(jjlžeSo*
^V>ANO
f NO. 35
m % £
y W \ ^
' Oz%n AMCR1CAN IN SPIRIT % V^tPpN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA ^^lOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOVENIAN
berving Cnieago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING NEWSPAPER
entsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, all Ohio
MARCH 24, 1980
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING.
Jugoslavija uradno pozvala ZDA, naj ukrotijo teroriste
BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska vlada je vložila uradni protest pri ameriškem tajnitšvu za zunanje zadeve zaradi delovanja raznih hrvaških separatističnih organizacij v ZDA. Povod za protest je bil napad na prostore Jugoslovanske banke v New Yorku pretekli ponedeljek.
Peklenski stroj je razdejal prostore te banke in povzročil veliko gmotne škode. Človeških žrtev ni bilo, čeprav je neki uslužbenec v sosednjih prostorih rekel novinarjem, da ga je moč eksplozije kar vzdignila s stola in ga vrgla na tla. Prostori banke so v 30. nadstropju poslopja in neki paznik, ki je bil v pritličju, je pravil, da se je vse poslopje po ekspoziji majalo nekaj sekund.
Odgovornost za napad je prevzela neka skupina, ki se imenuje “Hrvaške osvobodilne sile”.
Mnenje jugoslovanske vlade je, da organizira te napade Hrvaški narodni kongres, ki mu načeluje Janko Škrbin. Jugoslavija je že zahtevala izročitev Škrbina kot vojnega zločinca.
Hrvaški narodni kongres je plačal velik oglas, ki je bil objavljen v uglednem časopisu New York Times dne H. marca, ali tri dni pred napadom na Jugoslovansko banko v New Yorku. V tem oglasu je Hrvaški narodni kongres trdil, da bo smrt predsednika ^ Tita povzročila nerede v Ju'| goslaviji in da bo jugoslovan-1 ska federacija kmalu razpad- |
^a' ]
Oglas je tudi kritiziral a-J meriško vlado zaradi podpo-.J re, ki jo nudi sedanjemu ju-1 goslovanskemu režimu. Jugo-slovanski zvezni sekretariat za zunanje zadeve je bil tako ogorčen nad tem oglasom, da je protestiral pri ameriški vladi.
Dobro poučeni krogi v Beogradu, ki so blizu tamkajšnji vladi, so povedali novinarju New York Timesa, da delovanja teh ‘terorističnih’ skupin škodujejo jugoslovansko-ameriškim odnosom.
Mnenje jugoslovanske vlade je, da bi bile ZDA zmožne preprečiti delovanja teh skupin, aki bi to hotele. Poročevalec iz jugoslovanskih virov je namreč rekel dopisniku, da v Jugoslaviji ni niti ene teroristične organizacije.
“Kaj takega ne dovolimo pri nas,” je dodal, “in isto zahtevamo tudi od ZDA.’” -------------o------
Zadnje vesti
• Panama City, Pa. — Bivši iranski šah Reza: Pahlavi jo včeraj odpotoval iz Paname proti Egiptu. Šah je sprejel povabilo egiptskega predsednika Anvara. al-Sadata, naj biva v Egiptu. Panamska vlada je želela odhod šaha. V Iranu so tamkajšnji voditelji in skrajneži ogorčeni in trdijo, da bo prihod šaha v Egipt le še otežkočil pogajanja za izpustitev talcev.
• Kuwait. —- Kuwait in Iran sta sprta zaradi treh otokov v Perzijskem zalivu. Otoke je zasedel Iran pred leti in Kuwait zahteva, da Han umakne svoje čete. Iranski voditelji so zavrnili prošnjo.
Novi grobovi	|
Rose Buh
Pretekli petek dopoldne je na domu svoje hčere na 13613 Terminal Ave., kjer je bivala zadnjih 33 let, umrla 93 let stara Rose Buh, rojena Sev-šek v vasi Podgora, Slovenija, od koder je prišla' v ZDA pred 73 leti, vdova po leta 1964 umrlem,- možu Antonu, mati Antona mi. (pok.), Rose Žnidaršič in Mary Susel, stara mati Vladislava (pok.) in dr. Rudolpha M. Susel ter Martina Buh. V Sloveniji zapušča edino živečo sestro Joha-no. Pokojna je bila članica Kr. 2 Progresivnih Slovenk Amerike in SNPJ št. 257. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Corrigan na W. 148 St. in Lorain Ave. danes popoldne ob .1.30 in nato na pokopališče West Park. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. v pokojničin spomin.
Helen Škrinjar
V Suburban Community bolnici je umrla 88 let stara Helen Škrinjar s 13804 Eagles-mere Ave., rojena Likovič v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1910, vdova po 1. 1955 umrlem možu Andrewu, mati Mary Škrinjar in Franka, 2-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Frances Konjar, zaposlena pri General Electric Corrp. in nato pri Eaton Axle Corp. do svoje upokojitve 1. 1946. Pokojna je bila članica št. 10 SŽZ in ADZ št. 4. Pogreb je bil iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na Kalvarijo.
Frank M. Pierce
Preteklo sredo, 19. marca, je na svojem, domu na 1778 Urbana Road umrl 64 let stari Frank M. Pierce, lojen v Chisholm, Minn., od koder je prišel v Cleveland 1. 1927, vdovec po leta 1979 ' umrli ženi Florence, roj. Gamble, brat Antona (Willoughby, O.), Jenny Luschin, Mollie Anzelc (pok.), Mary Houdek, Edith Boettcher in Josepha, veteran druge svetovne vojne, član ADZ št. 18. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Pihkerton Co. Pogreb je bil v soboto, 22. marca, iz Želeto-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Vernih duš.
Louise Zupanič
Preteklo soboto je umrla Louise Zupanič, rojena Mihe-lick, žena Louis-a, mati Josepha, Louis-a in Barbare Schroll, 5-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Elizabeth Groshel, Rose Testen in pok. Mary, Angele, Frances, Martina, Cecilie, Stanley-ja in Johna. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman and Sons na 21900 Euclid Ave. v sredo, 26. marca, v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
------o------
Predsednik Bani-Sadr in ajatola Homeini sta napadla ZSSR
TEHERAN, Iran. — Iranski predse dnik Abolhasan Bani-Sadr in verski poglavar ajatola Homeini sta močno kritizirala Sovjetsko zvezo zaradi zasedbe Afganistana in pozvala Sovjete, naj takoj umaknejo vse svoje čete z zasedenega ozemlja.
Najsrditejši je bil Homeini, ki je dejal, da je mednarodni komunizem velika nevarnost za iransko revolucijo. Nevarnost komunizma je usta, kakor nevarnost zahodnih izkoriščevalcev, predvsem ZDA, je trdil ajatola.'
Izrazil je upanje, da bodo muslimanski uporniki v Afganistanu dosegli skorajšnjo zmago. Prav tako je verski voditelj kritiziral levičarje v Iranu, ki so posebno aktivni v tovarnah. Ni pa napadel skrajneže v poslaništvu in tudi ni hvalil predsednika Banija-Sadra.
Iranski predsednik je zahteval, naj Sovjeti obljubijo, da se bodo umaknili iz Afganistana. “To ne potrebuje nobenih pogajanj,” je dejal Bani-Sadr.
Tuji opazovalci v Teheranu pravijo, da so iranski voditelji vznemirjeni zaradi možnosti sovjetskega vdora v pokrajino Balučistan. Ta pokrajina je deloma v Iranu deloma v Pakistanu.
Balučistanci bi radi imeli svojo lastno državno tvorbo in je znano, da so sovjetski ageriti aktivni med njimi in jim nudijo orožje.
Poljak se je sežgal na krakovskem trgu; politični protest
KRAKOVO, Polj. — Valenti Badilak, 76 let stari Poljak, si je vzel življenje na krav kovskem živilskem trgu, ko se je polil z gazolinom in tekočino užgah Uradna poljska tiskovna agencija Pap je sporočila, da je Badilak umrl na poti v bolnico. Agencija j d dodala, da je bil Pap senilen in da se je zdravil v neki u-mobolniei.
V kratki izjavi, ki jo je podal, preden je napravil samomor, je Badilak rekel, da je hotel protestirati proti poljskemu političnemu sistemu in splošnim volitvam, ki so bile včeraj na Poljskem.
Badilak je prinesel s seboj tudi tri plakate. Na enega je napisal geslo “Dol s totalitarizmom!”, na drugega "Za Katyn!” in na tretjega “Za vnuka, ki so ga prisilili, da je postal pijanec!”
Katyn je ime gozda in vasi v ZSSR, v katerem je bilo pobitih več kot 4000 poljskih vojaških častnikov med drugo svetovno vojno. Uradno stališče poljske vlade 'je, da so omenjene častnike pobili Nemci, splošno mnenje pa je, da so krivi tega pokola Sovjeti.
Po samomoru Badilaka je veliko Poljakov prišlo na trg s šopki cvetja in jih položili rta kraj dejanja. Policaji jih niso ovirali.
Neka Poljakinja je rekla novinarju, da ji je vseeno, če je bil Badilak res umobolen ali ne. “To, kar je storil, je bilo junaško,” je dejala.
Oporečniki v Krakovu so povedali, da je bil Badilak povezan s študenti na krakovski univerzi, a da ni bil vpleten v njihovem političnem gibanju.
Krakov je tudi rojstno, mesto papeža Janeza Pavla II., a Vatikan ni hotel komentirati o Badilakovem samomoru.
\*»+**++*+*+***-»***»*+**+*»****t
VREME
Oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 45 F. Oblačno, vetrovno in nekaj hladnejše jutri z naj višjo temperaturo okoli 38 F.
IV.
