Domovi m
/% ft/ft E RI e/% m— HOME
AMCIUCAN IN SPIRIT f0R€10N IN LANGUAGE ONIT
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1965
SLOVSNIAN
MORNING N€W$PAP€fi
ŠTEV. LXIH —■ VOL. LXHI
Komunistično mirno sožitje se je pokaralo v pravi luči v Alžirju
Sovjetska zveza skuša biti u-radno v najboljših odnosih z novo alžirijsko vlado, preko Francoske komunistične partije pa vneto dela proti njej.
PARIZ, Fr. — Ruski komunisti povdarjajo pri vsaki priliki, kako zelo so vneti za načelo mirnega sožitja med državami in narodi. Kako si v praksi zamišljajo tako sožitje, pove njihova politika do novega alžirskega režima polkovnika Bou-medienna.
Uradno skušajo biti v najboljših odnosih z alžirsko vlado. Nadaljujejo celo s podporami, ki so jih svoj čas obljubili prejšnjemu diktatorju Ben Belli. Se tudi navdušujejo za sedanjo al žirsko zunanjo politiko in njeno željo, da bi se vršil 5. novembra v Alžirju sestanek azijsko-afriškega bloka, ki je bil že par-krat preložen. •
Za kulisami pa vneto sodelujejo pri vsaki pripravi, ki naj bi kvarila posle sedanjemu alžirskemu režimu in preprečila nameravano nov embrsko konferenco. Moskva seveda ne rovari prpti alžirski vladi kar naravnost, se rajše poslužuje francoskih komunistov, ki prav vneto napadajo in rušijo novo aližrsko vlado. Nad pol milijona Alžircev dela v Franciji, vse te hočejo francoski komunisti spraviti v opozicijo proti Boumediennu. V alžirski republiki sami pa vneto podpirajo tudi z denarjem, ki verjetno prihaja iz Moskve, zaroto tistih alžirskih komunistov in njihovih sopotnikov, ki so proti Boumediennu in za Moskvo in njenega ljubljenca Ben Bello. Moskovski agentje seveda rovarijo tudi pridno proti novembrski konferenci kar sredi Alžirja.
Rovarjenje je postalo v Alžirju že tako očitno, da je sam Bou-medienne opozoril ruske diplomate, naj se ne mešajo v al-žirijske notranje posle. Hotel je s tem povedati, da dobro razume rusko dvolično vlogo na-pram njegovemu režimu.
Zato pa kitajski komunisti na celi črti podpirajo Boumedien-na. Zunanji minister Chen Yi snubi po Afriki za napovedano konferenco. Nova vojna med Indijo in Pakistanom bo nameravani novembrski konferenci kljub temu najbrže zadala smrtni udarec. Konferenca bi morala biti že tako ali tako pripravljena na obračunavanje med levičarji, ki držijo s Peipingom, m levičarji, ki so za Moskvo. Sedaj pa naj na konferenci začneta čistiti svoje obračune še Indija in Pakistan! Dveh sporov konferenca ne bi mogla prenesti. Tako mislijo trezni politični opazovalci v Alžirju.
—------o------
Plodna zemlja
wheeling, w. Va. — okoli
60% celotne površine Zahodne Virginije je obdelane.
Predstavniški dom je popustit glede oporišč
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom se je uprl načrtom obrambnega tajnika Mc-Namare o ukinitvi vrste vojaških oporišč v domači deželi, ki narodni obrambi niso več potrebna. Ko je izglasoval denar za narodno obrambo*, je vključil v zakon določbo, da mora o-brambno tajništvo Kongres obvestiti vsaj 120 dni pred zaprtjem kateregakoli vojaškega oporišča v deželi. Predsednik je zakonski predlog, ki je vključeval to določbo, vetiral, češ da posega Kongres na področje, ki je v skrbi izvršne oblasti.
Predstavniški dom je najprej poskusil predsednikov veto preglasovati, pa seveda ni mogel daleč. Končno se je odločil in v svoji zahtevi popustil, o-brambno tajništvo naj bi po novem moralo obvestiti o svoji nameri vojaško oporišče zapreti Kongres le 30 dni pred izvedbo takega sklepa. Novo besedilo, ki v ostalem odobrava vse, kot je bilo to v prvotnem besedilu zakonskega predloga, je bilo sprejeto soglasno in ga je Dom poslal v razpravo Senatu, od koder pojde zopet v podpis v Belo hišo. Predvideva 1.78 bilijona za vzdrževanje in gradnje na vojaških oporiščih.
Spolne bolezni resen problem velikih mest
CHICAGO, 111. — Spolne bolezni so se v nekaterih mestih dežele razširile v taki meri, da predstavljajo resen zdravstven problem.' Tako se je zdravniška zveza odločila začeti proti tem boleznim obsežno javno kampanjo.
V pogledu razširjenja spolnih bolezni je v vsej deželi na prvem mestu Washington, glavno mesto dežele. Vzrok temu naj bi bil v tem, da imajo črnci v mestu večino, med tem. ko so se beli umaknili v predmestja in okolico. Med črnci v Wa-shingtonu pride povprečno na 100,000 prebivalcev 2,000 spolno bolnih, med belci pa pri istem številu prebivalstva le 175 spolno bolnih.
Vremenski prerok pravi:
Delno oblačno z malimi to Plotnimi spremembami. Naj Wsja temperatura 75, _ _;	^
ZDA uvajajo blokado Severnega Vietnama
Združene države skušajo u-staviti plovbo ladij svobodnega sveta v Severni Vietnam z diplomatskimi sfedstvi.
WASHINGTON, D.C. — Ker se naša dežela nahaja dejansko v vojnem stanju s Severnim Vietnamom, se stalno slišijo vprašanja, zakaj naša vojna mornarica ne blokira pristanišč v Severnem Vietnamu in zakaj ne minira vietnamskega obrežja. Vojaški krogi so gotovo za take korake, toda diplomat je so proti njim, ker mislijo, da bi take mere preveč razburile ves svet. Zato skušajo po diplomatskih potih doseči iste cilje. Deloma so jih že.
Japonska vlada je že “svetovala” svojim ladjam, naj ne vozijo blaga v Vietnam in od tam. Enake nasvete so dobile tudi trgovske mornarice Anglije, Grčije, Norveške, Liberije in Libanona. Veliko bolj nevarno za morske vožnje v Severni Vietnam je stalno naraščanje zavarovalnih premij, na drugi strani pa tudi vedno večji odpor kapitanov, da bi vozili v Severni Vietnam. Zato pa morski promet s Severnim Vietnamom stalno pada.
Od januarja 1954 do 30. junija 1965 je šlo iz luk svobodnega sveta v vietnamska pristanišča samo 476 trgovskih ladij, torej niti ena na dan. Živahnejši je seveda morski promet med Severnim Vietnamom in komunističnimi državami, vendar pa ni tako velik, da bi mogel odtehtati odmiranje prometa med Vietnamom in svobodnim svetom.
Zato je naše državno tajništvo proti želji nekaterih kongresnikov in senatorjev, da bi naša dežela vpeljala “kazni” za ladje, ki plovejo v Severni Vietnam.
-----o-----
He Gaulle spoznal rdečo Kitajsko in njene cilje
PARIZ, Fr. — Ko je lani Francija priznala uradno rdečo Kitajsko, je De Gaulle baje u-pal, da bo mogoče ustvariti normalne diplomatske, politične, kulturne in gospodarske odnose med obema državama. Zadnji o-bisk kulturnega ministra Mal-rauxa v Peipingu je De Gaulla prepričal, da so bili ti upi prazni.
Malraux je bil v mladih letih komunist in je kot tak bil dalj časa tudi na Kitajskem, kjer se je osebno seznanil z Mao-Tse-tungom, vodnikom, rdeče Kitajske. Ko je bil Malraux pretekli mesec na Kitajskem, se je raz-govarjal z večino vodnikov rdeče Kitajske, tudi dalj časa s samim Maom. De Gaullu je poročal, da so kitajski komunisti proti vsem “zahodnim kolonialistom in imperialistom”, tudi francoskim. Ne kažejo nobene volje do kakega resnega sodelovanja z njimi. So revolucionarji in skrajni nacionalisti, ki streme fanatično k svojim ciljem.
PAPEŽ PAVEL VI. PRIDE 4. OKTOBRA V NEW YORK
Poglavar Katoliške cerkve papež Pavel VI. je sprejel povabilo glavnega tajnika Združenih narodov in bo 4. oktobra letos govoril glavni skupščini ZN v New Yorku. Ob tej priložnosti bo imel sv. oče sv. mašo v enem velikih stadionov New Yorka. Še isti dan zvečer še bo vrnil v Rim.
VATIKAN. — Sedanji papež Pavel VI. je prvi papež v moderni dobi, ki se je podal na pot izven Italije in izven Evrope. Obiskal je Sv. deželo in bil lani na evharističnem kongresu v Bombavju v Indiji. O njegovem obisku v New Yorku so prišle v svet prve vesti v letošnjem juniju. Papeža je povabil glavni tajnik ZN U Tant, da bi nagovoril glavno skupščino ZN s pozivom k delu za svetovni mir. Potreba po tem je v zadnjijh dneh postala prav posebno pereča, ko se je spor med Indijo in Pakistanom o Kašmirju razširil na pravo vojno med obema, ki utegne seči preko meja Indije in potegniti v svoj vrtinec še druge države. Tako je sv. oče povabilo sprejel in včeraj je bilo tu objavljeno, da bo 4. oktobra okoli desetih dopoldne priletel v New York, tam nagovoril glavno skupščino ZN in maševal za
mir, zvečer pa se vrnil v Rim._____________
Obisk papeža
Težave s sluhom
WASHINGTON, D.C. — Blizu 7 odstotkov otrok v ameriških šolah ima kake trajne ali vsaj začasne težave s sluhom.
