rficSuce..* I /iMERi$KA Domovina ———t« iliU 1 Hi,., t J ■ i PJk A I...^———— AMCRICAN INSPIRIT SLOVCNIAN IMMk FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 15, 1961 STEV. LX — VOL. LX AMERICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 15, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Južni Viefnam zapr! rdečim pot iz Laosa Južnovietnamske g v e rilske čete so prodrle v Laos in skušajo presekati komunistične zveze s Sev. Vietnamom po Ho - či - Minhovi poti. SAIGON, J. Vist. — Južni Vietnam in Laos izg,leda, da bosta kmalu, eno bojišče. Daisi sta to dve državi, je vsled komunistične napadalne taktike bojišče nemogoče omejiti ali deliti po državnih mejah. Po poti, ki o-mogoča prevoz orožja in opreme iz Sev. Vietnama proti jugu m jo imenujejo po komunističnem predsedniku Sev. Vietnama Ho-Ci-Minhova pot, pošiljajo komunisti od severa orožje, opremo in vojaštvo ne le v južne pokrajine Laosa, ampak'tudi v Južni Vietnam, ker ta pot teče ob meji med Južnim Vietnamom in Laosom. Fo tej poti fcomunisiti stalno podpirajo gerilsko vojskovanje v Južnem Vietnamu. Gerilskih n£padov ni mogoče drugače zaustaviti kot, da sio oborožene edinice Južne Vietnama preko-mčile mejo Laosa in skušajo zapreti Hio-čii-Mmkovo pot. Vlada Južnega Vietnama sicer ne Prizna, da so njene čete tam, opazovalci pa to potrjujejo in tudi opravičujejo. Povood po Laosu in Južnem Vietnamu so se boji zadnja dVa meseca krepko nadaljevali. Vlada Laosa trdi, da je imela nekaj Uspihov in pobila par stotin komunističnih gerilskih napadal-cov. Komunistični napadi v severnem in srednjem delu Juž-'noga Vietnama so se pomnožili. ^C|dja komunističnih gerilcev v Južnem Vietnamu je Viet Kong. Po njem se imenuje' vojska komunističnih partizanov. Ameriški polet na Luno še vedno trdno na tleh! Washington, d. c. — Med razburjenjem, ki vedno nastane, a!dar Rusi dosežejo kak večji Uspeh v svojem “osvajanju vse-jmirja,” je posebno glasno zabav-janje nad dejstvom, da še ved-110 niso začeli graditi rakete in ^Parata, ki naj bi po predsedni-,ov'h ibesedah omogočila, da bo-0 trije naši ljudje prišli na Lu. ^°.še tekom sedanjega deset- Kongres je odobril sfcoro vse, £ iei predsednik v ta namen ahiteval: $1,671,755,000 kot prvi Pod^ Vse|L izdatkov, ki jih bo j °1 L-tje po proračunih zahteva-« tekom desetih let. Skupni " oski so namreč preračunani na 40 bilijonov. r ^a!Leta, ki naj bi nesla ljudi na Uno ireg jime “j\jova >> n,j pa ge v° 0^Gn niti osrednji urad, ki bo ^ Prijetje, niti šef, ki bo ^ govoren zanj. Načrtov so izvil 3 ° lP>Clsa!rnezne vojaške in ci-te 716 ai6eucije že cele skladovnL j)’- potrebnih odločitev, kateri izdef1 b0d° sprejeti i,n oddani v Novi grobovi John Kastelice Kakor je bilo že poročano, je preminul na svojem domu na 5445 Stanard Ave. 73 let stari John Kastellec, rojen v Grosup-Ijah na Dol. Tukaj zapušča soprogo Ano, roj. Kosanovich, sinova Philipa in Josepha, 5 vnukov in več drugih sorodnikov, v Sloveniji pa 4 brate, eno sestro — redovnico in več drugih sorodnikov. Od leta 1945 je vodil s sinom gostilno na 1315 E. 53 St. Bil je član Društva Car-niola Tent No. 1283 T.M. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob desetih', nato na Kalvarijo. -------------o----- Na Cipru ne bodo slaviti I. obletnice neodvisnosti NIKOSIA, Ciper. — Položaj na otoku, ki je postal lani 16. avgusta neodvisna država, se je obrnil v smer, ki pre'cej močno vznemirja zagovornike demokracije. Pri parlamentarnih voiltvan se je pokazalo, da je komunistična partija najmočnejša politična organizacija na otoku. Dobila je 40 odstotkov vseh glasov. Partija je od tedaj še povečala svojo moč in boje se, da bo pri prihodnjih volitvah dobila večino. To bi utegnilo strateško pomemben otok izločiti iz zahodnega o-brambnega sistema. Komunisti nadzirajo največjo delavsko unijo, imajo največji ost na otoku, njihovi so župan treh največjih mest dn njihova je edina pomembna organizacija kmetov. Pod takimi okoliščinami so se odgovorne oblasti odločile, da ne bodo slavile 1. obletnice need vismosti. Sprašujejo se: Le kaj naj bi slavili? Tako zaželje. na svoboda ni prinesla tega, kar so od nje pričakovali, posebno še, ker odnosi med turškim in grškim delom prebivalstva niso ra. vno najboljši. -----o----- Razprava proti Eich-mannu je končana JERUZALEM, Izrael. — Včeraj je končal zagovornik dr. Servatius svoj zagovor Eich-mana, ki je obtožen, da je kriv smrti okoli šest milijonov Judov. Zavzel se je za “salomonsko obsodbo” in zahteval oprostitev obtoženca, ker Izrael nima pravice sodbe nad njim. Predsednik sodišča je objavil, da razsodba ne bo proglašena pred novembrom. Francozi bodo Indiji pomagali iskati olje Ameriška Standard Vacuum Oil Company je stavila previsoke zahteve. NEW DELHI, In d. — Vlada je v parlamentu objavila, da je odobrila pogodbo za iskanje in izkoriščanje petrolejskih ležišč v zapadni Indiji. Pogodba je sklenjena med indijsko vlado in Francoskim Petrolejskim Institutom. S tem je končana huda konku. renčna bitka za petrolej v zapadni Indiji med Francozi in ameriško Standard Vacuum Oil Company. Pogajanja med indijsko vlado in Amerilkanci so bila prekinjena že v aprilu, toda še vedno so upali, da se bodo obnovila. Po novi pogodbi Francozi ne bodo nič invest'ral v iskanje im novo industrijo, pač pa bodo vežbah indijske tehnične strokovnjake v Indiji in Parizu in zaposlili tu. di dogovorjeno število svojih ljudi in dali 30 milijonov dolarjev kot posojilo za novo podjetje. Amerikanci so zahtevali udeležbo v podjetju v razmerju 25: 75, pa je indijska vlada to odklonila in tudi ni hotela dati nameravanemu podjetju pravice za iskanje na ozemlju večjem od 5000 kvadratnih milj, dočim so Amerikanci zahtevali 9000 milj. INDIANAPOLIS! Irid. — V nedeljo, 6. avgusta, so vdrli trije vlomilci v Slov. nar. dom na 961 N. Warman, razstrelili železno blagajno z nitroglicerinom in odnesli okoli $5,000. Vlomilci so zbudili oskrbnika doma 73 let starega Steva Škorjanca in zahtevali od njega, da jim obrazloži električni svarilni sistem Doma. Za vlom bili vlomilci opremljeni z vsemi modernimi napravami. Ime so seboj celo radio-odajni-ke. Izslov.nasclbin ZAPORA V BERLINU CEZ N0C POSTALA OSTREJŠA Mikojan na Japonskem napadal vojaško zvezo Japonske z - Ameriko TOKIO, Jap. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastaz Mikojan, ki je proti opozorilu japonske vlade, da utegne biti njegov prihod na Japonsko zanj nevaren, prišel včeraj sem odpret trgovsko razsitavo ZSSR v Tokiu, se je oglasil pri zun. ministru Zentari Košaka. Tekom razgovora je ostro napadel ja-ponsko-ameriško vojaško o-brambno zvezo. Trgovinski minister Eisaku Sato je odklonil Mikojanov predlog za desetletno trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo, v ok. v Tu katere bi Sovjetija dobavljala Japonski .premog, olje in železno rudo. ;Sato je pristal na nakup surovega Olja, (ki ga bodo čistili v domačih japonskih čistilnicah. Policija je vpregla v varnostno službo za obisk Mikojana preko 7,000 mož, ki so varovali letališče, pa tudi vso pot v mesto. Težave so politične! Za vsak sporazum med zavezniki so potrebna dolgotrajna pogajanja in posvetovanja. Gospodar v Kremlju ima svobodnejša roke. WASHINGTON, D. C. — V visck;h vladnih krcg;h trdijo, da so Združene države veiiko boljše pripravljene na vojaško srečanje in nrrjenje oil s Sovjetsko zvezo kot na politično. Glavna težava je v različnih gledanjih zaveznikov. Washington se že sam težko pribori do jasnega stališča^. Ko je to doseženo, se mora sporazumeti z Londonom, Parizom in Bonnom, potem pa še z Rimom in ostalima zavezniki. Ti imajo zopet vsak svoje stališče. London je največkrat za najbolj “prožno” politiko, Bonn in Pariz sta za “trdo” smer, oštaili zavezniki pa se odločajo, kot se jim trenutno zdi primernejše za njihove narodne koristi. Washington je tako v večni zadregi in izgubi redno veliko časa, pred-no se more odločiti za kak ko- Iz Clevelanda in okolice Promet med obema deloma je skoraj popolnoma ustavljen. Avtomobilisti iz Zah. Berlina morajo imeti za vstop v Vzhodnega posebno dovoljenje. To ne velja za zavezniško vojaštvo. Sovjetske čete so se pomaknile bližje k Berlinu. Moskva izjavlja, da bo zapora ostala, dokler ne bo Zahod pripravljen podpisati mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. — Na zahodu se posvetujejo. BERLIN, Nem. — Komunisti so začeli stiskati obroč okoli Berlina. Tekom noči je bil promet med obema deloma mesta skora popolnoma ustavljen. Edino člani