Za politični račun je brezpomembno, ali je totalna nova vključitev Jugoslavije v socialistični blok izvršena z ali brez poklica Moskve na pomoč. Kot uvod v to velja predvsem Titova smrt, kakor je razvidno iz- dvojnega inter-vjuva v Pressi julija 1972, ki sta ga dala komunistični e.x-prezident parlamenta Milen-tije Popovič in sin velikega hrvaškega kiparja Ivan Me-štrovič ml. Ta dva sta mnenja, da je Brežnjev svojo relativno ‘prizanesljivost’ omejil na ta čas vladajočo ekipo KP in državnega poglavarja.
V času tega “trajanja” jim je še dovoljeno na zunaj o-stati “nevmeščeni” iti “samosvojo pot”, “samoupravljati delavstvo, in biti relativno
Nekaj izjav o
odprt svetu”. Kaj pa bo prišlo po Titu, ne ve nihče. Še manj pa, kako bodo Jugoslovani doma in v svetu reagirali na to.
Popovič in Meštrovič razlagata, da je Tito resigniral zaradi svoje visoke starosti, ki ga je prisilila, da je sprejel nasprotnikove ponudbe' neokrnjenost njegovega sedanjega prestiža, ohranitev luksuznih prestolnic, dvorno udobnost in lovišča, da, celo vročitev sovjetskega maršalskega meča (kot edini inoze-mec!). V zameno za to, pa stoji v izjavi: Enake temelje družbinega reda, istovreden in obvezen boj proti imperializmu inv enotnost skupnega dela Partije in države.”
V dotični izjavi je še nadalje zapisano: “stapljanje vseh
Jugoslaviji po Titu
množičnih organizacij, tako tiska, radia, televizje, umetnosti, tehnike, turistike, športa, delavskih, mladinskih in drugih.”
Se bo režim po Titovi smrti teh obveznosti držal? Kaj bodo k temu rekli podložniki?
In predvsem: kako se bodo zadržali do Titovih dedičev”
In kaj se bo zgodilo, če Kremelj s tem dokumentom v roki ne bo odobril nadaljnji razvoj in bo smatral, da so v nevarnosti ‘socialistični uspehi’ v Jugoslaviji?
Naša pripomba
Da bo ta članek razumljivejši, citiramo prvi odstavek iz te II. Beograjske izjave, kakor je bila priobčena 27. 9. 1971 v Delu pod naslovom: “Brežnjev in Tito sta po&pi-
NENAVADNA KOALICIJA V KONGRESU Sl PRIZADEVA ZMANJŠATI PRORAČUN
WASHINGTON, D.C. — Posledice rastoče inflacije na življenjsko raven povprečnega občana so končno vznemirile tudi precej članov Zveznega kongresa, predvsem tistih, ki zastopajo volivna c-krožja v Predstavniškem domu. Vsak član spodnjega doma Kongresa mora sodelovati na volitvah novembra letos in splošno mnenje teh poklicnih politikov je, da so volivci ne samo jezni, ampak pripravljeni glasovati proti kongresnikom,-ki se ne izkažejo v borbi proti inflaciji.
Pred desetimi dnevi je predsednik Jimmy Carter predlagal rčzhe spremembe v zveznem proračunu. Namen teli sprememb je bil, zmanjšati izdatke zvezne vlade in s tem vsaj deloma ohladiti ameriško ekonomijo. Carter je rekel, da je izenačenje med dohodki in izdatki zveznega proračuna važen korak k u-krotitvi inflacije.
Odziv v Kongresu je bil večji, kakor je pričakoval predsednik. Skupina kongresnikov, članov proračunskega odbora Spodnjega doma, je začela obravnavati že predlagani zvezni proračun z namenom, da ga zmanjšuje v čim večji meri. Načelnik odbora je 60 let stari demokrat Robert N. Giaimo iz Connecticuta.
Giaimo je sestavil neuradno koalicijo konservativnih demokratov in republikancev in ta koalicija je pripravila načrt, potom katerega bi bil zvezni proračun izenačen med dohodki in izdatki. Člani odbora so sprejeli načrt z 18 proti 6. Skupina 6 liberalnih demokratov je glasovala proti načrtu.
Konservativci obeh strank so spoznali namreč, da so imeli dovolj moči doseči zmago nad liberalci, ako bi nastopili skupno. Pogajali so se med seboj glede podrobnosri in se sporazumeli o raznih spornih točkah. V petletni zgodovini Proračunskega komiteja je bilo to prvič, ko so republikanci podpri načrt, ki so ga predlagali demokrati.
Kongresnik Giaimo je pri-
sala dokument, ki je temelj nadaljnjega sodelovanja med državama”, in se glasi: “Sodelovanje med SFRJ in ZSSR temelji na podobnosti zgodovinskih usod, istovetnosti temeljev družbene ureditve, podobnosti pogledov na mnoge mednarodne proble-nje, na privrženost načelom socialističnega i n ternaciona-lizma, splošni borbi za mir, na neodvisnosti in enakopravnem sodelovanju ter na boju proti imperializmu.' Konča pa se pogodba: “ZKJ in KP bosta storili, da se bo prijateljstvo med narodi c-beh držav neprestano krepilo in predstavljalo aktiven dejavnik v boju SFRJ in ZSSR za mir in socializem.”
S. S.
znal novinarjem, da bo nm i zvezni proračun sprejet v Predstavniškem domu le s pomočjo velike večine republikancev.
Liberalni kongresniki so izrazili ogorčenje nad načrtom Proračunskega odbora. Liberalci bi rali zmanjšali izdatke za ameriško vojsko in za vojaška raziskovanja, kar pa novi načrt odklanja. Posebno prikrajšani v novem proračunu bodo ameriška mesta in razni socialni programi za revne in starejše ljudi.	®
Liberalci so obljubili, da se bodo borili v Predstavniškem domu v prid teh prizadetih programov. Trdijo, da bodo najbolj prikrajšani prav tisti občani, ki so najbolj potrebni. “To je sramota!” je izjavil npr. vplivni črnski kongresnik iz Clevelanda Louis Stokes.
; “Bog Ve,” je pa vzkliknil Robert Giaimo, “da so naši liberalci tako trdovratni, da se pred ljudmi kar osmešijo!”
------O-----r
Carter se pogovarja! s skupino ameriških olimpijskih športnikov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je povabil približno 100 ameriških športnikov-amaterjev v Belo hišo in se pogovarjal z njimi glede ameriškega bojkota moskovskih olimpijskih iger. Povedal jim je, da ZDA ne bodo sodelovale na teh igrah pod nobenim pogojem.
“Zaenkrat ne morem reči.' katere druge države bodo sodelovale na teh igrah,” je dejal Carter, “ampak mi ne gremo v Moskvo. O tem n? more biti nobenega dvoma.”
Carter je pozval navzoče športnike, naj podpirajo njegovo stališče. Ameriško ljudstvo je že izrazilo podporo predsednikovi odločitvi, je trdil, kakor tudi ameriški kongres. Sovjetska zveza mora vedeti, je nadaljeval Carter, da bodo nasprotovale njeni a-gresiji proti majhnim, neodvisnim državam vse dežele in ljudstva svobodnega sveta.
Med sestankom v Beli hiši so športniki poslušali predsednika s spoštovanjem in ni prišlo do prepira. Po sestanku so se pa športniki zbrali in se povpraševali o tem, koliko jih med njimi podpira bojkot, koliko pa ne.
Sporočili so, da jih je bilo kar 44 proti bojkotu, 29 za, medtem ko se jih je 24 vzdr- -žalo glasovanja. Nekateri športniki so bili jezni predvsem zaradi tega, ker niso mogli sodelovati v odločitvi o bojkotu.
Član ameriške olimpijske reprezentance Jay Kearney, tekmovalec v kajaku, je celo izjavi’ da bo šel v Moskvo in se udeležil iger kot posameznik.
Čeprav Bela hiša trdi. da bo veliko držav sodelovalo z ZDA glede bojkota, trdijo ne-p-’stranski opazovalci, da bojkot ne bo uspel.
Iz Clevelanda in okolice
Slovenski starostni dom—
Pretekli petek zvečer je bila posebna seja članstva Slovenskega doma za ostarele na Neff Road. Navzoči-—bilo jih je nad 150—so glasovali z velixo večino ,za povečanje tega prepotrebnega Doma. Stroški v zvezi z gradnjo novih prostorov bodo najmanj $1,600,009.
Glasbena Matica—
Pevski zbor Glasbena Matica je priredil svojo pomladansko večerjo in ples v SND na St. Clairju preteklo soboto zvečer. Zbor je tudi zapel več pesmi. Pod spretnim vodstvom pevovodja Vladimira Malečkarja so pevci navdušili navzoče v dvorani. Pravijo, da so prodali 475 vstopnic.
Lep uspeli—
Zajtrk z omletami, ki so ga priredili člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu, je bil lep uspeh. Menijo, da nikoli niso imeli toliko obiskovalcev! Popravek—
Seja Kluba slovenskih upokojencev v Newburgu-Maple Hts., bo v sredo ob 1. popoldne.
Rojstni dan—
V	četrtek, 27. marca, bo praznovala naša naročnica Mrs. Helen Semich svoj 93. rojstni dan. Ga. Semich biva s svojo hčerko Mrs. Mary Fa-kult na 19419 Kildeer Ave. Čestitajo ji in ji želijo vse najboljše vsi člani njene družine! Tem čestitkam, se pridružuje tudi Ameriška Domovina!