Promet v poplavljeni Evropi zopet oinovljeit
CELOVEC, Avstr. — Strahovito deževje, ki je pretekli teden povzročilo velikanske poplave v srednji Italiji, zlasti na področju med Rimom in Orvi etom, kjer je bil pretrgan ves železniški in cesti i promet, je pustilo hude sledove tudi v Avstriji in sosednji S aveniji.
Vzhodna Tirolska je bila nekaj časa skoraj odtrgana od o-stale Avstrije. V nekatere odrezane vasi so vozili hrano s helikopterji. Iz letovišč vzhodne Tirolske so odpeljali več sto turistov prav tako s helikopterji. Neposredne cestne zveze med Italijo, Avstrijo in Slovenijo so bile dalj časa pretrgane. Včeraj je bil promet na teh cestah in prelazih zopet vzpostavljen in skoraj reden.
-----o-----—
Zložljive cevi
NEW YORK, N.Y. — Prve zložljive cevi so bile izdelane in patentirane leta 1841.
Pavla v New Yorku bo prvi obisk kakega papeža v Ameriki in na zahodni poluti sploh. To bo tudi najdaljša pot, ki jo je kdaj papež napravil. V vatikanskih krogih predvidevajo možnost, da bi se papež sestal tekom svojega kratkega obiska v New Yorku tudi s predsednikom Johnsonom, vendar trdijo, da trenutno za ta k sestanek še ni nobenih načrtov. Znano je, da je predsednik Johnson sprejel povabilo in bo 3. oktobra v New Yorku na obedu pri ameriškem poslaniku pri ZN A. Goldbergu.
Papež Pavel VI. je bil v Združenih država dvakrat, predno je bil izvoljen za vodnika Katoliške cerkve. Leta 1960 je dobil častni doktorat na Notre Dame University v South Bendu, Ind., kot milanski nadškof istočasno kot predsednik ZDA Eisenhower. Naslednjega leta je kot kardinal Montini obiskal New York, Chicago, Boston in še nekatera druga ameriška središča.
Zadnie vesti
ftr
Pripombe k zadnjim mezdnim pogajanjem v jeklarski industriji
*	*	1	1__ ~	nnhpnp HnPTnR. lah
Pogajanja za novo mezdno pogodbo med jeklarsko unijo in 10 največjimi jeklarnami so se vlekla že od začetka leta, zaključila pa po Johnsonovi zaslugi na dramatičen način. Taka in tako dolga pogajanja sploh niso bila potrebna.
Pri prejšnjih mezdnih pogajanjih so se namreč jeklarji in jeklarne sporazumele, da ustanovijo poseben “odbor za odnose med ljudmi”. Odbor naj bi bil mesto za stalne sestanke med zastopniki jeklarjev in jeklarn. Na sestankih naj bi se obravnavale vse sporne točke, seveda tudi vprašanja novih mezd, ko pride čas. Odbor se je res sestajal in kar uspešno posredoval, toda pri mezdnih pogajanjih je njegovo posredovanje zastalo pa ne po njegovi krivdi.
V jeklarski uniji se je vne' že lani boj med tedanjim pred sednikom McDonaldom in tedanjim tajnikom Abelom za predsedniško mesto. Boj je bil hud, očitkov ni manjkalo, še bolj pripravljena sta pa bila oba kandidata na čim večje volivne obljube. Morala sta torej oba kar pozabiti na gornji odbor, kajti njegovo delo bi samo oviralo njihovo' taktiko tekom volivne-g,a boja. Boj ni torej samo zavlekel pogajanj, je tudi onemogočil, da se pridobitve odbora
uveljavijo pri mezdnih pogajanjih. Za odnose med podjetji in delavci to ne pomeni nič dobrega. Cernu poskušati po tej poti zboljšati odnose med podjetji in delavci, ako lahko tako male zadeve kot volivni boji na delavski strani uničijo vse dolgoletno delo.
Novi predsednik Abel je tekom pogajanj moral hočeš nočeš postati nepopustljiv. Kot predsednik se mora še uveljaviti, poleg tega so ga pa težile tudi volivne obljube. Abelova nepopustljivost je bila torei razumljiva, zato pa tudi nevarna. Morda bi moral ostati Abel nepopustljiv do konca in pogajanja bi se morebiti končala s štraj-kom. Ta nevarnost je bila Johnsonu pred očmi, ko je tako učinkovito posegel v pogajanja. Gledal ni nanje samo s socijalnega ampak še bolj s političnega stališča. Ve iz lastne skušnje, kako nevarne lahko postanejo volivne obljube. Zato ni v odločilnih trenutkih postopal prav nič demokratično.
Poklical je zastopnike delavstva in jeklarn iz Pittsburgha k sebi v Washington, jih tam stvarno zaprl v “konklave”. Samo spat v hotele so še lahko hodili iz uradnega poslopja Bele hiše, drugače so preživeli tam celih 5 zadnjih dni, Johnson jih
je zalagal celo s hrano. Povrhu jim je postavil za varuhe tajnika za trgovino Connor j a, tajnika za delo Wirtza in načelnika njegovega osebnega gospodarskega sveta Auckleyja. Vsi trije so primemo pritiskali na obe delegaciji, tako da so pogajanja pretekli petek popoldne dosegla kritično točko. Tdkrat se je vmešal Johnson in osebno še povečal pritisk z očitnim namenom, da hoče, da so pogajanja zaključena še pred Dnevom dela, da bi lahko šel na počitnice v Texas. Sporazum je bil res do-
sežen “v načelu” in Johnson je
odletel pozno zvečer na počitnice. 'Še pred odhodom je na televiziji oznanil, deželi, da po Dnevu dela štrajka ne bo.
V p o d r obnostih doseženega sporazuma se ne spuščamo. Jeklarji so dobili vsega skupaj na večjih plačah in obrobnih koristih okoli 46 — drugi trdijo 48 centov na uro priboljška, kar ni malo, akoravno že sedaj zaslužijo povprečno $4 na uro. Važen je povdarek, da ta pribolj šek ne zahteva večjih cen za jeklo, kajti delovna storilnost v jeklarski industriji je nad 3.2% To je povdarek, ki je zapeljiv.
Merjenje delovne storilnosti spada med najbolj kočljive in tudi najbolj sporne probleme v socijalni politiki. Zato gornji od-
stotek ni nobena dogma, lahko je pravilen, lahko pa ni. Zato je napačno, ako bi kdo sklepal, da kar vsa ameriška proizvodnja dviga svojo delovno storilnost za okroglo 3% na leto. Nekatere gospodarske panoge jo dosegajo, druge ne. Zato bi bilo napačno, če bi kdo mislil, da se mezde lahko vsako leto dvigajo na celi črti za gornji odstotek. Tak vtis so pa napravili slavospevi novi mezdni pogodbi.
Značilno je, da jeklarne temu stališču niso ugovarjale in bile proti koncu tako popustljive, da so se pogajanja zaključila z A-belovo zmago. Čemu, ni težko uganiti. Jeklarne so zadnjih 12 mesecev toliko zaslužile kot preje še nikoli. Zaslužki so bili tako veliki, da bodo jeklarne lahko pokrile večje mezde, kot so izračunane na podlagi nove pogodbe. Jeklarnam je torej zmanjkala hrbtenica za odpornost, njihovi dobički so pri pogajanjih govorili proti njim. Toda o tej važni okoliščini smo slišali le malo. Ne jeklarne ne jeklarji niso bili zainteresirani, da jo vlačijo na svetlo.
In cene? Standardne cene bodo ostale nespremenjene, doplačila na posamezne izdelke bodo rastla, morda šele prihodnje leto. O tem tihem sporazumu pa nihče ne govori.
MIAMI, Fla. — Hurikan Betsy je včeraj divjal preko južne Floride in napravil v Ft. Lauderdale, Miami in Miami Beach po prvih cenitvah okoli 100 milijonov škode. Jedro hurikana je šlo preko otoške verige južno od Floride v Mehiški zaliv. Nihče ne ve, kje bo hurikan znova udaril na kopno. Trenutno je njegovo jedro kakih 250 milj zahodno od Floride.
NEW DELHI, Ind. — Indija je spustila na področju Karačija, največjega mesta Pakistana in njegovega glavnega pristanišča, svoje padalske oddelke, da podpro prodiranje armadne kolone, ki je udarila preko meje v Pakistan proti Karačiju. Izgleda, da so Pakistanci to kolono zaustavili, podobno kot so zaustavili ono, ki je prodirala od treh strani proti mestu Lahore. Ponovno je prišlo do hudih bojev tudi v Kašmirju. Letalski spopadi so bili danes manj obsežni. Pakistan trdi, da so njegove sile uničile že 60 indijskih letal. Skupno naj bi Indija imela okoli 400 vojnih letal prve vrste.