zahodnih zavezniških oboroženih sil imajo še prost prehod v Vzhodni Berlin. Zahodni Berlinčani morajo imeti za svoje avtomobile posebno dovoljenje od vzhodnonemškega notranjega ministrstva za vstop v Vzhodni Berlin. Begunci iz Vzhodne Nemčije in Vzhodnega Berlina prihajajo še vedno. Prvi dan zapore jih je ušlo v Zahodni Berlin preko 1600. Tudi včeraj je večjemu številu uspelo priti preko meje med obema deloma mesta. Poleg prve žične ograje so včeraj začeli postavljati novo, med tem ko vesti iz Vzhodne Nemčije trdijo, da so se sovjetske čete premaknile na samo področje Berlina. Notranje ministrstvo Vzhodne Nemčije je v odredbi o dovoljenjih za prehod v Vzhodni Berlin trdilo, da je bila odredba potrebna, ker so Zahodni Berlinčani svoje avtomobile uporabljali za vohunjenje in za sabotažo. Nova odredba je namenjena prebivalstvu Zah. Berlina, med tem ko so bile vse pred njo le prebivalstvu Vzhodnega dela mesta. V veljavo je stopila takoj, ko je bila objavljena. Vzhodnonemške oblasti sb izjavile, da bo onih 15,000 Zahodnih Berlinčanov, ki so zaposleni v Vzhodnem Berlinu, lahko prešlo mejo tudi brez dovoljenja, dokler si tega ne bodo mo- rak, ki naj bi bil odgovor na sov. | gli preskrbeti. Onim Vzhodnim — Zgradba Kapitela v Wash-ingtonu ima 679 oken. jetske ukrepe v mednarodni politiki. Berlinska kriza isluži v tem pogledu naravnost za zgled. Kennedy je dobil spomenico Hrušče-va o Berhnu na sestanku na Du. naju 2. junija. Zahod je potreboval nad en mesec, da se* je zedinil .za odgovor. Hruščevu je v tem oziru veliko lažje. Za kar se odloči, to morajo vodniki satelitskih držav podpirati, pa naj j m je že prav alii ne. Samo za $100 brez carine WASHINGTON, D. C. — Z 9. septembrom bo stopil v veljavo nov zakon o prostem uvozu blaga, ki ga nakupijo ameriški ob-i.kovalči tujih dežel onstran me. ja. Doslej je smel vsak turist prinesti seboj domov blaga v skupni' vrednosti $500 brez carine, v bodoče bo to omejeno na vrednost $100. Berlinčanom, ki so bili zaposleni v Zahodnem Berlinu, je prehod meje v Zah. Berlin na delo prepovedan. Moskva: Zapora ostane! Moskovski radio je objavil, da bo zapora med vzhodnim in zahodnim delom Berlina ostala vse dotlej, dokler se ne bodo zahodne sile odločile podpisati mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. V zahodnem delu mesta ob prehodih v vzhodnega je prišlo do ponovnih demonstracij. Raz-Ijučeni ljudje so začeli metati kamenje v stražarje ob vzhodni strani zapore, ti pa so odgovarjali s solzivnimi bombami. Policija zahodnega dela mesta je končno demonstrante potisnila od meje. Največja množica je bila zbrana pri Brandenburških vratih, najbolj znanem prehodu med obema deloma mesta, ki so ga vzhodnonemške oblasti sinoči zaprle. Zahod se posvetuje WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy se je včeraj razgovarjal s poslanikom v Moskvi Thompsonom, nato pa z državnim tajni kom Ruskom. Glavni del razgovora je bil posvečen berlinski krizi. O tem so se posvetovali tudi predstavniki Združenih držav. Anglije, Francije in Zah. Nemčije, ne da bi prišli do kakega trdnega zaključka. Posvetovanja se bodo danes nadaljevala. Prevladuje mnenje, da mora zahod storiti nekaj več kot poslati papirnate proteste. Pri tem poudarjajo v odgovornih krogih, da na kako vojaško akcijo proti Vzhodni Nemčiji zaradi zapore meje v Berlinu, ne misli nihče. Niso pa izključeni gospodarski ukrepi. O teh je izgleda govoril sinoči nemški kancler Adenauer. Naser uvaja v Združeni arabski republiki “socializem av° Pa ni. ^l^WARMER Veči: u-h .vnorna sončno in toplo, ‘ivisja temperatura 34. KAIRO, Egipt.—Vlada diktatorja Naserja je odredila splošno socijalizacijo. Temeljita reforma obsega zaseg zemlje, podržavljenje večjih in važnejših industrijskih, denarnih in trgovskih podjetij in državno nadzorstvo nad vso gospodarsko delavnostjo z izjemo najmanjših obrtniških podjetij in malih družinskih kmetij. Naser imenuje svojo reformo “arabski socijalizem.” Drugi pravijo, da je to državni socijalizem ali državni kapitalizem, kakor pač kdo hoče reformo razumeti. Zasebne kmetije, ki so doslej mogle imeti do 200 akrov zemlje, bodo odslej zmanjša ne na 100 akrov. Nad 5,200 dosedanjih lastnikov bo vse previške svoje zemlje izgubilo so doslej delale na tujem zemljišču in bile odvisne od svojih gospodarjev, 90% vseh drugih gospodarstev in podjetij pride pod državno nadzorstvo. To je prav vse razen malih trgovin na drobno, malih obrti, ki v njih delajo gospodarji sami s članj svojih družin, malih prevozništev in podobnih obratovalnic, ki nimajo zaposlenega tujega delavstva. Banke, zavarovalnice in druga večja trgovska podjetja, skupno 259 družb je podržavljenih. Tekstilne in druge večje m pomembnejše industrije so morale odstopiti državi po-Jovico lastninskih pravic, 91 podjetij dobi državne ravna- Tako bo država lahko razdeli-itelje. Zasebnikom ni več dola nad 300,000 akrov zemlje'voljeno imeti delnic a’i drugih med 6,000 kmečkih družin, ki oblik soudeležbe pri podjetjih v vrednosti na 10,000 egiptovskih funtov. Vlada bo za konfi-scirano premoženje dala dosedanjim lastnikom bonde, ki prinašajo 4% obresti in bodo izdani za 15 let. Delovni dan je znižan od osem ur na sedem in tovarne so dobile naročilo, da morajo zaposliti potrebno število novega delavstva, da se bo obratovanje nadaljevalo vsaj v dosedanjem obsegu. Po zakonu je prepovedano, da bi ista oseba imela več kot eno zaposlitev. Kako bodo to podržavljenje in socijaliziranje izvedli, še nihče ne ve. Vladna odredba je prišla kot presenečenje tako za gospodarstvenike kot tudi za zastopnike zunanjih sil. Nihče še ne more oceniti kake posledice bo to prineslo ljudstvu in državi. Arabski svet je v socialnem in gospodarskem oziru še silno zaostal. Na eni strani ima nekaj sto družin ogromna veleposestva, pravi obdelovalci zemlje pa imajo le malo svojega polja, so v glavnem najemniki. To stanje omogoča komunizmu uspešno propagando. Izvedba agarne reforme je nujna, pa naj je sedanjim lastnikom zemlje všeč ali ne. V kolikor jo ne bodo izvedli sami, jo bo izvedla kasneje revolucija. Naser se tega dobro zaveda, zato je začel u-vajati “arabski socializem,” da bi se izognil kasneje krutejšemu komunizmu. Za parkanje na cesti mesečno po $4.00? MILWAUKEE, Wis. — Tod je to v navadi že 11 let in ni čuti proti določbi nobenih posebnih pritožb. Ko je nekaj podobnega predložil župan v Philadelphi-ji, so ga prebivalci skoraj kamenjali. Kljub slabemu odmevu v Phi-ladelphiji se je dkoli 50 mest pozanimalo v Miilwaukee, kako je sistem organiziran in kako' uspeva. Po milvauškem načrtu mora vsakdo plačat'! na mesec $4 pri najbližji policijski postaji in ima nato pravico ves mesec par-kati svoj avto na katerikoli mestni ulici. Kdor pristojbine ni plačal, nima pravice pustiti svojega avtomobila na javni cesti ovz noč. V Slovenijo— Pretekli teden je odpotoval v Slovenijo Matt Jaksic iz Ver-milliona v Ohio, danes odpotujejo tja Mrs. Ana Debevec z 1049 E. 67 St., Mr. in Mrs. Paul Uca z 2171 Waskena Ave., Lake-wood, O., in Mrs. Ana Sterle iz Uniontown, Pa. Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollander v SND na St. Clair Ave. K molitvi— Jutri ob 9:15 zjutraj so vabljene v Zakrajškov pogreb, zavod članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ k molitvi za pok. Jo-hano (Klopčič. . V bolnišnici— Mrs. Ana Lenarčič s 736 Ljubljana Drive je v Euclid Glen-ville bolnišnici, soba št. 420. O-biski so dovoljeni. Na obisku— K Mr. in Mrs. John Debevec na 1284 E. 168 St. sta prišli na obisk z Otoka pri Starem trgu na N o t r a njskem njuna hči Fani Mulec in vnukinja Ivanka Mulec. Fani se je ob tej priliki seznanila s svojima sestrama Marie Sterle in Jeanne Perusek. Dobrodošli med nami! Veliki Šmaren— Danes je Veliki Šmaren ali Marijino Vnebovzetje, zapovedan praznik. K molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob osmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Johano Klopčič. Dopolnilo— Sporočili so nam, da je pok. Johana Klopčič zapustila v sta-reb kraju brata Jožeta, med tem ko ji je brat Ivan tam umrl. —----o------ Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. -------------O------- V septembru 25,080! WASHINGTON, D. C. — Prihodnji mesec bodo poklicali v oborožene site' 25,000 novincev, več kot kdajkoli v letih po sklenitvi premirja na Koreji. Za avgust je bilo število vpo-klicancev zvišano od 8,000 13,000. na Vatikan dobil novega državnega tajnika VATIKAN, It. — Papež Janez XXIII. je imenoval za novega