Tiskovnemu skladu—
G. Frank Petek, 6618 Bonna Ave. je daroval $12 tiskovnemu skladu našega časopisa. Hvala lepa!
-----o----—
Predsednik Kolumbije pripravlja nov naori za odstranitev krize
■ BOGOTA, Kol. — Juho Turbav, ki je predsednik Kolumbije, je izjavil novinarjem, da bo skušal pospešiti izpustitev talcev, ki jih imajo zajete v poslaništvu Dominikanske republike že dva tedna pripadniki gverilskega gibanja M-19.
Sodni proces proti kar 350 političnim oporečnikom je že v teku in Turbayje rekel, da bodo skrajšali rok te sodre razprave tako, da bodo vsaj nekateri osumljenci kmalu izpuščeni. Turbay upa s tem pomiriti gverilce v poslaništvu in doseči sprejemljivo kompromisno rešitev.
Najbolj sporna točka med gverilci in kolumbijsko vlado je zahteva gverilcev, da se izpusti 311 političnih zapornikov. Kolumbijska vlada je dejala, da ne bo izpustila niti enega le-teh. Tudi ako bi hotela vlada to storiti, je izjavil vladni predstavnik, bi kaj takega preprečila sama državna ustava.
V	zadnjem poldrugem letu je kolumbijska vojska priprla več kot 2,000 ljudi, osumljenih gverilskega vojskovanja.
Kubanski voditelj Fidel Castro je izjavil, da je Kuba p n pravljerta sprejeti vse gverilce, ki zasedajo poslaništvo, in vse politične zapornike, ki bi jih izpustila kolumbijska vlada.



KCMERISKA DOMOVTNA,
MARCH 24, 1980
pjfj Ameriška Domovina
VV^» l/K-TV—IIO Ali
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 zr. pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven 'Združenih držav: $15.00 na leto.	__________
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	^
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months
Canada ,and Foreign Countries:	_
$40 00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year-Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 35 Monday, March 24, 1980
Mohamedanstvo
Z revolucionarnim preobratom v starem musliman-skein imperiju Perziji, sedaj imenovano	ki je.
vrgel maiavo svetovno ravnotežje političnih sil s te.a-iev in pahnil svet na rob oboroženega spopada, se je nenadoma pojavilo na mednarodnem odru vprašanje muslimanstva. Kajti iraški revolucionarji so z odstranitvijo šaha Reze Pahlavija verjetno za vedno končali več kot 2500- let staro perzijsko cesarstvo, m pod vodstvom, svojega vrhovnega verskega poglavarja Homeinija in njegovih mulahov proglasili islamsko republiko, vladano kot teokratična ’država po nacelm mohamedanske svete knjige korana Nedavno so izglasovali ustavna določila take republike m nato izselili tudi prvega predsednika republike.
Ogromni preobrat na morda najbolj občutljivem predelu zemeljske oble je globoko pretresel ves svet. v prvi vrsti pa Ameriko, kateri se je spodmaknil eden temeljno važnih opornikov njene moči i n vpliva na zemlji. Ni naš namen sedaj s te strani analizirati nastali'položaj, pač pa bomo poskusili razmotriti m oceniti predvideno vlogo mohamedanstva v bodočem i az-voju ideoloških in političnih sil na svetu. Da bo igialo mohamedanstvo veliko večjo vlogo kot doslej, ni nobenega dvoma. Za nas Slovence je zadeva mohamedanstva še posebej ne le zanimiva, marveč pomembna Kaiti naš matični narod, čigar zvesti sinovi in hčere hočemo ostati do zadnjega diha, živi v isti državni skupnosti z obsežno, več milijonov ljudi hrvatskega m srbskega porekla obsegajočo muslimansko skupino na ozemlju Bosne — ostanek večstoletnega turškega go-spodstva.
Brezbožni režim je muslimanom izredno naklonjen iz enostavnega razloga,, da s podporo' le-tem zmanjšuje in ovira verski vpliv in razmah pravoslavne in' zlasti katoliške cerkve. Slednja mu je posebno napoti pri razkristjanjenju in popolni ateizaciji dežele, njeno slabljenje je cilj in namen favoriziranja muslimanstva. Zanimivo ie. da so bosanski muslimam skupno z albanskimi edini Alahovi častilci na evropskem prostoru, če odštejemo malenkost ob Bosporu, ki je še v turških rokah.
Sicer pa so se muslimani na široko razprostrli »po vsej zahodni Aziji od Turčiie do Pakistana, zaieli vse arabske dežele v' severni Afriki in se raztegnili proti jugu nekako do črte, kjer se začenja afriški 'klin’ s konico na rtiču Dobre nadef To muslimansko veliko o-zemlje je kompaktno strnjeno. Ločeno od njega je muslimanske vere še nova država Bangladeš (odcenliena od Pakistana) in indonezijsko otočie skupno z Mala-zijo. Vseh pretežno muslimanskih držav, z različnimi narodnostmi, jeziki in kulturami, bo približno 40, in skuuno število prebivalstva Mohamedove veroizpovedi se naglo bliža eni milijardi duš. Po številu torej nad-kriljuje katoliško Cerkev.
Z revolucijo v Iranu se verjetno začenja novo poglavje v zgodovinskem razvoju islama. Tu se hočejo položiti temelji muslimanske teokratične države. Brez ozira na to, kakšne uspehe bo ta poskus dosegel, je po vsem muslimanskem svetu zaplul nov val verskega navdušenja in celo fanatizma, ki lahko postane nevaren za mirovno ravnotežje na svetu. Skušnje kažejo, da porajajoči se novi svet ne verjame več v odrešilno silo demokratičnega zahodnega kapitalizma, in prav tako ne v razne zvrsti socializma in komunizma. V nadomestilo bi utegnila politična aplikacija muslimanstva, s spojitvijo izbranih in preskušenih elementov zahodne demokracije m marksizma s svojimi verskimi vrednotami in principi ustvariti nov socialni, ekonomski in politični red. Tako zboganje (reconciliation) bi ne bilo nič novega,-saj je islam religija vklničila mnoge elemente krščanstva in judaizma v svoj verski sistem in s tem usvgrila svoj lastni sistem vrednot.
Seveda se to ne more zgoditi jutri. Ogromna večina islamskih sedanjih držav je nastala iz prejšnjih kolonij. L. 1940 je bilo sedem neodvisnih muslimanskih držav, danes jih ie 40. In teh se drži dediščina kolonializma. Preden bi zgoraj opisani razvoj mogel zajeti večii obseg, bo treba izobraziti mnogo večji kader intelektualnega političnega vodstva iz vrst domačinov.
To bo zahtevalo časa in napora, preden bi bil muslimanski element sposoben igrati vlogo politične in gospodarske moči. Ta slednja jim je že skoraj zagotovljena z ogromnim bogastvom olja na muslimanskem (arabskem) ozemlju, a danes so z izkoriščanjem oljnih bogastev še vse preveč odvisni od Zahoda. -
Poznavalci razmer trdijo, da se bo državno-poli-tično muslimanski svet v prihodnosti močno razdrobil zaradi jezikovnih, kulturnih, pokrajinskih in versko-sektaških razlik. Dnevno beremo, da se upirajo centralni vladi v Iranu zdaj Kurdi, zdaj Azerbajclžani, potem Baludžistanci in tako naprej. Vsi so muslimani, a se čutijo nacionalno in zgodovinsko različne in hočejo samostojnost. Podobne tendence se bodo pojavile tudi po drugih muslimanskih državah, ko bosta čas in razmere dala priložnost za upor in secesijo.
S takimi izgledi v bodočnost mora računati tudi Sovjetska zveza. Na južnem robu svojega ogromnega ozemlja ima vrsto deloma perzijsko, deloma turško govorečih manjšin, katere so vse mohamedanske vere. Kot take se te etniške skupihe čutijo versko in kulturno povezane z muslimansko celoto, ateistična sovjetska ideologija jih odbija. Četudi jim je sovjetska ustava dovolila deloma samostojne republike, čutijo ruski brezbožni pritisk, na drugi strani pa jih privablja verska in etniška vez, da stremijo tudi k politični združitvi z muslimansko celoto.
Pod tem vidikom je mogoče bolje razumeti sovjetski vdor v mohamedanski Afganistan, da s tem zabijejo klin v mohamedansko gmoto in jo razbijejo. Morda je ta nagib prav tako ali še bolj važen kot dostop do Perzi jskega zaliva.
L. P.
Beseda iz naroda.
LUDVIK ČEPON:
Pomoč koroškim študentom
iOleveland, O. —	,
. Mohorjeva flružba v. . Celovcu je 'imela 28. februarja svoj letni občni zbor, ki je najboljše ogledalo poslovanja vsake organizirane skupnosti oz. podjetja. Na tem občnem zboru je bil podan tudi zelo točen pregled in obračun Mohorjevih dijaških domov. Oba dijaška domova v Celovcu sta izkazala v zadnji poslovni dobi izdatkov za šil. 3,377,964, vzdrževalnine, ki jih plačujejo starši gojencev, škofijska podpora in darovi dobrotnikov so znesli šil. 3,357,942 in to je pustilo Mohorjevi nepokritih izdatkov za šil. 220,026 ali $16,925. Poročilo ponovno naglasa, da bi brez pomoči ameriških in kanadskih dobrotnikov in celovške škofijske podpore Mohorjeva ne zmogla tega fi-, nančnega bremena, zato se ponovno prisrčno zahvaljuje in priporoča za nadaljnje razumevanje in naklonjenost. Prav tako so Mbhorjeva družba, študentje in njihovi starši ter z njimi vred vsi krščansko usmerjeni koroški Slovenci h v a 1 ežni slovenskim šolskim sestram in slovenskim salezijancem, ki vzgojno vodijo te domove, kajti plače laičnih vzgojiteljev so tako visoke, da bi jih Mohorjeva ne zmogla, p^ tudi delo laičnih moči ne bi dosegalo kvalitete dela redovnikov.