KARAČI, Pak. — Sem je prispel danes po kratkem presledku v Teheranu glavni tajnik ZN U Tant. Odletel je dalje v Ravalpindi, kjer se bo sestal s predsednikom Ayub Khanom in ga skušal pridobiti v smislu resolucije varnostnega sveta ZN za končanje vojne z Indijo. Iz Raval-pindija bo U Tant odletel z isto nalogo v New Delhi. Za sedaj ne kaže nobena stran kake volje za končanje vcjnc, čeprav posebno Washington in London hudo pritiskata k temu tako v Ravalpindiju kot v New Delhiju.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški marini so končali obsežno akcijo proti rdečim gverilcem na polotoku Batangan kakih 330 milj severno od Sajgona, pa malo južnejše od Van Tuonga. Skupno naj bi bilo v tej akciji padlo 146 rdečih,
med tem ko so bile ameriške
izgube “lahke”.
-------o-------
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
Preteklo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Patrika gdč. Judith Marie Kelley, hčerka ge. J. F. Kelley s 4430 W. 176 St., in g. James John Jakšič, sin pok. Franka in Ančke Jakšič z 6111 St. Clair Avenue. Nevesta je graduirala na St. Joseph Academy, ženin pa je študiral na St. Louis University in je sedaj slušatelj John Carroll University v Clevelandu. Čestitamo in želimo mlademu paru vso srečo!
Prestala operacijo—
V Mt. Sinai bolnišnici, soba št. 414-D, se nahaja Mrs. Rose Sterbank z 22601 Rd., večletna uslužbenka St. Clair Savings na E. 185 St. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
Trganje grozdja—
Ob cesti Brandt, ki pelje na Slovensko pristavo, je zabranje-no trgati grozdje.
Tudi vrerrte spada v njen posel
WASHINGTON, D.C. — Obalna straža ima poleg drugih tudi nalogo nuditi ladjam in letalom informacije o vremenu.
Kopališče na Slovenski pristavi—
Še ves september bo vsak dan odprto kopališče na Slov. pristavi.
Vpisovanje—
V	Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti bo vpisovanje v nedeljo, 12. septembra, od 9. do 12. Pouk se bo začel naslednjo soboto, 18. septembra ob devetih dopoldne.
Kegljači vabljeni—
Slovenski dom na Holmes Avenue vabi vse stare in nove kegljače v svojo zimsko ligo strojnega kegljanja, ki bo začela s tekmami prihodnji teden. Namenjena je moškim in ženskam. Prijave sprejemajo v klubskem prostoru doma.
Tečaj angleščine—
V	St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Avenue se bo začel tečaj angleščine za v tujini rojene prihodnji ponedeljek. Tečaj bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 10 dop. do 12. Vsi, ki žele izpopolniti svojo angleščino, dobrodošli!
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
“Plain Dealer” priporoča E. Turka—
Dnevnik “Plain Dealer”, ki uživa velik ugled ne samo v našem mestu, ampak po vsej deželi, se je danes v uredniškem članku zavzel z vso odločnostjo za ponovno izvolitev Edmunda J. Turka kot zastopnika 23. varde v mestnem svetu. Uvrstil ga je med štiri demokratske vodnike mestnega sveta, posebno opozoril na njegovo zaslugo za uzakonitev odredbe o “nasprotujočih si interesih”, ki prepoveduje javnim uslužbencem, da bi zastopali istočasno obe strani v kakem sporu, javno in privatno kot odvetniki. Uvodnik v PD pravi, da je “E. J. Turk pokazal osebno silo in globoko razumevanje, ki ne smeta biti izgubljena za mestno upravo.”
Kri potrebuje—
Mrs. Karolina Sepetauz je pred nevarno operacijo v Metropolitan General bolnišnici. Potrebuje 3 pajnte krvi. Kdor bi jo bil pripravljen dati, naj kliče EX 1-2419 ali se ustavi v sami bolnišnici od 7. zjutraj do 7. zvečer.
^ »MEHIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 9, 1965
mtsiMUk 0csig;i.«i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ea Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Si* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
le redko prodre v javnost. Ko je odbor odločeval pred leti o napadu na Indijo, je bilo par odbornikov proti, kar ni dosti pomenilo. Kot zmeraj, je bilo merodajno mnenje generalnega tajnika Mao-ja.
Značilno je tudi, da večina članov izvršilnega odbora nima želje za stiki s tujino. Samo par članov odbora kot na primer Chou-En-Lai in njegov zunanji minister se pokažeta diplomatskemu zboru v Peipingu. Je pa tam mnogo diplomatov, ki poznajo Mao-ja samo od daleč.
Vodstvo kitajskega komunizma bo torej ostalo velika uganka, naj bo Mao živ ali mrtev. Ni to prijetno dejstvo, pa se je treba sprijazniti z njim.
Ko bo pa mrtev, bo dobil samo namestnika, ne pa naslednika. Kaj to pomeni, bomo razumeli, ako pomislimo, da je na primer v katoliški Cerkvi vsakokratni poglavar Cerkve naslednik sv. Petra, zato pa samo namestnik Kristusov.
Iz BARAGOVE DEŽELE
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 172 Thurs., Sept. 9, 1965
Kitajska po tovarišu Mau
Neomejeni gospodar rdeče Kitajske je vodnik kitajske komunistične stranke Mao-Cetung. On je ustvaril komunistično stranko in rdečo Kitajsko. Njegov vpliv in ugled ne poznata nobene meje znotraj kitajskih mej. Kar reče, to drži. Pri tem pa nima v javni upravi nobene funkcije, drži v svojih rokah samo niti v strankini organizaciji. Pa še tam je menda prepustil dosti posla svojim sodelavcem in zaupnikom.
Mao je star že 72 let. Niti kitajski komunisti ne tajijo, da je rahlega zdravja. Zato se letno samo enkrat pokaže kitajski javnosti, navadno na narodni praznik. Pa še takrat samo od daleč in zviška. Stranka ga sistematično odmika od dnevnega življenja, da tako tem lažje poudarja njegove komunistične ideje. Rad piše in pesnikuje. Piše pa zelo veliko in zmeraj o komunizmu. Trdijo, da ne napiše vsega sam, da mu sedaj že marsikaj podtaknejo.
"’Položaj tovariša Mao je torej bistveno drugačen, kot je bil na primer položaj Lenina ali Stalina. Oba sta bila izredno aktivna do svoje smrti, nista samo pisala in premišljevala. Ob smrti je za njima ostala cela vrsta službenih mest v javni upravi in v stranki; zanje so se začeli takoj prepirati njihovi nasledniki. Mao bo pa pustil za seboj samo mesto generalnega načelnika stranke. Samo to mesto bo treba zasesti vsaj po naših pojmih, ne pa morda po kitajskih. Kitajska miselnost se v mnogem razlikuje od naše, tudi komunistična je drugačna od tiste, ki jo poznamo pri drugih narodih.
Kitajska miselnost polaga na primer na duhovno življenje veliko več pomena kot naša. To se pozna tudi v politiki kitajskega komunizma. Izvršilni odbor kitajske komunistične stranke se ne briga samo za strankino organizacijo in javno upravo, največ časa posveča vprašanju komunistične ideologije. Mao ni v odboru vodilen duh radi svojih organizatorskih sposobnosti, radi svoje politične preteklosti, v časteh je veliko bolj radi tega, ker je znal komunizem, kot sta učila Marks in Lenin in deloma tudi Stalin, presaditi na kitajska tla in ga tudi pravilno razlagati za današnjo stvarnost. Kitajski komunisti so trdno prepričani, da samo oni pravilno razumejo, kar so učili Marks, Lenin in Stalin, ne morda Rusi ali kdo drugi. Zato tako hudo zamerijo komunistom drugih narodov, da jim nočejo priznati monopola v pravilni razlagi komunizma.
Pri vsem tem je kitajska razlaga komunizma prišla že močno pod vpliv kitajskega nacijonalizma. Kako močno je vdrl kitajski nacijonalizem v komunizem, priča na primer spis predsednika kitajske republike, ^torej formalno kitajskega komunista št. 2 Liu-Schao-Chi “Kako postaneš dober komunist?”. Ko je bil spis objavljen prvič 1. 1939, je postal pravi katekizem za kitajske komuniste. L. 1962 'je režim natisnil novo izdajo. Primerjanje med obema izdajama nazorno kaže, kam je zabredel kitajski komunizem. V uvodu je izrecno povdarjena nevarnost, da bi ta ali oni kitajski komunist lahko padel pod vpliv “tujih” razlag. Naj pazi, kajti prava razlaga je samo tista, ki jo odobrava kitajska komunistična stranka.
Rdeča kitajska zagrizenost je torej napravila iz strankinega katekizma pravo zbirko rdečih dogm, ki vanje ne sme dvomiti noben pravoveren kitajski tovariš. Zato pa režim stalno dodaja razlage vsakega posameznega nauka.
Sedaj si pa zamislimo vlogo tovariša Maoja. Je pesnik, pisatelj in edini avtoritativni tolmač kitajskega komunizma. Je nezmotljiv, živi daleč od navadnega človeka in vsakdanjega življenja. Kar on reče ali napiše, drži bolj kot pri nas papeževa beseda. Njegove nauke pa širi vsak dan časopisje in radijo, pa tudi obširna propagandna literatura. Tak človek lahko živi na Kitajskem, dokler gre režimu v račun. Lahko je že davno mrtev, pa vendarle živi kot voditelj stranke, države in naroda. Mao torej lahko postane Buda kitajskih komunistov. Na njegovo mesto ni treba postaviti nikogar, boj za nasledstvo je torej nepotreben. Vodstvo stranke pa naj v njegovem imenu izvršuje tri funkcije: drži naj stranko na višini, javno upravo naj vodi v duhu komunizma, ob enem pa naj skrbi, da naj ostane sedanja razlaga komunizma nedotaknjena, stalaktit ali stalagmit, kar hočete.
