne, gospod! O kakšni sodbi mo tako, slavna porota, ker sem s; pa govorite? To je resnica, «?o-kmetov. Kaj more vedeti ubogi' spod predsednik! mož, ki se poti 11a polju od pene deljka do sobote? So nezgode, ki se lahko pripete vsakemu. Toda če bi bil kdo prišel k meni in rekel: "Tarara, pazi, tvoja žena se nekam dobro razume s kavalirjem Fiorico," — bil bil moral hočeš nočeš hiteti domov in ji razklati s sekiro glavo. Toda nihče mi ni niti z besedico omenil tega, gospod predsednik. In če se je včasih pripetilo, da sem se moral vrniti s polja med tednom, sem vedno poslal koga domov, da je opozoril ženo. To povem zato, vaša ekseelenca, da boste vedeli, da nitem hotel nikomur storiti žalega. Mož je mož, ekseelenca, ženska je pa ženska. Mož mora seveda uvaževa-ti to, da ima žena že v krvi take in enake skomine. Toda tudi žena mora imeti obzirc napram možu, mora priznati, da mož ne more trpeti, da bi kazali ljudje s prstom za njim. — A kaj mi je bilo početi, slavna porota, ko je prišla ta nesrečna gospa kakor strela z jasnega... Da, gospod predsednik, vaša ekseelenca, odrediti bi morali, da bi prišla ta gospa sem in in da bi si pogledala iz oči v oči. Jaz bi ji že povedal! Na svetu ni večjega zla, kakor je zlobna, nerazsodna ženska- Rekel bi ji: "Oe.bi se bil vaš mož spečal z dekletom ali vdovo, brne bilo nič hudega. Toda s kakšno pravico je vaša milost uničila moj mir ? Mene še to ni tikalo. Nikoli nisem hotel ničesar slišati, niti videti. Bil sem vedno miroljuben, slavna porota, in v potu svojega obraza sem si služil kruli. Delal sem na polju od jutra do večera. Vaša milost se je šalila ? j Tako bi rekel, ko bi stopila ta gospa pred me. Kaj je biia vaši milosti ta sramota ? kič! yŠala! Čez dva dni sta se z možem pobotala. Če. bi bila prišla vaša milosst k meni in mi-povedala kaj se godi, bi vam rekel: 44Nikar si ne belite glave, milostna gospa! Smo pač moški, a moški je, kakor znano, lovec. Mar more biti vaša milost ljubosumna na umazano kmetico? Z vami je milostni gospod re- in Tarara je bil Obsojen zaradi resnice, ki jo je odkrito in pošteno priznal na 10 let" težke ječe. Bolgarski Zeliščni Čaj Prežene prehlade. I*režene zaprtje. Zdravi revma-tizem. Zdravi ledlčnc bolezni. Izbo'jšujc ki-:. Bolgarski ŽeUSOnl Onj prelajajo lekarnarji vsepovsod, 35o, 75c in $1.25. Opomba: Poslal vam bom po pc^ti moj velik zavoj, trajajoč 5 meseccv, za $1.25. Naslovite name: II. If. vod Schlick. 100 Marvel BIdg., Pittsburgh. Pa. ___Adv't. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolicp Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam spo ročil, da namerava tudi v Cleve landu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako usrpešno rršil v Indianapolisu. Mr. Rud m aro je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseb ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list. sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter Selimo, da mu gredo na roko Uprava MGlasa Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kilor je namenjen potovati v stari kraj. je potretxi. da je u;t-tančno pou"-en o )>otnili listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam Jih zamoreuio dati vslrd naše dolgoletne izkušnje Vam immio gotovo v korist; tu« 11 priporočamo vodno le prvovrstne parniko, ki imajo kabine tiidi v III. ruzriHl«. Glasom nove uaseluiške i>o.stave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. za m ore j o tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj : tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSKi komisar v \Vash-inprfon. I). C. Prošnjo za tako (lo- voljenjc se laJiko napravi tudi v Nets- Yorku pred od potovanjem, ter so i>ošlje prosilcu v stari kraj uln- suiii najnovejše wired be. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ži-Ii dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pi.še za pojasnila. Iz Jugoslavije l>o pripu.šociiih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1!»l'4 naprej vjKiko leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem žone in otroke do 18. leta brez. da l»i bili šteti v kvoto. Sta risi in otr