. Z zaupanjem v božjo pomoč in nadaljnje sodelovanje vseh zgoraj omenjenih začenja Mohorjeva novo poslovno dobo. Dokaz našega nadaljnjega sodelovanja pa naj ji bo naslednji seznam darovalcev:
N.N., Cleveland $200; N.N., Minnesota, $50; Rev. Jože Božnar, $50; Rudolf Kolarič, st., v spomin pok. Alojzije Lončar, $20; Janez Mrzlikar, v spomin pok. Alojzije Lončar, $10; Planinšek Marija, v spomin pok. K. Mauser j a, $10. /
Po g. Prosenu so pa! darovali: Franc in Pavla Pustot-nik, Geneva, $100; Anton A-damič $20; Viktor Tominec $10; Frank Grčar $10; Lojze ih Ivanka Kodrič $10; Cece-lija Remec $5, in že objavljenih spominskih darov za skupno $145. Vsem in vsakemu posebej naj Bog stotero
Darove lahko naslovite na: Jožica Jakopič, 29242 Armadale, Wickliffe, Ohio 44092' Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Ql.eyeland, ,0.. 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103.
Ob zaključku svojega poročila vošči ravnatelj Mohorjeve družbe, č. g. dr. Janez Hornboeck vsem dobrotnikom, vsem udom Mohorjeve družbe, osebju Ameriške Domovine in odboru za zbiranje darov prav veselo Veliko noč. Njegovim voščilom dobrotnikom in Ameriški Domovini se s hvaležnostjo pridružuje tudi
Odbor za pomoč revnim koroškim študentom.
Cvetna nedelja
CLEVELAND, O. — Narava že kaže znake zgodnje pomladi. Iz zemlje so že pri-kukali prvi lističi zvončkov in tulipanov. Mačice že tudi odkrivajo svoje srebrne dlačice in se blešče v jutranjem soncu. To drobno brstenje nas opominja, da je blizu Cvetna nedelja.
Spominjam se iz otroških let, kako smo že tedne prej nestrpno čakali te nedelje. Spraševali smo mamo, kdo nam bo naredil butare. Tolažila nas je, naj le potrpimo, saj bodo barve na butarican obledele in zelenje osušilo, če bodo narejene prezgodaj. Po dolgem čakanju so le prišle butare in Cvetna nedelja.
To lepo navado smo prinesli tudi v naše slovenske fare na ameriških tleh. Slovenska šola pri Sv. Vidu Vas zopet vabi k slovesni maši z blagoslovom palmovih vej in butaric, ki tako poživijo lepe obrede te nedelje.
V soboto, 29. marca, od 9. ure dalje bodo starši v dvo-radi pod cerkvijo sv. Vidu delali butarice. Vabljeni ste, da se jim pridružite in tudi Vi naredite butarico sebi ali Vašim otrokom.
A. M.
povrne!
ISKRICE
Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika.
—Avebury
*
Citati in ne razumeti, je kot loviti in ničesar ujeti.
— Italijanski pregovor
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
VIII.
Za boljšo sliko svobode in nesvobode vere v Rusiji v naslednjem nekaj osebnih doživetij z mojega prvega in drugega obiska v Rusiji.
V naši ameriški skupini devetih ljudi smo bili trije katoličani. Nastanjeni smo bili v takrat čisto novem --hotelu Ukrajina v Moskvi. V nedeljo zjutraj smo šli na hotelsko recepcijo — sprejemni urad — in vprašali za naslov katoliške kapele, ki, kakor smo vedeli, služi verskim potrebam katoliškega osobja poslaništev raznih dežel. Z vso, kakor samo po sebi razumljivo usluž-nostjo, so poiskali naslov, poklicali celo vozača taksija, ki smo ga naročili, in mu dali vse potrebne napotke.
Sv. maša v Moskvi
Kapela je bila, kot se spomnim, v drugem nadstropju velike stavbe z vhodom iz dvorišča. Pri vhodu smo srečali gospo z molitvenikom v roki, znak, da je bila tudi ona na poti v cerkev kot mi. Bila je žena francoskega ambasadorja z dvema otrokoma. Pri vhodu v poslopje je stal vojak, ki nas je pa brez vsakega vprašanja pustil notri.
Vernikov se nas je zbralo za kak dober ducat. Mašo je imel kaplan. Amerikanec, ki je bral evangelij v angleščini in francoščini (polomljeni) in nekaj oznanil v angleščini. Po maši smo ga ustavili za kratek pogovor. Jaz sem ga med drugim vprašal, če razume ali govori rusko. Rekel je, da ne, razen nekaj navadnih fraz.
Sam pri sebi sem si mislil, kakšna škoda, da ameriški škofje niso mogli najti za to tako vidno mesto kaplana, ki bi znal rusko. Kaplan si je seveda mogel pomagati v svojih poslih z angleščino, a koliko bi za boljše razumevanje z ruskimi oblastmi in medsebojno dobro voljo pomenilo, če bi znal rusko.
Kaplanu se je mudilo. Kam? Ed Sullivan, takratna televizijska zvezda, je bil tiste dni v Moskvi z večjo skupino igralcev in tehničnih izvedencev za snemanje televizijskega programa. Med njegovim oso-bjem je bilo več katoličanov. Zanje in zase je z odgovarjajočimi oblastmi uredil za nedeljsko mašo v samem parku razstavniških prostorov. Bilo je to namreč v letu prve ameriške razstave v Rusiji, v Moskvi. Kaplan je bil na poti, da bere tam drugo mašo, z vsemi dovoljeni in blagoslovi policijskih oblasti, javno, na prostem.
Pred ne dolgim sem bral članek ameriškega turista — katolika v Rusiji, v katerem se pritožuje, da ni mogel opraviti svoje nedeljske dolžnosti,. ker mu hotelsko osobje — menda iz verske sovražnosti— ni hotelo iti zadosti na roke, da bi našel naslov katoliške cerkve v Moskvi.
Jaz sem pisah uredniku do-tičnega lista pismo, v katerem pravim, da sem jaz imel drugačne izkušnje in da je do-tični ameriški turist moral imeti težave zato in predvsem zato, ker v Moskvi poleg gori omenjene kapele ni nobene katoliške cerkve, da je pa ena za gotovo v Leningradu, a ne v Moskvi.
V svoji trditvi o katoliški kapeli seveda in o cerkvi v Leningradu sem imel prav, popolnoma sem jo pa polomil v J svoji trditvi, da v Moskvi nij nobene katoliške cerkve. O-čitno. po imenu sodeč, ruski človek, ki pozna Moskvo bolje kot jaz, je poslal pismo uredni ku istega časopisa, v katererrj preprosto pove, da je tudi 1 Moskvi in ne samo v Lenin gradu cerkev katoliškega la

M
m ..
V.t : ' C
fl
tinskega obreda, in da so maše tam tako v soboto zvečer kot v nedeljo zelo dobro obiskane, da je cerkev bila zgrajena že v časih cesarice Katarine Velike v zahodnem arhitetskem slogu, da je pa cerkev znana ne pod imenom katoliška cerkev, ampak latinska cerkev.
Morda je uradnik na hotelski recepciji iskal naslov cerkve pod imenom katoliška cerkev, ki ga pa v telefonskem seznamu ni, ni pa vedel ali ni mu prišlo na misel, da bi 'morda katoliška cerkev bila isto kot latinska cerkev. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo v Ljubljani, če bi kdo v hotelu vprašal za bizantinsko cerkev, ko bi hotel najti pravoslavno cerkev. Če pa vemo, da ima Ljubljana dober četrt milijona ljudi in Moskva skoro devet milijonov, je nevednost ali nepoučenost hotelskega uradnika, ki je poleg tega šel skozi brezverske šole, kjer najbrže ni nič slišal o neki katoliški ali latinski cerkvi, opravičljiva in razumljiva.
Na zadnji Božič je bil na obisku v Moskvi redni dopisnik tukajšnjega Pittsburgh-škega dnevnika. V svojem poročilu pravi poleg drugega, da so moskovski katoličani ob veliki udeležbi zelo slovesno praznovali božično polnočnico v zgora) omenjeni cerkvi in da je to znak in potrdilo, da je Rusom dovoljeno, iti v cerkev. Hitro pa pristavi, da je ta cerkev edina katoliška cerkev v Moskvi, kar se bere nekam tako, kot da so bile druge katoliške cerkve zaprte ali podrte, kar seveda ne drži.
Ena katoliška cerkev v Moskvi je odgovarjala potrebam številu katoličanov v Moskvi zadnji dve stoletji in najbrže zadostuje tudi še danes. Če ne, bi pa bilo čisto prazno pričakovati, da bi sedanji režim dovolil graditev nove katoliške cerkve latinskega .obreda v prestolici Rusije.
Brali smo pred kakim dobrim letom, do so tovarniški delavci pravoslavne vere v mestu Gorki (mesto točasne konfinacije slavnega fizika, Nobelovega nagrajenca, Saharova) začeli na svoje graditi novo cerkev, pa hitro naleteli na odločen odpor od strani pristojnih oblasti. Kako se je zadeva končno rešila, mi ni znano.
Reči, da je v Moskvi samo ena katoliška cerkev, je enako ali isto, kot reči, da je v Ljubljani samo ena muslimanska mošeja, če je že. Niti ena doslej ni bila potrebna in, če je potrebna sedaj, bo zadostovala za še kar dober čas.
Zagorsk
Zelo pomembno in zanimivo doživetje je bil zame obisk kakih 60 kilometrov od Moskve oddaljenega mesteca Zagorsk, kjer je sedež patriarha ruske pravoslavne cerkve s pravoslavnim semeniščem, teološko akademijo. Visok zid obdaja cerkveni kompleks sam.