S tem pa ni rečeno, da se po smrti tovariša Mao-ja ne bo nič spremenilo. Tudi Kitajci so ljudje s svojo pametjo, s svojimi strastmi, čednostmi, ambicijami. Toda spremembe bodo imele thke vire, nagibe in cilje, ki nam ne bodo lahko umljivi. Na zunaj ne bodo opazne. Časopisje bo poročalo o novih imenih, kaj naj pa nova imena pomenijo, tega ne bo javnost vedela.
Ako bi na primer Mao že danes umrl, bi pustil za seboj izvršilni odbor stranke, kjer so samo trije člani mlajši od 65 let. Vsi drugi so starejši in dobro izvežbani v molku. Ne povedo, kako se razumejo med seboj, povedali ne bodo tudi pozneje. Še taka malenkost, da se ne strinjajo zmeraj,
Fr. Howard Brown, superintendent šole “Bishop Baraga Central High School”.
Škof Tomaž Noa je za zaključek pohvalil uspešno delo Baragove zveze in izrazil veselje, da je zanimanje duhovščine za Baragovo zadevo tako vsesplošno. Napravil je opazko novemu predsedniku, ker se je nekoliko o b o t avljal sprejeti predsedni-štvo: “Petnajst let mi že pripoveduje, kako v vsaki težavi beži po pomoč k Baragi in da je vedno uslišan, sedaj se pa hoče braniti predsedstva Baragove zveze. Še naprej se zatekaj k Baragi!”
Poleg vsakoletnega uradnega Baragovega dneva sta v škofiji še dve vsakoletni župnijski prireditvi. Na nedeljo, ki je najbližja prazniku Marijinega Vnebovzetja, priredijo v Manistique ob Michiganskem jezeru igrokaz “Baragov prihod v Manistique”. Misijonarja Barago igra navad no vsakokratni kaplan. Župnik v tem kraju je Slovenec msgr. F. M. Scheringer. — Iz župnije Ironwood (Fr. Matejik) priredi' jo vsako leto romanje k eni iz' med najbolj znanih Baragovih misijonskih postojank v La Pointe na otoku Madeline. Otok je v Gornjem jezeru (Lake Superior) blizu obale države WiS' consin.
J. Godina
Odbor Baragove zveze za leto 1965/66: Od leve: Msgr. A. C. Pe-lissier, predsednik; Fr. Ambrož Matejik, podpredsednik; generalni vikar msgr. Nolan McKevitt, blagajnik; Fr. Howard Brown, tajnik. (Izvoljeni na zborovanju Baragove zveze 31. avg. 1965.)
Baragov dan v Marquettu
Marquette, Mich. — V torek, 31. avgusta, je marquettska škofija praznovala vsakoletni Baragov dan. Naš slovenski misijonar in škof Friderik Baraga je bil ustanovitelj škofije. Radi tega, ker je 'bil ustanovitelj in prvi škof nove škofije in ker je1 umrl v sluhu svetosti tako, da se je začel uraden postopek za njegovo proglašenje blaženim, obhajajo v škofiji vsako leto ta-kozvani “Baragov dan”. Običaj je, da se obhaja ta dan vsako leto v drugi župniji. Letos je bila ta slovesnost v kraju in župniji Kingsford ob meji Zgornjega Michigana in Wisconsina. Pokrajina je znana zaradi nekdanjih bogatih rudokopov železne rude. Leta 1945 so rudokope o-pustili, ker so bili v glavnem iz-
svoje vere, — sedaj pomagajmo mi Baragovi škofijani temu narodu, spomnimo se ga danes in molimo zanj, da bi junaško o-hranil svojo sveto vero.
Po sv. maši je bilo zborovanje in občni zbor Baragove zveze, ki širi tudi med Slovenci poznanje svetniškega škofa Barage in z darovi vernikov pomaga uradnemu škofijskemu procesu za Baragovo beatifikacijo. Štirje odborniki zveze so dali poročila o aktivnosti društva najprej po škofiji in tudi o širjenju poznanja svetniškega Barage po vsej Ameriki. Tajnik Fr. Brown je še enkrat omenjal lansko clevelandsko romanje v Baragovo deželo in posebno Baragovo zborovanje romarjev in drugih prijateljev Barage lansko leto 4. oktobra v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu. O-menil je, da takega navdušenja
črpani. Toda od leta 1877, ko so za Baragovo zadev0 še ni našel zaceli kopati rudo in do ustavit-
ve dela so iz teh rudokopov izmetali in izvozili 21 in pol milijona ton železne rude. Rudoko-pi so sedaj samo turistovska atrakcija.
Baraga najbrž ni bil nikoli v Kingsfordu, saj so rudo začeli kopati 9 let po njegovi smrti. Nekaj zveze pa ima cerkev v Kinsgfordu z Baragom vseeno. Glavni oltar je “Baragov” oltar iz Marquetta. Darovali so ga nekdaj mali prvi cerkvici. Stare cerkvice ni več. Na njenem mestu stoji lepo kamenita stavba nove cerkve in zraven nova šola in novo župnišče. Od nekdanje cerkve je v rabi samo še stari Baragov oltar. Tega ne moreš videti, ker je nekako odet z novo oltarsko lupino, le v sredini leži plošča s svetniškimi relikvijami na skritem starem Baragovem oltarju.
Popoldne ob 4 je bila slovesna sv. maša ob prisotnosti škofa Noa. Celebrant je bil dosedanji predsednik Baragove zveze Slo
nikjer drugje. Kot neko posebnost je poročal o delavnosti za Baragovo beatifikacijo patra Bernarda Ambrožiča in slovenskih naseljencev v Avstraliji.
Prvi postulator za Baragovo beatifikacijo msgr. Zryd je poslal pozdravni telegram zborovanju iz Rima.
Msgr. Szoka, sedanji postulator v Baragovem svetniškem procesu, je povedal med drugim, da je bil Baragov zgodovinar J. Gregorič v Evropi, govoril z ljubljanskim nadškofom Pogačnikom o delu za Baragovo beatifikacijo in prinesel lepo kolekcijo novih dokumentov, ki bodo dobro služili v uradnem procesu. G. Gregorič je praktično končal novi angleški življenjepis škofa Barage.
Fr. Alaric Wolf, O.F.M. Cap., je poročal o svojem delu: registriranju dokumentov v soglasju z rimskimi navodili za beatifikacijo. Ta mladi zgodovinar iz kapucinskega reda že tretje leto
venec msgr. Scheringer 'z asi-j	mravlja marljivo registrira
stenco domačega župnika Huge-sa in tajnika Baragove zveze Fr. Browna. Cerkev je bila povsem polna. Navzočih je bilo 45 duhovnikov. Pridigal je župnik Jakob Donnelly. Posebno dve misli je razvil v svojem govoru: Baraga si je v svojem življenju postavil en sam in velik cilj in se je vse življenje držal samo tega cilja: oznanjati Kristusa ti-
zgcdovinske dokumente Baragovega življenja.
Postulator msgr. Edmund C. Szoka je na zborovanju predstavil Fr. Jožefa Godino in ga imenoval za oficijelnega poročevalca za javnost v Baragovem procesu.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik škofijski konzultor msgr. A. C. Pe-
stim, ki ga ne poznajo; druga hssier, dekan v Iron Mountain; misel:	slovenski narod je dal podpredsednik Fr. Ambrož Ma-
prvega in največjega misijonar- tejik, župnik iz Ironwood; bla-ja za kraje naše škofije, danes gajnik generalni vikar in stolni je ta narod strahovan zaradi župnik msgr. McKevitt; tajnik
Ofiarn imllm fare sw. Wm
Cleveland, O. — Kakor vsako leto bomo tudi letos, pripravile 26. septembra kosilo v farni dvorani sv. Vida. Kosilo — pečene piške — bomo servirale od 12. do 3. ure popoldne. Vstopnice smo razposlale po pošti in vsak bo plačal vstopnino pri vhodu v dvorano. Imele bomo tudi posebno mizo za dobitke. Zato prosimo naše dobre članice, naj bi prinesle kako pecivo, prevleke za blazine ali kako drugo tako stvar, ki se lahko v denar spravi, da bomo našo ročno blagajno malo bolj pripravile za praznike.
Prosimo tudi naše članice, da bi vsako prvo nedeljo, ko imamo skupno sv. obhajilo, se zbirale v novi dvorani, da bi potem skup no odhajale v cerkev, kar je mnogo lepše kot da vsaka posebej sama prihaja noter.
Vabimo vse farane in drugo občinstvo, da pride k našemu kosilu. Upam, da vam ne bo žal. Dobra juhica se prav lepo prileže in primerna prikuha zraven tudi. Na svidenje v nedeljo, dne 26. septembra, v dvorani sv. Vida!
Mary Otoničar
Brnim lajsv. Imena pri larSjl ¥nele¥i8li
Cleveland, O. — Prihodnja nedelja, 12. septembra, nas bo zopet združila pri angelski mizi, ko bomo pri osmi sv. maši prejeli skupno sv. obhajilo. Zbrali se bomo ob 7.45 v dvorani pod cerkvijo, od koder odidemo skupno v cerkev. Naše sv. obhajilo bomo darovali za dobri uspeh Združenja vseh krščau skin Cerkva. Po maši bo zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani.