državnega tajnika po smrti kardinala Tardinija bivšega apostolskega delegata v Združenih državah kardinala Amleta Gio-vannija Cicognati. Novi državni tajnik je star 73 let. Poleg diplomatskih zvez je odgovoren tudi za upravo Vatikanskega mesta. Vodnik Mau-mau gibanja v Keniji na svobodi NAIROBI, Ken. — Nacionalistični vodnik domačinov v Keniji v vzhodni Afriki Jomo Ken-yatta, ki je presedel v ječi sko-ro devet let kot vodnik krvavega uporniškega gibanja Mau-mau, je dobil včeraj omejeno svobodo. Angleške kolonialne oblasti so mu dovolile vrnitev in naselitev v vasi Gatunda kakih 22 milj od tu na ozemlju plemena Kikuyu. — Jajca predstavljajo običajno okoli dva odstotka celotnega živilskega trga dežele. Že skoro 70 let NEW YORK, N. Y. — Povpre. črni Amerikanec more 'pričakovati sedaj, da bo dočakal 70 let (69.7), kot 'poroča Narodni zdravstveni komite. Glavne .bolezni zaradi katerih umirajo v ZDA so bolezni srca in krvnega obtoka ter rak. -----o------ Republikanec izvoljen v Južni Karolini! COLUMBIA, S. C. — Prvič od državljanske vojne pred sto leti je bil izvoljen v državno poslansko zbornico okraja Richland v Južni Karolini republikanec. Zmagal je nad demokratom in nad kandidatom, iki se je izjavil za “državne pravice.” AftlEDB&KA VW"MMUrfcl/8ltlA i Tavlorju se je iudi posrečilo, da je v Pentagonu po- munisti so “moijstri v laganju in. /MlwICImlI miril Hvp ctmii Wi sta yaonvariali vsaka svoio strateeiio. ena Vatrainiu ’ povdarja earn sef nase /%/vi'f ■?Igi%it-»,«orvi» Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 - Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtfly Manager and Editor: Mary Debev.ec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 155 Tues., Aug. 15, 1961 General Taylor v Beli hiši miril dve struji, ki sta zagovarjali vsaka svojo strategijo, ena je dajala prednost Berlinu, druga vzhodni Aziji. Struji sta se pobotali: prednost ima Berlin, potem pride šele vzhodna Azija. Vse to bo vplivalo tudi na našo zunanjo politiko. NATO zavezniki se bodo morali sprijazniti z mislijo, da se morajo pripraviti tudi na male vojne in se ne bodo mogli več zanašati na ameriške rakete z atomskimi in vodikovimi glavami. Vzhodna Azija bo morala priznati važnost berlinske krize. Ne vemo, kako dolgo bodo veljale Taylorjeve misli o strategiji. Gotovo pa je, da bo ostal red v poslovanju vrhovne federalne administracije, ki ga je ustvaril Taylor. Kennedy že sedaj ve, da je red važnejši od idej, in ga ne bo žrtvoval novim ambicijam tudi takrat, ko Taylorja ne bo več v njegovi bližini. BESEDA IZ NARODA 4- .I, » P-*--*’-*--« Pismo Vrhenikega fHH Tineta General Taylor je bolj znan v naših vojaških krogih kot v naši javnosti, čeprav je bil tekom svojega življenja na zelo važnih vojaških mestih tekom druge svetovne in korejske vojne. Potem je bil 4 leta šef armadnega glavnega štaba, nakar je šel primeroma mlad v pokoj. Je mož, ki misli, da'ima lahko svoj prav v stvareh, ki se v njih ne stri-naj z drugimi, in ne ravna svojih nazorov po okoliščinah in predsednikih. Sedaj ga je afera s kubansko invazijo spravila zopet v središče političnega zanimanja v naši pre-stolici. Pa ne brez povoda. . Ko je predsednik Kennedy prišel v Befo hišo, se je obdal s kopo svojih prijateljev in znancev in jih nastavil v fe- kot tajmik in Earl Atkinson, kot deralni administraciji. Navadno jim ni dal nobenega stal-j^iaigajimk. nega delokroga in ni uredil tudi njihovih odnosov do redne federalne administracije. Tako so njegovi ožji sotrud-niki — vsi brez izjeme bistre glave, toda mnogi med njimi brez pravega smisla za red in disciplino v administrativni službi — postali kamen spodtike za federalno administracijo, ki ni vedela, kaj naj z njimi počne. Iz spoštovanja in uradniške discipline do predsednika ni hotela kritizirati njegovih svetovalcev, toda simpatizirala pa tudi ni z njimi. Kennedy sam tudi ni poznal dosti reda v svojih odno Waukegan, Ul. — V našem sosednem meistu North Chicago so organizirali pred kratkem novo organizacijo, ki so ji nadeli ime “North Chicago Good Government Association.” Tej zvezi načeluje Phynias Kyalla, kot predsednik; Marion Graves, Cilji in nameni te nove zveze so: paziti na poslovanja mestne in drutgih lokalnih uprav. V 'ta namen ho organiziran poseben nadzorniški oddelek pri zvezi. Vsak zadnji četrtek v mesecu bodo imeli mesečne seje in vsi oddelki bodo mesečno poda- . ___j _ ... ____ , | j ali poročila o tem in onem, kar sih do administracije, rad je direktno posegal v njeno delo, Ue ^ na dnevnem redu ob takem na drugi strani se pa bolj znašal na mnenje svojih osebnih Uia,su Ustanovitev te zveze je svetovalcev kot na mnenje, voditeljev administracije. Ta-lze|0 va,2na zadeva. Vsi, ki veko se je večkrat pripetilo, da nihče ni vedel, kako je prišlo j ^ ap bodo vedeli, da ta zvedo posameznih sklepov. Da to ne more roditi dobrih po- za ^stojii. in da pazi na javne sledic, so pokazale blamaže, ki jih je administracija d oži ve-1 funkcijonarje, kakor gospodarila v Laosu in na Kubi. Kennedy je bil za skušnjo bogatejši j0 j!n upravljajo poverjene jim in z njemu lastno odločnostjo sklenil spremeniti administra- urac[e) i^odo bolj pozorni, da ne tjvni sistem v njegovi najbližji administrativni okolici. Po-Kodo dali kakim nadzornikom stavil je federalne tajnike na tisto mesto, ki jim pripada, za obtožbe v njihovih omejil vpliv svojih “mladih svetovalcev — njihova sta-1uraj-j^jrii področjih, itd. rost se suče med 30 in 50 leti — in najel generala Taylorja, * pqliGIJ.SKI ODDELEK V naj bo njegov osebni svetovalec v vojaških zadevah, poseb- NOrth CHICAGO z načelni-no v zadevi Berlina. V začetku so vsi mislili da je Ken-U^ jacob j Novakom je bil nedyev korak pomenil klofuto Pentagonu, toda P°kazalo mo^no raz0lQaran natj razsodbo se je kmalu, da je ravno narobe. sodnika Moran-a, ki je obsodil General Taylor je človek, ki ne da ničesar na javnost, Ljva rnestna policista na denar-gleda, da ostane v ozadju pri svojem delm Zato o njeg0- ,no globo $400 in $100. Sučaj ra-vem delu ne slišimo dosti, ga je pa opravil že veliko. Mj katerega je šlo v tej zadevi jo Najprvo je organiziral mali varnostni svet, 50 Pif"jbii, da je tožil neki Isaih Cun-govi člani samo poklicni tajnik McNamara, Dillon, Rusk jndnigham, zamorec, ki je bil v povrhu še on in Bundy. Ta mali odbor vodi danes obram-Lej za:cjevi “meddler,” ki se je 'bno politiko, odnosno dela predloge za predsednika. Pred- j^gknill in vmešal v zadevo, ko je sednik jih lahko sprejme ali tudi ne, lahko se o njih po^J--j policist (komštabler) prišel izvr-tuje, s komur hoče, toda red je zopet v Beli hiši Vsakdo Jj!Zg0n iz stanovanja zamorca, jve, kako nastajajo važne predsednikove odločitve v zuna-|0UinirLj(ng]:iarnovie,ga ma_ nji in vojaški politiki. ja 1959. Omenjeni Cuniniingham General Taylor je zopet odprl pot šefom generalnega v za)Cjievo vtaknil, začel u- štaba do predsednika. Kennedy je bil v začetku sv0)e§a Igovarjati, se zoperstavljal in se 'predsednikovanja tako preobložen z delom, da mu za^ t az- j postavljal za njegovega brata in govore z generalnim štabom ni ostalo nič časa. Vsi štirje jje moral nastopiti s silo. šefi generalnega štaba so bili potisnjeni v kot, postali soj^~{lh lučajih še iboHj prezirani ku, naj del sredstev za oboroževanje odredi zopet za običaj-M žaljeni, kakor so bili v tem no'oboroževanje, kajti celo v Evrotpi pride lahko najprvo •c;lučaju- samo do male vojne in potem šele do velike. Temu primer- * POROČILA STA SE PRED no je seveda treba povečati in reorganizirati! našo armado. KRATKEM v cerkvi Matere Bo. * SMO ŠE VEDNO V DOBI “PIKNIKOV” ALI IZLETOV. Pred leti je bilo s “pikniki” veliko zabave, pa tudi veliko dela. Pa je bilo le fletno v tistih nekdanjih časih. Priredili smo vse lepo podomače. Iz pivovaren smo navozili piva,, zraven ka j pa. da tudi malo “ta hudega,” če je koga po kaki solati kaj črvičilo, da so bili v takih slučajih domači preizkušeni “medicini” pri ro. k ah, ki so nam Kranjcem najbolj pomagali in na katere smo se najbolj zanesli. Gospodinje in dekleta so napekle potic in drugega peciva. V Parkih smo pa nakuhali dobrih klobas, ki jih znal pokojni Jože Drašler na deseti in pa tudi drugi naši mesarji tako okusno napraviti; po katerih se je pilo, da je bilo' veselje. Zraven smo včasih pekli tudi kake fcoštrune in kaj drugega. Sevedai nismo “pifcnikovali” a rez kranjske harmonike. Ta Je morala biti na vsakem pikniku, da smo se kadar j,e nas zajela dobra Židana volja vrteli, kakor, da smo bili na samih “fedrih.” Vse to je bilo seveda nekdaj — zdaj mi tega več toliko. Še prirejamo piknike, pa po tistih starih načinih ne več. Pa tudi v takih obsegih ne. Posamezne družine še gredo venkaj na izlete. Društva in organizacije pa me več toliko. Zdaj se ne ljubi ljudem več tako delati in žrtvovati za take stvari, kakor smo to delaili nekoč. Zdaj je vse bolj “nobel.” Morda zato, ker je več denarja na svetu in z denarjem se pa kupi vse, če je tudi drago, kaj to. Kupi ®e postrežba in drugo. Kdo naj se zdaj v teh prosperitetnih časih, ko je nova-ca kakor kmofov, bavi s pomivanjem pilskrov, ponev in krožnikov. Bež’te, bež’te, zdaj so drugi časi, novi časi . . . Tako smo modrovali pred nedolgim na deseti. 