Ko smo z našim majhnim avtobusom prispeli na kraj, je pred zidnim vhodom v notranjost stala že cela vrsta velikih avtobusov. Na teh avtobusih so se pripeljali romarji. Za ruske pravoslavne vernike je Zagorsk nekako to, kar je za katoličane Vatikan s Sv. Petrom ali Lurd.
V notranjosti obzidja sta poleg drugih stavb dve veliki krasni cerkvi, ena v tipičnem ruskem in druga v zahodnem baročnem slogu z več kapelami. Duhovnik — menih, ki je sprejemal romarje in turiste, je prijazno pozdravil našo sku-s pino. Rekel je, da je liturgija-maša — v teku, in če gremo v j cerkev, naj se obzirno in kc
likor mogoče neopazno držimo bolj v ozadju ali ob strani.
Čeprav je bil to navaden delaven dan, je bilo v cerkvi zbranih več kot sto romarjev, ki so z globoko občuteno pobožnostjo, ki je bila očitna, sledili mašnim obredom. Jaz sem se kolikor mogoče skrbno držal menihovih navodil in sc počasi po prstih premikal z ene strani na drugo, občudujoč ves v zlatu se blesteč neznansko bogato umetniško okrašen ikonostas z mnogimi originalnimi ikonami, med katerfimi je, kot vem, tudi original, ena najbolj znanih in najbolj češčenih ikon, ikona sv. Trojice. Po tej ikoni ima samostan sam ime Samostan — Lavra Sv. Trojice.
Pa pomislite, kaj sem doživel vkljub vsej svoji previdnosti in opreznosti v obnašanju. Stara ženica, ki je prej nisem opazil, se mi približa in mi z dvignjeno palico zagrozi in ostrim pogledom odločno zabrusi v obraz: “Kaj motiš (mješaš po rusko)! Moli!”
Saj veste, da mi je bilo nerodno! Z opravičljivo gesto sem se začel pomikati proti vratom. Mislil sem si: “Kako nepričakovana lekcija ne od mojega seminiškega špiritua-la ali duhovnega voditeljih ampak od preproste, globoko verne ruske ženice!” Ali ne pravi po pravici sv. pismo: Kar je bilo prikrito učenim, si razodel preprostim.
Na prostranem cerkvenem dvorišču smo potem srečali še več na novo prispelih skupin ruskih romarjev, ki so se vrstile v cerkev. Drugi so pa po že opravljenih pobožnostih počivali na senčnih klopeh v parku. Še drugi so pa pri v središču dvorišča stoječem pokri' tem vodnjaku polnili steklenice s sveto — “žegnano” vodo, ki jo bodo ponesli na svoje domove kot zagotovilo bož- ; j ega varstva. Za ruske pravo-slovne romarje je ta voda nekako isto, kot je za lurške romarje lurška voda.
Preden smo se poslovili od te božje poti, smo si ogledali poleg obeh svetišč še nekaj drugih stavb in za javnost odprtih.dvoran, med njimi razstavno dvorano ikon.
Cerkve, katedrale visoki!1 | umetniških vrednot na polj11 arhitekture, fresk, ikon tako ^ Moskvi, Leningradu, Kij e vit in drugod ne služijo več liturgičnim namenom. V katedralah v Kremlju so bile brarm | maše, opravljena liturgij1) i zadnjič 1. 1918. Ti božji hram) so bili spremenjeni v ‘muzeje in se vzdržujejo na država6 stroške. To pa ni primer cerkev in božjih hramov v Za-gorsk-u, ki so tudi zelo visok6 umetniške in zgodovinsko vrednosti. Ti božji hrami s6 odprti za bogoslužna opravil11 in vzdrževani ne po držav1-ampak z darovi vernikov, romarjev.
Na poti iz Zagorsk-a nazaj v Moskvo sem opazil delavce-ki so popravljali streho pre' proste vaške cerkvice. Spomnil sem se, da je vzdrževanj6 cerkvenih poslopij po ustav'1 dovoljeno, če gre to na strošk6 vernikov.
Ko sva si v nedeljo s tovarišem peš ogledovala gotovi dd Moskve, sva slučajno zadek1 na pravoslavno cerkev. Vstopila sva. Liturgija je bila vpra' kar končana. Prostorna notranjščina je bila še vsa napolnj6' na s tenkim dimom in močnir11 duhom kadila in na stotim’ pred ikonami prižganih sveč' Verniki razen par ženic v rutah, ki so še klanjale in prc' križevale pred ikonami, so se razšli.
Moram reči, da je bila a°' tranjščina božjega hrama zelo lepa, naravnost bogatc’ okrašena. Ker je pa bila cerkev odprta za bogoslužje, L’ bilo vzdrževanje na rama'1 vernikov in ne na državi. D tu, vsa čast tistim faranom-Lahko so ponosni na SVOJ^ cerkev.
. -.v*- d ! •
JOHN P. NIELSEN, Ph. D.:
Moja etnična izkušnja
(Prevedla Cirila Saksida.)
V splošno sem tak kot vsak drugi povprečni ameriški Slovenec, rojen slovenskih staršev, ki so prišli v ZDA okoli leta 1900. Drugačen sem samo po tem, ker segn šel skozi vse štiri razvojne dobe, ki jih sin slovenskih staršev lahko doživi: 1) rojen v Ameriki, a Slovenec; 2) nedolžna leta; 3) izgubljena nedolžnost in upor; 4) povratek domov.
Zanimivo poglavje našega grafije, kot poziv, da bi mo-
življenja je bilo igranje base-ball-a. Nikakor pa se ne spominjam nobenega priseljenca, ki bi igral baseball, četudi so prišli v ZDA razmeroma mladi, 18 ali 20-letni. Nihče od njih ni znal spodobno vreči ali uloviti žogo. U-stvaril sem si sodbo, da so Evropejci prenerodni za ta šport.
Danes vem, da je bila ta sodba pogrešena, ker vem, kako odlični so Jugoslovani v nogometu in baseball-u. Prav tako vem, da se priučiš športa v mladih letih. Z izgubljeno mladostjo je izgubljena tudi možnost priučenja za vedno.
Moja žena se v mladosti ni naučila plavati in v zgodnjih štiridesetih letih je trdno sklenila, da se nauči. Po večurnem treniranju v bazenu, sva obupala in meni se je zdelo, da je položaj brezupen.
Bronowski v svoji knjigi “Ascent of Man” opisuje zanimivo čudo pri učenju tujih jezikov. Če se otrok do 11. letc\ svoje starosti ni naučil kakega tujega- jezika, je njegova sposobnost za dojemanje jezikov za vedno izgubljena. Že v rani mladosti je govoril poljsko in ko je kasneje šel v Anglijo, se je naučil angleščine kakor tudi drugih jezikov. Poljščino je popolnoma pozabil, a drugih jezikov se je naučil, ker se je v mladih letih naučil poljščine.
Glasba je bila drugi most, ki nas je vezal z Amerikanci. Moji starši so se priučili modernih p'opevk, ne dobro, a dovolj dobro, da so lahko z užitkom prisluhnili pesmi (Beautiful Ohio, I am Forever Blowing Bubbles, itd) Ameriški jazz in blues pa jih niso prevzeli. Ponovno potrdilo, da se glasbe in športa priučimo lahko le v mladosti.
Vendar so priseljeniški o-troci uživali najboljše iz dveh svetov. Tisti, ki smo igrali na kako glasbilo, smo igrali a-meriško glasbo, kot smo se u-deleževali ameriškega športa. Dodati moram, da so bile igralske športne skupine et-niškega značaja. Slovenci smo npr. igrali proti Italijanom. Pri igranju ameriškega jazza smo se posluževali slovenskega ansambla.
Dekleta, s katerimi sem se družil ali se vsaj poskušal družiti, so bile Slovenke, redko kdaj kaka Hrvatica ali Poljakinja, nikdar pa ne Italijanka ali Irka. Prav gotovo nisem nikdar prekoračil ekskluzivnega predmestja s svojimi ekskluzivniny dekleti.
Stil življenja je bil primerno zadovoljiv. Siguren, u-doben in v mnogih ozirih topel. Gotovo je bilo ducat domov, kjer sem bil dobrodošel in z užitkom sem pomagal pri kuhanju na prostem ali pri popravljanju avtomobila.
V retrospektivi lahko rečem, da je bila moja mladost lepa. Sinovi izseljencev, a popolnoma sposobni asimiliranja domače kmečke kulture, nič prikrajšani pri dovzema-nju ameriške kulture, ki je pronicala skozi osmozo, ki je bila za nekatere kar bujna.
Imam neprijeten vtis, da je vse, kar sem do sedaj napisal, zelo nepomembno in sila navadno. Dolgočasno čtivo, a pišem, ker sem bil na-prošen od založnika te mono-
rale biti vse preproste in vsakdanje zgodbe ovekovečene.
Dejansko je bila naša družina, Sešek, v slovenski skupnosti Nottinghama povprečna. So bile družine z mnogo višjim družabnim položajem, finančno kot z lokalno aktivnostjo. Družina Jalovec, ki sem jo že omenil, je pripadala tej skupini, saj so se njihovi vinograd,! razprostiral i od Shawnee do Neff ceste.
Družina Gerl je bila zaradi bujnega trgovskega delovanja visoko cenjena. Posedovala je okoli pol ducata u-prežnih konj, ki so služili pri gradnji temeljev hiš, ki so jih takrat Slovenci gradili. Tudi družina Mavec se je bavila z gradnjo hiš in poleg zidanja tudi z napeljavo vode in mizarstvom. Družina Eršte se se je posvetila vinarstvu in je bila vodilna v tej stroki, vsaj v St. Clairski okolici.