Možje in fantje, pridite k skupnemu obhajilu v obilnem številu, kakor ste se udeleževali češčenja presv. Rešnjega Telesa ob priliki minule 40-urne pobožnosti, kar je zelo hvalevredno, zlasti pa v nedeljo pri molitveni uri ter ob sklepu pri procesiji; z vašim polnoštevilnim nastopom ste pokazali dober zgled in pobudo za poživitev vere pri župniji Marije Vnebovzete.
Tudi je bilo jako lepo od Društva Najsv. Imena, da se je udeležilo polnoštevilno pri molitvi sv. rožnega venca ob krsti pokojnega sobrata Franka Bene-sovskega v pogrebnem zavodu. Frank Benesoysky je bil Čeh ter velik prijatelj Slovencev; bil je skupno z nami na velikem romanju v Baragovo deželo s
se gibljeta v izvoženih tirih, ki spominjajo na čase Ignacija Hladnika, in nič ne dvomim, da bosta pevcem všeč. To je pa zelo važen činitelj zlasti pri izseljenskih zborih, kjer mora pesem po domače zazveneti. In domačnosti je pri teh dveh mašah dovolj in bo z njima cerkev nekako nadomestila domačo dvorano z mohorskimi pesmimi.
Edina mesta, ki bodo zahtevala nekaj več truda in vaje, so kratki fugirani vložki ob koncu Vere v obeh‘mašah, pa je izbrana melodija tMco pevna, da trdno sedi v ušesu in težave ne bodo velike. Sprva omenjena maša ima fugo tudi v drugem delu Svet-a: “Polna so nebesa ...”, a je tudi ta, iste narave. Ta maša ima tudi poseben darovanjski spev, deloma, recitativnega značaja, sila preprost, pa lepo doni, če se bo pel brez orgelske spremljave, kar bi bilo pri te vrste skladbah zelo priporočati.
Glede orgelske spremljave sem podpisani mnenja, da jo bo na mnogih mestih kazalo opustiti, če je zbor primerno izenačen v glasovih, t. j., da soprani in alti ne prevladujejo preveč. So gotovi, posebno lepi, blagoglasni deli, ki bi jih nekoliko slabše in zamolklo doneče orgle prej poslabšale kot polepšale. Tenkočuten pevovodja in organist jih bo že našel. Prav tako si bo tak strokovnjak znal pomagati , na mestih, Ikjer skladatelj zahteva moške ali. ženske zbore, pa nima, zlasti v moških glasovih, pevovodja dovolj materiala, da bi štiriglasje polno zadonelo, zlasti v basih. Bo pač naredil dvo-glasje, drugo pa — seveda v škodo skladbe — opravil z orglami. Treba „ si je pač včasih pomagati, če je komponist le preveč zahteven, kar zadeva sestavo zbora.
Zdi se mi, da bo pri maši v čast sv. Tereziji vse orgleske vložke kazalo izpustiti. Jih je preveč in so nekateri kar dolgi — na splošno, pa za modulacijske svrhe niso potrebni in vendar že itak dolge dele znatno podaljšajo. Sedanje liturgične reforme kažejo prizadevnost Cerkve, da bi se nebistveno opustilo ali vsaj skrajšalo. Pripomba na partituri pravi, da je or-Cleveland, O. — Štajerce je gelske vložke smatrati kot pri-prevzemalo veselo pričakovanje, i ložnost, da si zbor nekoliko od-
Dve novi slovenski maši
Te dni sta mi prišli v roke dve skladbi, ki ju je zložil msgr. Gregor Zafošnik, profesor glasbe in stolni organist in. pevovodja v stolnici v Mariboru. Kljub temu, da je skladatelj študiral glasbo na Dunaju, je vendar o-hranil v svojih kompozicijah svojsko in pristno slovensko ob-čutjte in se v obeh mašah obilno poslužuje izraznih sredstev, ki so zelo blizu naši preprosti ljudski pesmi. Ko sem obe skladbi igral, se mi je ponovno zazdelo, da čujem iz daljave Gregorija Riharja, našega slavnega, cerkvenega glasbenika, ki je iz globine svoje pristne slovenske duše zapel toliko lepih in trajno vrednih bogoslužnih pesmi.
Ena izmed maš nosi naslov: “Kratka slovenska maša” in je res zelo kratka, ne zaradi kratkih in zgoščenih glasbeno-izraz-nih sredstev, ampak zavoljo zelo skrčenega besedila v Slavi in Veri. Po veljavnih določilih se zdi, da se ta maša ne bo mogla uporabljati pri “peti” maši, to je taki, ki jo poje duhovnik (High Mass), razen če se bo zelo skozi prste pogledalo.
Druga Zafošnikova maša je pa uglasbena na čast sv. Tereziki, mali cvetki, in je v nji v celoti uporabljeno slovensko besedilo za stalne dele sv. maše. Je za spoznanje bolj zahtevna od prve, vendar jo bo — pa mojih vsestranskih skušnjah — lahko zmogel povprečen cerkven pevski zbor; boljši, izurjenejši zbori se pa bodo z njo igrali. Melodika in harmonizacija obeh maš
svojo sestro Angelo Traven ter bil s svojimi 78 leti najstarejši romar v celi romarski skupini. N. v. m. p. Ernest Terpin
Štajerski kfil vabi eia veselko
kadar je zorelo grozdje. Vsak sončni septembrski dan je s toplimi žarki zorečemu grozdju vdahnil sočno sladkobo in nabrekle grozdne jagode so vpijale vse očarljive dišave na zemlji. Nič ni moglo odtegniti gospodarja, da v jeseni ne bi vsak dan prehodil svojih goric in s slovesnimi občutki precenjeval zoreče grozdje ter v mislih izbiral dan za branje. V večernem mraku so veliki klopotci kot farni zvonovi enakomerno udarjali in se kar naprej vso noč glasno med seboj pregovarjali.
Ob takih spominih se bomo Štajerci prihodnjo nedeljo, 12. septembra, zbrali na Slovenski pristavi, kjer bo štajerski klub imel jesensko veselico. Ne vem, če si bodo letos Štajerci kaj posebnega izmislili, kolikor mi je prišlo na uho, bodo imeli zopet lectove srčke. Podmazali so že tisto mašino, ki nad žarečim ogljem sama obrača mlade prašič-
počije. Mislim, da zboru odpo-čitka ni treba, zlasti ne na račun podaljševanja stalnih delov sv. maše.
Ko sem obe maši študiral, da bi ju primerno ocenil, sem imel vtis, da se je komponist dunajske glasbene izobrazbe in regens chori mariborske stolnice ves čas in dosledno prizadeval biti čim bolj preprost, domač in pe-ven. Priznati je treba, da se mu je posrečilo, vendar tu in tam na škodo kvalitete in bogoslužnega značaja njegove muzike. Morda bi bilo njegovo sicer odlično delo bolj cerkveno, če bi se kdaj izognil kakemu sentimentalno sladkobnemu izrazu v melodiji in harmoniji.
Eno pa je gotovo. Ti dve maši se bosta prepevali v ljubi domovini in zlasti po svetu, kjerkoli imamo Slovenci svoje cerkve in svoje zbore! In gotovo je, da se bodo nad njima radovali i pevci i ljudstvo v cefkvi. Dobro doni,
ke in naši znani muzikantje po domače doni in je mogočno!
“Veseli mornarji” že komaj čakajo nedeljo. Naše gospodinje so se doslej vsako leto izkazale in bodo tudi letos napekle okusne domače dobrote.
V Štajerskem klubu tudi pridno sodelujejo naši dobri sosedje Prekmurci in ker oni zastopijo našo “špraho”, mi pa njihov “guč”, pa še Mure ni med nami, da ne bo treba na onstran hoditi, bomo v nedeljo vsi veseli in dobre volje skupaj.
Štajerska gostoljubnost je znana, zato vabimo v nedeljo, 12. septembra, vse slovenske rojake, da pridejo k nam v goste na Slovensko pristavo.
Toti štajerc
Msgr. Zafošnik je, tako se meni zdi, s tega vidika napisal dve neprekosljivi maši, ki jih bodo pevovodje in pevci enako radi imeli v obeh Amerikah, po Evropi in celo v Avstraliji. Slišim, da bo’ obe skladbi razmnožil velik ljubitelj slovenske cerkvene pesmi č. g. Leopold Mihelič, slovenski duhovnik v Denverju, Colorado, 4695 Pearl St., in razmnoženi material dal na razpolago cerkvenim zborom po vesoljnem izseljenstvu. Zboru, ki bi se ne pobrigal za notni material, bo lahko žal do poslednjega vlakna slovenske ljubezni do lepe pesmi.
Dr. Ludovik Puš
SMERIšKA DUMOVTRA,

*0 HIrsehevi -- J. M.:
V valovih
graščinskega jezera
Stisnila sta si roke in Košut-nik je stopil, spremljan od Rutarja, k vratom. Zunaj ga je že čakal avto. Rutar je še videl, kako je avto naglo odpeljal in izginil za oglom. Nato se je Rutar vrnil v sobo in se lotil aktov.
Košutnik je bil z uspehom svojega obiska zadovoljen. Slonel je udobno v vozu in si mel roke. Ko pa se je avto peljal mimo jezera, se mu je čelo zmračilo. Obrnil se je v stran, da ne bi videl blesteče se vodne površine.
“Jutri, hvala Bogu, ne bom več gledal tega prekletega kraja!” je mrmral sam pri sebi.