'Za zaključek pa se je oglasil Franik, sosed doli is Park Avenue in je v njegovem krepkem horjulskem, narečju izrazil sledečo pripombo: “Ja, govorite kar čte, jaz vam pa tar ku pa vem, da dobro domačo kranjsko klobaso še1 vedno naj-rajše ugriznem. Ta mi paše, potem pa kaj dobre pijače povrh.! Kajpada, da smo vsi pritrdili, da ima prav. * GLEDANJE NA SVET IN POLITIKO. — Da je ves svet v varanju,” povdarja sam šef naše zvezne tajne policije J. Edgar Hoover v ročni knjižici, ki niso naslov “Masters of Deceit.” ki stane 50c. in temu je dodati za poštnino še 5c. Naroča se pri Pocket Books, Ime., 1 West 39th St., New York City 18, N. Y. Knjižica j» nad vse informativna, kako delujejo komunisti, da bi njihova propaganda zajela našo Ameriko. V tej “mrzli vojni” (cold war), je dolžnost slehernega državljana vojevati mrzlo vojno proti komunizmu. Toda kdor ni poučen o nakanah komunizma, ta ne ve proti komu se bori. Omenjena knjižica vam to pove. Naročite si jo, če le morete. Knjižica bo vas poučila, kako komunisti v Ameriki delujejo od leta 1917 naprej, ko so ustanovili Komunistično Partijo ZD. Bilo je to v Chicagu na konvenciji Socialistične Stranke, v prostorih Machinist Hall, na 113 South Ashland Blvd. 30. augusta 1919. V stranki je nastali razkol, zmerni socialisti so šli svojo pot, radikalni socialisti, pa so osnovali komunistično partijo. Potem je šlo naprej. Vse od tedaj do zdaj. Zanimivo in poučno pove knjižica vse. Jaz sem jo prečital z velikim užitkom. Naj zadostuje za danes, drugič pa o čem drugem. Čitate-Ijem A. D. iskren pozdrav! Vrhenšk Tine. oblastnike drugih otokov in jih leta 1810 združil pod svojo o-blastjo. Leta 1815 je odgnal Ruse, tri leta nato pa japonske morske roparje. Leta 1820 so prišli na otočje prvi krščanski misijonarji:, sedem let za njimi tudi katoliški. Glavni pridelek otoka je sladkor. Postopno je pridelek tako narastel, da daje sedaj letno do milijon ton. Pomemben je pridelek ananas, saj predstavlja okoli tri četrtine celotnega pridelka ananasa na svetu. Dinastija Kamebameha je s smrtjo petega vladarja tega imena leta 1872 izumrla. Nasledil ga je kralj Lunelilo, ki pa je že po enem letu umrl. Za na slednika je bil izbran Kalabana. • Bilo j e veselo in potniki se kar niso mogli navžiti krasot otočja. Ladja je odrinila od brega šele ob enih ponoči namesto' opolnoči, kot je bilo doložemo. Pozdrav vsem od vse četvori-France Jakšič Snidenje prijateljev, ki so v kampih skupaj živeli Slovenska četvorica poti okoli sveta se oglaša HONOLULU, Havaji, — Po štirih dneh vožnje od Long Beach v Kaliforniji smo se ustavili v Honolulu na Havajih. Ko je ladja dvignila sidro im se od daljevala od kalifornijske obade, simo še dolgo videli cele vrste vrtalnih stolpov in petrolejskih vrelcev. V Long Beach si lastniki, ki prodajajo svet za gradnjo novih stavb, prihranijo pravico do vsega, kar je' v zemlji. Kupiti je torej mogoče samo površino in nekaj metrov pod njo. V Honolulu nas je pričakala na obrežju goldlba. Zaigrali in zapeli islo nam, da je bilo veselje, nato pa so dali vsakemu okoli vratu venec svežega cvetja “led.” Honolulu je čisto ameriško mesto. Vse je moderno, stare niše ipodirjajo na veliko in grade nove. Te rastejo kot gobe po dežju. Mi smo bili tu gostje pri sošolcu Raya Grdine Gro Fri-tasu, ki je sedaj eden izmed naj večjih stavbenikov na Havajih. Tu je zgradili več hotelov in tudi nebotičnik is 25 nadstropji. Naš Jože Demšar bi imel tod dovolj dela zai dolga leta. vak je izjavil, da je bila razsodna nepravična, Cunningham ni imel mikake pravice se vtakniti v službemii nastop policistov, niti ne pravice poseči v spor in ker se je obnašal kakor se je, surovo in je žalil, je debil kar je Kdor je zasledoval debate v Kongresu o zadnjih kreditih, žje na deseti cesti -nevesta Miss ki jih je Kennedy zahteval, je hitro opazil vpliv generala Mary Alice Camernik, hčerka Taylorja: velik del novih izdatkov za narodno obrambo je znanega rojaka Johna Camernik namenjen povečanju orožja za našo armado; pa tudi arma- iz Waukegan®, z ženinom Ed-da sama bo povečana. Obstoja načrt, da bo administracija'ward Mossissey, Jr. iz North Chi. postavila doma še tri redne divizije in tri rezervne. Vseh cage, ž-emtovanje se je vršilo v šest je namenjenih v Nemčijo, ako bo to potrebno. To Slovenskem narodnem domu. te pravi, ako pride v berlinski krizi do katastrofe, se bo za- Novi par bo stanoval na 928 Letela z malo vojno, ipotem Šele z veliko. nox, Waukegan. Bilo srečno! inekih čudnih političnih vrtincih Policijski načelnik Jacob No- in zmešnjavah, jasno pričajo uro za uro novice, ki jih razglašajo in objavljajo po radio, televiziji in tisku. Na -odrih svetovne politike nastopa nekaj novih, nekaj starih osebnosti. Včeraj so se lasali za Laos, Kongo, Kubo, zdaj za Berlin, jutri se bodo za kaj drugega. Prihajajo na sest sinke, a vsi sestanki rodijo le malo uspehov. V vseh zadevah in vseh vprašanjih zadevata druga v drugo -dve miselnosti: Z Vzhoda komunisitrčna, z Za,pada demokratična. Te dve miselnosti sta nekaj takega, -kakor voda in ogenj. Je “mirno sožitje” med vodo lin ognjem mogoče? Je, dokler sta ločena in vsak na svojem mestu. Kjer koli pa je eden v večini, da v količim in moči -prevlada 'drugega, “mirno sožitje” izgine. Kdo naj zaupa komunizmu, da bo izpolnjeval dane obljube, pa ma-gari jih vsi komunisti, kolikor jih na svetu podpišejo? Ko- Havajsko otočje sestoji iz c-smih otokov. Leže daleč proč od vsake celine sredi Tihega oceana. Prebivalstva imajo okoli pol milijona, do tega živi nekako polovica v mestu Honolulu, največjem naselju na otočju. Prebivalstvo je izrazita mešanica polinezijskih dn azijskih plemen. Zadnja :so se začela seliti na otoke šele v moderni dolbi. Norveška ekspedicija Kon-tiki naj bi dokazala, da je prebivalstvo otokov prišlo sem iz Južne Amerike na splavih iz lesa balzai kot jih še vedno- uporabljajo na jezeru Titicaca v An. dih. Od tod naj bi šlo prebival-iltvo dalje proti jugovzhodu. Moderna zgodovina otočja se začne s prihodom kapitana Jamesa Cooka leta 1778. On je otočje imenoval Saindvi-ch po svojem prijatelju Earl of Sandwich. Ko se je oglasil -drugič na otočju prihodnje leto, so ga domačimi umorili. Dotlej so bili otoki samostojna država. Leta 1791 je postal kralj Kamehame-ha I. edini vladama otočju- Kapitan Vancouver je btočj e obiskal leta 1792 in 1794 in ga zasegel v imenu Anglije in njenega kralja Jurija III. Angleška vlada tega ni nikdar potrdila in mi zahtevala oblasti -nad otoki. Kralj Kamebameha je premagal Že več let sem nameraval kre-niti proti s-everu im se voziti po krajih, ki so posvečeni s stopinjami -utrujenih nog svet,niškega škofa F. Baraga. To leto se mi je želja izpolnila. Še predno so se zasvetile zarje Vidove, smo jo mahnili proti severu. Bili smo skup v avtu slediči: G. Franc Jeraša, župnik v Olmitzu, g. Janez Lavrih, župnik v Liberalu, tet podpisani, ki pasem ovce in kozle pod varstvom patrona sv. Jožefa v Yates Center, vsi iz Kansasa, dasi iz različnih škofij. -Prvi dan. je bil dolgočasen. Neprestano smo vozili skozi manjše plohe, dokler nisbrho prišli v Oma-ho, (Nebraska)) kjer bi nas seveda zmočilo do- kosti, če bi potovali s staro vprego in vozom Res, radi hude plohe, smo komaj videli voziti; kajti lilo je kot iz škafa. Naša želj-a, je bila, da bi se vsaj malo zvedrilo. Zavili smo po široki cesti narav-mdst proti zapadu in smo- se vozili -kakih 12 milj. Začelo- se je polagoma vedriti, črni oblaki so ostajali za nami in nevihta j-e skoro prenehala ko smo zagledali velik stolp 2 napisom “Boys Town.” Zavili smo na levo-, se ustavljali pri posameznih stavbah, posebno še pri znanih kipih. Pred nami je stal kip dečka, ki -nese svojega tovariša z vzklikom, da ni težak, ker je njegov “brat,” ali, kip, -kjer slo dečki izbrani okoli Fa-thra Flaniigana, ki jim je zgradil ta nov skupni dom. Ta duhovnik je opazoval trop dečkov, brezdomcev, ali onih, katerih očetje in matere so se razšli, otroke pa prepustili cesti. Ali n-iso bili to oni,, ki so si ob prvi poroki obljubljali večno zvestobo, a ko so se drug drugega preolbjedlij -so se z lahkim srcem zopet in morda zopet poročali, ker so pač našli vedno “boljšo” rešitev, kot je bila prejšnja. Res, strast in nezvestoba ne more pripraviti raja na zemlji. Če bereš zgodovino Rev. Flanigama, se moraš večkrat ustavljati ter obsojati pridobitve modemega materialističnega reda. Približali -smo se katoliški kapeli v tem izrednem mestu in postali -ob grobnici tega socialnega duhovnika. Ob vstopu v kapelo je zadaj na evangeljski strani preprost napis z njegovim imenom ter letnice rojstva in njegove smrti. Zmolili-smo Oče naš za pokoj njegove duše. Nadaljevali smo ogled, vzeli precej slik. To zanimivo mesta vodijo in upravljapo dečki sami, toda vzdržuje ga ljubezen dabrotkov) katerih število je precejšnje preko cele Amerike. Drugi dan je bil, sončen oan.