Med Slovenci je bil to sila dobičkanosen posel. Mi smo vsako leto nakupili tono grozdja! in ga dali v prpšo, kar je prineslo 50 galono v vina. Poznal šem družino- ki je pripravila 15 sodov viha letno. Čudovito je bilo opazovati ta proces iz dneva v dan, spreminjanje iz mošta v vino.
Nedaleč od Nottinghama so se raztezale kmetije, nekatere dovolj velike, da so zmogle svoje lastne mlatilne stroje in zaposlile tudi po 12 delovnih moči. Moj stric je sodeloval s skupino, ki je u-stanovila lastno banko, kateri je tudi več let predsedoval.
V času prohibicije so se mnoge družine posvetile zasebni prodaji vina, ki se je vršila največkrat v kuhinji in včasih na verandi. Cadillac na dvorišču je bilo znamenje, da se v hiši toči, vino in whiskey sta bila na razpolago v kuhinji. Ob sobotan je bil izkupiček zelo dober, četudi se je popivalo stoje.
Družina Kmet iz Collin-wooda se je odlikovala v prekupčevanju s posestvi. Prav tako podjetni so bili Smrekarjevi, Azmanovi, Želetovi, Grdinovi, Skdfcevi, Slapni-kovi ifd. Trgovali so s pohištvom, krojaškimi potrebščinami, vrste posodo. Rasla so kegljišča, pogrebni zavodi, fotografski ateljeji itd.
Zopet so bile družine z alkoholnimi očeti ali družine z osemnajstimi otroki in eno samo delovno močjo, pa še tista je bila za one čase slabo plačana. Starejši otroci so bi-Ji primorani na delo, da . so pripomogli k vzdrževanju družine. Bile so družine -z umsko zaostalimi otroki ali kako drugo resno hibo, ki so jih zadrževali doma in s tem zagrenili tudi ostalim članom družine življenje. Bile so tudi družine, ne da bi imele kakršenkoli stik z družbo ali tujimi otroki. Žalostno, čc-je otroku prepovedana igra z drugimi.
Zadovoljen sem, da sem to napisal, četudi je vsakdanjo. Je nadaljevanje tistega preprostega kmečkega življenja, ki ga je Cankar tako čudovito opisal, z razliko, da se je ,to zgodilo pred štiridesetinji leti v naši skupnosti.
Do leta 1940 je prihod avtomobilov razpršil mnogo St. Clairskih Slovencev na vse strani Clevelanda in njegove okolice.
Iz itvljtip Stavencev v Mllwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Prišel je mesec marec, ki nam o-znanja pomlad. Zato bo zima morala (počasi) vzeti slovo. Dnevi postajajo daljši in sonce dobiva na moči. Snega in ledu je bilo to zimo komaj dovolj, da je mladina prišla na svoj račun: sprostiti svoje mlade, prekipevajoče sile v prosti snežni prirodi.
Tudi mi smo bili taki gorečneži v svoji mladosti. Zdaj je to drugače. Radi se držimo tople peči in smo gledali z velikim užitkom in občudovanjem, kako se je mladina borila za prvenstvo na olimpijskem športnem polju v Lake Placidu v New Yorku, ki nam ga je lepo prinašala televizija-
Omenili bi tukaj le prvaka-osvojitelja petih zlatih medalj, 21-letnega mladeniča E-rica Heidena iz Madisona, Wis., in njegovo mlajšo sestro Beth, ki si je osvojila srebrno medaljo. Omenjamo ju predvsem zaradi tega, ker sta slovenskega porekla. Njuni prastarši so bili doma iz Ljubnega v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriko so prišli okrog leta 1905. Pisali so se Kumeršek. Dekliško ime prababice je bilo Vezoč-nik. Njuna hčerka Olga por. Thomson je stara mati Erica in Beth.
Ga. Olga Thomson govori slovensko v domačem narečju; kakor se je tega naučila od staršev. Je v neposrednih odnosih s svojimi sestričnami na Štajerskem,, s katerimi si redno dopisuje. Vši računajo, da se vidijo čez štiri leta na zimski olimpiadi, ki bo v Sarajevu, Jugoslavija (tako piše ljubljansko Delo).
Cvetna nedelja, ki se bliža, nam oznanja velikonočno veselje. Pesnik Simon Gregorčič je zapisal to veselje v svoji pesmj,.takole;
“Glej, prišla oljčna je nedelja in polne srčnega veselja vrvijo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče, če ne — mladike oljčne vsaj, svetišče zdi se oljkov gaj.”
S pomladjo, ki je čudež božjega stvarstva, zaživimo novo življenje. Pritegne nas, da se z njo prerodimo in ob njej veselimo. Mnoge od nas še posebej privlači Triglavski park. Ko izgine sneg in sonce ogreje zemljo, so vrbe žaluj-ke prve, ki si nadenejo zlat pajčolan in se ob obali Bisa-. nab jezera v vodi ogledujejo. Po bregu ob jezeru pa iz zemlje prikukajo prve pisane rožice, ena lepša od druge. , Veverice, ptički in druge živali, ki so srečno prespale zimsko spanje, spet zažive in v svoji zaljubljenosti začno znašati svoja gnezda in skrbeti za novi zarod.
Dvajset let bo kmalu, ko so pridne roke slovenskega človeka zastavile lopato in začele obdelavati, negovati in lepšati ta košček lastne domače zemlje, ki mu v trudu in znoju prinaša tudi miren kotiček za počitek, zabavo in veselje — slovenski Triglav park.
*
“Bil sem srečen človek. Ne poznam nikogar, ki bi bil bolj srečen, kot sem bil srečen jaz,” je ob svojem 92. rojstnem dnevu dejal Arthur
Druga svetovna vojna je prinesla nova gorja, a pomagala vsem tistim priseljencem, ki so bili že izvežbani v trgovanju ali šele pričeli z malo trgovino. Tako se je preprosto življenje v štiridesetih letih naglo spremenilo v Nottinghamski okolici, kakor tudi v drugih slovenskih naselbinah.
%M*MSKA

VBOV
umm m m
KOLEDAR 1
društvenih prireditev
Rubinstein, največji živeči pianist, ki se je rodil 1. 1887 v Lodzu na Poljskem, “življenje je naj lepša stvar in vsi dnevi so božanski.’
Častitljivi umetnik pravi, da mu vest očita lenobo, ker je premalo storil za druge.
Mož, ki se je vse življenje hranil z glasbo ih odraščal v t4**+m**mt******************t*************tt*+*t*****ttt*4t+*+*+fi
svetu harmonije, ima o sodobnem svetu precej neugodno mnenje. “Danes je na svetu preveč hinavščine, preveč strank in razprtij. Nikoli nisem mogel prenašati razdeljenosti med ljudmi. Zame je svet eno samo človeštvo, ki ga povezujejo plemenita čustva. Toda bomo kaj takega sploh kdaj dočakali?”	,
❖
Mohorjeve knjige ima med našimi rojaki 40- udov. Ti so po svoji slovenski zavednosti tudi izven domovine ostali zvesti družbi, ki že nad 120 let skrb.za kulturo 'in prosveto svojega naroda doma (na Koroškem) in po svetu, kjer živi naš človek. Število naročnikov bi lahko podvojili, če bi bilo v našh ljudeh več narodne zavesti in ljubezni do tistih, ki posredujejo slovensko pisano besedo narodu.
Ko sem bil še otrok, se dobro spominjam, da smo imeli doma na podstrešju veliko skrinjo polno m o h o r j evih knjig — Bog ve koliko let starih? Kadar so prišle nove, smo se doma skoraj stepli zanje, kdo jih bo preje bral. Na kmetih je bilo, pa smo dobili čas in denar za knjigo. Pa še dobiš med našimi ljudmi take, ki pravijo, da ni časa za branje, denarja pa — škoda!
.j * r
Našima rojakoma in prijateljema Ludviku Kolmanu in Stankotu Gorencu želimo, da bi jima nova pomlad prinesla novo življenje, polno zdravja in veselja; veselo vrnitev med domače in nas, ki vaju želimo spet videti vesela, kakor smo vaju vajeni! Bog daj tako!
Še ena nagrada materi Tereziji:	Kakor poročajo tuji
časopisi, je Indija podelila materi Tereziji najvišjo nagrado za izredne zasluge. Nagrada se imenuje Bharat Rat-na (Biser Indije) in jo podeljujejo enkrat na leto, na praznik republike. Drugič v zgodovini je to nagrado prejela ženska: prva je bila Indira Gandhi, sedaj ponovno predsednica indijske vlade.
*
Zadnjič sta stala pred cerkvijo Janez in Jože in se kar po “slovensko” pogovarjala: Janez se hvali, kako pridno ženko da ima: kadar ona šapa, obleti vse štore, da vidi, kje je čiper. Rečem ti, da je šmart. Seveda doma pa kom-plejna, da je tajert in name kika, da sem lejzi. . . Naša pa našapa še, pravi Jože, klinat in diner sfiksat moram pa jaz ... Ja, baj!
❖
Lepo pomlad vsem prijateljem in bralcem
F. Rozina
Xf/ smeh
“Zakaj ima žirafa tako dolg vrat?”
“Ker ji je glava tako visoko zrasla.”
*
“Ta vaša juha je danes še slabša; kot je bila prejšnji teden!”
“Ni mogoče, saj je ista.”
*
V lekarni.
“Pred enim tednom ste mi prodali obliž za odpravo revmatizma.”
“Ja, in?”
“Sedaj bi pa rad kakšno stvar za odpravo obliža.”
MAREC
29.	—Balincarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Maršič.
30.	—- Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
30. — Klub krščanskih mater
pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo. Serviranje od 11.30 do 4. popoldne. Cena:
$4 za odrasle. $2 za otroke.