9.
Učitelj Orešnik se je bil pozno popoldne vrnil z daljšega Pota domov in je zdaj počival v lahki obleki pod lipo pred hišo. Zraven njega je ležal Sultan, ki §a je bil spremljal na poti.
Zdajci je pes vzdignil glavo, vstal in nenadno veselo lajajoč Planil proti gozdni stezi, ki je držala do hiše.
Orešnik se v svojem miru ni dal motiti: “Bodi miren, Sultan,” je zagodrnjal napol dre-maje. “Kaj pa je živali? Morda .. ”
Ni končal stavka. Naglo je "Vstal in zastrmel v prizor, ki se mu je nudil.
Spremljana od veselo skakljajočega Sultana je stopila izza grmičevja vitka in čedna ženska postava držeč V roki precej težak kovčeg. Svetel klobuček se je prav prilegal plavim lasem m prijetnemu obrazu.
“Sultan, Sultan, ti me še poznaš!” je rekla polglasno, in učitelju Orešniku se je zardelo, da še ni slišal prijaznejšega glasu. “Si že priden Sultan,” je nadaljevala mladenka, “toda zdaj me pusti pri miru, da bom pogledala, ali je kdp doma.” /
Pobožala je psa po vratu, in ta se je spet vrnil k Orešniku, kakor bi ga bil hotel opozoriti, da se bliža hiši posebno ljub gost.
Mladenka je zdaj vzdignila glavo, in Orešnik se je zagledal v živahne modre oči in ko češnje rdeča usteča, izza katerih sta se blesteli vrsti svetlo belih 2°bkov.
“Ne ustrašite se, gospod uči-telj,” je prva izpregovorila neznanka in smeh ji je zaigral oko-tl ust. “Nisem kakšna gozdna tdla, temveč domača Jugova hči.”
“Sem si mislil,” je menil Orešnik in ji ponudil roko. “To le presenečenje. Dobro došli
gospodična!”
“Toda tega pa le ne veste, katera izmed Jugovih dvojčk sem.”
Orešnik je malo pomišljal in rekel; “Gospodična Ela.”
'Niste uganili, Slavka sem.” Prav za prav sem že mislil rem, da ste Slavka,” se je opravičeval Orešnik.
Seveda, seveda. Gotovo so Vam že povedali, da je Ela res-na, Slavka pa zmerom živahna k1 razpoložena za, vse norčije.
ste si mislili, da bi v tehle ^ našo hišo žalostnih dneh bilo
^mestne j še, če bi prišla domov ^a> ne pa Slavka.”
. Orešnik je vzdihnil. “Ah, saj lrnamo vzrok za žalost.”
Prav zato sem prišla domov, °'a bi mater malo tolažila. Kje Pa je?”
v ^ri teh besedah jo je minila ®6gavost. Oči so ji začele ža-°stno gledati.
. “Gospa mati je v Ljubljani,” ^ odgovoril, ne da bi bil ’■"naknil pogled od nje.
. Pri mojem ubogem bratu?” “N vprašala Slavka hitro in si z
robcem skrivaj obrisala roko.
“Ne, saj ne puste nikogar k njemu. Poklicana je bila na zasliševanje k preiskovalnemu sodniku. Odpeljala se je bila dopoldne. Mislim, da bo z naslednjim vlakom že doma.”
“Dovolite, da odložim kovčeg. Ostalo svojo prtljago imam še na železniški postaji,” je rekla Slavka in stopila proti hišnim vratom.
Orešnik se je zganil. “Oprostite moji nepozornosti,” je menil in ji vzel iz rok kovčeg, da ga ponese v hišo. Pri vratih jo je pustil naprej in stopil za njo.
Ko sta prispela v sobo, je vzela klobuk z glave in ga dala na mizo. “Doma,” so zašepetala njena usta. “Kako dobro mi dene. Spet sem doma, spet bom dihala domači gozdni zrak!” .
Njen pogled se je uprl v veliko stensko ogledalo, in opazila je v njem, kako je učitelj Orešnik stal ves v zadregi zadaj za njo in ker ni vedel početi kaj pametnejšega, je pozorno ogledoval njene zlate kodre.
“Oprostite, da se tako prosto vedem,” je menila Slavka. “Veste, domači zrak me je tako prevzel, da kar ne vem, kaj bi počela.”
“Oh, to je pač razumljivo. Gotovo ste tudi potrebni okrepčila. Poklical bom deklo, da vam skuha kavo.”
“Po vožnji mi bo prijala,” je odvrnila. “Naj jo skuha za oba. Med tem pa bi se rada malo porazgovorila z vami. Če vam je prav, bova pila kavo zunaj pod lipo?”
Orešnik je bil prav vesel Slavkinega predloga. Nato se je za nekaj trenutkov oprostil in šel klicat deklo. Ko se je vrnil, je Slavka že sedela na klopi.
Ni trajalo dolgo časa, ko je dekla prinesla prt in pogrnila mizo, pri čemer je pozdravila domačo hčerko, katere še ni bila videla; obe hčerki sta bili že zdoma, ko je prišla služit k hiši. Nekaj trenutkov zatem se je že kadila na mizi prijetno dišeča kava.
“Veste, gospod Orešnik, zapustila sem službo v Mariboru in nameravam ostati nekaj časa doma,” je začela govoriti Slavka.
“Za zmerom ostanete doma?” je vzkliknil Orešnik, pri čemer ni mogel prikriti veselja nad tem dejstvom.
Mladenka je zardela, ko je opazila, kako občudujoč pogled je spremljal te besede, in odvrnila: “Za zmerom, to je preveč rečeno. Vsaj tako dolgo ostanem doma, dokler ne bo Mirko izpuščen iz zapora.”
“Pijte kavo, gospodična, dokler je še topla,” je rekel Orešnik, da bi mu ne bilo treba reči, kako težavno bo dobiti njenega brata na svobodo.
Slavka ga je ubogala in prijela skodelico. Sledil je njenim kretnjam in si rekel v mislih, da še ni videl Ijubkejšega dekleta. Bil mu je všeč način, kako je prijela skodelico, jo ponesla k ustom in pila kavo v kratkih požirkih.
“Kako to okrepča človeka,” je rekla postavivši skodelico na mizo. “Kar prižgite si cigareto, gospod Orešnik, in dovolite, da vas to in ono povprašam. Prav za prav mi je všeč, da sem naletela doma najprej na vas, ki mi boste gotovo laže in temeljiteje opisali vso strašno zgodbo.”
“Kaj vam gospa mati ni vsega napisala? Pa tudi časopisje je poročalo o tem,” je menil Orešnik in si prižgal cigareto. (Dalje prihodnjič)
-------o------—
Ozadje dr. Kuharjevih govorov preko radija v Londonu leta 1944
CLEVELAND, O. — Te-le dni pred 21 leti je dr. Lojze Kuhar, nekdanji zunanjepolitični urednik Slovenca v Ljubljani, eden od članov slovenskega zastopstva v svobodnem svetu med drugo svetovno vojno, govoril preko londonskega radia o bližajočem se koncu vojne in pozival domobrance, naj se ločijo od Nemcev in začno boj proti njim. Ti govori so povzročili v Ljubljani, posebno pa v domobranskih vrstah veliko negodovanja, ugibanja, zmede, pa tudi jeze.
Zdi se, da smatrajo prijatelji, sodelavci in ožji znanci pokojnega dr. L. Kuharja, da je prišel čas, ko je treba posvetiti v ozadje teh govorov. Govornik na domobranski proslavi v Bed-fordu na Angleškem je o tem povedal tole:
“Pokojni dr. Kuhar je iz tujine dogodke v domovini videl v drugačni luči in ni mogel razumeti stiske, ki nas je prisilila, da smo zagrabili za rešilno nit — pa čeprav je bila še tako tanka.
Ko sva se se poikojnim Kuharjem po mojem prihodu v Londonu zopet sešla, sva se v večurnem razgovoru pogovorila o vsem, kar nama ni bilo jasno in v čemer se nisva strinjala. In takrat mi je razložil svoje govore.
Dr. Kuhar je nekega dne prišel v britansko vojno ministrstvo, kjer se je razgovarjal z nekim gospodom, o katerem je šele pozneje izvedel, da je bil general, ki, je bil odgovoren za obveščevalne zadeve na jugoslovanskem prostoru. Na Kuharjevo vprašanje, kaj se bo ob koncu vojne zgodilo s slovenskimi domobranci, mu je general povedal, da bodo izročeni Titovim oblastem.
Kuhar je nato britanskemu generalu stavil predlog za rešitev domobrancev, o katerih je bil kljub vsemu prepričan, da so po ogromni večini zavedni Slovenci. Dejal mu je odkrito, da slovenski domobranci Britancem verjetno ne zaupajo in da zato predlaga, da se naj postavijo pod ameriško poveljstvo, pod katerim naj orožje obrnejo
proti Nemcem. Generalu se je predlog zdel zanimiv in Kuharja je prosil, naj nekoliko počaka na odgovor, čez pol ure se je vrnil in Kuharju odgovoril: Za tako rešitev je sedaj že prepozno.