< Že v zgodnjih popoldanskih urah smo se ustavili pri g. kanoniku Francu Koretiču, ki pač ne mo- sti. Podprli smo se, pregledali in “odobrili” njegovo delovanje in se skupno prepeljali v Dumont, kjer je bdi daljši -postanek. Zavedali smo se že preje, da se sedaj vozimo po državi deset tisoč jezer. Povsod simo uitaknili svoj nos. Ogledali smio hišo, kjer stanuje duhovni gospod; lepa je zelo prostorna. Ogledali smo tudi cerkev znotraj in zunaj. Kako lepo je, ko g. Karel Pečovnik dnevno gosti z večerjo gospo-da kanonika, a ta seveda ni nehvaležen za tako naklonjenost. Mesečno mu odšteje, kar bi bil tudi -brat bratu dolžan storiti. Tako je koza cela (kajti e:na gospodinja kuha za oba duhovnika), a oba volkova, sta sita. Pa brez zamere, to nista “volkova,” to ista dva idela-na dušna pastirja, katerih delo je našlo priznanje tudi pri ameriškm škofu. Še Isti dan smo prišli v Brec-kenridge obujajoč spomine na rajnega- dobrega prijatelja dr. Antena Dolinarja, ki je pred šestimi leti dokončal svoje mlado življenje ravno v tej župniji, kjer j-az sedaj že osem mesecev pastirujem. -O da bi bil rajni g. Tone še živ. To bi bil vesel. Videli smo- veliko (bolnico, kjer je rajni g. Tone deloval ter kazal svoje glašbene sposobnosti. Zavili smo -preko mostu, znašli smo ise v North Dakoti1. Komaj par minut je preteklo in zagledali smo g. Antona Anžiča, sm-ehljaj-očega se na pragu.; za njim pa še g. Lojzeta Zdolška; Oba stara znanca,,' ki, -sta nas lani obiskala, še do takrat nista mogla pozabiti, kako sta se v Kansasu potila, posebno še, ko sem jih takoj isti dan porinil v svoj avto im smo šli -skup' praznovat žegnanje sv. Ane v Olmdtiz, Kan. ras. G. F. Jeraša je pripomnil, da še mi bilo slišati, da bi dva duhovna prišla iz daljne N. Dakote, da tako počastita sveto Ano. Verniki so bili zelo počaščeni. Jaz bi samo to pripomnil, da je res redko, ko štirje slovenski duhovniki: brez -posebnih po-vabil skupaj pridejo in farno pair ono poveličujejo. Toida, tukaj v Wahpeton, N. Dakota, smo takoj začeli s praznovanjem sv. Antona Padovan-skega ter želeli vse dobro “et ad muitols ammos et sanos” (na mnogo let v polnem, zdravju.) želeč vse to ob 70-letmied gospodu jubilantu Antonu Anžiču. Obličje mu je kar žarelo, -ko je bil tako počaščen. Postregel nam je tudi z “potico” spečeno za- to slovesnost. Dolgo smo modrovali, a nazadnje smo šli spat. Zazibala nas je mirna in hladna noč, ki je bila precej kratka, dasi nam tako zaželjena. (Dalje sledi.) Romancam v Cleveland, O. — Vse one, ki so se prijavile za romanje k Mariji Pomagaj v Lem-ont, so -prošene, da- so v soboto, 19. avgusta, prav gotovo od določenem času na- določenem mestu: iz fare sv. Lovrenca pri cerkvi n® E. 82. St. ob 4:30 zjutraj, ko pride bus, iz fare sv. Vida na E. 62. St. in St, Clair Ave. db 4:45, iz fare Marije Vnebovzete pri cerkvi n® Holme-s Ave. -ob 4:30, iz fare isv. Kristine na 222. St. in Miller Ave. pri veliki gas'O-limski postaji ob 4:30 zjutraj. Če boiste vse upoštevale navodila in boste prišle o pravem pasu am -določena mesta, bomo lahko odpotovale -ob petih zjutraj. Katera bi želela še kaka pojasnila, naj kliče predsednico K-Roberts na RE 1-4922. K. Roberts Človeško oko in barve Ob otvoritvi mednarodnega “Dneva, barv” v Dusseldorfu je dčjal prof. Richter) -da človeško cfco zazna po mnenju strokov-mjafcov do d-eset miiij-oniOv tonov različnih barv. Nova nemška mapa barv vsebuje tisoč barvnih re pozabiti slovanske darežljivo- odtenkov. *V«RT*KA TX>VOVTWX. JEL A. N A O Si K ‘QlS£k» AfAHD s-Vud&ce Ameriška Domovi ima /* iim> e r i e /% rti— h o ivi e AMERICAN IN SPIRIT PORCION IN UNOUAGfi ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R Iz slovenskega Toronta li. Slovenski dan v Kanadi “SlovensJki dan” je srečanje z domom, srečanje s (starimi znanci, s svoje vasjo, s starimi strehami iz mladosti. . je dejal pisar telj Karel Mauser. Drugi slovenski dan v Kanadi le bil sad vstrajnosti, tako vstraj-mosti v pripravah, kot vstrajno-*di na saim dan 6. avgusta. Prireditelji itn občinstvo so vlstrajali, da je dež prenehal toliko, da je bilo mogoče program izvesti. Z nekako eno uro zamude je pozdravil goste1 in zbrano1 množi-'0° ing. Božo Golob. Iz ozadja le prišla na zborovalo! prostor Povorka narodnih noš in telovadcev, ki je bila sprejeta z Navdušenim ploskanjem. Prvi je pozdravil nad tisoč koranih rojakov in rojakinj Predsednik NO za Slovenilo dr. ■^ha Krek, ki se je ravno vrnil s Poti po Južni Ameriki, kjer je mimogrede obiskal slovenske Naselbine v čile, Peruju im Argentini. Prinesel je pozdrave slovenskih rojakov iz južne polo-i6, Nato so govorili zastopni-’ i sledečih krajevnih skupin: vVan Marn kot predsednik Druživa Slovencelv v Torontu, Janez aršek, predstavnik Slovencev jz Clevelanda, Anton štibernik , °t predsednik Društva Baraga Montreala, Franc Kozlar, predsednik Društva sv. Jožefa v amiltonu, Ivan Kukavica v i-menu rojakov iz Guelfa in okoli-ct > Vid Rovanšek v imenu roja-k°v iz Sudburya, Stane Pleško v lrnenu Zveze SPB. V imenu srb-skupnosti je pozdravil ing. rotic. Brate Čehe in Slovake v zas^0Pal Josephh Broušek. cški Sokol jie1 bil zastopan tudi med telovadci. Med odlične go. moremo šteti tudi: superior-Ja slov. lazaristov v Kanadi č. g. • Kopača CM, župnika pri Ma-]h Pomagaj č. g. A. Prebila, ^rof. č, g. a. Ambrožiča, č. g. S. ° kka m g- L. Ambrožiča st. Pevski zbor je pod vodstvom s, Križmana zapel “V Gorenl-“Si OZ^ram 136 skalnato stran,” ,)QV6Nska zemlja) žemlja ,sve- ^^vnostn, govor je imel pisa-1 are! Mauser iz Clevelanda, mvor bomo objavili v prihod- Jpo Št°Vi!kah-) ^I! Zaključnem zborovanju je PoiH^rVi telovadnega nastopa q r V()dstvom starešine ing. F. grpLmeka- Nastopili so člani Mei 12 ^'0ir0nta ^In Hamiltona. imvim in drugim delom te-n0 a|r. ne,§a naistopa je bila poseb-'°tr(ifU*Jka ^,0^ka tz treh delov: > ^ New Toronta so rajali len V0^s^Vom gdč. Anice Do-^ vodstvom ge. Anice —- a J 30 rajale mladenke iz To. renta, posebno pozornost in navdušeno odobravanje je žela folklorna skupina Večernega zvona. Prekmurski fantje in dekleta so v novih narodnih nošah zaplesali štiri predkmunske plese: Tkalečka, Samerjanka, Vrablje-ček in Po zeleni trati. Skupino je organiziral g. J. Vinčec, pomagala pa sta mu J. Filip in ing. K. Fojis. Telovadni nastop STZ je že opisala zvieza sama. Telovadni uspehi izpričujejo, koliko truda in prizadevanj so vložili tekom leta in vse to je slovenski javnosti premalo znano. Udeležba na II. slovenskem dnevu je presegla udeležbo I. slovenskega dne in to kljub deževnemu vremenu v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusota. Med udeleženci smo videli poleg zgoraj omenjenih še rojake iz Chicaga, Rochestra, Niagarskega poloto. ka in Midlanda. Vsi so se z zadovoljstvom in navdušenjem izražali tako o iepi legi slovenskega letovišča kakor o lepem sporedu slovenskega dne. Njihova udeležba, sama pa je pričala, kako so slovenski dnevi potrebni za okrepitev in poživitev slovenske narodne zavesti. Tudi tehnična stran je bila dobro premišljena, čeprav jo je vreme nekoliko motilo. Informacijski urad je vodil g. inž. Franc Mairkeš, skrb za prvo pomoč je prevzel g. dr. Srečko Pregelj. Lačnim in žejnim pa je nudila potrebnih dobrot kuhinja pod spretnim vodstvom g. Ivana Peterlina. Prepričan sem, da lahko v imenu vseh udeležencev, ki jih je bilo vsaj 1500, rečem: Hvala vsem, ki so se trudili in znojili