APRIL
12.	— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo -“Veseli Slovenci”.
13,	— Pevski zbor Slovan priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. pop. Po koncertu zabava s plesom. Igra orkester Eddie Rodick.
13. — Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno akademijo.
20.—Klub slovenskih upokojencev ,na St. Clairju priredi večerjo v spodnji dvorani SND na Št. Clairju. Začetek ob 4, popoldne. Po večerji zabava in ples. Cena: $4.50.
26.	in 27. — Mladinski pevski
zbor, Kr. 3 SNPJ priredi pomladanski progranr “Rumpelstiltskin” v SDD na Waterloo Rd.
27.	— Župnija Marije Vncbo-vzete na Holmes Avenue priredi srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Road.
27.—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave,, Maple Hts., O.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
16.	— Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer 'r SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
24.	—Mladi harmonikarji priredijo koncert, ki bo združen z nastopom folklorne skupine Slo vensko-ameri-škega radio kluba (ŠARC) iz Chicaga. Koncert bo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
25.	— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije ter 35. obletnico Slovenske tragedije. Sv. maša bo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. ob 11.30 dopoldne.
26.	— Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek, ob 11. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi
spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	—- Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
13,—-MIadinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija KS-KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
17.	—Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
13. •— Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hls. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesmski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom.
’Prir'p»tp‘lr n K R ta/pppiY
8.	=- Belokranjski MuS psfrclR
svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. CL.i-ju. Igra orkester John HuLar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
29.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
-----o-----
VATIKANSKE NOVICE
V juliju tega leta pojde sv. oče Janez Pavel JI. v Brazilijo. Točni datum tega obiska bo razglašen šele v začetku maja. Za februar predvide — ni- obisk Filipinov pa so preložili na november.
Vatikanski list “Osservatore Romano” bo v kratkem začel mesečno izhajati tudi v poljskem jeziku. V ta namen so iz Krakova poklicali v Rim pa tra marianistov Adama Bo-niecki. — Tedensko izhaja “Osservatore Romano” v angleščini, francoščini, italijanščini, nemščini, portugalščini in špančini.
Prefekt vatikanske Kongre gacije za duhovnike kardinal Oddi je v zadnji tevilki španskega lista “Palabra” delavskim duhovnikom odločno preklical svoje privoljenje za nj ihov izvencerkveni delavski cerkveni odnos. Tozadevno izjemno dovoljenje s strani pristojnega škofa pa je možno edino na osnovi utemeljenih razlogov.
Po poročilih iz Osla je med kandidati za Nobelovo nagrado 1980 tudi papež Janez Pavel II.
PrijaieTs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361 «1* IZDAJAMO TUDI ZDRAVIT7! ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTION3
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, l!/a acre wooded lot, fireplace, built-in, &. micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
FOR RENT
5 Rooms, upstairs. Newly decorated. Deposit 1 month. Call mornings 961-6301.
(33-37)
HOUSE FOR SALE
Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, l\3 baths. 3 ear garage. St. Vitus area.
Call 881-1172
(33-37)
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2-family. Size 40 by approxJ 150. Goller Ave. $13,900. Call 951-8530. By owner.
(35-30)
MOVING SALE!
Gibson Imperial elec, stove, old Woodstock typewriter, card table & folding chairs, Hoover vac. cleaner, clothing & other items. Call 942-2658.
FOR SALE
Fleet area — 6-4-2, aluminum sided house & 2 car garage. Immaculate condition. Mid 30’s. Must sell. Call eves. 232-3012
(83-38)
fr • *. •	'
v ■ '
\	'■> l'
■	Attm&ftk DOMOVmA, MARCH 24, 1986
'>niirii*iiinin^»i1i»n« ■■■h ■■n ■■■! ■■■■ ■■■!■*>■ n in*, idil m in.i n ...n i i ..m..	,	.....—-i	i.. ......... .............■■■.......
Vicluv Benti-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
i In predno je zašlo sonce, so i bili nemški grofje grozno poraženi.
Cvetje porenskega viteštva je ležalo tukaj pokošeno. Ko so udarili na kmetske množi ce, se jim ni niti v sanjah zazdelo, da. bodo do večera sami poginili na tej zemlji, namočeni s potoki nedolžne krvi.
Toda zmaga je bila plačana preveč — preveč drago.
Očetu Dobrogostu so se izvijali na gričku poslednji dih-Ijaji.
Nekoliko ranjenih starešin se je priplazilo k njemu.
Pod križem, katerega je stiskal v svojih rokah, kakor bi se hotel z njim varovati pred Nemci, je ležal ubit mož, žrec, ki je bil oni dan v gradu Sterenfridovem. Križ ga je pobil nar tla in ga onesvestil, in sami Nemci, katerim je pokazal pot v svojo lastno domovino, so ga ubili ter mu najpravičnejše poplačali njegovo delo.
Vitez v temni, železni opravi je naenkrat obstal. Njegovo naličje je bilo sicer še vedno spuščeno, a oči so mu skozi majhne luknjice vendar videle popolnoma dobro. Vitez se je hitro sklonil, odgrnil očetu Dobrogostu raz čela in z dela obraza pepelnate lase, privzdignil mu glavo in mu nepremično gledal v obličje, na katerem je bilo že poznati prvi Moranin poljub.
“Oče Dobrogost.. . Ali me slišiš, plemeniti starček?”
Vitez v črni, žeezni opravi je govoril najgladkejšo češčino.
“Vsaj za nekaj trenutkov odpri oči... Oče Dobrogost!”
“Ali me nekdo kliče?”
...... ....
V vsaki hiši, kjer so otroci, se vedno in vsak čas more pripetiti, da se otroci nenadoma znajdejo v nesreči, ko so sami doma, četudi le za kratek čas. Zato je zelo umestno in pametno, da starši naučijo svoje majhne otroke, kako ravnati, če se kaj izrednega pripeti, čestokrat celo v pomoč staršem.
Najbolj priročno sredstvo za klicanje na pomoč je telefon. Zgodilo se je, da je 5-letni fantek našel svojega očeta ležečga na tleh, imel je srčni napad, česar seveda otrok ni vedel. Majhni fantek pa je znal poklicati telefonskega operaterja, ki je po fantkovih besedah uganil, kaj se doje zgodilo. Operater je takoj poklical zdravnika in samo po zaslugi majhnega fantka, ki je znal ravnati s telefonom, je oče ostal pri življenju.
Vendar za otroke ni vsikdar varno v stiski poklicati na telefon. Posebno v slučaju požara, ko je važna vsaka sekunda, da si še rešijo življenje. V slučaju požara v hiši naj otroci takoj zbežijo iz hiše in obvestijo sosede in ti naj pokličejo pomoč in gasilce.
Otroci v starosti od dve in pol do štirih let morajo že znati povedati svoje celo ime in za silo opisati kraj, kjer stanujejo. Otroci od 3 do 6 let morajo že znati povedati svoje celo ime, naslov in opisati del mesta ali okolice, kjer ži-vijo, na primer cerkev ter tudi povedati, kaj se jim je zgodilo ali če so se izgubili. Otroci v starosti od 5 do 8 let morajb že znati povedati svo-
Stari duhovnik je šepetaje izgovoril to vprašanje in res Odprl oči. Toda bile so skaljene, zdelo se je, da so jih zastrli smrtni mrakovi.
“Rojak, oče Dobrogost, te je maščeval nad sovragi.”
“Moj rojak!”
Oče Dobrogost je globoko vzdihnil.
“Iz Češkega ... moj rojak. Poslala ga je Draguška ... Nikdar več je ne bom videl. Moje delo je končano, toda negotovo ... negotovo ... In za menoj ni nikogar, ki bi se poprijel mojega dela ... čisto nikogar.
Žrtvoval sem vse, tudi svoje življenje. Moj Rog — m vendar — je delo negotovo Ali je res usojeno, da v teh krajih utihnejo slovanski glasovi? Puščavo vidim . . . strašno puščavo — in v tej puščavi grob poleg groba. Zakaj nas tako tepeš, o moj Bog. U-smili se nas ... odpusti. .. vsem ... Ti si Čeh ... ti si rojak ... dober sin svoje domovine ... vsem nesi od mene pozdrave.... tudi nji...”
Oče Dobrogost je govoril bolj in bolj tiho; njegove oči se , še vedno niso zjasnile. VeS čas so bile zastrte s tako čudno meglo. Staroste so klečali okoli njega, roke so imeli sklenjene, na ustnicah molitev in na čelih kri. Sem so se priplazile tudi žene in ne-pobiti otroci, in nato se je razlegalo po bojišču plaka-nje, pri katerem si je moral tudi gospod Strange, dasi si je zelo prizadeval, da bi se premagal, stisniti ustnice in spustiti naličje, da bi mu ne opazili solza v očeh.
“Oče Dobrogost... Ti si daroval za nas svoje življenje... kakor nekdaj Križani,
je celo ime in tudi ime staršev, kakor je navedeno v telefonskem imeniku in tudi povedati, kaj se jim je zgodilo.