Nato je dr. Kuhar poklical na sestanek bivšega ministra Snoja in dr. Izidorja Cankarja, ki sta takrat bila edina Kuharjeva slovenska prijatelja v Londonu — Krek je bil v Severni Afriki oz. v Italiji, Gabrovšek pa v Združenih ameriških državah. Dogovor med zavezniki, da bodo vsi, ki nosijo sovražno orožje — kakor je bilo rečeno — izročeni domačim oblastem, je bil vojaška tajnost, o kateri zavezniški voditelji niso dovolili, da bi se o njej govorilo preko radia. Zato so se Kuhar, Snoj in Cankar dogovorili, da bodo angleškim o b 1 a s tem predlagali, naj Kuharja in Snoja pošljejo v Slovenijo, kjer bosta domobrance obvestila o položaju in jih pregovorila za borbo proti okupatorju. Angleži so predlog sprejeli, toda pristavili, da morajo za tak korak dobiti Titov pristanek. Tito jim je radiotele-grafsko sporočil, da Snoj lahko pride, Kuhar pa ne. Snoj je pristal, da gre sam, Kuhar pa je prevzel nalogo, da preko londonskega radia domobrance pripravi na prihod Snojev in njegovo nalogo.
Snoj je odpotoval, Kuhar pa je odšel v Cambridge k jezuitskemu patru — prijatelju pokojnega profesorja Ehrliha. Z njim se je posvetoval, preden je stopil pred mikrofon. In ta jezuitski pater, prijatelj prof. Ehrliha — je odklonil in zavrnil vse argumente, ki smo jih v domovini navajali v zagovor medvojne, oborožene akcije — češ, da je nacizem tako veliko zlo, da se ga ne smemo posluževati niti v boju proti komunistični nevarnosti. In Kuhar je šel pred mikrofon in govoril govore, ki so doma povzročili presenečenje, o-gorčenje, obsodbo in pri mnogih tudi veliko zmedo.
Ko je Kuhar govore končal, je zopet šel v ministrstvo in povprašal, kaj je s Snojem in kako njegovo delo v domovini napreduje. Odgovorili so mu, da je Snoj prišel v Slovenijo, da ga pa partizani ne pustijo k domobrancem, češ da bi ga ti ubili, če bi prišel med nje.
Kuhar je torej hotel domobrance pripraviti za Snojev pri-
hod, Snoju pa ni bilo dovoljeno, da bi opravil tisto, za kar je prišel.
In ko je sodelavec iz vojnih let Kuharja — ko je ta prišel v Ameriko — vprašal, zakaj je preko londonskega radia govoril tako kot je govoril, mu je odgovoril: Zato — da bi rešil slovenske domobrance. To so bile zadnje Kuharjeve besede o tej zadevi — potlej do svoje smrti o njej ni več govoril.
Naj bo to povedano na današnji proslavi, da bo postalo znano bivšim borcem, da bomo pokojnega Kuharja boljše razumeli in da mu ne bomo delali krivice.”
(“Pismo”, avgust 1965)
------o——
V Jugoslaviji je nepismenost že ‘na višji ravni’
' BELGRAD, SFRJ. — Uradno glasilo komunistične stranke “Komunist” prinaša zanimive podatke, kdo zna v Jugoslaviji brati in pisati in kdo ne. Med 1. 1945 in 1952 je režim organiziral obširno kampanjo, da bi dal delovnim ljudem in mladini priliko, da se naučijo brati in pisati.
Režim je trdil, da je takrat nad dva' milijona ljudi postalo pismenih. Od takrat naprej pa nepismenost zopet raste za povprečno 100,000 ljudi na leto. Podrobnejše preiskave so dognale, da je veliko ljudi, ki se je naučilo med 1. 1945 in 1952 brati in pisati, to tudi že pozabilo. Takih junakov v nepismenosti na višji ravni je menda že okoli 1,500,000! Vsaj tako trdi “Komunist”.
Najbolj je nepismenost razširjena v Bosni-Hercegovini, Črni gori in Macedoniji. Na nesrečo se pa tam rodi vsako leto tudi 40% vseh otrok, samo dobra polovica jih je deležna šolske izobrazbe. Na eni strani primamj-kuje šol in učnih moči, na drugi strani pa se starši ne pobrigajo, da bi pošiljali otroke v šole. Ne prevladuje pa nepismenost samo v gornjih treh republikah. Tudi v Srbiji imajo 340,000 nepismenih, celo v samem Belgradu ne zna vsak deveti meščan ne brati ne pisati!
Ako človeku ne bi bilo žal za žalostno usodo mladine, bi režimu kar čestital k tej res nenavadni “pridobitvi narodno-osvo-bodilnih bojev”.
PRI PREGLEDU — Veterinar v znanem Krueger parku v Južni Afriki pregledujejo slona, ki ga je našel na svojem pregledu spečega na tleh.

Castro bi rad zrevoluci-joniral tudi Afriko
HAVANA, Cuba. — Castro je dolga leta prodajal svojo kubansko revolucijo po Latinski Ameriki, pa ne s posebnim uspehom. To ga ni spravilo ob pogum. Zadnje leto se je vrgel na podoben posel v Afriki. Naša informacijska služba je na primer dognala, da je Castro poslal 90 ton orožja v Tanzanijo, kjer je organiziral več taborišč za vzgojo in vežbanje gverilcev. Kakih 1000 mladih afriških levičarjev je pa dal prepeljati kar naravnost na Kubo, kjer jih pripravlja za zarotniški poklic. Castrove akcije so že opazili v Tanzaniji, Malawi, Senegalu, Gvineji in Kongu.
Zakaj je Castro tako navdušen za take akcije? Mu je pač prirojeno, da mora rovariti. Gotovo računa dalje tudi s tem, da tako njegovo udejstvovanje samo koristi njegovemu ugledu v komunističnem svetu. Končno pa tudi upa, da bo s tem pridobil nekaj afriških držav, da ga bodo podpirale v njegovem boju proti naši deželi.
Ugotovili so tudi, da je rovarjenje v Afriki organiziral znani njegov pomagač Che Guevara, ki pa sedaj že nekaj mesecev ni sluha o njem.
------O------
Plavanje postalo obvezen predmet v rdeči Kitajski
HONG KONG. — Kitajski komunisti so začeli po vsej deželi živahno agitacijo, naj se vsi delovni ljudje naučijo plavati, češ da je to neobhodno potrebno za narodno obrambo.
Poziv ima različen uspeh, ki se ravna po lokalnih okoliščinah. Včasih ima celo več uspeha, kot si ga komunisti želijo. To so morali dognati ob morski obali nedaleč od portugalske kolonije Macao. Tam so se kan-didatje za plavanje vrgli v tako vnemo v vodo, da so plavali kar naravnost v Macao — v svobodo. Portugalska uprava v Macao ne ve, kaj naj naredi s tem novim dotokom beguncev.
------o------
Za republikance je leto 1968 posebno važno?
WASHINGTON, D. C. — Republikanski predsedniški kandidat iz leta 1960 R. Nixon svari vodnike republikanske stranke, da je za to prihodnje leto izredne važnosti. Če ne bo stranka pri volitvah prihodnje leto povečala števila svojih pristašev v Kongresu, potem so izgledi na ohranitev dvostrankarskega sistema v Ameriki slabi.
Trdijo, da Nixon skrbno pripravlja tla za svojo ponovno kandidaturo leta 1968. Upa, da bo takrat položaj toliko dozorel, da bodo imeli republikanci dosti izgledov in upanja na zmago pri volitvah za predsednika Združenih držav.
-------o-------
Naša artilerija prehaja ua rabo navadne in atomske municije
WASHINGTON, D.C. — Motil bi se, kdor bi mislil, da je a-tomsko in vodikovo strelivo potrebno naši narodni obrambi samo za bombe in rakete. Raba tega streliva postaja širša. Kje in kako, je naravno vojaška tajnost. Vendar vojaški krogi ne tajijo, da imajo že havbice, ki lahko streljajo z navadno in a-tomsko municijo.
Zanimiva je. novica, da sedaj tudi rakete na kratke in srednje daljave lahko rabijo atomske glave.
malTogLasT
V najem
Veliko sobo oddajo priletni ženski. Kličite EX 1-1542.
(173)
Pozor
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj in napise.
PAHOR PAINTING 361-0516
-(175)
Moški dobijo delo
Meški dobi delo
Iščemo upokojenca, da bi skrbel za govedo. Svoje stanovanje. Plača primerna sposobnosti dela. Pišite na:	Olga
Lozar, R.D. 103, Huntsburg, O. Pridemo k Vam.	—(176)
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuhinjsko pomoč, ure od
7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT A 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
_________________________(x)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 blizu Lorain Ave. _________________________(173)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(X)
Hišna čistilka
Za en dan v tednu v petek. Kličite M. Jager, 31319 Lake Shore Blvd. 944-6755.	(173)
Delo za žensko
Iščemo gospodinjo, ki bi ostala čez noč. Kličite IV 6-0016.	(173)
Delo za ženske
Ženske dobijo delo, ki so pripravljene delati delni čas v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zglasite se pri tajniku doma na 6409 St. Clair Ave.	(173)
MALI OGLAŠT"
Štiri opremljene sobe oddajo
Štiri opremljene sobe oddajo v bližini Addison Rd. in St. Clair Ave. Prednost ima starejši par. Primerna priporočila. Kličite pred poldne 481-1917.
-(173)
V	najem
5 sob In kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
4 sobe oddamo blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collin-woodu, spodaj. Kličite 681-9893.
(172)
Restavracija naprodaj
Custard sladoled bara, dober promet. Na 4313 Superior Ave. Kličite 361-3084.	(173)
Naprodaj
Čist bungalow, 3 spalnice, moderna kuhinja in preproge, na E. 146 St., južnp od St. Clair Ave. Morate ogledati. Kličite za sestanek.