ter se izpostavljali dežju, da je II. slovenski dan v Kanadi lepo uspel. Por. Telovadni nastop STZ Toronto, Ont. — Sobota in nedelja, 5. in 6. avgusta, sta bili kakor praznik za slovensko mladino v Torontu; nova generacija je prvič javno in uniformirano nastopila in zastopala vsa društva STZ: Toronto, Hamilton in Cleveland. Veliko dela in truda je bilo, preden smo prišli do nastopa, a navdušenje, katero je vodilo naše mlade v javnost, je bilo tudi veliko. Že v soboto zjutraj je bilo vse živahno in pomagalo postavljati orodje, voziti žaganje, zabijati količke itd. Popoldne se je pričelo I. slov. telovadno prvenstvo in nastala je popolna tišina. Sedaj se je šlo zares. Žarko sonce je pozdravilo mlade, ki so se pod slovensko zastavo borili za športno čast. Rezultati tekem: Nižji oddelek—člani: 1. Frank Rihtar, 2. Milan Rihtar, 3. Frank Gabrovšek, 4. Karol Lončar (vsi STZ Cleveland), 5. Rudi Kus, STZ Toronto. Sodniki: I. Celar in ing. F. Grmek. Troboj mladenke: 1. Metka Muhič, STZ Toronto, 2. Ljuba Blatnik (izven konkurence), 3. Francka Turk, 4. Kati Vovk, 5. Darinka Lamovšek (vse STZ Toronto). Sodniki: I. Celar, ing. F. Grmek. Peteroboj Mladci: 1. Peter Grmek, 2. Lojze Dolenc, 3. Johnny Celar, 4. Jože Turk, 5. Janez Kus (vsi STZ Toronto). Sodniki: Ing. Cvijatkovič, J. Varšek in F. Arhar. Drugo leto se bo vršilo Slovensko telovadno prvenstvo v vseh disciplinah v Clevelandu. Vsem tekmovalcem prvim in zadnjim naše čestitke, vsi so bili pogumni, da so šli na tekme. Oblaki, kateri so se vzdigali tam nekje od Hamiltona, so v nedeljo grozili, da bo dež pokvaril ves Slovenski dan. Okrog 2000 ljudi je bilo zbranih po bregovih, vrhovno slov. predstavništvo dr. Miha Krek, domala vse iz Toronta, veliko iz Montreala, Sudburya, celo iz Alberte in pa predstavniki drugih slov. narodov. Okoli orodij pa se je zbrala vsa torontska telovadna elita z^Richardom Kihnom, kanadskim prvakom 1959, 1961, na čelu. Dež, kateri je pričel liti, je zadržal povorko, tako, da se je mogla razviti šele 1 uro pozneje. Slikovite prekmurske, kranjske narodne noše in STZ uniforme so dale paradi pester značaj. Sledili so govorniki za govorniki, potem petje, do programa je šele prišlo ob 4h popoldne, ko se je spet pripravljalo k nevihti. Starosta STZ je na kratko povedal, da je namen vrstnega reda na program. Člani in članice so lepo izvajali na bradlji in krogih. Štafeta Toronta pod bratom Paznerjem je zmagala proti štafeti STZ Cleveland. Slov. telovadna vrsta, o-jačena z dvema gostoma (Ivo Siptak - Sokol Toronto in Peter Dušek - Sokol Cleveland) pa je nastopila na krogih, bradlji in drogu. Videli smo tudi težke olimpijske prvine in kljub temu, da je bilo orodje malo mokro, ni bilo nobene nesreče. Zadnja točka na programu “Naša zastava” je bila izvedena strumno, ker so pa ljudje strnjeno stali naokrog, ni bila tako vidna za vse. Vsekakor bi priporočili, da bi na naslednjem Slov. dnevu moral biti prostor, kjer se nastopa, ograjen, tako, da je možno izvajati nastop disciplinirano. Le v naše vrste, da bo vsako leto boljše in več! Naš trening je vsak četrtek ob 7:30 zvečer za mladce in mladenke v cerkveni dvorani na Manning, za člane je pa istočasno trening v Masary-kovi dvorani. Torej na svidenje! S.T. Z. dosti dela. Slikovite prekmurske narodne oioše, 'katere smo večinoma videli prvikrat, saj je tudi njih na-stoip bil prvi tukaj v Torontu. Le korajžno naprej, da nam s svojimi lepimimi šegami in plesi še predstavite lepo Prekmursko! Nato naša brhka dekleta s svojim rajanjem “Slovenka sem”! Da “Slovenka sem in to čem ostati,” to naj bo Vaše geslo v delu in besedi. V slovenski govorici sli podpiraj svojo narodno zavest, da boš nekoč kot žena in mati mogla učiti svoje otroke jezika, katerega te je učila tvoja mati. Le škoda, da jiei skoro ves čas deževalo, vendar moramo tudi to sprejeti kot dobro od Njega brez katerega volje ni nič, isaj nam je bilo s tem dokazano, da. tisti, kateri se niso (bali težkih oblakov zjutraj in dežja popoldan, ne iščejio, samo zabave, temveč da s svojo prisotnostjo dokažejo, da hočejoi tudi med svetom ostati zvesti svoji rodnji zemlji. S. Spomin na “Slovenski dan” Toronto, Ont. — Zopet smo doživeli dan, katerega se razveseli vsak dobro misleč Slovenec v tujini, če le še čuti vsaj malo ljubezni do domovine in naše mile govorice. Še doma v , Sloveniji so bili takšni dnevi prazniki, ki so še dolgo časa puščali za seboj navdušenje in večjo delavnost misd ljudstvom. Kaj vse more slehernemu Slovencu stopiti pred oči takšne dneve. Ko imamo možnost, da tudi v domo. vini, katera nam je dala; zavetje pred domačim tiranom, nam daje možnost življenja ter nam še dbemam dovoljuje, da lahko na takšen način proslavljamo na tuji zemlji — svojo rodno. Darovi za cerkev Brezmadežne v New Toronto NEW TORONTO, Ont. — Za novo slovensko cerkev Brezma- liet, 111., g. Frank Radi, Sudbury, Ont., S. Grajnar, Port Hardy, B. C., N. N., Toronto, Ont., g. Anton Meljač, Cleveland, Ohio, ga. J. Rifelj, Milwaukee, Wis., ga. Albina Oblak, Youngstown, Ohio, preč. g. Ignacij Berglez, Kenosha, Wis., Taychman, Chicago, 111., ga. Antonija Erdani, Cleveland, Ohio, preč. g. Jože Snoj, Bryn Mawr, Calif., g. John Heravar, Waukegan, 111., J. Turshich, Chicago, 111., dr. J. Basaj, New York, N. Y., g. Jernej Pšeničnik, Greenwich, Conn.; po $5 g. Anton Kranjc, ISudbury, Ont., g. M. Rogina, Toronto 14, Ont., g. Louis Oven, Monterey, Calif., ga. J. Meserko, Cleveland, Ohio, K. Podržaj, Cleveland, Ohio, ga. F. Kovačič, ga. M. Petsche, ga. R. Fajdiga, vse iz Clevelanda, O., g. Blaž Trstenjak, Lemont, 111., Vera Vogrinc, Vancouver, B.C., družina J. Wintar, Kirkland Lake, Ont., ga. Mili Medved, Chicago, 111., g. Ciril Jenko, Rock Springs, Wyo.; po $4 družina Seliškar, Calif.; po $3 ga. Mary Modic, Cleveland, Ohio, g. Jakob Fišer, La Salle, 111., ga. M. Bereznjak, San Leandro, Calif., ga. Antonija Tušar, Cleveland, Ohio, ga. Mary Kovačič, Cleveland, Ohio, F. K. Winnipeg, IMan., g. Peter Horn, Monterey, Calif.; po $2 ga. Mary Tekavčič, ga. Angela Pucelj, ga. J. Rudolf, ga. E. Perše, N. N., g. Frank Tomšič, gdč. E. Zobec, ga. Ana Klančar, g. John Tutin, ga. K. Fonda, g. Frank Gubišič, ga. Mary Lautižar, g. Franc Kristanc, ga. J. Kozel, ga. Ana Skalar, vsi iz Clevelanda, Ohio, g. M. Pečarič, Chicago, 111., A. Plut, Joliet, 111., g. Jože Mikolič, Sudbury, Ont.,. g. Friderik Hoja, Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Išče se ženska za delo v kuhinji, sendviče, pomivanje, čiščenje, 5 dni, 4 ure vsak dan od 10 zj. do 2. pop. Mora govoriti angleško, do 50 let starosti. $1.10 na uro. CARL’S CAFE 1301 Marquette (X) Dekleta ali ženske 17 do 35 let stare. Vzamemo tudi začetnice za pralnico. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (158) dežne v New Toronto so do zad- San Francisco, Calif., ga. Barba- Išče se žensko Išče se žensko ali zakonsko dvojico za invalidno slovensko vdovo, da bi kuhala, prala in čistila sobe. Primerna plača in stanovanje. Antonia Linnell, 701 E. 254 St. Tel. 442-6749. (158) Čistilka Ženska, ki stanuje v Collin-woodu, Euqlidu ali Wickliffu, dobi enkrat na teden zaposlitev (za čiščenje sob). Kličite 943-3670 od dveh do treh pop. (lx) rich, Ely, Minn., g. Jože Opeka, Hamilton, Ont., g. Jože Bernik, $105 Milko Božnar, Tim- Chicago, 111., L. Simončič, Maple Heights, Ont., g. John Godec, Colorado Springs, Colo., ga. ČE SE SELITE Spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo vakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 17 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio stari naslov: ........................... Moj Novi naslov : Moje ime: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO tem pa je objavil rezultate tekem. Ing. Božo Golob je v imenu Društva Slovencev razdelil nagrade. (Sledil je nastop mlad-stva s prosto vajo, otrok je bilo 40 in so prvič izjavah za publiko. Otroke sta vodila brat Jeraj in brat Muhič. V štafeti so mladci STZ Toronto zmagali proti mladenkam STZ Hamilton. Pohvaliti moramo naše mladce, ki so mirno in disciplinirano čakali med gnečami ljudi spričo bližajoče se nevihte, dasiravno je nevarno iti na o-roide, če je imakro im spolzko, medtem ko je bilo med netelo-vadci precej nervoze in je vsaka točka hotela takoj preko Kljub precejšnji vremenski društva j nevšečnosti, sita z vseh obrazov združiti vso slov. mladino, po- sijala zadovoljstvo in sreča, doživljali sm-o dan narodnosti, prijateljstva, dan srečanj in spominov. Marsikatero srce je ta dan