Majhni otroci se kar hitro naučijo odgovarjati na telefon in celo samostojno telefonirati. Toda le malo jih je, ki bi vedeli, kaj storiti v slučaju nesreče: koga klicati, oziroma katero številko poklicati na telefon. V nesreči so celo odrasli ljudje zmedeni in se ne ^ znajdejo. Majhne otroke je najlaže in najbolj enostavno naučiti poklicati telefonskega operaterja. Ko z otrokom prakticirate, držite stikalni gum dol, otrok pa naj zavrti ničlo, pove svoje ime in kaj želi sporočiti. Telefonist bo storil nadalje. Ko otrok v resnični nesreči pokliče operaterja, naj po končanem razgovoru ne postavi slušalke nazaj na svoje mesto, ampak naj pusti telefon odprt, da more operater zvezati s pravim oziroma pristojnim mestom, kot bolnišnica ali zdravnik. Dokler je telefon odprt, more operater še vedno hitro ugotoviti, odkod je prišel klic. Kjer še otroci ne znajo brati, telefonska kompanija svetuje, da zaznamujete “O”, to je ničla, rdeče, da jo otroci hitro najdejo-
Na vsak način pa je treba otrokom strogo zabičati, da kličejo na pomoč po telefonu izključno samo v resnični stiski, ker so zlorabe kaznive — od policije, doma pa naj bodo tudi od staršev.
Hitro in pravilno ravnanje v nesreči lahko reši življenje ali prepreči še večjo nesrečo. ----------------o------
katerega si nas učil spoznavati. Kako ti to poplačamo? Ti si žrtvoval samega sebe. Kako ti to povrnemo?”
Gospod Strange tega prizora v pričetku ni mogel razumeti.
Šele, ko so otrli sesedeno kri z Dobrogostovih lic, je spoznal, da je to oni duhovnik, ki je poročil njegovega kralja in kraljico. Naenkrat mu je prišla v glavo čudna misel, obrnil se je *k tujemu vitezu' in spregovoril z naj prijaznejšim glasom:	“Ti si
Čeh! — Ti si rojak naše svetle kraljice .. .?”
“Sem; toda pri tvoji časti te prosim, zamolči za sedaj, od kod prihajam.”
“Obljubljam ti! A dovoli, da naznanim kralju, da je zasluga današnjega dne tvoja.” “Kakor hočeš, gospod Strange!”
“Aj, tam prihaja Niklotovič Estrichson :.
“Knez Jitrenee!” so zašepetali staroste in si otirali s čel krvave kaplje.
Niklotovič je prihajal z maloštevilnim spremstvom.
“Naj živi naš knez ... Naj mnoga leta vlada v danskim kraljem bodrski deželi!” Staroste so mahali s čap-kami prihajajočemu v pozdrav, kar : najvdanejše so mogli. Tudi ženam, ki šo ubežale nemškemu jeklu, so se oči jasnile in lica'rdečila. Toda kakor bi vsi nekaj pogrešali na njegovi strani, morebiti Jitruško. Vedno so ju videvali skupaj in vedno so ju vabili pod svoje krove kar najprijaznejše so mogli. Kako bi vsi radostno pozdravili njegovo soprogo.
(Dalje prihodnjič)
------o------
ftos’er of Officers of Lodges and Clubs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Seo.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB September 1979 to June 1980
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary Ceoilianne, S.N.D.
President: Mrs. Janet Bor so 1st Vice President — Mrs. Karen Shantery
2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric
Corresponding Secretary — Mrs. Patricia Talani
Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski
Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom
Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Officers 1970-80
Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2n.d V.C.: John Oster Sr.
3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr.
Welfare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. Baškovič Officer of Day: Frank Godic Jr.
Medical: Martin Strauss
1	Year Trustee: Joseph S. Baškovič
2	Year Trustee: Frank Ljubi
3	Year Trustee: James Logar
Chaplain: Rev. Joseph Boznar
Auxiliary Liaison: George
Paprik
Meetings are held every third
Tuesday each month in our new
dubroom, located at 6101 Glass Avenue.
Naučite otroke kako ravnati v nesreči
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic yeterans an. opportunity to band together for social and athletic- activities. •
LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 C.W.V.
President: Rose Poprik 1st Vice-Pres.: Tpni Kender ,2nd Vice Pres.:. Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Jo Nousak Treasurer: Mary Babic Historian: Irene Toth Welfare Officer; Jean McNeal Ritual Officer: Jo' Gorencic 3rd yr. Trustee: Kathy Merrill 2nd yr. Trustee: Diane Potočnik , 1st yr. Trustee: Theresa Nov-sak
Social Sec.: Jo Mohorčič Chaplain: Fr. Joseph Boznar Meetings are held every second Wednesday of the month in the Post Clubroom, 6101 Glass Ave.
AMERICAN SLOVENJE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. —Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 3614189,3.. :	.
Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blyd., Euclid, Ohio.
ST. MARY’S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Are. Cleveland, Ohio 44110
Spiritual Director — Rev. Victor Tome
President — Ed Kocin Vice-President — Emil Knez Slovenian vice-president —Rudy Knez
Secretary — Lou Koenig Treasurer — Art Eberman 531-7J84
Sick and Vigil Chairman —Frank Sluga
Program Chairman — Joseph Sajovec
Corresponding Secretary —Louis Jesek
Marshall — Louis Jesek
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVE.
Roster — 1979-1980
Spiritual Dir. — Fr. Victor Tome Honorary Pres. — Sr. Donna McKula
President — Marcia Olesko Vice-Pres. — Jennie. Jesek Rec. Sec’y. — Joan DeNardo Treasurer* 1 — Josephine Kocin. Corres. Sec. — Mapyrose Uszko Spiritual Chm. — Ann Nemec Auditor —-Agnes Plymak Membership — Melina Densa School Affairs, Francis Zupon Sunshine — Donna Tome , Cafeteria —- Mejina Dens'ai and
> BiBa Miisina Refreshment — Katherine Hoffman
Safety — Jane Smolik Hostess — Lida Mazi
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Gffbbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — AH plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnity — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an more than a Bank Savings Account. No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still insurance plan that offers von orotect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members yearlv.
BARAGA COURT NO. 1317
Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar
Chief Ranger — John J. Hočevar
Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar
Past Chief Ranger — Fred Sternisa
Recording Secretary — Alphonse A. Germ
Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031
Treasurer — Rudolph V. Germ
Trustees — Joseph V. Hočevar, Albert Marolt, Charles F. Rikel
Youth Director — Gregory P. Hribar
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R.
nm Vuo.fr'
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank J. Kolenc
Senior Sentinel — Elmer L Perme
Junior Sentinel — Edward M. Prija tel
Field Representative — Frank J. Prijate! — Tel. 845-4440
Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
ST. MARY’S COURT I H.-tO CATHOLIC ORDER Of fOKES'i'ERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2419	'
Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative. Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union
President and Librarian: Pauline Krall
Vice-president, Jean Jansa Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors:: Josephine Trunk and , Ann Terček Director: Dorothy Vogelin Rehearsals' .every Monday e vening at 7:30 p.m, in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter.— Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee—
Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosjch Ronald Zele,
Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver	■
Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Maude Shaver
Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich John. Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, /and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in qmet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB
1979 Officers
President Jacob Chesnic, Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Advocate, Lou Svetlic; Historian, John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Aatoiin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed dicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
Meets 1st and 3rd Monday of the društvo ure molitve, vsako prvo Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima month at Euclid Vets Club.
ST. CLAIR RIFLE ANI) HUNTING CLUB
President: Renato Cromaz Vice-President: Frank Cendol Financial Sec.: Eugene Kogovšek Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Tony Yurh„ Rudy Boltauzer Trustees: Renato Cromaz, Elio Erzetič, Frank Beck, John Truden.
League Manager: Bob Kogovšek
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Frances Bezdek Vice-president — Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Membership Chairman — Justine Skok
Workshop Chairman: Doris Sadar Rec. Sec’y. — Amalia M. Rabb (Molly)
Auditors: Jean Križman, Doris Sadar, John Streck Meet: Third Tuesday of month Place: Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.
Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec Sunshine Comm: Mary Durri Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik Josephine Tomsic, Mary Dolšak Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmann 1st V.P.,— Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglioh
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, J9 Tucceri, Edna Klein henz
Circle Director - Judy Skopit2 3 * * * * * Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday ait 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME Recher Ave., Euclid, O.
President — Max Kobal Vice President — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Joe Petrie, Jr. Audit Committee — Chmn., John Hrovat, William Jansa, John Bozich
House Committee — Chm., Ed Leskovec, Ed Koren, Rudy Lokar Directors —- John Evatz, A1 NovinC Ronald Šuster, John Troha Honora-y President — John Trebec Honorary Secretary — Stanley Pockar
Hon. Recording Sec’y.—Mary Kobal Regular meeting every third Wednesday of the month at 7 p.m.
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, ;	17301 East Park Dr., Cleveland,
OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar
NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLU»
Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin Tele. 662-9064
Treasurer — Ann Odell Tcle-; 587-6829
Rec. Sec’y. — Mary Shamron Auditors — Louis Champ9' John Pirc, Mary Gregorčič
Monthly meetings are held o" the fourth Wednesday of each ■ month at 1 p.m.
SLOVENIAN -AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President —• Edmund J. Turk Vice-Pres.— Fr. A. Edward Pevec Secretary — Bertha Lobe, 1023 East 68th St., Cleveland, O. 44103 Treasurer — James E. Logar Executive Committee — John J-Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Frede-Pryatel ,
Executive Director— Dr. Rudolph M. Susel, 1734 Sherwood Blvd., Ku' did, OH 44117 (216) 481-5005. rick E. Križman, Hon. Aug"'’-
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyano Winter
Secretary-Treasurer — Irene S-Jagodnik. 6786 Metro Park Drive. Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolina1-Frances Marold
Sentinel — Ann Kristoff Reporter — era Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July-'ugust and December, 7:30 p.nj-at Euclid Public Library, 631 k-222nd St. Guests welcome.
CICHDCKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
‘Legal Services at Reasonable Rates” SAVE
Vse rojake in rojakinje vabimo, da
voščijo veselo 'Veliko noč
svojim prijateljem in znancem
v oAmeriški Domovini.
Uprava lista sprejema naročila za praznična voščila najkasneje do torka, 1. aprila. Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
\