E. 157 blizu Holmes Posebna Colonial hiša, 3 spalnice, velika stanovanjska soba. V fari Marije Vnebovzete. Blizu trgovin in transportacije. STURM REALTY 449-2558 5095 Mayview Rd. Lyndhurst
(172)
V	najem
Oddamo stanovanje 4 sob na 1001 E. 66 Pl. spredaj doli. Kličite 731-5589.	—(173)
V	najem
Oddamo 2 opremljeni spalni sobi zaposlenim osebam. Kličite EN 1-5015.	(174)
Hiša naprodaj
V Nottingham okolici, dvo-družinska hiša, 5-5, garaže, plinski furnezi. Lastnik RE 1-5123 ali AN 1-0298.	(176)
“Naj imajo praznike, kakršne hočejo,” se je raztogotil Schin-nagel, “ne jezi me zdaj ob os mih zvečer. Pa da veš, naš gospod Bog je ozdravljal bolnike ob nedeljah in ni branil svojim učencem žeti na nedeljo. Duh je glavno, ne črka,” je učil modro — drevju in strehi, kajti žena je bila odšla v hišo, da podoji otroka, ki je vpil.
Čez čas je šel mož za njo in se nekoliko vdal. “To je že res apno bi bili mogli poslati v sredo. Zdaj moram seveda gledati, kje naj dobim opeko, z Rdečega dvora morda.”
“Iz Malega Pechlarna jo tudi doboš,” je odvrnila ona, “tam te bo voz manj stal.”
VII
V sredo je Schinnagel praznoval. Ko se je vrnil v torek s svojega romanja na Čelo, se je preoblekel praznično; stopal je po zelniku nemirno gori in doli, gledal, ali ne prihaja po Donavi kak čoln. Tudi žena je bila na vrtu in obešala perilo. Zdaj ci se je začulo lajanje z dvorišča, ki ga predeljuje od vrta le lesen plot. Takoj nato je bilo slišati, da se neki mladi moški glasno smeje. Dvoje moških je stopilo na dvorišče; prvi velik in plavolas, drugi nižji, zajetno obilen in siv. V treh korakih je logar na dvorišču, položi roko na srce in se plemenitemu Vel-derndorffu ponižno pokloni.
“Jeli apno srečno prišlo?”
1 “Jezus, hvala lepa za čast, milostni gospod! Prosim tisočkrat za odpuščanje, da nisem prišel naproti — sem ves čas oprezoval, kdaj bom videl čoln—.”
“I seveda, zastonj ste oprezovali. Prišla sva peš iz Marba-cha. To je Sara,” je pokazal mladi gospod na svojega spremljevalca. Logar je ostrmel, to da je polir, ta gospod z žametnim jopičem, zlatimi zaponkami pri čevljih, s pristriženo brado — kar čisto fin. “Logar, ta vam bo — Klesel! Tu notri Kam se poja, zverina! — Kle-sel!” Pes je podil perutnino, ki se je vre-šče razletela.
Z vrta sem je bilo slišati nejevoljno besedo: “Kdo pa rogovili tako?” Logarjeva beseda je preglasila nadaljnje:	“Marija,
Marija! Pridi, milostni gospod yelderndorff so tu!”
“Lepo, naj pazi,'da ji ne odleti v Donavo,” je rekel vedro vitez. Sara je vprašal v nemščini, ki je bila prav tako izbrane lepa, kakor njegov jopič, kakšno hišo pa kje misli logar zidati.
“Samo majhen prizidek želim imeti onstran, s tremi ali štirimi sobicami, — ker nam postaja v hiši tesno, odkar so otroci tu in moramo pustit pestunjo spati v kuhinji. — Marija!” je zaklical jezno. Mora priti, govoriti zna, treba je, da svoje pove. — “Mari-ja...” Nič se ne zgane. Za vraga. — Prosil je viteza, naj oprosti in stekel v zelnik.
“Kaj pa delaš? Pridi vendar,” je silil razburjeno, a tiho. “Mar ne veš, kdo je prišel?”
“Seveda vem,” je odvrnila nejevoljno, spustila izpodreca-no krilo in si roke skrbno pokrila z rokavi.
Zadovoljil se je in odkoračil pred njo na dvorišče. “Že pride, gospod!”
“Milostni gospod, to je moja dobra logarica,” jo je za roko sprevel pred gospoda.
“Bog daj,” je pozdravila, ne da bi pokazala le senco prijaznosti v svojem lepem obličju, in pogledala zdaj tega, zdaj onega.
Sara je odzdravil, kakor se ji je zdelo, posmehljivo; Veldern-dorff je milostno pokimal. To torej je lamija. Grda pa ni.
Kaj ne bo perilo odletelo v Donavo?” se je šalil.
“Ne,” je odgovorila bridko. Sara je šel po zemljišču krog lisice. Na levi, daljši strani, ki je gledala na studenec, je obstal. Tu bi bilo dobro.prizidati. Okno in vrata kaže zazidati. Brskal je po tleh s svojo palico, d je imela zlat držaj; ali seže Donava ob povodnji do sem gori? _— Schinnagel je bil stopil z gospodom Velderndorffom za njim. “Le kadar je bila prav huda povodenj, smo jo imeli v sobah za pol čevlja visoko. — To je bilo leta . . . Marija! Kdaj že je bila tista povodenj? Ne spomnim se več.”
“Šest in petdesetega,”- je odgovorila, počasi in nejevoljno stopaj e za moškimi. “Saj si se takrat zaobljubil, da boš dal svetega Janeza v kapelici prebarvati in mu dal vsako soboto prižgati dve sveči.”
“Nu, potem pa ne bo nobene povodnji več, če je ta Janez se je ponorčeval
Onstran je postalo zelo tiho.
Nikogar ni bilo sem. Tako je poštenjak, vedno vajena. Kadar noče sli- lutrovec. sati, le vpij, kolikor hočeš.	Marija ga je razjarjeno po-
“Visoki gospod naj nikar ne gledala. Sara je rekel: “Dobre Zamerijo, — saj bi prišla, pa kleti prihranijo marsikatero obeša perilo.”	zaobljubljeno svečo in močni
.e
- :
NI TAKO OGROMEN — Po sliki sodeč bi moral biti “Iggy”, iguana v morskem akvariju v Miami, Fla., velika } in nevarna žival, dejansko pa je kaj nedolžna in tehta le tri funte.
'zidovi ditto. Zato bomo tako zidali, da se vam ne bo treba bati nobene povodnji več, tudi take z ledom ne.”
Ko je tako govoril, je mojster venomer risal s svojim pisalom v beležnico, katero je bil izvlekel iz nedrij; Schinnagel mu je pogledoval čez rame v knjigo.
“Taka bo približno stavba, ko bo gotova.”
“Ah, ha,” je zazijal logar. Lepo, zelo lepo!”
“Okna bomo naredili večja, kot so v stari hiši, sqbe precej
prostorne, najmanj štiri in pol sežnja visoke. Nizke sobe brez oken v tukajšnjih hišah in samostanih so zelo nezdrave,” je razlagal Sara. “Pod stropom ne bomo položili tramov, ki se v njih rede le bolhe in stenice, marveč bomo naredili bel plafond z okraski more italo.” Osramočen se zgane logar: “Pa bo veliko stalo?” “Malenkost — svojih dvajset goldinarjev. Saj ni treba, da so boginje kakor v vili premilost-nega gospoda v Trabernreithu,” — se je Sara poklonil s svojo
okroglo pristriženo glavo gospodu Jeseju. “Bomo naredili božje oko ali sonce in mesec, ali jabolka in hruške, kakor bo želel logar.”
Jutri da bo poslal, če je logarju prav, svoje delavce iz Starega Pechlarna, da začno kopati. S svojimi dvanajst do petnajstimi možmi bo imel čez poletje stavbo na debelo skupaj in do novembra gotovo; ni namreč eden tistih, ki bi tratili čas in se zanašali na pomoč tako imenovanih palčkov, ki zidajo ponoči. Ko so se tako
zgovorili, je prosil logar gospoda Jeseja in mojstra, naj mu ne odneseta spanja, marveč počastita njegovo skromno hišo; — in. ko sta vstopila, je zaostal, pomignil ženi in ji naročil: “Gnjati in ribe prinesi in starega vina, veš, tistega slad-
kega ... pa hočem tudi, da si prijazna, razumeš — da te sram ni,” je nejevoljno prestal, spre-govorivši zamolklo, “taka neža bodeča, ki si.” —
“Prosim te,” je prosila in dvignila roke, “ne lomi kruha z njim. Krivoverec je.”
.The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Kar napravi ogenj in samo ogenj za Ihrano... to napravi ogenj za Stroh’s in samo Stroh’s
Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je
tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. SattlO tenkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s edino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM - VARJEN OKUS
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5.
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo


Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 2914
v Zedinjenih Državah	UlNf !|i Inkorp. v dri. Illinois
Severne Amerike uCUCZ. JUIi&l, lia. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, Dl.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin BIvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICHJS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ustmeno na glavnega tajnika:
V
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434

Naša 10c posebnost
Posebni čeki Society stanejo 10c še le tedaj, kadar jih rabite, ne preje. Ni potreben določenpro-met, ne stroški za mesečni promet. Član F.D.I.C.
^SoCICfl} NATIONAL BANK
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po* polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberitel
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLlD	KE 1-8187