čutilo več ljubezni vleč spominov na domovino in domače šege. Pred nami so naši otroci dekleta im fantje, predvajali prizore, katere smo npkoč z veseljem in navdušenjem spremljali in katere smo vsa ta leta tako pogrešali. Telovadba — fantje, dekleta, naši tukaj rojeni otroci, kateri so se v tem kratkem času precej dobro izvežbah, čeprav je morda sem dn tja bil kakšen 'bolj hiter ali malo prepočasen, vendar gre priznanje učiteljem, saj je s takšnim drobižem res nje objave darovali: $150 župnija Marije Pomagaj, Toronto, Ont.; mins, Ont.; po $100 g. Anton Štih, g. Štefan Novak, oba iz Toronta, Ont., Hranilnica in posojilnica Janeza Evangelista Kreka, Toronto, Ont., Tretji red sv. Frančiška, Cleveland, Ohio; $81 N. N. La Salle, 111.; po $60 g. Frank Demšar, Toronto, Ont., g. Ivan Zakrajšek, Toronto 18, Ont.; po $50 N. N., La Salle, 111., g. Lojze Kramar, g. Anton Adamič, g. Jože Horvat, g. Dore Bajda, vsi iz Toronto, Ont.; po $40 g. Franc Sever, g. Janez Sever, oba iz Clevelanda, Ohio; po $20 g. Jože Ovčjak, gdč. Z. Bartol, N. N., vsi iz Toronta, Ont., preč. g. Emil Hodnik, Custer, U.S.A., g. Franc Kamin, Cleveland, Ohio; $15 g. Jože Zalar, Toronto, Ont.; po $10 g. Jernej Kramar, Toronto, Ont., g. Janez Rupar, Rockland, Oni., preč. g. Martin Turk, Vancouver, B.C., g. Janez Ljubič, Toronto, Ont., g. John Petrič, Cleveland, Ohio, ga. Katarina Bricel, Cleveland, Ohio, g. Polde Springer, Toronto, Ont., gdč. Pavla Ziherl, Cleveland, Ohio, g. Jože Novak, Lemont, 111., družina Pikovnik, Toronto, Ont., ga. M. Rus, U.S.A., g. Franc Pustotnik, Geneva, O., ga. M. Kastelic, Toronto, Ont., ga. Loius Bachnik, Hibbing, Minn.; po $7 g. Janez Rems, Jo- MALI OGLASI Nageljni naprodaj Velike in majhne, prave gorenjske nageljne imajo naprodaj na 698 E. 156 St. Kličite PO 1-5109. (lx) Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico, zgoraj, veranda, klet, na E. 156 St. in Waterloo Rd. Kličite RA 1-0225 podnevi ali VI 3-9163 po 8. uri zvečer. (159) V najem Odda se A sobe, kopalnica, zgoraj, na 14011 Glendale Ave., med Harvard in Kinsman. Kličite SK 2-5078. (156) ^ "*■ ■ » ....... ZA BOUŠO KAKOVOST Nekaterim vrstam jekla primešajo nekaj bakra, da so odpornejše proti spremembam vremena in močnejše. V najem 3 sobe s kopalnico na 1126 E. 61 St. Bomo dekorirali za najemnika. Kličite KE 1-0273. (157) Sobe se odda Odda se 5 lepih sob. Najemnina $50 mesečno. Vprašajte v uradu na 643 E. 103 St. (158) Stanovanje se odda Tri sobe in kopalnica, spodaj, spredaj, se odda v najem blizu M. Marolt, Gilbert, Minn, g. j cerkve sv Vida Nas]ov dobite Anton Debevec, Willard, Wis., y upravi A D (158) g. Frank Rezelj, Beamsville, j__________________________________ Ont, Kranjska Katoliška Jed-nota, Joliet, 111, ga. Lucija Roblek, Geneva, Ohio, Milka Šturm, Brooklyn, N.Y, V. Povirk, U.S. A, gdč. Francka Opeka, Chicago, 111, M. Zabret, Asoria, N.Y, g. John Grabian, St. Louis, Mo, g. Franc Dercan, Detroit, Mich, ga. H. Marn, U.S.A, g. Josip Pe-shel, Ely, Minn, družina Oitzl, Port Arthur, Ont, g. Anton Ma-sel, Eveleth, Minn, g. Jože Kozjek, Milwaukee, Wis, g. Jože Kus, Joliet, 111, g. Louis Levstik, London, Ont, g. Anton Bah, Milwaukee, Wis, g. Jože Škrjanc, Pueblo, Colo, g. John Zalar, N. Chicago, 111.; po $1 J. M, Joliet, 111, ga. J. Cimerman, Cleveland, Ohio, J. Zupančič, Johnstown, Ohio, g. Jože Bukovec, Willard, Wis, IM. Grinjew-sky. Lake Villa, 111, ga. Mary Anžič, Ely, Minn, g. Charles Mlakar, Cleveland, Ohio. Vsem dobrotnikom prisrčni Bog plačaj! Tisti, ki so kaj darovali na banketu ob blagoslovitvi cerkve, niso tu vključeni. Sobe se oddajo 3 velike sobe se oddajo, na novo dekorirano, zgoraj, furnez na plin, kopalnica, garaža ali ne, na 5713 Prosser Ave. HE 1-4496. (157) MALI OGLASI F blag spomin 25. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA IN NEZABNEGA OČETA JOHN BECK je Bogu vdan za vedno preminil dne 15. avgusta 1946 Išče stanovanje Malo opremljeno stanovanje: išče samski moški v Collin- j woodu, Nottingham ali Eucli-j du. Kličite med 5. in 7. uo zv. i IV 1-4842. —(156) ! _________________________________ , Dragi in ljubljeni oče! Ob tužni •f ( obletnici klečimo ob Tvojem grobu ' in ob grobu naše prezgodaj umrle J mamice, in močno žalostni kličemo: Mir Vama bodi na božji njivi! JADRA BEDA? — Jadra so navadno bela, tako poje o njih Uidi pesem, toda na svetovnem tekmovanju jaht razreda 5.5 pred Helsinki na Finskem so se jahte predstavile gledalcem z jadri, kot jih kaže slika. Pri tekmah je zmagala švicarska jahte Ylliam XIV. (na desni). ZULICH INSURANCE AGENCY j 18115 Neff Rd. IV 1-4221 . Cleveland 19, Ohio i Žalujoči: OTROCI Cleveland, Ohio, 15. avg. 1961. i-* LJUDJE POD BIČEM III. del. i Preiskovalni ssdnik jo. je g-ledal skoz očala in Silva je morala priznati, da je bil njegov pogled malomaren, vsakdanji, pogled človeka, ki mehanično izpolnjuje svojo dolžnost. — Te razlike ne vidim — je rekla mirno. — Otroci se v bistvu niso spremenili. — Snel je naočala in jih položil na papir pred seboj. — Morda imate prav v tem, da se niso spremenili otroci, spremenila pa se je gotovo doba, za katero te otroke današnji učitelji vzgajajo. Priznati morate, da vaše ravnanje ni bilo v skladu s tem, kar socialistična družba od vas kot učitelja pričakuje. — Videla je, da je segel po knjigi, katero je tovariš Saša tako skrbno čuval v svoji aktovki in je zdaj pomenila obte-žilni materijah — To knjigo poznate — je nadaljeval. — Tajna policija jo je našla med vašimi knjigami. Ali priznate, da je ta knjiga vaša lastnina in da so jo našli v vaši knjižni omari? — Spet je nataknil očala. — Da, je rekla glasno. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 4 BDRM. BRK. Cape Cod, 2% c. gar., scrns. & storms, hardwd. firs., gas ht. $16,000. ALSO HAVE 3 BDRM. EXP. RCH.. stone frpl., cptg. Extras. $16,000. Call OWNERS GA 5-0643. (156) RIVERSIDE—BY OWNER—7 LGE. RMS. 3 bdrms. plus den. Lge. gar. Face brk. Price less than appraisal. Nr. schls., shopg., transp. Price less than apprais. For immed. sale. In 30’s. HI 7-1097. 056) 3 LARGE HIGH WOODED LOTS at Silver Lake, Wis. Water and lake rights. Overlooks complete lake. Owner will sacrif. or will consider terms or trade. $5,500. Ph. Trevor, Wis. UNderhill 2-4611. (156) WEST CHICAGO — WINFIELD — Sv. Janeza Krstnika. 6 sobni lesen dom, 2 spal. gor, 2 dol. Omare, kuhinja, poploščena kopalnica, polna klet. Avto. gretje na olje lot 50x150 in zraven lot 50x150. Dobra trans-portacija, blizu šole, trgovin. Lastnik BI 7-2313. (156) Preiskovalni sodnik je pisal in Cestnik je gledal v tla. — Kje ste knjigo dobili? — Videla je, kako se je Cestnik naslonil nazaj in nervozno prižigal cigareto. — Pri bratu pokojnega Franceta Rekarja, ki je bil komandant belih v Zvirčah in ga je ranjenega na Turjaku ustrelil tovariš Razpet. — Cestnik je pobledel, položil cigareto v pepelnik in z odprtimi usti strmel proti njej. — To se mi' ne zdi važno — je nenadoma rekel tovariš Saša in se premaknil na stolu. Toda še preden je preiskovalni sodnik zadal novo vprašanje, je Silva že udarila nazaj. — Meni se je zdelo važno, ker sem prvič slišala, da so tudi na naši strani ubijali ranjence. Razpet ni tajil. — Zdaj je sodnikov obraz prekrila lahna rdečica. — Opozarjam vas, da odgovarjate samo ha tisto, kar vprašujem. — — Da — je rekla mirno. Čutila je rahlo zmagoslavje in čeprav je bilo bedno in brez smisla, jo je polnilo z neznano močjo. Preiskovalni sodnik je nadaljeval : — Bivanje v Dobrepoljah ste izrabljali, da ste navezovali stike z narodnimi sovražniki in izdajalci in da ste v sovražne namene porabljali zlagana pričevanja belogardističnih izrodkov. O tem je tu pričevanje tovariša Cestnika. — Cestnik je zaprl oči in s čudno našobljenimi usti je bil podoben otroku, ki so ga zalotili pri kraji. — To točko obtožbe zanikam — je rekla trdno. — Da sem obiskovala družine, to drži, toda obiskovala sem vse brez razlike. Tovariš Cestnik je bil pač toliko prijazen, da me je do belih družin rad pospremil. — Cestniku se je spačil obraz. Odprl je usta, goltal besede, toda sodnik je bil že pri novem CHICAGO, ILL. NORRIDGE — Divine Savior — 7750 W. Montrose. Clean 5 rm. brk. bungalow. Tile kit., bath & bsmt. floor. Gas ht. S & S. Gar. Nr. shopg., transp. & schls. Low taxes. By owner. GL. 3-7477. (156) RIVERSIDE — BY OWNER 4 bedrooms, 2 baths. Frame, good family home. Owner transtfd. Lower $20’s. Low taxes. Lot 50’xl54’. HI. 7-1316. (155) NILES — Brick ranch. 5 bdrms. 425 sq. ft. rec. rm. 1 full, 2‘/2 baths, 2 frpls., 3 entrances. Ex. for in-, laws. 2 car att. gar. Sac. $34,900. Immed. poss. 7673 Grennan PI. YO. 6-6326. (160) BY OWNER 3 flat brick. White stone front. 2-6’s; 1-4. car gar. Gas heat. Vic. of Our Lady of Angel School. Best offer. SA. 2-3097. (157) SO. HINSDALL ESTATE — BY OWNER Beau, country side 3 bdrm. ranch on 1 acre. All face brk. 2 car gar., 36x16 liv. rm., wood frpl., master bdrm. 26x12, scrnd. patio 25x9. % bsmt., w-w crptg., drapes & other extras. Schl. bus. Must see to ap-prec. A real buy! $29,000. FA. 3-2245. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — By widow. Fully equipped. Nice going business. Reason, can't handle. Also for sale is a nice 2 story home and 2 car gar. at a different loc. ED. 4-9607. (155) DRUG STORE — MENDOTA, ILL. Wendt’s Drug Store, estab. 20 yrs. Doing good bus. Gd. loc. in town of 7,000. Camera & photo dept, provides good income alone. Will sac. for $19,500. Contact owner Mendota 2-6202 or 2226. (158) TAVERN, BY OWNER Good going business. Cheap for immediate sale. Owner’s wife can't handle as husband is sick. 1315 W. North Ave. EV. 4-9826. (157) RESTAURANT Fully Equipped, Counter, Table, and Carport service. Very desirable location in Milwaukee. Past performance in excess of $100,000 pet-year. Inquire at 712 N. Lewis Ave., Waukegan, Illinois. ONtario 2-7632. (15, 17, 18 aug) TAVERN—LOC. ONE BLOCK-FROM CUBS FIELD. Air conditioned. Good established business. Exc. Parking. Good sporting neighborhood trade. $5,000. Owner has contracting business. DI. 8-9555 or. BR. 8-1995. (157) I SPEAK GERMAN $1,500 down. St. Vincent & DePaul area. 3 story yellow brick; 3-5 room apts., new heating unit; 2 car gar.; income $270 a month. Make me offer. Mr. Bosshart. WE. 5-4437. (157) LAUNDRY — Drop-off plus coin machines. Good location. Fox River Grove. ME 9-7104 or ME 9-9835. (153) njo? vprašanju. —• Skušali ste vplivati celo na člana partije, svojega predstojnika tovariša Razpeta. O tem dejstvu govori pričevanja majorja tajne policije tovariša Saše. — — Tudi to točko obtožbe odklanjam — je rekla prisekano. — Kakor vem iz lastnega Razpetovega pripovedovanja, je nastalo trenje med njim in partijo zavoljo zavoženega zadružnega gospodarstva, ki so ga kmetje odklanjali in to zavoljo pomora vrnjenih belogardistov, kar je vpričo mene tovariš Razpet tovarišu Saši povedal v obraz. Prosim, da o tem zaslišite tovariša Razpeta. Borila se je z zagrizenostjo kakor nekoč z Blažem. Morda bi odgovarjala kakor vsi drugi, če bi bila s sodnikom sama. Toda Cestnikovega obraza ni mogla videti, ni mogla videti njegove zelene plesnobe, s katero je bil zdaj preprežen ves njegov obraz. Sodnikov obraz je bil mrk, ko je obračal papirje. — Niste bili nikoli član komunistične partije? — — Ne. — — član Osvobodilne fronte? — —Da. — — Ste opravljali verske dolžnosti? — — V zadnjem času. — Vzdignil se je, spet snel naočala in stopil do vrat, ki so vodila v sosednjo sobo. — Tipkarica — je kriknil skoz duri. Prišlo je mlado dekle, zaničljivo ošinilo Silvo in sedlo k pisalni mizi. Preiskovalni sodnik je narekoval zapisnik. Silva je natačno poslušala in videla kako Cestnik grize ustnice. Nato je podpisala zapisnik in preiskovalni sodnik je poklical stražo. Odhajala je. Mirno, ne da bi trenila z očmi, je pogledala Cestnika; — Hvala, tovariš Cestnik in ko pojdete v Dobrepolje, pozdravite tovariša Razpeta, — Vedela je, da ga bolj ni mogla zadeti. Siv kakor star kamen je bujjil vanjo, toda ko se je znašla na hodniku, je čutila, da ji bije srce s tako naglico, da jo je bolelo v očeh. 8 Dnevi so odtekali kakor gnila, usmrajena voda iz majhnega močvirnatega jezera, ki mu je nekdo izkopal odtok. Silva se je bila navadila surovega ječarjevega zijanja, navadila svoje pomečkane umazane o-bleke in ko je prvič videla uš, ki jo je ujela med prste, se ji je zdelo, da je postala vzorna jetnica, ki se je sprijaznila z usodo. Le včasih, ko se je domislila svoje sobice, lastne kuhinje, otrok v razredu, se je mora iz prvih jetniških dni vrnila. Ponižanje, ki se ji sicer ni zdelo sramotno, jo je peklo. Biti odvisen od surovih ljudi, kj so s kletvami izražali svojo notranjo revščino, jo je bolelo. Ko je gledala trpljenje starke v nasprotni celici, ni mogla doumeti, da je človeško življenje tako strašno izgubilo na svoji ceni. Bilo je brez pomena, samo bedno pehanje sem in tja. Ko je pomislila, da je nekoč od svojega revnega zaslužka dajala za te, ki jo- danes stražijo in zaslišujejo, se je trpko nasmehnila. Bilo ji je žal. če je še pomislila, kako polna je ječa, si je morala priznati, da je bilo vendar veliko ljudi, ki so bili proti temu novemu redu, prav kot France Rekar, čutila je, da ti lažje prenašajo ječo kakor ona. Od prvega začetka so bili proti tem oblastnikom in zdaj imajo vsaj zavest, da so imeli prav. Niso se motili. Po prvem zaslišanju si je očitala, da bi morda Razpeta morala zamolčati. Toda ko je vrtala globlje, se ji je vendar zdelo-, da ji je Razpet sam dal roko in ji hotel pomagati. Zakaj sicer tisti ostri prepir s to- varišem Sašo? Nazadnje je bila celo prepričana, da bodo Razpeta poklicali za pričo. Toda kakor da je prvo zaslišanje zaklenilo vsa vrata, nihče več je ni poklical. Vsak dan je videla samo topi obraz ječarja in tihe obraz sojetnic, ki so prihajale na hodnik. Življenje je postajalo kolobar, premikanje težkega voza v globoki, raztacani ilovici. Dobrih štirinajst dni po prvem zaslišanju sta dva moška jetnika prinesla v njeno celico železno posteljo in Silva je vedela, da bo dobila tovarišico. Kakor si je v prvih dneh želela človeka, s katerim bi lahko vsaj šepetaje govorila, se je zdaj ustrašila. Samota, katero je v zadnjih dneh prepregala s spomini na Viktorja, ji je postajala dragocena tkanina, ki jo je obešala na počečkane zidove. Kdo bo zdaj delil samoto z Do poznega popoldne ni bilo nikogar, čeprav je ječar nekajkrat pogledal skoz linico. Prav to ječarjevo zanimanje jo je neprijetno burilo, imela j občutek, da bo ženska, ki bo n prišla, ječarju na nek način znana. Prišla je, ko se je že mračilo in je bilo v oknu pod stropom le še za kanec svetlobe. Silvi se je zdelo, da jo je ječar pogledal na prav poseben način in da mu je dekle vrnilo pogled. Ko so se vrata zaprla, je nova stanovalka sedla na svojo posteljo in radovedno gledala v Silvo. Tudi Silva jo je prečen jala. Imela ie temnosivo krilo in karirasto bluzo na komolcih preluknjano. Na bluzi je bil en sam. gumb in na prsih je imela speto z zaponko, ki pa vendar ni mogla skriti vse nagote, ki je nekam odbijajoče sijala v Silvo, čipke na spodnjem perilu so bile scefrane in umazane niti so stale na beli koži. iriaking your city a better place to live, worSi and raiie^a family— the result of a GROWING Savings and Loan business 4i AVI MG S 813 Eat! 185th St. 25000 Euclid Ave. 6235 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) Sedeminšestdeset let midi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoC svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRAHJSKO KATOLIŠKA wj SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, po-Steni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in b"g?te .okna*°li^.e pome organizacije, potrudi se in pristopi tako; — bolje danes t STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1 Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ROJ NA NEPRAVEM KRAJU — Čebelji roj se je naselil na prometni luči v Pittsburghu, Pa., in povzročil motnje v prometu. George Kuzora je roj ometel in odstranil prometno oviro. (Dalje prihodnjič) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči BEnderaon 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene a I i 1 M n i :žm i g m i! Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja, !| Poročna vabila, s katerimi boš H povabila k temu velikemu dogodku svoje p sorodnike, prijatelje in drage znance, so P največje važnosti. =2 Poročne predpriprave zahtevajo p ogromno časa in skrbi. p Pridi k nam in izberi poročna f§ naznanila iz pravkar dospelih najnovejših p katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, 2 •••vi |S papirja in crk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. S? H Na svidenje! •s M £ l sl s? g: £ ;*> S?) ?T: rl 1 P % 1 S? i 1 i § JE? tl i 1 % i 8 I % p s t t i I n 22 i | AMERIŠKA DOMOVINA || 6117 St. Clair Ave. || Cleveland 3, Ohio p s>) I i IZ NARAVE — Prijatelj narave je v ranem jutru, ko so visele še rosne kapljice na pajčevini, posnel na film skozi to travno kobilico: