Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedei|she Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1 SO In 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm Višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri vcčicm o naročilu popual Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo In dnevo po prazniku Uredništvo /e v KopUartevl ulici št. Gilll Rokopisi se ne vrača/o. nelranklrana pisma se ne sprelemalo < Uredništva telefon SI. 2030, upravnlStva St. 2328 Kdaj bo temu konec!* Fašizem je zopet dobil močne spopadke strastne togote in nezdržnosti, ki so zanj tako značilni. Ti nekulturni izbruhi nad brezza-ščitno slovansko manjšino v Italiji, ki ni ničesar kriva, naj nadomeščajo ono konstruktivno delo, ki bi moralo slediti najrazličnejšim obnovitvenim gospodarskim načrtom fašizma, kateri se povečini ali ne izpeljejo ali pa le slabo. Bobneče besede in teatralični nastopi posameznih fašistovskih mogotcev se v Primorju menjujejo z nasilnimi dejanji, od katerih se nekatera odlikujejo po prav izbrani grdobi. Brez vsakega opravičenega in pametnega razloga so v Gorici na direktno povelje iz Rima ustavili »Goriško Stražo« in dan na to zaprli njenega glavnega urednika pod okol-nostmi, iz katerih se da z ozirom na celo vrsto podobnih slučajev z gotovostjo sklepati, da je bilo vse nalašč inscenirano z ono podlo rafi-niranostjo, ki smo jo imeli priliko občudovati že pri tolikih procesih pod fašistovskim režimom v Primorju. Nad ostalimi slovenskimi kulturnimi delavci pa se izvaja človeka nevredno nadzorstvo in razširja vse normalno življenje ohromujoč strah po celi deželi, ki se je komaj oddahnila od ere pobojev in požigov fašistovskih krdel. Mi ne dvigamo svojega protesta proti temu zato, ker bi se bali za narodni obstoj Jugoslovanov v Italiji. Nasprotno smo se po desetih letih italijanske vladavine v takozvani Julijski Benečiji popolnoma prepričali, da si je Italija izbrala najboljše sredstvo, da okrepi nocionalno zavest naše manjšine do najvišje stopnje, zlasti pod fašizmom, ki je s svojimi trdimi in nespametnimi udarci izkoval iz naših, v trpljenju iz-čiščenih ljudi v Primorju najbolj zaveden del jugoslovanskega naroda. Mi vprašamo g. italijanskega premiera, ali se on zaveda, do Če-ga mora vesti to, vsaki zdravi pameti nasprotujoče, iz golega sovraštva izvirajoče in proti mirnemu sožitju in sodelovanju držav in narodov naperjeno početje fašizma, ki s svojimi periodično vračajočimi se nasilstvi in atentati na mir, red in krščansko kulturo sproti pobija vsako izjavo g. Mussolinija, ki poveličuje fašizem kot novo ero srečnejše bodočnosti Italije in celega človeštva? Mi si težko predstavljamo, da bi g. Mussolini ne uvidel sam, )iako so metode njegovega režima napram slovanski manjšini popolnoma brezsmiselne in brez namerevanega učinka razen tega, da dražijo in ogorčujejo ves pošteni svet ter netijo one nagone maščevanja, revanše ter krvavega obračunan ja, ki jih kulturne države sveta skušajo z vsemi sredstvi potlačiti. Kajti — kaj je pa storila vlada g. Mussolinija po petih letih svojega obstoja za ljudstvo v Primorju? Gospodarsko je dežela skoraj že uničena, zadružništvo se je iz rok dobrih domačih gospodarjev predalo nesposobnim političnim kričačem, občine vladajo zapravljivi mali satrapi, davki so najhujši po celi Evropi in se izterjujejo z brezprimerno neusmiljenostjo, v enem samem letu se je izselilo iz dežele nič manj kot 20.000 ljudi, upravljajo jo pa najslabši elementi Italije, ki se kakor nalašč pošiljajo v obmejno pokrajino. Slovenska šola, ki bi bila ob svojih izvrstnih močeh lahko izvršila mirno delo kulturnega zbližanja, se je nadomestila s slabo, izključno italijansko, ki otroke muči, nasi-Ijuje in ozlobljuje. Z uničenjem prosvetne organizacije je fašizem izvršil le razrušilno delo, ker si morejo le največji bedaki mislili, da bi takozvani Dopolavoro, razne ballile in avanguardije mogle našo mladino duhovno in moralno dvigati, ako bi se naše ljudstvo sploh oprijelo teh, slovenski miselnosti in duševno-sti popolnoma tujih organizacij, mizernih in otročjih po svejem ustroju in vodstvu, brez vsakega globljega etičnega fundamenta in resnobe. Iz šol je fašizem, o katerem se razširja in žal še vedno veruje največja laž, da je verouk zopet uvedel v šolo,* verouk zdaj popolnoma izgnal tudi iz Julijske Krajine, tako da je morala zdaj tudi slovenska duhov-ičina prenesti poučevanje verskih resnic iz šole v cerkev. Z gonjo zoper duhovščino in oviranjem njenega pastirskega delovanja, erazi fa šizem, ki v Primorju obstoja iz mešanice brezvercev najrazličnejše bivše strankarske barve, čedalje bolj v spor s Cerkvijo, pospešuje izprijenost in vzbuja v odporu proti temu mnralne sile Cerkve in zdravega ljudskega elementa, ki v primorskem fašizmu po pravici vidi demoralizujoč in razrušujoč element. Ta- Političen list sa slovenski narod Odločilen boj za reparacije Uprava le vKopIlarlevl ul.št.b * Čekovni račun: Liubliana Stev. 10.650 ln 10.349 xo Inserale Saralevo«1.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In Dunal St. 2-4.797 Pariz, 24 nov. (Tel. »Slov.«) Angleški poslanik Tyrel so je danes zvečer odpeljal v Anglijo na konferenco z Baldwinom in Chamberlainom, da se pripravi skupni odgovor zaveznikov na zadnjo nemško noto. Domnevajo, ila bo po tej izmenjavi misli že pri-hodnji teden prosila ameriška vlada za dovoljenje, da sc privatni ameriški strokovnjaki udeležijo reparacijske konference. »Echo do Pariš« poroča, da so se inod Parker Gil bertom in dr. Schachtom vršila ncoficielna pogajanja o višini bodočih repanicijskih anuitet, pri čemer so se imenovale številke od ene četrtine miliarde do ene in tri če trimo nuljarde mark. Berlin, 24. nov. (Tel. Slov.) Nemški memorandum, ki je bil včeraj izročen v Parizu in Londonu, poudarja, da si nemška vlada na vsak način pridržuje svobodo pri odločitvah za repa-racijska pogajanja in da se bo šele potem odločila, ko bodo predložena strokovna mnenja stro- kovnjakov. Reparacijske vsote se smejo določiti samo po plačilni možnosti Nemčije in po zagotovitvi zadostnega življenjskega standarda za nemško ljudstvo. V Berlinu se pričakuje, da je z izročitvijo memoranda končana pismena izmenjava misli. Naš izvoz Belgrad, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Po ravnokar objavljenih podatkih je znašal izvoz v oktobru 660 milijonov dinarjev napram 646 milijonom dinarjev v oktobru lanskega leta. V teku prvih desetih mesecev 1928 smo izvozili za 5233 milj. Din ali za 16 milj. Din manj ko lani. Največ smo izvozili v oktobru stavbnega lesa (za 103 milj. Din) ter hmelja (za 76 milj. Din). KomisFa za katastrski donos Belgrad, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Komisija za določevanje novega čistega kataslrskega dohodka je obravnavala na splošno posamezne pokrajine naše države, za katere so že izračunani stari čisti donosi (Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Vojvodina: Srem, Banat, Bačka). Določiti je še, koliko so si ti kraji slični glede zemlje, podnebja, tržnih cen, prometnih razmer, delavskih mezd itd. V Italiji je duhovščina slejkoprej primorana učiti otroke verouka v cerkvi, v soli pa ufe cd Cerkve nepooblaščeni učitelji fa5is1i&K> ali temu podobno »religijo«. Dr. SrkuSi Zagreb, 24. nov. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« prinaša uvodnik »Novi župan« in piše o dr. Srkulju: Srkuljev prihod je začetek borbe HSS za popolno oblast v zagrebški občini. Srkuljeva politika je prav za prav tiha likvidacija HFSS v Zagrebu in s tem tudi ined ljudstvom, ker ima samo v Zagrebu parlamentarni mandat. To je prisilna poravnava izven konkurza. Dr. Maiek in Pribxevič oroti proslavi 1. decembra Zagreb, 24. nov. (Tel. Slov) Danes se je vršila seja poslovnega odbora KDK Na seji so obravnavali sklepe, ki bi jih imela napraviti KDK glede proslave 1. decemuia. (j seji se ni zdal noben komunike, čeprav so ga preje obljubili. Pač pa sta dr. Maček in Pribičevič dala izjave, v katerih pravita, da sta proti proslavi 1. decembra. Kakor so vodje Kun večkrat izjavljali, so njihovi intervjuji osebna mnenja in niso za nobenega člana KDK obvezna. Zato je jasno, da so voditelji KDK v teh vprašanjih napravili umik in so svojim pristašem dovolili, da proslave 1. december. Sicer pa tudi »Riječ« pravi, da ga bodo proslavili tisti, ki ga proslaviti morajo. To popustljivo zadržanje voditeljev KDK glede proslave 1. decembra pomenja, da hočejo prekiniti s tako borbo, ker sami uvidevajo, da jim le škoduje. Be*graske vesti Poštni minister, Kujundžič je izdelal zakon o poštnih uradnikih in poštnih uslužbencih. Dr. Laza Markovič, Dragiša Cvetkovič, dr. Vojislav Lazič, dr. Jevremovič, Stojadin Pavlo-vič so odšli v Petrovac, da prouče položaj NRS in sc posvetujejo s svojimi ožjimi pristaši. Danes dopoldne je predsednik demokratskega kluba g. Davidovič imel s prvaki DS daljšo konferenco v svojem klubu. Posebno dolgo se jc razgovarjal z ministrom za javna dela Angjelinovičem, prvakom Dragutinom Pc-cičem in ministrom Pero Markovičem. Ang«eški krali težko bolan London, 24. nov. (Tel. Slov.) Danes opoldne se jc o zdravstvenem stanju angleškega kralja izdalo zdravniško poročilo, da je kralj prebil noč razmeroma mirno. Včeraj se je ugotovilo zboljšanje stanja, ki danes še traja. K pljučnici se je pridružilo še vnetje reber, kar daje pomemben simptom za bolezen. BoSjševiki proti kmetom Moskva, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Stalin je imel na plenarni seji centralnega odbora komunistične stranke velik govor. Obnova industrije se mora v prihodnjem letu absolu.no pospešiti, bolj, kakor je bilo to lansko leto. Osrednji odbor je zahteval za pospeševanje industrije vsoto 1650 milijonov, kar pomeni 330 milijonov več kakor lansko leto. Kar se tiče dobave žita, je Stalin najstrožje odklonil vsako popustljivost nasproti kine.om. Zahteval jo proti kmetom najostrejši pritisk, ker so kmetje kapitalističen element, dalje pa je zahteval tudi pospešeno izgraditev kolektivnih in državnih poljedelskih posestev. Boj proOi desničarskim tendencam je označil Sta-i lin za najvažnejšo nalogo tega trenotka. Sklicujoč se na usodo Trockijeve skupine, je Stalin svaril sedaj izredno močno desničarsko slrujo pred preveliko napetostjo njenega opozicijskega stališča. Volitve v Komuni'i Timisoara, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Volitve v Romuniji se bodo začele 12. decembra ob osmih zjutraj in bodo trajale do osmih zvečer, če bo velik naval volivcev, pa tudi do osmih zjutraj drugega dne. Čistost volitev je zavarovana s tem, da so določene kazni za nasilno vplivanje na volivce, za kupovanje glasov in za vstop v volivne lokale z orožjem in palicami. Uvedena je volivna dolžnost! Liste kandidatov so po večini že sestavljene. Vladna stranka je sklenila volivni dogovor z Nemci in socialnimi demokrati. Zedinjene strokovne zveze in madjarske stranke bodo nastopale samostojno. Briand zeima v DM Pariz, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Pred komisijo za zunanje zadeve je izjavil Briand, da bo Društvo narodov dosegalo vedno vidnejše uspehe na polju mirovne politike. Izpraznitev Porenja je odvisna od zaključka reparacij-skih pogajanj. Na nekatera vprašanja je Briand odgovoril, da se bo pripravljalna raz-crožitvena konferenca Društva narodov vršila vsekakor začetkom novega lela ter da se bosta pogodba o nenapadanju in za vzajemno pomoč v dcglednem času predložile poslanski zbornici v ratifikacijo. Mori ec Cena bega Praga, 24. nov. (Tel. Slov.) Kazenska razprava proti študentu Bebiju, morilcu albanskega poslanika v Pragi Cena bega, sc bo vršila v Pragi pred porotnim sodiščem dne 30. novembra. Bebi je obtožen zavratnega umora. ko je ta režim v par letih v miroljubnem, poštenem in lojalnem narodu slovenske pokrajine zrušil vse dobro, kar si je bilo ljudstvo samo v gmotnem in kulturnem oziru ustvarilo, in ni na mesto tega postavil ničesar enakovrednega, marveč s svojo čisto negativno politiko ljudsko gmotno in kulturno blagostanje od dne do dne bclj uipropašča. Ni naš interes, da bi si belili glavo s tem, kakšen minus pomenja ta nasilna in glupa »asimilacijska« politika fašizma, ki ljudem jemlje vso vrednote in jim ne vrača ničesar, za Italijo samo. Nc moremo pa in ne smemo kot narod in država molčati k temu, da se s takim trpinčenjem jugoslovanske manjšine v Italiji ruši vsaka možnost dobrih odnošajev, kakor da bi se nalašč in sistematično delalo na to, da bi se izzvali nepremišljeni koraki in strasti napele do skrajnosti. Mi smo dolžni, da opozorimo svet, ki ljubi in hoče mir, na to, da imajo take provokacije končno vedno svoje neizogibne posledice, ako bi se pravočasno ne brzdale, in da po vsem, kar se v Italiji pod fašističnim režimom greši nad našim narodom, ne bo težko ugotoviti, na kom je edina in brezsporna krivda. Tuji interesi Industrijski gospodje so objavili resolucijc proti oblastnim davščinam. Kakor smo to resolucijo radi njene vsebine v celoti in odločno odklonili, tako pa moramo reči, da jc v eni točki resolucija industrijskih gospodov pravilna. V vsej dolgi resoluciji ni niti z bescdico omenjeno, da protestirajo slovenski industrijalci, da gre za slovensko gospodarstvo, temveč besede ^slovenski« v resoluciji kratkonr.lo ni. In to je pravilno in ta odkritosrčnost nas veseli, ker tudi v resnici nc gm niti najmanj za slovenske, temveč za tuje interese. Vsa velika in odločilna industrijska podjetja v Sloveniji so z malimi izjemami v tujih rokah. Zato ne moremo nikdar reči, kadar slišimo zahteve industrijalcev v Sloveniji, da določajo tc zahteve Slovenci, temveč vedno jih določajo lc tujci. In večina vseh industrijskih gospodov, ki govore v imenu industrije v Sloveniji, so samo nastavljenci tujcev, kajti delnice naših prvih industrijskih podjetij v tujih rH:ah. Ti tuji lastniki delnic . a naravno nimajo nobenega drugega interesa, kakor da dosežejo njih delnice čim večje obresti. Samo to je interes teh tujih lastnikov in nič drugo. Niti najmanj pa jih ne briga, če trpi od njih prekomernega prelita vse gospodarstvo Slovenije in še manj jih briga, kako shajajo s svojimi mizernimi plačami njih delavci. Čc žive ti v šc tako nehigienskih stanovanjih, če ti trpe še tako pomanjkanje, to seveda tujih industrialcev ne briga. Čim večji je ta profit, tem bolj so zadovoljni s svojimi nastavljena in čim večje dobičke dosežejo ti, tem večja je tudi milostna nagrada, ki jo dobe njih prvi nastavljenci. Če pa tuje kapitaliste ne briga pomanjkanje delavcev, če se oni ne menijo za interese slovenskega gospodarstva, pa briga vse to slovensko javnost, ki noče in nc sme trpeti, da bi bila Slovenija samo v eksploatacijo tujih kapitalistov. Še manj pa more to trpeti v resnici ljudska stranka, ki hoče, da ima od bogastva slovenske zemlje nekaj tudi slovensko ljudstvo. S svojimi rokami dviga slovensko ljudstvo vse to naravno bogastvo, s svojim znojem ustvarja denar in dobrine in od vsega tega dela in trpljenja naj bi imel profit le tuji kapitalist? Nc in stokrat ne! Motijo se vsi tuji kapitalisti in vsi njih visoki nastavljenci, da bi bila Slovenija kaka afriška kolonija, kjer je dovoljeno tudi najbolj nc-socialno izrabljanje delavcev. Kdor hoče v Sloveniji doseči s svojim kapitalom dobiček, ta mora tudi vršiti svojo socialno dolžnost do vseh svojih nameščencev. Ne samo do direktorjev. Tuja podjetja pa pri nas le svoje dolžnosti ne vrše, temveč jo mora mesto njih vršili oblast in zato ima tudi oblast pravico in celo dolžnost, da zahteva od tujih kapitalistov za to svoje delo plačilo. Ne store tuji kapitalisti nobene stvari brez visokih obresti, zakaj bi delala oblast zastonj. Poglejte samo stanovanjske hiše v Trbovljah, poglejte v delavske hiše ob sobotah, ko obupujejo matere, ker vedo, da ne bodo mogle shajati z denarjem ves teden, poglejte v knjigo dolžnikov pri trgovcih in mahoma boste videli vso mizerijo, v kateri živi slovenski delavec, ker nimajo tuja podjetja, nobenega socialnega čuta. V Franciji, v Ameriki, v Nemčiji, povsod je slovenski delavec boljše plačan ko doma. Ne, ker bi imeli kapitalisti v Franciji, Ameriki in Nemčiji slovenskega delavca bolj radi, temveč zato, ker je v seli teh državah socialna zaščita izvedena, ker so stavljene meje delavskemu izkoriščanju. Prav take meje pa morajo biti postavljene tudi v Sloveniji in prav tako mora priti tudi v Sloveniji do socialne .zaščite in socialnih ustanov. Ker pa je za socialne ustanove potreben tenar, ga morajo dati tudi tuji kapitalisti, ki dobivajo iz Slovenije in od slovenskega dela vsako leto milijone, a pri tem komaj vedo, kje da Slovenija leži. ^ Dosti je že trpel in garal Slovenec za tujca in čas je, da ima tudi enkrat Slovenec nekaj od svojega dela. Se bolj pa je čas, da vsi ti milijonski profiti industrije v Sloveniji ne gredo le v tujino in razna svetovna zabavišča, temveč da ostane nekaj tega denarja tudi doma, v blagor vsega slovenskega naroda. To je slovenski interes in zato ga bomo z vso doslednostjo zastopali proti vsakomur. Zlasti pa proti onim našim ljudem, ki tuje interese zagovarjajo in branijo. Protest industrijskih krogov je jasno pokazal, kdo brani slovenske in kdo brani tuje interese in mi sc bomo znali po tem ravnati in z nami vred tudi ves slovenski narod. Hočemo videti tiste ljudi, tiste stranke iu tiste liste, ki bodo branili tuje interese! Češka v volivni borbi Češkoslovaška republika se nahaja v volivni borbi z.a deželne zbore in okrajne zastope. Volitve se bodo vršile 2. decembra. Samo teden dni nas torej loči od tega in zato je slika o agitaciji in tudi o eventualnih uspehih že precej jasna. Volitve za deželni zbor in okrajne zastope se vršijo v republiki prvič na podlagi novega zakona o samoupravah, ki ga je sprejela sedanja vladna češkoslovaških in nemških prutisocialističnih strank. Ta zakon o upravni dekoncentraciji predvideva razdelitev države na štiri dežele: Češko, Mo. ravsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Vsaka od teh dežela ima svoje zastopstvo. Delokrog teh zastopstev je precej omejen in Hkciiaj da nimajo niti onih pravic, ld jih imajo naše oblastno skupščine. Z ozirom na razmerje med strankami posebno kolikor se tiče razmerja med češkimi in manjšinskimi stranicami je ta omejitev razumljiva. Zastopstva imajo značaj posvetovalnih organov za deželnega glavarja. Tretjino članov ime. nuje vlada, le dve tretjini so jih voli. Na sejah so prepovedani politični govori, za katere posalnei ne uživajo imunitete. Isto vt-;ja zia okrajne zastope, katerih območje sč Wrije z bivšimi okrajnimi glavarstvi. Tudi w imenuje vlada tretjino članov. Volivne borbe se udeležujejo vse v parlamentu zastopane stranke. Tako na češki kakor na nemški strani se vrši borba med vladnimi in opozicijskimi strankami. Opozicija: socialdemokrati in narodni socialisti na češki in socialdemokrati, narodni socialisti, nemški nacionalisti in gospodarska stranka na nemški je posebno živahna. Opozicija dela z vsemi silami, da bi dosegla pri volitvah tale uspeh, da bi se morale razpisati nato tudi volitve /parlament. Vendar pa v vladnih strankah prevladuje optimis.ično rav položenje, da bodo koalirane stranke v najslabšem slučaju ohranile svoje dosedanjo postojanke. Češko-slova^ka ljudska stranka nastopa povsod samostojno. Njen samostojen nastop na Slovaškem je dal povoda vestem o nekem nasprotju med njo in slovaško ljudsko stranko. Sicer je res, da med obema strankama ne vlada ono prisrčno razmerje, ki bi ga v interesu pravične stvari želeli, vendar so etiki med obema prijateljski in vedno skupno nastopata v parlamentu. Češka ljudska stranka je postavila samostojno listo na Slovaškem samo radi mnogobrojnih Cehov, ki radi lokalnih razmer ne morejo voliti kandidatov stranke g. Hlinke. Če bi ne bilo njenih list, bi ti glasovi bili ali zgubljeni ali pa bi celo šli v korist nasprotnih strank. Jasno pa je, da bo g. Hlinka imel na Slovaškem ogromno večino, češka pa na Moravskem, velik uspeh pa v Češki in deloma tudi v Podkarpatski RusijL Med Grči o ;n Turčijo Carigrad, 24. nov. (Tel. >Slov.<) Grško-turšku pogajanja za izmenjavo prebivalstva, ki so bila prekinjena več mesecev, so se obnovila včeraj ter se presojajo ugodno. Čas za nameravano potovanje Venizelosa v Angoro pa še ni določen. Turški listi komentirajo neko zvezo med temi pogajanji in med vestjo, da hoče v drugi polovici decembra napraviti italijanski državni tajnik Grandi protiobisk v Angori; sodi se pa, da se hoče s to vestjo izr vajati neki pritisk na turška pogajanja v Angori o obmejnih vprašanjih glede poprave severne meje Sirije in upravne avtonomije v Aleksandreti. List »Akšam« piše, da hoče Turčija napraviti junktim med ratifikacijo ureditve dolgov in sporazumom o sirski mejL Po neki atenski vesti se Grki v Angori ne bodo smeli prej začeti pogajati o gršlio-tur-ških vprašanjih in o prijateljski pogodbi, dokler Turčija ne poda izjave o svojih očitkih gled slabega postopanja s Turki v grški zahodni Traciji. Naglaša se, da tudi ugotovitve nevtralnih članov mešane komisije ničesar ne poročajo o slabem postopanju s Turki v Traciji. V har v Atianttkem oceanu Hamburg, 24. nov. (Tel. Slov.) Jugovzhodni vihar, ki je v zadnjih dneh divjal na Atlantskem oceanu, je sedaj napravil veliko škodo tudi v Ro-kavskem zalivu ter na nemški in holandski severni obali. Cela vrsta ladij je prišla na morju v hude stiske. Ceste in železniške proge so pokvarjene, ker je vihar podrl mnogo brzojavnih drogov. Mnoge telefonske zveze so prekinjene, ladijski promet čez Rokavski zaliv pa se je moral ustaviti. Priti ronare'eva!cu umetnin Milan, 24. nov. (Tel. Slov.) Nekateri ogoljufani kupci ponarejenih antičnih skulptur kiparja Dossena so proti prodajalcem vložili sodne tožbe. Te ponarejene umetnine pa so šle skozi več rok in zadnji posredovalci trdijo, da so delovali v dobri veri. Kipar Dossena izjavlja, da sc je svoje umetnosti naučil v glavnem pri nekem veli-komestnem mecenu v Cremoni. Dunajska vremenska napoved: Izpremen-ljivo vreme, včasih plohe dežja, včasih lepo. Temperatura bo za enkrat še ostnla nad nor-malo, prihodnje dni sc bo pa znižala. Novos(irska vremenska napoved. Oblačno. Dež. Močni zapadni in iuaozapadni vetrovi. Zakaj fe i. KemperEe zapri! Polde Kemperle, E. Roje, bivši župan in lastnik prevoznega podjetja v Cerknem, Stanič iz Kanala in šofer Poljanšek z Idrije, ki so bili aretirani v ponedeljek pri Sv. Luciji, se nahajajo v goriških zaporih. Aretiranci ne morejo občevati ne s sorodniki ne z drugimi znanci, ker ni preiskovnlni sodnik še zaključil zasliševanja. Podrobnosti o izidu preiskave niso znane, ker je policija zelo rezervirana. Iz poročil fašistovskih listov je razvidno, da bi radi spravili Kemperla prod sodišče pod obtožbo, da je hotel zbežati v Jugoslavijo in pomagali pri kontrabandu municije. Go. riška kvestuira pač dobro ve, da je Kemperle popolnoma nedolžen. Polde Kemperle je goriški policiji, s katero je imel radi lista stalno opravka, prav dobro znan; vsej goriški javnosti, tudi italijanski, je znana njegova mirna in dobrodušna narava. Niti sicer tako iznajdljivi in malo Icolegialni italijanski žur-nalisti niso mogli servirati svoji javno"44 drugih njegovih napak kakor to, dfl sc ni mogel dobro naučiti laškega, da nj bil --Teprezcnta.. tivna politična osebnost-", pič »izvrsten propagandist«; isti čas pa priznavajo T~H, da je bil Kemperle -prija4el,i vfeh,« tudi Italijanov. Bil je v dobrih stikih z italijanskimi stanovskimi tovariši. Poleg +3ga je ured- , nik priznano katoliškega lie+a. k" je vedno perhoresciral vsako nelegalno akcijo. In tak človek naj kontrabandira z orožjem? In bivši župan, lastnik več avtomobilov, naj se loti kontrabanda? In čemu naj bi Kemperle zbežal v Jugoslavijo? Zakaj bi si poslal po avtomobil iz Gorice v Idrijo, da bi v njem zbežal preko meje? Polde Kemperle je doma iz Podbrda in je rad zahajal v gore. Se to po- Spor U Na našo točno telefonsko vest o sporu v slovenski KDK je odgovorilo >Jutro« s tem sramežljivim in zadregarskim >demantijem<: »Iz KDK: Prošli torek se je vršila seja posebnih delegatov obeh v KDK koaliranih strank, ki so razpravljali o volivnem kompromisu. V to svrho je že pretekli teden zborovalo načelstvo SKS, v sredo pa se je vršila seja SDS. Redne seje ljubljanskega poslovnega odbora KDK se vršijo vsak ponedeljek. Prihodnjo nedeljo se vrši shod KDK na Bledu.« Gospodje se torej niso upali reči: ni res, niso pa tudi mogli molčati. Zato so sfabrick rali poročilo o sejah, ki sc se že davno vršile in ki so že davno pozabljene. Kar čudili smo ae, da velelist »Jutro« poroča o tako starih stvareh. Je pač zadrega velikanska in da bo še bolj vidna, izpopolnjujejo nekoliko »de-manti« iz KDK. Res je, da se vrše seje ljubljanskega poslovnega odbora KDK vsak ponedeljek, res pa je tudi, da je bila zadnja tako slabo obiskana in tako brezpomembna, da so se ude-leženci že spraševali, zakaj se te seje sklicujejo. Res je, da hoče SDS imeti volivni sporazum s SKS., ampak še bolj res ;e, da SKS ta sporazum nad vse smrdi in da je vedno Iz časoolsov »Čudne vesti o poslancu Ureku.« Pod tem naslovom paše »Jutarnji list«; Vest današnje^ ga »Slovenca«, po kateri bi začel poslanec Urek, ki je izvolijen v brežiškem okraju, na ; svojo roko neko akcijo, da bi pripravil teren 1 za svoj povraitek v skupščino, je povzročila v i Ljubljani senzacijo. Kolikor se je moglo do-' sedaj izvedeti, je narodni poslancc Urek V I resnici v svojem okraju skliceval sestanke svojih pristašev in na teh govoril, da so poslanci izvoljeni od ljudstva zato, da delajo v narodni skupščini, ne pa, da ostanejo doma. V vrstah SDS, katere član je Urek, je ta vest povzročila splošno obsodbo in ogorčenje ter trde, da bo vodstvo SDS kmalu podvzelo proti g. Ureku najostrejše mere, oziroma da ga bo sploh izključilo iz kluba. Od običajno zelo dobro informirane klerikalne strani pa se doznava, da je poslanec Urek že iskal stikov z SLS in da je v razgovoru obljuboval, da bo potegnil s seboj še dva do tri Hrvate. Toda vodstvo SLS ni dosedaj še nič sklenilo glede event. sprejema g. Ureka v Jugoslovanski klub. Klerikalci poudarjajo, da je poslanec Urek že ob priliki zadnjih volitev istočasno, ko se je pogajal z SDS, imel pogajanja tudi z SLS, toda je SLS že takrat odbila njegove ponudbe. V ostalem sc poudarja od strani SDS in HSS, da to postopanje g. Ureka ne bo niti najmanje škodovalo korektnim in prijateljskim odnošajem med kmetijoi in SDS v Sloveniji.« — Tako »Jutarnji list« in samo v informacijo objavljamo njegovo vest v celoti. Dostavljamo pa, da smo se skromni želi ji o dobrih odnošajih med SDS in SKS primerno nasmehnili. Morda so tako storili tudi pri »Jutarnjcm listu«. RAZREDNA LOTERIJA. ^L-o« 'VI fiflf! Din gv ».MVIV.1V. KjyJ OIV.AJVVV. w»» vtftvi . .. 30.581, 20.000 Din 106.013, 53.139, 10 000 Din I 00.663. 86.471. 4000 Din 81.240. 85.618 105.352. letje se je zdravil v planinah. Ali je kaj čudnega potem, dia je sprejel vabilo svojih prijateljev, naj gre z njimi na kratek izlet? Kateri časnikar bi se ne odzval takemu vabilu dva dni potem, ko so mu oblastva ustavila list in vzela kruh? Ali je kaj čudnega, 6e je Kemperle iskal utehe v družbi znancev? Tudi v uradnih krogih se vedno bolj utrjuje mnenje, da je Kemperle popolnoma nedolžen. Oblastva sumijo šoferja Poljanška, da je hotel kontrabandirati orožje v Jugoslavijo. Poljanšek je izjavil, da mu je izročil zaboj municije neznanec v Gorici za nekega človeka v Idriji, ki bo prišel sam iskat zaboj na Po-ljanškov dom. Poljanšek je sam lastnik avtomobila, s katerim vzdržuje javno prometno zvezo med Idrijo in Jugoslavijo. Družba je zapustila Gorico ob 8 zvečer. Politična policaja goriške milice je dala takoj naročilo oddelku v Tolminu, naj čaka na avto pri Sv, Luciji. Tako se je zgodilo, da je bila družba aretirana kmalu po prihodu k Sv. Luciji. Ze isti večer so bili aretiranci pripeljani v Gorico. Značilno je, da je vso akcijo proti Kem-perlu vodila milica, torej ne uradna policija. Vsakemu pametnemu človeku mora postati jasno, da so tisti elementi, ki se bahajo zdaj s evojo »brillante operazione«, namenoma nr rafiniran način v avtomobil podtaknili pa-trone, da otvorijo novo preganjevalno kampanjo zoper Slovence v Primorju. Upamo kljub vsemu, da bo italijanska policijska in sodna oblast ohranila toliko objektivnosti, da ne Ho obsodila nedolžnega v politične namene, zaradi katerih se je tudi ustavila Goriška Straža« in postavil pod policijsko nadzorstvo poslanec dr. Besednjak. KDK manj verjetno, da bi do tega sporazuma prišlo. Noben »demanfi« tudi ne spravi s sveta dejstva, da imajo na politiko SDS zelo močan, skoraj merodajen upliv industrijski gospodje in da so to spoznali tudi gospodje od SKS. Kar pa je najbolj značilno, je to, da »Jutro« o akciji g. Ureka čisto molči. Zakaj neki? Zagreb, 24. nov. (TeL »Slov.«) »Sloven-čeva« vest o nezadovoljstvu poslanca Ureka in njegovi borbi proti KDK je izzvala v zagrebških krogih veliko presenečenje. Ta vest je pokazala, da so vrste SDS popolnoma razmajane. To vest je potrdil »Jutarnji list«, ki pravi, da je hotel Urek vstopiti v SLS. »Slo-venčeve« vesti ne zanika noben zagrebški list. Današnji zagrebški listi prinašajo to informacijo. »Riječ« jo beleži pod naslovom »Vihar v kozarcu vode«. V tej vesti, datirani iz Ljubljane, pravi, da se je Urek silno razsrdil radi držanja SKS. ki ni pustila poslancu Ureku na celjskem shodu govoriti. »Riječ« pravi, da se je Urek že davno spri z SKS in da je med njima še vedno velika osebna napetost. Radi tega spora sta imeli obe stranki sejo, na kateri se je sklenilo, da se da Ureku zadoščenje, ker je bilo vodstvo SKS tisto, ki ni Ureku pustilo govoriti. S tem, pravi »Riječ« dalje, se nadejamo, da je ta afera končana. G, Ambrož je smatral za potrebno, da se pred javnostjo deklarira tudi kot dopisnik »Vremena«. Če je hotel s tem doseči g. Ambrož to, da bo jasnost večja, optem njegovo deklariranje samo pozdravljamo. Druga stvar pa je, kako g. Ambrož vso stvar izvaja. Tako je g. Ambrož telefoniral »Vremenu« ves članek »Jutra« o njegovi aferi. Pri tem pa je povsodi, kjer »Jutro«, veliki župan in naš list govore o dopisniku zagrebških »Novosti«, imenoval dopisnika »Vremena«. To pa nikakor ne gre, ker poročili o rapallskih demonstracijah v »Vremenu« ein »Novostih« nista bili identični in vsa afera se suče le o poročilu v »Novostih«, ne pa tudi o onem v »Vremenu«. Zato je absolutno nedopustno, da g. Ambrož popravlja druge izjave in da poroča o aferi dopisnika »Vremena«, ko ta ni niti imefiovan bil. Je čisto vseeno, če je g. Ambrož dopisnik v obeh listih, ker gre le za poročilo v »Novostih«. Tal«) zamenjavanje imen se seveda zdi g. Ambrožu imenitno, dejansko pa je popokioma nedopustno. Naj nikar ne misli g. Ambrož da bo zanj afera manj neprijetna, če jo še naprej meša. Naj si raje zapomni pregovor, ki pravi, da stvar tem bolj smrdi, čim bolj se v njo beza. Kako poroča?o »Slovenski Narod« je objavil včeraj dolgo in zanimivo poročilo o razširjenju mestne elektrarne v Ljubljani. Pri tem pa je »Slov. Narod« čisto zamolčal, da je to poročilo sestavil in govoril g. O r c h e k , član kluba o b č. svet. SLS. V isti številki je nadalje »Slov. Narod« objavil enako zanimivo in poučno poročilo o | delu ljubljanske občine za siromašne slaje. Tn zopet je »Slov. Narod« zamolčal, da ie to poročilo sestavil in govoril g. Krek, predsed-l nik kluba občinskih svetnikov SLS. Katoliški škofje za delavstvo Munsterski škof je v škofijskem listu objavil poziv, da naj se na prvo nedeljo v ad-ventu (2. decembra) zbirajo v vseh cerkvah in kapelicah milodari za delavstvo železne industrije, ki je brez zaslužka. Tudi sicer so katoliške organizacije pokazale največ razumevanja za delavske rodbine, ki so vsled nastopa industrijcev ostale brez zaslužka. Tako so tudi katoliška konzumna društva takoj pričela z razdeljevanjem hrane. Kakor smo poročali, je bilo odpuščenih približno 210.000 delavcev. Mravlfak bo izročen Dunaj, 23. nov. (Tel. Slov.) Pred dvema mesecema je bil na Dunaju aretiran jugoslovanski državljan Anton Mravljak, ker je osumljen uboja. Jugoslavija je zahtevala njegovo izročitev, čemur je prva instanca pred kratkim ugodila. Danes je tudi druga instanca dovolila izročitev. Mravljak je obtožen, da je soudeležen pri uboju nekega delavskega stavkolcmca o priliki stavke v Zagrebu, dne 28. januarja t. 1. Avstrijski levičarski listi, pesebro pa komunistični, ostro protestirajo proti izročitvi, češ da ima politično ozadje. General Udo Cavalero je odstopil kot državni podtajnik v vojnem ministrstvu. Na njegovo mesto pa je bil imenovan general Peter Gazzera, ki je bil nazadnje divizijski poveljnik v Genovi. Gazzera se je odlikoval v libijski vojni. Bil je pooblaščen posredovalec pri pogajanjih za premirje, pozneje pa je bil predsednik komisije za samoodločbo v Albaniji po umom generala Tellingia. Bivši podžupan v Pragi dr. Antonin Stych je izvršil samoumor radi finančnih težkoč. Slovenci v Italiji V Skednja pri Trstu je bilo te dni nabitih povsod polno plakatov v italijanskem jeziku proti fašizmu, sličuili kakor jih je bilo pred letom dni polno v Koprščini. Varnostna oblast in milica sta seveda takoj uvedli obsežno preiskavo. Danes dopoldne so peljali v tržaške zapore veliko oseb med njimi posebno mnogo Slovencev, ki so zaposleni * škedenjskih plavžih. Boj o italijanstvu. V zadnjem času, ko objavljajo italijanski listi ime slehernega Italijana, ki je sploh živel ob času prevrata in »ital. zmage«, se je pričel tudi v listih boj o vprašanju italijanstva raznih Italijanov v Jul. Krajini. Tako je neki Gio-vani Borelli v »Rcsto del Carlinot 6. nov. objavil daljši članek, kjer je očital dijakom srednjih šol Jul. Krajine neznanje ital. jezika in literature tei jim pripisoval avstrijsko mentaliteto. Proti takemu pisanju so nastopili pred vsem bivši ravnatelji ital. sred. šol v Trstu, za njimi tudi neki koprski ravnatelj. Sklicevali so se pred vsem v odgovoru na seznam prostovoljcev, ki 60 dali svoje življenje za Italijo. O tem seznamu 90 že dovolj pisali naši listi, tako da ni treba pisati več o njem. Nadalje so navajali tudi imena raznih Primorcev, ki so zasedli stolice na raznih univerzah v stari Italiji in bili dika teh zavodov. Oglasil pa se je y posebnem članku v »Popolo di Trieste« neki Fer-ruccio Borri, ki si je pridobil posebne zasluge V vprašanju slovanskih priimkov. Ta je v ostri obli' ki pobijal člankarja v »Resto del Carlino«. Med njimi pa je priznal namreč neko razliko med Italijani stare Italije in Jul. Krajine. Manjka da, nam-reč slednjim, >goflaE1 Si«, ki jo je zložil Sablich sam. Konec pesmi so udeleženci pozdravili z burnim ploskanjem in z vzklikom: Živela italijanska Dalmacija! Neki udeleženec je nato orisal pokojnikovo protihrvaško delovanje. Proslava se je zaključila s prepevanjem patriotičmh id iredentističnih pesmi. Obisk »zadrugarjev« v Rimu. Preteklo soboto so se odpeljali v Rim zastopniki in člani, da si ogledajo tamošnjo razstavo produktivnih zadrug m da se >poklonijo« Mussoliniju. Iz Istre in Goriškega jo bil odziv od strani slovanskega prebivalstva majhen, nekoliko večji pa iz tržaške pokrajine, zlasti iz Trsta in Sv. Križa, kjer so se udeležile romanja tudi take osebe, ki bi jim ne bilo treba ravno tako priliko izrabiti, da si prihranijo par liric, da si ogledajo Rim. Se manj je umljivo pa, da so ti gospodje smatrali za potrebno, da peljejo s seboj celo svoje žene. Gotovo pa je .da se bodo prihodnjič premislili, predno bedo zopet kaj takšnega štorih, saj je trajala vožnia kar celih 24 ur neprenehoma in ko so se pripeljali v Rim, so jih spravili v oni del postaje, kjer se sicer razklada živina in še tam bi bili po ukazu Pertota-Ascanija morah čakati kar štiri ure, da tvorijo povorko in korakajo v kolosej. No vendar so našli usmiljenje in so smeli prej v hotel, da se očistijo in umije jo. Vhod v kolosej ]e bil silno zastražen. Gotovo je bilo dvakrat toliko karabinjerjev in miličnikov kakor zadrugarjev. Vstopiti so smeli eden po eden. Vsakega so pregledali in za vsakega je moral garantirati eden voditeljev, za slovenske zadruge je igral to policijsko vlogo odvetnik dr. Agneletlo. In to kljub temu, da so že iz prvotne liste črtali sumljive elemente ... Strah je pač težka stvar. V. koloseju so morali čakati kar poldrugo uro, da se milostno prikaže Mussolini in jih s kratkimi besedami nagovori. Na zidovjn so stali miličniki, ki so z robci dajali znamenja, kdaj morajo ploskati Mussolini-jevim besedami in kdaj se morajo klanjati praporu. Tam je bila ludi gruča očitno plačanih avantgardistov, ki so neprenehoma tulili pesem o »giovinezzi« in bodalih. Češki koncert Sinoči se je vršil koncert češke akademske filharmonije pod vodstvom ing. O. Kozla. Praški akademiki so izvajali 6 skladb Smetane, Fibicha in Dvofaka. Koncert je ob polni udeležbi občinstva prav lepo uspeL Elektrifikacija LJubljane h poročila člana kluba obč. svetnikov SLS Fr. Orehka Mnogo se je govorilo, pisalo in razpravljalo o razširitvi ljubljanske mestne elektrarne, že sedem let se pečajo s tem vprašanjem vsi občinski sveti; danes je ta problem vendar toliko razčiščen, da stoji pred končno rešitvijo. Da je bilo razšir-jenje že davno neobhodno potrebno, ni nobenega dvoma, težje jo bilo odločiti se za način rešitve tega problema. Kako naj se razširitev izvede. V glavnem so bile dane tele možnosti: pri-klopiti mestno električno omrežje na falsko, izpopolniti ga z manjšimi okoliškimi centralami (Vevče, Kranj, Tacen ...), zgraditi lastno elektrarno bodisi postaviti novo vodno centralo (Medvode) ali pa povečati sedanjo kalorično. Po temeljitih razpravljanjih in zasliševanju izvedencev je stvar dozorela do teh-le zaključkov: Proti priklopu Ljubljane na daljnovod Fale govori cela vrsta silno resnih pomislekov. Važna je predvsem visoka cena toka, še resnejša odvisnost od obratnih motenj daljnovoda iz Fale v Ljubljano, najvažnejša pa gospodarska odvisnost, ki preti Ljubljani v slučaju priklopa na Falo. Cena falskega toka je visoka, na vsak način pa izdatno višja kot lastna cena moderne turbo-gesneratorske naprave. Toda dvajsetletna obveza, ki jo radi amortizacije daljnovoda Fala zahteva, je hujša. — Tako bi Ljubljana še 20 let ne mogla misliti na lastno centralo bodisi v Medvodah ali kod drugod, 20 let bi mesto bilo pod gospodarskim diktr-tom Fale. Iz istih razlogov je Zagreb ponovno c' klonil vse tozadevne ponudbe falske elektrarne. Tudi izpopolnitev mestnega omrežja s pomočjo okoliških central (Vevče, Tacen, Kranj) za mesto ni zadovoljiva rešitev. Vse te elektrarne so danes premajhne, da bi mogle zadostiti rastočim potrebam konzuma, v najblijžji bodočnosti bi vse te centrale izkazale premajhno produkcijo, če tudi se izvedejo vsi povečanja, ki so v načrtu ozir. že v delu. Važen argument je pa zopet gospodarska odvisnost. Dokler bo skupna produkcija zasebnih elektrarn večja ali pa vsaj enako močna kot ljubljanska mestna, bo stala Ljubljana, ki je glavni konzument toka, pod d ik tal o m cen okol. central. Iz teh razlogov je prihajala v poštev kot najboljša rešitev graditev lastne elektrarne. Tu pa je šlo vprašanje v dve smeri: ali gradba vodne centrale v Medvodah ali povečanje kalorične centrale v Ljubljani. Proti'gradbi vodne centrale v Medvodah je nastopilo toliko ovir, tla zaenkrat na to ni misliti. Dejstvo je, da Ljubljana rabi tok takoj. Temu pa ravno nameravana centrala ne bi mogla ustreči. Pravica izrabe vodne sile je še sporna in bi ugotavljanje te pravice trajalo morda ge leta, preden bi mestna občina vedela, s kom naj razpravlja kot lastnikom koncesije. Vrhu tega bi Izvršitev gradbe same zahtevala več let. JCdina rešitev je povečanje kalorične centrale Spričo vseh teh ugotovitev je bila rešitev problema na dlani: pomanjkanju elektr. toka more hitro odpomoči le povečanje lastne kalorične centrale, zlasti še, ker ne zahteva velikih finančnih sredstev in tako odpadejo skrbi za najemanje velikega investicijskega posojila, povečanje je lahko dovršeno že v enem letu in Ljubljana je kot konzument elektr. toka neodvisna od dobre ali slabe volje zasebnih producentov. Finančni odsek se je v svoji seji 31. maja bavil z najetjem posojila za razširjenje mestne elektrarne in za zidanje poslopja za napravo elektrarne in vodovoda. Sklenil je, da bo predlagal občinskemu svetu, da se najame posojilo v ta namen v znesku 20 milijonov dinarjev. Izvedenci so za turbogenerator. V peti redili seji občinskega sveta ljubljanskega je prišel ta predlog finančnega odseka v razpravo. — V poročilu se navaja, da je neobhodno potrebno postaviti novo parno tnrbiuo za 3000 konjskih sil. Predlog, da se najame posojilo 20 milijonov dinarjev za razširjenje mestne elektrarne in za zidanje poslopja, je bil soglasno sprejet ob navzočnosti kvalificirane večine. Ob tej priliki se je določilo z ozirom na lo, da je g. univ. prof. Boncelj svoje mnenje že podal, da naj podasta svoje mnenje še univ. profesorja gg. ing. dr. Vidmar in ing. Srnec. S tem je prešel daljnji razvoj cele zadeve na upravni odbor mestne elektrarne. Vodstvo elektrarne pa je že preje uvidelo, da je razširjenje mestne elektrarne rešljivo le na ta način, da se postavila eden ali dva turbogene-ratorja in pozvalo razne tvrdke, d-> predlože svoje ponudbe. To pa edino iz razloga, da bo mogoče zadevo hitreje rešiti, ako se še občinski svet izreče za tako napravo. Vse ponudbe so se najpreje izročile univ. prof. g. Bonclju v presojo. G. ing. Boncelj je podal poročilo o ponudbah za strojno električni del razširitve ljubljanske električne centrale, datiran s 15. februarjem. Ponudbe so vložile sledečo tvrdke, odnosno skupine: A. E. G. Union, Skoda, Breitfeld-Danek-Kolben, Krup-Germania-Werft, Brown-Boveri, S. S. W. Escher Wys, S. S. W. Prva brnsk.a, Elin prva brnska. Vse te ponudbe so bile sestavljene na popolnoma različni bazi za strojno opremo, razne velikosti in različne izvedbe. Iz skupnih cen se ni dalo točno sklepati, katera ponudba je najugodnejša ter je bilo v to svrho potrebno presojati cene posameznih glavnih objektov iz tehničnih iu gospodarskih vidikov. To je napravil g. univ. prof. Boncelj v svojem poročilu. Eden ali dva turbogeneratorja. 14. maja je podal vodja ljubljanske električne centrale, g. ravnatelj Ciuha, uradno poročilo glede nabave ene turbine za 3000 konjskih sil, ker so se merodajni krogi odločili za nabavo ene turbine za 3000 konjskih sil. — V tem uradnem po-ročilu se navaja, da bi ena parna turbina z gene- j ratorjem, stikalno napravo in vso opremo veljala najmanj 1,100.000 Din manj, kot pa 2 turbini po j 1500 konjskih sil in to brez carine in prevoznine, | kar bi razliko še povečalo celo na 1,500.000 Din. 0. julya t. 1. je predložil g. prof. dr. Vidmar svoje končno izvedeniško mnenje glede razširitve mestne elektrarne. V tem poročilu priporoča razširitev mestne elektrarne s parno turbino. Izreče se pa za nabavo ene parne turbine s 3000 konjskimi silami. To utemeljuje s tem, češ, da so današnji turbo-agregati zelo sigurni stroji, tako da ha- j varije sploh ne pridejo v poštev. Gledati se pa mora seveda na prvovrstne fabrikale. — Daleko važnejši, kakor oziri na delno rezervo, so radi tega obratni stroški obeh varijant. Res je, da bi se pri postavitvi dveh turbo-agregatov po 1500 konjskih sil dotlej, dokler se ne doseže popolna izraba enega turboagregata per 3000 konjskih sil, prihranilo pri trboveljskem zdrobu, ako upoštevamo ceno po 160 Din, letno circa 42.750 Din. Toda na drugi strani je pa treba obrestovati in odpisovati poldrugi milijon dinarjev več, če se postavita dve manjši turbini. To povzroča pri 8% obresto-vanju in odpisovanju skozi 25 let približno 180.000 dinarjev več na leto. — Ne glede na dražjo produkcijo pa govore še drugi pomisleki za eno snmo večjo turbino. — Takoj se starih strojev seveda ne more izmenjati, to že radi tega ne, ker ženejo generatorje za enakomerni lok, katerega parna turbina direktno ne more proizvajati. — Dokler novo omrežje za vrtilni tok ne prodre globoko v sredino mesta, toliko časa morajo stari stroji teči naprej. Dokler ne teče novi turbo-generalor, ni misliti na demontažo starih strojev. Meslni elektrarni pa je treba tudi štediti s prostorom in to govori tatti za to, da se postavi en večji agregat, ki rabi dosti manj prostora, kot dva majhna. Tvrdke, ki pridejo v poštev pri oddaji del, navaja g. dr. ing. Vidmar iste, kakor g. prof. Boncelj in fudi on povdarja, da ima vsaka firma svoj sistem, svoje nazore in svoje principe in da so ponudbe stavljene na zelo različnih bazah, predvsem predvidevajo različne opreme. Vzlic temu se gibljejo celotne vsote vseh ponudb v razmeroma zelo ozki meji. Najnižja ponudba je 6,800.000 Din, in najvišja 8,250.000 Din. G. univ. prof. Srnec je podal svoje mnenje 19. septembra. Tudi ing. Srnec soglaša z izvajanji g. prof. Bonclia. da ni vzeti agregatov z zobatim pogonom ter da je primerna velikost agregata 3000 konjskih sil. Izčrpno opisuje napravo, primerja razne ponudbe in pride do končnega zaključka, da naj bi se delo, in sicer vse, oddalo Skodovim zavodom. Oddaja dobav. Predno pa je dobil upravni odbor to poročilo, je bilo sklenjeno potovanje v inozemstvo, katerega se udeležita dva člana upravnega sveta ter g. ing. Sonc. Tem trem se je priključil iz prijaznosti šc univ. prof. Boncelj, ker je imel ravno takrat namen napraviti študijsko potovanje. To potovanje ni bilo brezplodno, ker udeležencem je bila dana prilika prepričati se o raznih fabrikatih tvrdk, katere pridejo v poštev in ogledali so si tudi razne slične naprave, kakor jo bo imelo mesto Ljubljana. Po vrnitvi s študijskega potovanja se je sklicala seja upravnega odbora na 4. septembra t. 1. K tej seji je bil povabljen tudi g. župan. Ing. Sonc je podal poročilo, v katerem podrobno obravnava vso napravo, ki jo je treba nabaviti za razširjenje mestne elektrarne. Na tej seji sem poročal, da si izvedeniška mnenja niso edina v tem, kateri tvrdki naj se odda dobava posameznih strojev, radi česar sem naročit ravnateljstvu mestne elektrarne, Kaj neki hoče od naju?« je vprašal dolgin. Tovariša sta stopila v neko vežo in zaprla vrata tik pred nosom skrivnostnega dobermana. »No, sedat} jo bo odkuril,« se je oddahnil debeluhar. »Lahko dolgo čakate!« je zaničljivo rekel dolgin. »Prav za prav meni to nič mar. Saj ne gre za menoj. Prav dobro vem, za kom gre. Ne razumem takih ljudi: policijski pes gre po javni cesti za njim, in on išče stika s poštenimi ljudmi.« »Brzdajte se!« je razburjeno rekel debe- | luhar. Ni še dognano, koga išče, mene ali j vas. Vi mislite, da s svojo aktovko imponi-rate. Meni mogoče že, toda psu pa prav gotovo ne?« »Toda jaz sem kljub vašemu besedičenju prepričan, da išče vas!« jc ostro izjavil dolgin. »Ako ste prepričani, da išče mene, pojdite mirno naprej!« je odvrnil debeluhar. »Vi ste prav tako prepričani, da ne išče vas; kaj vas ovira, da ne greste naprej?« je strupeno vprašal dolgin. »Vi ste čuden človek. Ali ni vseeno, kdo je prvi in kdo drugi? Prokleti pes je ves usmerjen na svoj voh. Videli boste: ako se nama približa kak detektiv, bo položil vam roko na ramo in vas odpeljal!« »Česa se torej bojite?... Večno nc moreva ostati tu. Torej dobro, grem!« je ojuna-čeno rekel dolgin in se odločno obrnil proti vratom. Debeluhar je sledil njegovim gibom v strahu in skrivnem upanju. Dolgin je pogledal skozi vrata, toda takoj odskočil nazaj in zgrabil debeluharja za roko. »Čaka!« je prestrašen zašepetal. »Kaj bo z nama?« je obupano vprašal debeluhar. Suh mož je prišel po stopnicah navzdol. Vprašujoče je pogledal oba moža, nenadoma pa je veselo vzkliknil in stop>il k dolginu. »O, prijatelj! Kaij pa delaš tu v veži? Ali greš mogoče k meni?« »Da ... To se pravi, z tem znancem sem se mioral nekaj pogovoriti in sem stopil . . . razumeš ...« Suhec je odprl vrata in zapazil čakajočega psa. »Pes!« je začudeno vzkliknil. »Psit . .. Tiho ... To jc policijski pes,« je svaril dolgin. Suhec je takoj zaprl vrata. »Policijski pes? Čemu pa?« je vprašal za- / / ^/c norega Koledar Nedelja, 25. novembra. 26. pobinkoštna. Katarina, Jukunda, Merkurij. — Solnce vzide ob 7.20 in zaide ob 4.15. Ponedeljek, 26. novembra. Silvester, Konrad, Peter Aleks. — 330. dan v letu. Osebne vesti k Novi inženjerji. Na ljubljanski tehniški fakulteti so napravili inženjerski izpit iz gradbene stroke gg. Janko Maček iz Ljubljane, Zivko Š u m e r iz Škofje Loke, Bogomir Troha iz Idrije in Janez Umek iz Blatne Brezovice. k Iz sodne službe. Pri deželnem sodišču v Ljubljani so pomaknjeni v 8. skupino, I. kategorije pravni praktikanti dr. Valentin Benedik, Jože Cviko in Slavko Papež. — Upokojen je Ivan Ekar, pisarniški oficial pri okr. sodišču v Kranju. * V naše državljanstvo so sprejeti Andrija Tavčar, mes. pomočnik iz Ljubljane; Rudolf Bergan, gozdarski uradnik iz Lokev in Irma Harson, žel. uslužbenka iz Ljubljane. Ostale vesti k Gospodje narodni poslanci naj se v ponedeljek 26. novembra gotovo udeleže seje narodne skupščine v Belgradu. — Tajništvo SLS. * Važno za one, ki se nameravajo udeležiti praškega orlovskega izleta. Da se bo moglo udeležiti čimveč Orlov in prijateljev orlovstva praškega orlovskega izleta v dneh 1. do 8. julija 1929, se je rok za plačanje I. obroka podaljšal do 10. decembra t. 1. Istočasno so ee znižali obroki, ki se plačajo lahko po 100 dinarjev mesečno, a vendarle tako, da bodo celotni prispevki plačani do inkl. 1. apr. 1929. -k Za proslavo 1. decembra 1928 v Mariboru se dobivajo izkaznice za četrtinsko vožnjo po železnici v Maribor tudi v Ljubljani pri Prosvetni zvezi in v pisarni za tujski promet, v Celju pa tudi v pisarni za tujski promet. V izkaznico je treba zapisati ime in priimek udeleženca in kakega društva n. pr. Nar. Odbrano ter odhodno železniško postajo. * Katoliška prosvetna društva kamniškega okraja so vljudno vabljena, da se po svojih zastopnikih udeleže glavnega občnega zbora prosvetnega okrožja Kamnik, ki bo na dan sv. Barbare, v torek 4. decembra, ob desetih v Kamniškem domu. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve za društva sploh, posebno pa še za ženske odseke. Zato vsak ženski odsek vsaj eno zastopnico! Prosvetno okrožje daje na razpolago društvom skioptikon in kino. Tozadevne želje je sporočiti okrožnemu pred-edniku na Seia. k »Iz mojih spominov,« spisal Fr. Šuk-Ije. Po dolgem presledku izide drugi del Šukljetovih memoar okrog novega leta. Knjiga obsega dobo od 1. 1889. do 1897. in neha pred Radenijevim padcem. Opozarjamo občinstvo že danes na to zanimivo publikacijo. * Lovski posvet sklicuje »Slov. lovsko društvo« za dne 26. t. m. ob 20 v steklenem salonu Kolodvorske restavracije v Ljubljani. Predmet razgovor o novi oblastni odredbi glede lova. •k Obnovitev zemljiških knjig na Dunaju. Višjedeželno sodišče na Dunaju je izdalo oklic, da je otvorjena zemljiška knjiga za nadaljnjo skupino vlog, uničenih pri požaru dunajske justične palače. Besedilo oklica je interesentom na vpogled pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Otvoritev angleške raistave v Uubhani Danes v nedeljo ob 11 se v Narodnem muzeju v Ljubljani otvori pna razstava sodobne angleške umetnosti pri Slovencih. Pokrovitelj razstavi je N j e g. Vel. kralj Aleksander I. Razstavo prireja Jugoslovanska družba Velike Britanije (The Jugoslav Society of Great Bri-tain), katere častni tajnik in blagajnik sta gg. R. W. S e t o n W a t s o n in R o 1 a n d L. E. B r y c e. Častno predsedstvo razstave so prevzeli gg.: J. Kennard, angleški poslanik v Belgradu, veliki župan dr. F. Vodopivec, rektor dr. M. Vidmar, predsednik ljublj. obl. odbora dr. M. N a 11 a c e n in mariborski obl. odb. dr. J. Leskovar, župan dir. D. Puc in predsednik Jugosl,-angleškega društva dr. L. Pitamic. Razstavljena dela (oljne slike, lupi, tiski in risbe) so bila letos na beneški mednarodni razstavi, odkoder so se deloma odposlala v Jugoslavijo. Prva razstava je pri nas, poleni bodo dela šla še v Zagreb in Belgrad. Uvod katalogu je napisal predsednik umetn. odseka J. S. of. G. B. g. Ernest H. R. C o 11 i n s. To je prva razstava angleških umetnikov v Sloveniji in kot taka velevažnega pomena za kulturno zbližanje Slovencev z velikim angleškim narodom. Smrtna nesreča rudaria Iz Trbovelj nam poročajo: Na dnevnem kopu Dobrni odstranjujejo vrhno plast zemlje in odkrivajo premog. Na enem od bager-jev je bil zaposlen strojnik Jože fKolašič, ki ie bil uslužben že nad trideset let v rudniku. V noči od petka na soboto, ko je Kolašič imel delo, se je naenkrat vsula nanj ogromni' plast, pomešana s kamenjem. Kolarič se je hotel še pravočasno umakniti z hagerjem, . vendar pa je bilo že prepozno. Skočil je pod steno, katero pa je plaz prebil ter med vo-: žilne železne droge. Popolnoma zgnečenega ; so ga prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, toda tam je zdravnik mogel ugotoviti le smrt. Pokojni Kolarič zapušča ženo s štirimi, že deloma preskrbljenimi otroci. Bil je član stavbene zadruge in zvest pristaš Slovenske ljudske stranke. Med svojimi tovariši je bil zelo priljubljen in tudi med pazniki. Upal je, da bo mogel kmalu uživati že zdavnaj zasluženo pokojnino, toda usoda je hotela drugače. Dne 1. decembra vsi v Maribor k veličastnemu prazniku zedinfenja, slovenske samostojnosti, odrešitve severne meje in osvojitve Maribora! čuden in po kratkem premisleku dodal: »Kaj pa meni to mar? Saj ne čaka mene.« >Tudi naju ne,< je rekel debeluhar. »Koga pa potem čaka?« >To je baš nesreča, ker ne vemo koga.« Suhec se je zvito nasmejal. No, tedaj vem, kaj se imata pogovoriti tu v tuji veži.« " Ako veš, potem pojdi dalje! Kaj pa čakaš tu?« je jezno vprašal dolgin. .-Seveda, saj ste bili namenjeni ven!« ga je podprl debeluhar. Suhec je neodločeno gledal v vrata in rekel s ponarejeno brezskrbnostjo: Čudna stvar to... stoji in čaka. Toda čemu stoji in čemu čaka. tega pa ne vemo.« - Tudi midva premišljujejva: Cemu stoji? Koga išče?« Majhen možiček je pritekel po stopnicah in šel proti vratom. »Kakšen pes pa je to?« je zaklical pri vratih. Policijski pes!« mu je prijazno pojasnil dolgin. Možiček je v trenutku zaprl vrata. »Kaj pa išče tu policijski pes?« je vprašal. Vsi štirje so se mrko gledali in drug drugega sumili. Pes pa je stal nepremično pred vhodom in ostro gledal v vrata. »To je nevzdržno,« je končno odločil dolgin. Ze pol ure stojim tu in vendra ima vsak kak opravek, ki ga bo zamudil.« »Tako je!« je pritrdil suhec. Eden se mora žrtvovati, vsi drugi pa bomo rešeni.« »Prav! Vlecimo!« »Kdo ima škatljico vžigalic?« je vprašal suhec. »Vsak bo potegnil eno vžigalico... Tako! Kdor potegne najdaljšo, bo šel na cesto!« Najdaljšo vžigalico je potegnil debeluhar. Odločno je šel proti vratom. »On bo!« je zašepetal dolgin. »In jaz sem že več let občeval z njim ter ga smatral za poštenega človeka.« »Ali dandanes človek lahko veruje v poštenost?« je rekel suhec. Debeluhar se je še vedno obotavljal pri vratih. »Kaj pa delate tam?« Ne zadržujte nas! Sicer boste srečali še detektiva!« Debeluhar je pogledal svoje tovariše kot na smrt obsojen, nato pa je stopil na prag. Kot da bi pes čakal na ta trenutek, je skočil takoj proti njemu in mu položil tace na ramo. »Končano je!« je vzkliknil debeluhar z bledimi ustnicami in brez moči spustil zavojček na tla. V veži je vladal globok molk. »Proč!« je zaklical debeluhar s poslednjimi močmi in se otrese! pasjih tac. »Pfuj!« Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Pes je izpustil svojo žrtev in z zobmi pobral zavojček s tal. »Kaj se je zgodilo?« so zaklicali tovariši iz veže. »Pridite sem!« Štirje pari oči so napeto sledili psu, ki se je z zavojčkom med zob m počasi odstranjeval in vedno znova boječe oziral. Toda njegov strah je bil nepotreben: nihče se ni zganil, da bi šel za njim. »Kaj pa ste imeli v zavoju?« je vprašal končno suhec. »Malenkost! Dve klobasi!« Lačen pes, to je vse! se je glasno zasmejal mali mož. »Kaj pa še vedno stojimo tu?« se je končno zavedel tudi dolgih. »Na svidenje!« Na svidenje, prijatelj I« Debeluhar ves iz sebe od veselja, je vsem stresel roko in rekel: »Ali ne bi šli na kozarec vina? Tak smešen dogodek.« k Stomilijonsko posojilo za kulturne potrebo Bosne. Sarajevski oblastni odbor je te dni sklenil povabiti dunajskega strokovnjaka prof. dr. Kneta, da preišče zdravilne vrelce v llidži in v Kiseljalcu. Dalje je bilo sklenjeno, da stopi oblastni odbor z drugimi bosanskimi oblastmi v stik, da se najame posojilo 100 milijonov dinarjev za kulturne potrebe. Denar se bo uporabil za zgradbo ljudskih šol, da bi se na ta način pobijal analfabetizem, ki je v Bosni in Hercegovini strahovito razširjen. k Izkopavanja v Ninu. Oblastni odbor v Osijeku je svoječasno votiral 100.000 Din za izkopavanje bazilike hrvatskega kralja Petra Krešimirja Velikega v Ninu. Te dni je odpotoval v Nin hrvatski arheolog p. Lujo Maruu, ki ji takoj začel z izkopavanjem bazilike, Ugotovljeno je, da je bila bazilika od neznanih napadalcev popolnoma uničena in oropana, kljub temu pa so našli fragmente, ki dokazujejo, da je bila zgradba tega velikega hrvatskega kralja veličastna za tedanje pojmovanje arhitekture. Izkopavanje vodi upravitelj splitskega arheološkega'muzeja dr. AbramiS. k S petrolejem se je polila in zažgala. V Sarajevu se je predvčerajšnjim zjutraj pripetil grozen dogodek. Ženo železničarja Gju-ra Volterja so šele pred kratkim odpustili iz blaznice. Ko se je njen mož nahajal na službenem potovanju, se je v napadu blaznosti polila s petrolejem in si zažgala obleko. Radi njenega blaznega vrišča se je prebudil njen sedemletni sin. ki je takoj poklical sosede na pomoč. Z veliko težavo se je tem posrečilo, da so ogenj zadušili Nesrečno žensko so s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem umrla. + Huda nesreča na svatbi. Mladenič Stjepan Zagrovič iz vasi Levinovca pri Viro-vitici se je pred kratkim vrnil od vojakov in se predvčerajšnjim ocenil. Ko so odhajali svat-je v cerkev, so po starem običaju streljali s pištolami. Enemu od svatov je odpovedal revolver, ženin pa ga je hotel popraviti. Vzel ga je v roke. toda revolver se je izprožil dvakrat zaporedoma. Obe kroglji sta zadeli dva svata, prvega v nogo, drugega pa v trebuh. Tega so prepeljali v bolnišnice kjer se bori s smrtjo. Dasi je izjavil, da m reče ni nihče kriv, je bil ženin kljub temu po poroki aretiran. Nesrečo je pač povzročilo vino, ki so se ga svatje že zgodaj zjutraj nalezli. ir Orožje ni za otroke. V južnih pokrajinah države so ljudje zelo neprevidni z orožjem in sa puščajo celo tako v nemar. da pridejo lahko do njega otroci. Tako so se pred dnevi igrali v vasi Vrtožu pri Drvarju v Bosni trije otroci kmeta Sandrača. Premetali so v hiši vse reči in našli tudi revolver. 5 letna Mi-leva ga je vzela v roke in se pričela z njim igrati. V tem trenutku se je revolver sprožil in kroglja je zadela Milevo v levo oko. Smrtno zadeta je padla na tla, njena bratca pa sta pobegnila in sklicala sosede z jokom. Toda mali Milevi ni bilo več mogoče pomagati, ker je že čez pol ure umrla. ~k Po treh mesecih odkrit očetomor. V Belem bregu v Slavoniji je oroižmištvo odkrilo grozen očetomor, ki se je izvršil že pred tremi meseci. Meseca avgusta je nenadoma umrl neki tamkajšnji bogat posestnik. Njegovo naglo smrt sta oba sinova prijavila oblastem, nato pa svečano pokopala očeta. Po pogrebu sta si sinova razdelila očetovo premoženje. Kmalu nato so si pričeli ljudje šepetati, da Adam Benzik ni umrl naravne smrti, temveč da sta ga njegova sinova umorila, da bi si tako prilastila očetovo imetje. Te govorice so prišle na ušesa tudi orožništvu, ki je na tihem uvedlo poizvedovanja, nakar sta bila sinova črez nekaj dni aretirana radi očetomora. Sinova sta zločin priznala. k Roparski morilec Marina« ujet. Pred dnevi smo poročali, da je iz zaporov v Beč-kereku pobegnil roparski morilec Marinac. Sedaj so Marinca ujeli v njegovi domači vasi Kumanu. Marinčevemu tovarišu Scharfu je v ječo žena ntihotapila pilo, nakar so trije jetniki prepilili mrežo na oknu in pobegnili iz zaporov. V svobodi jim je šlo zelo trdo. Marinac je bil lačen in zeblo ga je. Prodal je svoje čevlje, samo da so si kupili kruha. Marinac je bil svobode kmalu naveličan in se je hotel že vrniti v zapor, poprej pa je še hotel videti svojo ženo in otroke. Kljub svarilu, da preže nanj v Kumanu orožniki, je šel tja in se v svakovi hiši najedel. Nato pa je šel k brivcu, ki ga je z zvijačo izvabil v hlev in ga tam zaprl, nato pa obvestil orožnike, ki so ga prijeli. Svojo ženo je mogel videti le od daleč. • ★ IVANA CANKARJA ZBRANI SPISI, katerih VIII. zvezek bo izšel prihodnje dni, so dobili za ljubitelje lepe knjige poleg stare vezave moderno vezavo v platnu, ki bo zelo primerna, za darila. Ob tej priliki je oskrbela Nova Založba novo platneno vezavo tudi za vse FINŽGAIIJEVE zbrane spise, za Steletovo PIROTSKI ČILIMI so zopet dospeli v večji množini na zalogo, na kar ljubitelje pristnih preprog opozarjam Cene izredno ugodne J. KOSTEVC — LJUBLJANA (i%ani § Ul^uS jV e,n»iu«diicn V2P ® ft/^iVuttca; anfiavm> PAsfm«N Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Panflavin pastile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo. Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omolu se dobe v vseh lekarnah. ZGODOVINO UMETNOSTI PRI SLOVENCIH | in knjiga za odraslo mladino: l V ANČKO V SVETI VEČER. ★ DVE ODLIČNI KNJIŽEVNI NO V OST I izideta za letošnji božič v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, in sicer: krasna izdaja zbranih del našega pesnika dr. Fr. Prešerna, ki sta jih uredila in za tisk priredila dr. Fr. Pirjevec in dr. Joža Glonar. Zbirka bo obsegala vse pesmi in pisma Prešernova, izvirno sliko Prešernovo in njegov faksimile. Cena za to ljudsko izdajo bo izredno nizka in bo znašala od 40 do 50 Din za broširan in okoli 60 Din za vezan izvod. Prav tako izide pravočasno pred božičem II. zvezek Pregelje-| vih zbranih spisov, ki obsega znani roman Jernej Bogovec, balade v prozi in nekaj eno-• dejank. Cena bo ista kakor za I. zvezek broš. i izvod 45 Din, eleg. vezan 60 Din. Lepših božičnih in novoletnih daril si ne moremo mi-! sliti. Zato naj si jih vsakdo zagotovi s pravočasnim naročilom, ki jih založništvo sprejema že sedaj. Knjigi izideta namreč šele par dni pred božičem. «®M Vse nosi IHK0L3 pletenine ker so najboljše GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA ★ NOVE BOŽIČNE PESMI. Izšlo je >Osem božičnih pesmi« za mešani zbor in orgle, uglasbil Jos. Lavtižar, župnik v Ratečah naGorenjskem. Cena 12 Din, s pošto 50 par več. ★ EDINO PRIMERNO MIKLAVŽEVO DARILO JE DOBER RADIJSKI APARAT. Oglasite se v prodajnem paviljonu Radijske postaje Ljubljana na Miklošičevi cesti in si oglejte našo bogato zalogo. Zastopstvo slovitih izdelkov >Radionezaloga aparatov in sestavnih delov Telefunken, Ingelen, Kapseh, Eumig, Philipps, Tungsram, Little Casting, Berliner itd., itd. — RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta, poleg Uniona. k Z^l DAME neobhodno potreben SANO-FORM se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. ★ ESPERANTSKO - SLOVENSKA SLOVNICA je pravkar izšla v novi izdaji. Cena 15 Din. Naročila sprejema »Klub esperanli-stov v Ljubljani D-INES PA RES! NE ZAMUDITE POGLEDATI RAZSTAVO V TRGOVINI KETTE * OPOZARJAMO na prilogo mariborske tvrdke Anton Golež, ki priporoča nakup srečk Državne razredne loterije. k Z.4 5 DIN DOBIŠ CEL ZABOJ SLADKORJA, ako kupiš srečko »Županove jame«. * KORPULENTNI LJUDJE morejo s skrbno rabo »Franz-Josef« grencice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »FRANZ-JOSEF« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k SVARILO! Podpisano društvo opozarja občinstvo, da g. Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajali čaj, milo in drugo pod pretvezo »v prid slepim«. Prosimo, da se morebitni slučaji javijo nam in policiji. Ljubljana, 24. novembra 1928. — Podporno društvo slepih. k DR. DF.RČ odhaja na študijsko potovanje in se vrne dne 9. decembra 1928. k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljub-Ijana, Wolfova 12, jnrosi vljudno milodarov. k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. Miklavžev večer v »UNIONU« dne 5. decembra ob 7 zvečer jo privabil 5e vsako leto obilo hvaležnih obiskovalcev. -Vsaj pa tudi ni Črnino. Prireditelji se na vso moč prizadevajo, da izvrSe predstavo obdarovanja otrok po Miklavžu res mirno - veličastno in tudi temu pomenu in priliki dostojno. Vsa prireditev nc bo izvršila tekoui dobrih dveh ur, kar bo najbolj ustreženo starSem, ki bodo 6voje otro-Eiče na ta večer le z malo zamudo Se vseeno zgodaj sprn-vili k počitku. - Vstopnice naj si skuSa vsakdo preskrbeti žo v predprodaji, ki se otvori v Unionu nred veliko dvorano že v soboto dne 1. decembra ob 9 uopoldne in traja ta dan do 13. ure. To naj upoštevajo posebno oni, katerim nismo mogli ustreči lani, da bi posetdi to veličastno prireditev, ker si niso pravočasno poskrbeli vstopnico žc v predprodaji. Naj si pridejo vstopnice v predprodajo vnaprej kupili, čeprav že niso pripravili daril za obdarovance. Ljubljana Sočna služba lekarn Dnevno in nočno službo bosta izvrševali lekarni: Ramor na Miklošičevi cesti, in Trn-koczy na Mestnem trgu. — V noči na torek: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * 'k i/i © Časnikarski koncert 1. decembra. Kakor vsako leto priredi Jugosl. novinar, udru-ženje letos 1. decembra svoj koncert v korist pokojninskega fonda. Nastopijo poleg drugih Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Grafika in znana umetnica gospa Vilfan-Kunčeva. Podrobnejše bomo še peročali. O Angleški poslanik g. Kennard v Ljubljani. Kakor čujemo, se udeleži današnje otvoritve angleške razstave v Nar. muzeju tudi angleški poslanik v Belgradu g. Kennard. Tudi zagrebški angleški konzul g. Bullock je prijavljen. O Občinska seja. Za v torek 27. novembra 1928 odrejeno nadaljevanje seje občinskega sveta ljubljanskega se je preložilo na poznejši čas. O Sneg je snoči pobelil Ljubljano. © Meščani! Meščanke! Pridite danes ob četrt na 12 na veliko treznostno zborovanje v Union! — Društva in šole naj se zbero pred 10 dop. pred Mestnim domom okoli za nje določene napisne tablice. — Ostalo meščanstvo pa vljudno vabimo, da ta dan pokaže svojo simpatijo do našega po-kreta s tem, da se v častnem številu udeleži celokupne manifestacije. — Sprevod izpred Mestnega doma z godbo na čelu krene ob četrt na 11 po Kopitarjevi ulici, Zmajskem mostu. Resljevi cesti, Ko-menskega, Kolodvorski, Pražakovi ulici, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti, Šelen-burgovi ulici, Kongresnem trgu, Wolfovi ulici čez Marijin trg ter po Miklošičevi cesti v Union. O Ljubljanski Grad. Ker se število siromakov na Gradu vedno in vedno veča in ker v tej siromašnosti trpe najbolj nedolžni otroci, je pro-sveta sv. Jurija skupno s Krekovo mladino na Gradu sklenila prirediti tudi letos svojo božičnico. Poleg namena, vzbuditi v mladih dušah spomin na rojstvo Kristusovo je obema organizacijama tudi dana težka naloga, obdariti in z darovi razveseliti siromašne otroke in seveda tudi v skrajni bedi zapuščene očete in matere, vdove in bolnike, katerih je na Gradu dovolj. Da moremo biti svoji nalogi kos, se pač moramo obračati na usmiljena srca, da našemu plemenitemu namenu priskočijo na pomoč. Dobrodošla so darila v blagu (perilo, obutev, obleke, jestvine in knjige) in denarju, vsak dar bo izzval v dušah siromakov hvaležnost in molitev za dobrotnike. Darove sprejema uprava »Slovenca«. O Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 24. t. m.: Elizabeta Lederer, mestna ubnga, 87 let, Japljeva ulica 2; Ivan Kune, mehanik, 22 let. Cesta v Rožno dolino 32. — V bolnici so v istem času umrli: Božidar Novak, sin finančnega pripravnika, 11 let, Kranj; Bernard Brecelj, železničar, 32 let, Zalog, kolodvor; Katarina Kralj, žena posestnika, 42 let, Krivoglavice, občina Podzemelj. © Prodaja drv. Direkcija šum v Ljubljani odda p;;tom pismenih ponudb 700 m3 bukovih drv v Mačkovcu, šumska uprava v Kostanjevici. Natančni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski pred hišo št. 27. 0 Nesramnei. Janez, znana ljubljanska baraba starejše vrste, je predvčerajšnjim zagodel zopet eno tako, da se je vse občinstvo, ki ga je opazovalo, splošno zgražalo, posledice njegove surovosti bodo pa najbolj neprijelne zanj. Prav nesramno je namreč nadlegoval male deset do dvanajstletne deklice, ki so šle v šolo. K sreči je bil takoj pri roki stražnik, ki je nesramnega starca takoj aretiral in odpeljal v zapor. © Iluda nesreča delavca pri kuhanju žganja. V Kolizeju se je včeraj na vse zgodaj zjutraj pripetila huda nesreča. 321etni delavec Anton Peter-nel, stanujoč na Dunajski cesti št 9, je ob 5.45 zjutraj kuhal v prostorih tvrdke »Alko« v Kolizeju žganje. Pri delu se mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da jo prekucnil lonec z. vrelo vodo, ki se mu je razlila po nogi. Dobil je hude opekline po vsej desni nogi. Obveščen o nesreči ie službujoči stražnik poklical rešilni voz. ki je Peternela prepeljal v bolnico. 0 »Dreimaederlhans«. Naj jim pristoja ali ne, toda tako jim pravijo, in Dorica, Ivanka in Katarina (v družbi kavalirjev so sicer Dory, Nany in Kity) so na ta skupni priimek zelo ponosne. Radi svojega več kot operetnega življenja pa v Ljubljani niso preveč priljubljene in zlasti na policiji ne uživajo simpatij. Ze dolgo nimajo več pravice ne jesti, ne piti in no spati v Ljubljani, toda včeraj so se zopet priklatile v Ljubljano. Že prvi stražnik, na katerega so naletele, jih je spoznal in aretiral. »Ravno pravic so jim dejali na policiji. »Ce ne bi prišle same, bi vas mi poiskali!« In dekleta so morala s solzami priznali, da je res, da so okradle neko svojo tovarišico, tako, kot je napisano v tiralici. ki jo je sodišče izdalo za njimi. Kljub histeričnim protestom so morale vse lri ostali v zaporu. O FINA PORTUGALKA se toči v restavraciji HOTEL ŠTRUKELJ. © PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Restamcija ..Ljublfanski dvor" OTVORJENA. — Cene izredno nizke. BARHENT v različnih vzorcih in barvah nudi v veliki izberi JOSIP šLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg 21. (poleg Zalaznika). Maribor □ Navodila za proslavo 1. decembra 1928 v Mariboru. Na razna vprašanja na pripravljalni odbor odgovarjamo skupno: 1. Vsiko društvo lahko pride v kroju in z zastavo ali vsaj z znaki. Tambu-raška in pevska društva naj vzamejo godala in note seboj, da bedo v povorki svirala in pela narodne himne in pesmi ter po volji tudi v zabavah. 2. Za godbe, ki bodo sodelovale tudi pri bakljadnh iri budnici in za uniformovano tržko gardo iz Ver-žeja brdo po šolah pripravljena skupna prenočišča za silo. 3. Podrobnih sporedov ne moremo razpošiljati. Vsako društvo ali družba naj pride s primernim napisom (ime društva in kraja, družbe pa samo z imenotm kraja). Tudi zastavice bodo dobro dor šle. Vsa društva, ki spadajo v isto skupino, dobe v Mariboru na Trgu svobode glavnega reditelja, ki jih bo vodil v povorki. 4. Okrašeni "ozovl bodo tvorili v povorki posebno skupino Jahalna in dirkalna društva od daleč bi si morala sama skrbeti za prenočišče svojih konj. 5. Prijavljajte se hitro, ne odlagajte za zadnje dneve, da bo mogrče oskrbeti za posamezne železniške postaje več vozov, morebiti poseben vlak. Na vsak način je treba javiti vselej ne samo število udeležencev, temveč tudi bližnjo železniško postajo. 6. Naročene izkaznice se bodo razpošiljale do 28. novembra. □ Prijatelji misijonsiva bodo z zanimanjem poslušali danes (v nedeljo popoldne poučno predavanje o slovenskih misijonarjih Frideriku Baragi in Ignaciju Knob'eharju, sodobnikih škofa A. M. Slomška. Predavanje bo v kazinski dvorani (Slomškov trg); pojasnievale ga bodo skioptične slike. Začetek točno tri četrt na štiri. Vstop prost. □ Slavnostni koncert Glasbene Matice v Mariboru, dne 1. decembra. Predvajajo se skladbe Deva, Hristova, Mirka, Mokranica, Pavčiča, Prohazke, Ravnika in drugih odličnih slovanskih skladateljev. □ Ob stoletnici L. N. To stoja priredi Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja primerno proslavo, ki se vrši danes ob 15. uri v slavnostni dvorani drž. moškega učiteljišča. Na sporedu so poleg predavanja o Tolstoju še glasbene točke in re-ritacije. □ Sprejem praških akademikov bo danes ob 11-52, ko dospejo gostje z osebnim vlakom iz Ljubljane v Maribor. Člani vseh pevskih, glasbenih in akademskih društev sp pozivajo, naj se udeleže v čimvečjem številu sprejema in skrbe zlasti, da bo obisk današnjega večernega koncerta akad. filharmonije čim častnejši. □ Orkester praške akademske filharmonije se vrši drevi v Unionovi dvorani pod vodstvom Oto-karja Kozela. Na sporedu so najznamenitejše skladbe prvih čeških mojstrov Smetane, Dvoraka in Fi-bicha Koncert prične točno ob 20 .uri. Za odlično prireditev praških akademikov vlada med Mariborčani k^r na;večie zani^anie. □ Predavanje o ČSR v Mariboru. Konzul Češkoslovaške republike dr. Fr. Resi bo v ponedeljek, dno 25. t. m. predaval v mariborski Ljudski univerzi o zgodovini, boju za samostojnost in političnem razv ju ČSR. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. □ Orličice na plan! Orliči že pridno telovadijo. In tudi Orličice nočejo zaostati. Prvi sestanek za orliški naraščaj se vrši v četrtek, dne 29. t. m. ob 15 v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova ul.6. Stariši, ki ste prijatelji orlovstva, pridite iti pripeliite s seboj svoje hčerkice! □ Za gozdarsko šolo v Mariboru. Gozdarstvu se posveča zadnje čase pri nas precej velika paž-nja. S tem v zvezi je tudi znana naredba ministrstva za šume in rude, naj se ustanovi v naši državi, prsebno v središčih lesne industrije, čimveč gozdarskih šol, da bi se na ta način vzgojil sposoben gozdarski naraščaj. V Mariboru se že porajajo tozadevne želje; saj bi bilo čisto odveč, ako bi hoteli poudarjiti pomen takšnega zavoda za Maribor, kamor težita Pohorje in Dravska dolina s svojimi ogromnimi gozdnimi kompleksi. Gozdarska šola v Mariboru je nujno potrebna in bi gotovo vsi sloji njeno ustanovitev toplo pozdravili. Obenem pa se bo nudila možnost za d šego gozdarske izobrazbo tistemu našemu naraščaju, ki danes prenapolnjuje še vse šolske zavode in ki je v upravičenih skrbeh ob vprašanju, kam po šolskem šolanju. Mariborskemu šolskemu naraščaju bi se z ustanovitvijo takšnega zavoda v Mariboru odpirale možnosti izobrazbe, ki nam je bila doslej precej tuja in ki bi ga vodila gotovo do lepe bodočnosti. V zvezi z za-početo akcijo za pospeševanje našega g< zdarstva pozdravljamo tudi mi kar najtopleje misel za ustanovitev Gozdarsko šole t Mariboru in bi priporočali našemu delavnemu oblastnemu odboru, ki je že p-novno dokazal, da se ne boji in ne brani nobene hvalevredne ter iniciativne zamisli, da bi z osvoiitvijo te misli deloval za čimprejšnje njeno uresničenje. □ Umrla je v visoki starosti 82 let zasebnica Orac Marija Pokopali jo bodo jutri ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Za zimsko porotno zasedanje v Mariboru so razpisani sledeči slučaji: 10. decembra proti Ri-Iiardu Šobi radi uboja, Ivanu Strafeli radi uboja, Josipu Strmšeku radi uboja; 11. devembra proti Mihaelu Novaku radi laviue, Francu Krušniku radi uboja, Ani Brumnovi radi požiga; 12. decembra proti Štefanu in Neži Horvaiovi radi požiga ter Marku Weiss radi poneverbe. . □ Vata se je vnela v nekem skladišču na Koroški cesti 18. Na pomoč je prihitela požarna bram-ba, ki ji pa ni bilo treba več intervenirati, ker so medtem domačim z uspešnim gašenjem že odstranili vsako nevarnost večjega požara. □ ZA LOVCE, TURISTE, SMUČARJE za zimsko strapaco in za naporno službo si ku- i pite nepremočljive čevlje KARO, Maribor, Koroška c. 19. Celje 0 Vstopnice za današnji veliki cerkveni koncert, ki se vrši v Marijini cerkvi in na katerem izvaja glasbeno društvo »Maribor« veličastni Mozartov »Requiem«, se prodajajo danes ves dan v zakristiji Marijine cerkve. Koncert se prične točno ob pol 5 popoldne in traja pet četrt ure. Koncert se bo izvajal pred glavnim oltarjem. Prosimo p. n. občinstvo že vnaprej, da blagovoli spoštovati svetost koncertnih prostorov ter plemeniti namen koncerta, ki naj bo kot služba božja za padle. 0 Socialno-političcn večer. Jutri v ponedeljek 26. t. m. ob 8 zvečer se vrši v telovadni dvorani Orlovskega doma običajni socialno-politični večer s predavanjem o aktualnem socialno-političnem problemu. Vabimo vse naše somišljenike in somišljenice kot ludi prijatelje resne izobrazbe, da se večera v obilnem številu udeležijo. t Josip Rabzelj. Prošli četrtek ob pol 12 ponoči je nenadoma izdihnil v celjski bolnici sluga upravnega sodišča v Celju gospod losip Rabzelj v starosti 63 let. Vest o njegovi nenadiii smrti je bridko zadela vsakogar, kdor je poznal tega moža, vzornega družinskega očeta, plemenitega družabnika in zvestega prijatelja. V četrtek je bil še izredno dobre volje, popoldne pa se je pri sekanju drv nenadoma zgrudil vsled napada zavratne želodčne bolezni. Ta- 2 milijona zadovoljnih odjemalcev se poslužuje Telefuiken-naglavnih slušal — Njegove posebne prednos.i: elegantna oblika, udobna uoo-raba — presenetljivo čist in jasen glas — .se lahko ohrani h po — dolgotrajna uporaba. Stendaid-t pa EH 333 . . . . cena 190 — Din Ljudska-tipa EH 555 .... cena 140'— Din Zahievajte Telefunken slušalo pri radio trgovcu! TELEFUNKEN Dolgoletna izkušnja - najmodernejša konstrukcija kojšnja zdravniška pomoč ni mogla zastaviti pota božji volji. Slovenska ljudska stranka izgublja s pokojnim Rabzeljem dobrega in delavnega somišljenika, »Slovenec« sam pa dolgoletnega naročnika. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice javne bolnice. 0 Gospod podpolkovnik Šmid Josip, dodeljen doslej komandantu celjskega vojnega okrožja, ie postavljen za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Petrinje. Iskreno obžalujemo odhod tega vseskozi korektnega in povsod priljubljenega častnika ter mu želimo na novem službenem mestu mnogo prijetnih ure in vojaške sreče. 0 Žimsko porotno zasedanje se pri celjskem okrožnem sodišču prične dne 16. decembra 1928. 0 Iz celjske bolnice. Dne 21. novembra je umrla tukaj 60. letna Marija Vodenik, prevžitkarica iz Radeč pri Zidanem mostu. — Dne 23. novembra je izdihnil 45. letni posetnik iz Senovice, občina Šmarje-Okolica, g. Jože Zabukošek. — Istega dne je umrla Marija Kastelic, stara 61 let, žena kočijaža pri Westenu v Gaberju. 0 Nered v dostavljanju premoga železničarjem. 2elezniški uslužbenci na celjskem kolodvoru so že 1. oktobra vplačali potrebne zneske za prjpada-joči jim premog, pa premoga še do danes nimajo, čeprav je vsled nastopajočega mraza sila že zadosti velika. _ Primerna darila za Miklavža in to damske obleke že od Din 80"— naprej kupite v velik' izberi edi> o le pri tvrdki BELIHAR & VELEP1Č — Ljubljana, Mestni trg štev. 13 — Og ejte s: zalo o! jOopfsf Ježi ca pri Ljubljani Gospodinski tečaj o šivanju in vezenju lepo uspeva. Vseh tečajnic je sedaj 10. Na željo tečajnic se bo tečaj podaljšal za 10 dni. Kaj so v teku preteklega tedna naredila naša dekleta, se vsakdo lahko prepriča danes v društvenem domu, kjer so razstavljena vsa dela. Tem potoni vabimo vsa dekleta sosednjih vasi iz Črnuč, Gamelj in Šmartna; da si danes ko imajo čas vse to gledajo. Kranj Industrializacija. Kranj se krepko razvija v smeri industrializacije. Kar dva nova izredno visoka tvorniška dimnika sta nastala v novejšem času ter dajeta našemu lepemu mestu še lepše in mnogeobetajoče obiležje. A ne samo na zunaj se vrši ta izprememba temveč se polagajo temelji tudi tozadevnemu notranjemu razvoju. Na tem smo, dn sc prihodnjo jesen otvori tkalska šola. katera bo dala trden lemelj tkalski industriji ter novih virov zaslužka našemu pridnemu okoliškemu ljudstvu. Kadar so v občinskem odboru glasovali naši odborniki za od vladajrče SDSarske večine predlagane prispevke za tkalsko šolo, vselej so se »Ju-trovek porogljivo smejali, »Jutro« samo pa_ je to imenovalo neiskreno demagrgijo. Toda naši ljudje so zgrabili zadevo od druge strani. Posrečilo se jim jo zainteresirati za to vprašanje g. posl. Brodarja, ta je zadevo spravil naprej in prejel je v ministrstvu obljubo ter zagotovilo, da se bo na pomlad vršil ogled v poštev prihajajočega poslopja po visokem ministrskem uradniku. Ako iztečejo to priprave ugodno, kar je zelo verjetno, bo državna uprava poiskala primerno učno osobje ter otvori bodočo jesen tkalsko šolo v Kranju. Upamo, da ne bodo naši politični nasprotniki sedaj protj tkalski šoli! Ako bi jih pa njih znana žilica vendarle srbela ter pripravila v kako intrigiranje proli nameravanemu zavedu, naj bodo uverjeni, da jih bomo brezobzirno razkrinkali ter javno pribil! njih imena Prav gotovo! Radovedni smo le. kaj bodo rekli ti ljudje sedaj, ko ne bodo mogli več teh preklicanih klerikalcev slikati kot nasprotnikov industrije, kar je bil stalen iu priljubljen ->šlager proti SLS. Radovedni še tudi nato, kemu drugemu bo znana gospoda pripisovala la uspeli g. posl. Bro-rja, kakor jo to že parkrat storila. In še nekaj bomo zaupali kranjski javnosti. Poskušamo prav resno znano puškarsko šolo ne samo ohraniti, ampak njeno delovanje še razširiti, da bo nudila dola in kruha širšim slojem, in za trdno upamo, da bomo uspeli. Več za enkrat ne iz razumljivih razlogov. Da tudi to akcijo krepko in energično podpira g. posl. Brodar, je umljivo, saj je — klerikalec! — Bodi to obvestilo tudi našim, včasih malo nepo-čakanim ljudem, ki bi radi imeli vse naenkrat, prijazen opomin, da je potrpljenje tudi v javnem življenju potrebna čednost. Saj še hruške liiso v enem dnevu medne! Kostanjevica na Krki Radio. Krasen sedemcevni radio aparat >In-gelen-Ultradyne U 7«, z najmodernejšo svetovno ' konštrukcijo, je dobilo tukajšnje Kat. izobraževalno društvo. »Krivoprisežnik«, tako se imenuje igra, katero vprizori dne 2. dec. popoldan Kat. izobraževalno društvo v društveni dvorani. Pri tej igri stopi prvič v akcijo tudi radio z angleškim zvočnikom »Amplion •. Novo mesto Porota. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začne porotno zasedanje, kakor smo žo jioročali, v ponedeljek, dne. 26. t, m. Prvi dan se bo zagovarjala pred poroto Ana Kosova, vdova in pos. 17, Češenjc štev. 1. pri Mirni peči, radi hudodelstva požiga. V torek bo sedel |>red j>oroto Franc Pesti, mesar iz .Stare cerkve pri Kočevju. Zagovarjal se bo istotako radi hudodelstva požiga. V sredo dne 28. t. m. bo porotna razprava zoper Leopolda Lu-šina, pos. in rešetarja iz Sajevca pri Ribnici radi hudodelstva težke telesne poškodbe s posledico trajnega oslabljenja vida. V četrtek dne 29. t. m. so bo zagovarjal Janez Pegan, užitkar iz Hrastja pri Cerkljah radi hudodelstva uboja. Skioptižna predavanja. .Pretekli četrtek je imelo Prosvetno društvo v dvorani Rokodelskega doma skioptično predavanje. Predaval je s pomočjo skioptičnih slik g. dr. Valter Bohinc o slovenskih misijonarjih Baragi in Knobleharju. Zanimivega predavanja se je udeležilo novomeško občinstvo v lepem številu. Vršila se bedo sedaj stalno ski-optična predavanja in bomo o tem še pravočasno poročali. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta ob sredah od 6. do pol 8. zvečer ter je na razpolago članom in članicam Prosvetnega društva. Metlika Ljubljanski železniški direkciji v album Poročali smo že enkrat in prosili pristojne oblasti, da bi nam dali večerni vlak iz Novega mesta kamor dospe okrog 22. Apel je ostal brez uspeha Čemu je potem zgrajena belokranjska železnica. Morda zato, da bomo gledali progo? Ze talco vse zapostavlja našo ubogo Belokrajino, pa nas tudi zelezniška uprava. V Novo mesto gTo dnevno iz Ljubljane 5 vlakov, do nas pa samo dva. Kje bi bila naša lepa Slovenija, da ni Belokranjcev, ki smo branili turške vpade! Kolikokrat je bila Metlika razdejana od Turkov, koliko mladeničev in krepkih mož je dalo življenje za drugo Slovence, da so bih rešeni krvoločnežev. Metlika jo morata celo svojo lepo lego žrtvovati in zamenjati s nj-i bovitim svetom, samo da čuva naše brate nan Gorjanci in Gorjanci sami so zaprli pot, zastraženi z Uskoki nenasitnemu krvoločnežu. — Sedaj pa mora skoraj 30.000 ljudi in še gotovo 15.000 sosednjih Hrvatov pogrešati tako težko zaželjeno in tako krvavo potrebno železnico, ker bi bilo treba nekaj malega žrtvovati. Vidi se že zdaj. kake bodo razmere, ko bo dograjena proga Kočevje— Reka. Tedaj bomo morda imeli en vlak na teden, pa bomo morali biti prav veseli, ako nam bodo tega dali. Prosimo torej, da nam vrnete večerni vlak, ki je zelo potreben. Potrebo čutimo mi, ki ga ne uživamo. Zvečer prideš namreč v Novo me- Miklavž bo izbiral lepa daril za deco in odrasle v soboto, I. decembra od 17—19 ure v trgovini M. TIČAR, LJUBLANA, šelenburgova ulica sto na postajo in tam čakaj od 10 zvečer do 5 zjutruj, to je celih 7 ur. ln kje naj čakaš, Ako misliš, da v čakalnici, se zelo motiš. To smeš le gledati o(1 zunaj, ker je noč in dan zaklenjena. Čemu so čakalnice! To, gospoda moja, jo zelo prijetno, posebno v zimskem času, ker tedaj se ne moreš prehlnditi, ne prezebsti. Tako žalostne razmere vladajo za nas desete brate. — Ali nismo enakopravni v vsem? Litija Prosvetno društvo v Šmartnem ponovi danes popoldne pretresljivo igro: »Žrtev spovedne mol- čečno-sti«. Litijski most so za silo zakrpali. Prosimo pa g. upravitelja Flisa, da da odstraniti nerabna bruna, ki leže na konceh inoslu, da ne bo treba pasantom ob dežju stopati v največje blato sredi mostu. Pa tudi ponoči marsikdo pošteno buti ob v temi ležeče tramove. Sicer pa je sploh razsvetljava našega mostu menda litijska specijaliteta. Med popravo mostu so delavci sneli raz mostno ograjo velik lesen križ. Ponovno prosimo, da ga zopet pntrde na svoje staro mesto. Trbovlje Na meščanski šoli se bo priredila v proslavo lo letnico ujedinjenja 1. decembra ob H), v telovadnici akademija. Vabijo se vsi starši in osUui prijatelji šole, da s svojo navzočnostjo pečaste prireditev. — Ravnateljstvo. Laško Večne krize. Vsiljivi listi« »Domovina« piše vedno t kakih krizah. Položaj se maje vsem »klerikalcem«, enkrat v organizaciji, enkrat v vladi in drugje pri okrajnem zastopu.. Tako se je zadnja »Domovina« spravila na »položaj« gerenta pri okr. zastopu. Ker so vsi drugi položaji trdni, se mora pa ta enkrat majati. In tako se ta ubogi »položaj« maje. Dopisniku -Domovine« sporočamo, da se položaj gerenta resnično »maje« in sicer od onega časa dalje, ko je predsednik oblastne skupščine g dr Natlačen na vprašanje dr. Rrša izjavil, da se bodo z novim letom vršile volitve v okrajne za-stope odnosno v samoupravne edinice, ki pridejo na mesto okrajnega zastopa. Le v tem smislu se »maje« pol- žaj gerenta. Zato je vese' pri demokratih vendarle malo prezgodnje. Kako bo pa po volitvah, bodo pa demokrati pozneje videli. Mislimo. da sedaj še nimajo vzroka vriskati. Da se pa sistem gerentov, tega izrodita demokratske domišljavosti m«ije, je to edino zasluga naše resnično demokratične stranke SLS. Cerkvene zadeve in »Jutro«. Ta list se je v četrtek obregnil o našega obče priljubljenega dekana g. dr. K ru! j en. kojega splešno priznana zasluga je, da je tudi pokopališče v Laškem vedno v najlepšem redu. Prostore za grobove na pokopališču določuje edino in izključno samo cerkvena uprava in nihče drugi. Menda ne bo pri tem mero-dajno mnenje drugih činiteljev, od kojih veliko število cerkve niti ne pozna. Ta bi bila lepa, da bi si vsakdo po mili volji zbiral prostore za svoje umrle na pokopališču in proti cerkvenim navodilom sam kopal jame za svoje umrle sorodnike na onem mestu, ki si ga blagovoli sam izbrati. Red in snaga mora biti povsod in posebno še na krajih, ki zahtevajo največ pietete. »Jutro« pa ni s svojo notico niti najmanj podprlo to piete-to in se uprav po nepotrebnem zaletava v našega spoštovanega g. dekana. Iz občinske seje. -jutro« poroča, da se je vršila pretekli teden izredna seja obč. odbora, da reši prošnjo g. O solina za kine-koncesijo. Človek bi mislil, da mora biti ta zadeva zelo važna, ker je bilo treba sklicati izredno sejo.. Seveda, v teh časih je po mnenju demokratov za ljudstvo kino življenska potreba. Med drugim piše» Jutro«, da zasluži g. Osolin za to podjetnost vse priznanje. Laščam kakor tudi okoličani pa mislimo, da bi g. Osolin zaslužil večje priznanje in hvaležnost, ako bi namestil v novozgrajeni hiši primerno industrijo in dal na ta način zaslužiti revnim in delaželjnim prebivalcem. ne pa da ustvarja priliko, pri kateri bo marsikatera oseba žrtvovala zadnji dinar za brezvsebin-ske in detektivske filme, ki vplivajo posebno na mladino v najslabšem smislu. Motnik. — Naše Kat. slov. prosvetno društvo Je imelo v nedeljo dne 28. nov. svoj letni občni Iz jx>ročila predsednika je razvidno, da društvo sedaj prav živahno deluje. Preteklo leto si je zgradilo svoj dom, kateri je povzročil mnogo stoškov, tako da se je društvo moralo zadolžiti. V kritje tega dolga 90 letos darovali: Zadružna Zveza v Ljubljani 500 Din, Oblastni odbor v Ljubljani 1000 Din in Dr. Dom. Zvokelj, odvetnik v Kamniku 500 Din. Vsem darovalcem naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala. V preteklem letu je priredilo društvo 5 gledaliških predstav, 2 predavanja in 2 skiop. predavanja. Spomladi se je v društvenem domu vršil 10 tedenski gospodinjski tečaj, kateri je veliko koristil našim dekletom. Na občnem zboru so se na predlog našega za društveno i življenje vnetega g. učitelja Guna. ustanovili pevski, dramatični, versko-znanstveni in časnikarski odsek z željo, da bi vsak odsek deloval za izobrazbo in krščansko omiko cele župnije. V nedeljo dne 25. novembra ob 3. popoldne se na splošno željo ponovi žaloigra -Mlinar m njegova hči«. Senovo pri Rajhenbnreu. Jz nekdanje kmetske vasice s preprostimi tu in tam posejanimi hišicami je v teku povojne dobe nastal precej velik industrijski kraj. Zrastle so iz tal velike hiš«, tako uradniška in delavska kolonija Trboveljske prf-mogokopne družbe kakor tudi mnogo privatnih. Čeprav rudnik ne obratuje v velikem stilu, je vendar zaposlenih precej delavcev in uradnikov, domačinov in tujcev. Zal, da je v prosvetnem oziru bilo Senovo trda celina. Zato je pohvalno omeniti, da se je v preteklem letu ustanovilo pevsko društvo »Probuda«, ki je po požrtvovalnosti ustanoviteljev začelo delovati z ozirom na krajevne razmere z dokaj lepim uspehom. Imeli smo že večkrat priliko slišati naš domači pevski zbor (moški in mešan) tako tudi preteklo nedeljo, 18. novembra, ko je društvo priredilo pevski koncert v dvorani rudniške restavraciie. Čeprav so še v izvajanju tu in tam pomanjkljivosti, je vendar društvo pokazalo, da je življenj« in napredka zmožno in mu želimo krepkega razvoja. Dane*: ob 3 r»o^o'dne PODOBAR v ljudskem dem u Več med naznanili V Chfcago nas slišijo Radio-Ljiibljana je prejel iz Amerike dne 13. nov. sledeče pismo: >Skoro neverjetno se sliši, da bi oseba v Ame-I riki mogla dobiti zvezo 7. Vašo postajo v Evropi v taki razdalji in to še po dnevi. Koliko moči rabite? ! Pripominjam, da se Vaša postaja ne nahaja v listih, v katerih so navedene različne postaje v Evropi. Vaša postaja se je slišala, rekel bi, približno na valu 574 m. Sporočila so bila v slovenskem, francoskem, angleškem ln italijanskem jeziku, in to v j nedeljo 28. oktobra. Zagreb in Belgr?'1 se nahajata ' v moji knjigi, Vaša postaja pa ne. Ali je Vaša postaja nova? Koliko časa je že v obratu? Vaša postaja ima po času razliko za 7 ur in 10 minut. Tudi se mi zdi, da sem slišal Vašo postajo v ponedeljek, 20. oktobra okrog 3. ure 50 min. zjutraj, kar bi odgovarjalo eca. 11. uri dopoldne v Ljubljani. Dne 28. zjutraj sem slišal natančno na istem prostoru na mojem radio-aparatu potem Vaše postaje službo božjo v cerkvi in sicer bi to po mojem preračunavanju moralo biti okrog devete ure dopoldne po Vašem času, katera služba božja se je vršila v neki veliki stolnici blizu Vaše oddajne postaje. Tu v Chicagu je pa bila ura ravno nekaj miinut čez dve zjutraj v nedeljo, dne 28. oktobra. Pri poslušanju Vaše postaje, druge postaje niso nič motile, toda slišala se je Vaša postaja zelo šibko. Jaz rabim .rparat z 10 cevmi Zenith in Man-hattan-slušalke. Radio poslušam že okrog 5 in jk ' leta ter imam 2(5 evropejskih verifikacij. SI iS: sem 33 tujih držav ter sem v teku trornjega časa poslušal 115 postaj izven Združeni držav. Zelo bi me veselilo, če mi sporočite, ako sem res slišal Vašo postajo, o čemer sem prepr" 11. kajti dobro razumem nemški, francoski in itnl: lanski jezik in okrog dveh zjutraj, zdi se mi, da se pri mojem aparatu ne morem motiti. Poslušal bom zopet in upam, da bom Vašo postajo zopet sišal, medtem pa pričakujem Vašega odgovora. Zahvaljujem se vsem artistom Vaše postaje in tudi naznnnjaleem. Vsem skupaj pa želim najboljši uspeh in ostajam Vaš udani Frank A. .Tohnson, 317, West Englevvond Ave. Chicago DI. U. S. A.« Specijalna trgovina za radio-amaterje UADlOMAl LiubPana, Kongresni trg 3 Opozarjamo na novo pošiljko: Slušalk v vseh cenah, praktičnih kaset .Sava* za sestavo detektor-apsratov, žic, akumulatorjev itd._ Zvočnik v pnrlnmentu. Poslanci so navadno gostobesedni pa glasni zraven. To celo med parlamentarnimi sejami in jih seveda posamezen govornik zelo težko prevpije. Predsednik madjarskega parlamenta jih je vseeno ugnai. Po zbornici je razpostavil zvočnike, sam pa govori v mikrofon in ojačevalci primerno okrepijo glas in ga po zvočnikih oddajajo po dvorani. Če so poslanci preglasni, privije ojačevalec in zvočniki jim govore ko »grmeči Bog s Sinajat. Proti motnjam po ma.^ažnih aparatih. Magistrat v Konigsbergu je strogo prepovedal uporabo vseh zdravilnih aparatov, ki delujejo z visokofrekvenčnimi toki, v onem času, ko oddaja radio-postaja. Kdor se ne bo pokoril, mu bodo odvzeli elektr. tok. Odmer v mikrofonu. Napovedovalec budim-peštanske postaje je doživel ali pa si izmislil to-le zanimivo degodbico: Mlada igralka je prvič pela v študiju pred mikrofonom. Njeni tovariši so jo hoteli malo potegniti pa so se skrili za zavese ter ob koncu sporeda živahno zaploskali. »Kaj pa to pomeni?« je iznenadena vprašala igralka. »Saj sliište,« pravi napovedovalecresno, »poslušalci Vam tako navdušeno ploskajo, da v mikrofonu odmeva.« — In verjela je. Število radio naročnikov v Nemčiji. S 1. novembrom je znašalo število naročnikov v Nemčiji 2,334.253. V štirih mesecih se je število povečalo za 50.000. Prenos slik po radiu. Dunaj že redno oddaja slike brezžičnim potom vsak dan dvakrat ob 15.1b ter po koneu ostalega sporeda. Z 20. novembrom prične z oddajo slik tudi neitiSka postaja Konig»-wusterhausen, in sicer po sistemu Fulton. Pred tedni je začela oddajati slike francoska postaja Toulouse po sistemu Belin. P-atofie barium-elektronke Torek, 27. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lalika glasba, Radioorkoster. — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.80: človek in žival, predava prof. Pengov. — 20: Drama »Othello«. Nato RacLio-or-kester. — 22: Poročila. RUD O APARATI DETEKTORJI POTREBŠČINE Dobite v Gospodarskem druSIvu mhmmhhm^h ___na MBHHIfti "Drugi programi Nedelja, 25. novembra. Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert — 14.80 Prenos medmestne nogometne tekme Gradec—Zagreb — 20.35 Koncert glasbe Čajkovskega. — Breslau: 17 Koncert — 18.15 Koncert — 20.15 Smrt v glasbi, iz del raznih skladateljev. — Praga. 11 Koncert — 16.30 Popoldanski konoert — 19 »Aida«, prenos iz gledališča — 22.20 Plesna glasba. — Leipzig: 17 Koncert 9taroangleške glasbe — 19.30 Brahms: Requiem. — Bern: 19 Koncert simfon. orkestra — 20 Orgelski koncert — 21.30 Orkestralna glasba. — Katovire: 15.15 Simfoničen koncert iz Varšave — 18 Koncert zbora mandolinistov — 20.30 Večerni koncert iz Varšave. — Brno: 18 Arije iz oper. — Rim: 20.45 Konoert simfoničnega orkestra. — Berlin: 11.30 Simfoničen koncert — 16.30 Orgelski koncert — 20 Koncert cerkvene glasbe — Dunaj: 10.20 Koncert zbora Wiener Sangerknaben — 11 Simfoničen koncert — 16 Orkestralna glasba — 20.15 »Das Wunder des Beatus«, drama (M(iller); nato lahka orkestralna gfcsba. — Miinohcn: 20 Koncert poljudne glasbe. — Milan: 16 Popoldanski koncert — 17.15 Ciganski orkester. — 20.30 »Amlca«, opera (Mascagni). — Budapest: 12.30 Koncert komornega orkestra — 17.15 Orkestralna glasba — 31.50 Koncert vojaške godbe — 22 Ciganska kapela. Ponedeljek, 26. novembra. Zagreb: 17.30 Lahka glasba — 20.30 Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. — Breslau: 20.45 Koncert ogrske glasbe. — Pra#a: 16.30 Popoldanski koncert — 20 Suk: Klavirski kvartet — 20.30 Prenos koncerta iz Berlina. — Stuttgart: 16.35 Operetna glasba — 20.15 »Rozamunda«, romantična zgodba z glasbo (Schubert); nato romantična glasba. — Bern: 17 Orkestralna glasba — 20 Dvogovor z glasbenimi vložki. — Katoviee: 18 Plesna glasba — 20.30 Koncert iz Berlina. — Rim: 17.30 Instrumentalna in vokalna glasba — 20.45 Lahka glasba in komedija. — Berlin: 16.30 Koncert — 20.30 Orkestralni koncert za mednarodni .^renes: Mozart; L#s petits riens — Mendels-sohn-BrrthoMy Koncert za violino z orkestrom Wagner: Predigra in Izoldina smrt iz opere: Tri-stan in Izolda; plesna glasba. — Milan: 20.30 Operetni večer. — Budapest: 12.20 Koncert tria — 17.45 Ciganska kapela — 19.30 Koncert v Sehu-bertovo proslavo — 22 Koncert tria — 22.35 Jnzz-glasba. Orlovski tabor ob 1000 letnici sv. Vaclava v Pragi 1.-8. X. 1928 (Jernej Hafner.) V »Slovencu«, 8. jul. t 1. sem povedal že vse bistveno o namenu, poti, cenah izleta jugoslov. or-lovstva v Prago. Zdaj pa bo mogoče poročati že o raznih podrobnostih priprave na te slovesne dneve, ker so zadnji mesec začeli delovati v Csl. razni odbori tudi v podrobnostih. Upam, da bo nas Slovencev (Hrvatje potujejo in se hranijo v svoji režiji) za 2 vlaka. Tja bi šla: eden iz Ljubljane, eden iz Štajerske (najbrž iz Celja), po poti: Oradec, Semmering, Dunaj, Breclava, Ho-domn (po možnosti obiščemo med potjo Velehrad), Olomuc (odmor, obisk mavzoleja naših vojakov), Za-breh, Usti nad Orlico, Pardubice, Kolin, Praga. Nazaj pa: Tabor Budejovice, Dol. Dvorište, Linz, Selzthal, Judenburg (obisk grobov naših vojakov), Gospa Sveta, Celovec; odtod štajerski vlak čez Dravograd v Maribor, kranjski pa čez Podrožico na Jesenice in v Ljubljano. Iz Prage bi z železnico obiskali bodisi Staro Boleslavo ali pa Karlov Tyn. Samo vožnja (razun praških izletov!) v 3. razr. 350 Din, v 2. razr. 550 Din. Na poti se lahko izletniki krajani in znanci vozijo v poljubnih družbah, nastanitev v Pragi ločena, a blizu skupaj. V vlaku 9e hrani vsak sam; na postajah (Olomuc, Praga, Judenburg, Oospa Sveta) da hrano vodstvo priglašenim. Na poti bomo približno od 1. do 10. juL Spored v Pragi bo: 4. jul. dopoldne mednarodne tekme, tekme slovanskega orlovstva, Orlic; pop. skušnja, zvečer oficijelna akademija (najbrž še posebej jugoslov. akademija); 5. jul. dopoldne manifestacijski sprevod skozi Prago in sv. maša, popoldne nastop članov in članic, p>osebej 1. del inozemcev in Mora-vanov (na stadijonu); 6. jul. tekme narodov in višjih oddelkov, zborovanja raznih organizacij (dijaštva, učiteljstva, prosvet itd.), jx>poldne nastop vojaštva, članov in posebej Cehov in Slovakov (na stadijonu); 7. juL dopoldne tekme v peteroboju, sprevod narodnih noš in sv. maša, popoldne nastop članic, 2. dela inozemcev in narodni običaji (na stadijonu); 8. juL izlet (božja pot) v Staro Boleslavo, Karlov Tyn itd. Ogled Prage tudi že 4., 6., 7. in 8. jul. za tiste, ki ne bi prisostvovali tekmam. Pred 1 mesecem mi je odpisal (na moje pismo z raznim vprašanji) tajnik Klimek iz Prage: »Prejel sem Tvoje pismo in popolnoma Ti pritrjujem, da popolen odgovor bi mi naložil delo vsaj nekaj tednov, kakor sam praviš. Hočeš vedeti mnogo, toda ! večine tega mi sami še ne vemo, ker se še na vse strani dogovarjamo in pogajamo, pa še ni nič defi-1 nitivnega. Odgovarjal Ti bom torej sproti, kadar bo katero vprašanje definitvno rešeno.« Dalje sporoča, da se za vodnike po Pragi pripravljajo jugoslovanski visokošolci in nekaj domačinov, ki znajo saj malo slovenski; da ne bo nikomur treba nočevati na slami, ker imajo že zagotovljenih 70.000 slamnjač; da dobe na razpolago šole, vojašnice, internate, zavode itd.; da nam rezervirajo najugodnejše ležeče prostore; da vedno mislijo tudi na naše želje in jx)trebe. (Dalje v torek.) „Ke muJiia svoP.h otrok z ribjim oljem'4 pravi vsak, ki je poskusil posebno prijeten izdelek Programi Ranilo-£fuhlfana Nedelja, 25 .novembra: 8—8.30 Obdelovanje zemlje, predava ing. R. Lah; 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 11: Otroška matineja, izvaja oddelek žen. op. zbora pod vodstvom g. Ne-fata; 15: Lahka glasba (tercct Šiška), 15.30 Humori-stično čtivo, recitira pisatelj Milčinski; 16: Lahka g'asba (tercet Šiška); 16.30: Pokret jugoslov. prostovoljcev v Rusiji, spomin vojnega ujetnika, predava g. Orčar; 17: Rep.oducirana glasba; 17.30: O gledališču, predava prof. Šest; 18: Veseloigra; 20: Slov. akad. oktet: 1. Mirk: Jutro, 2 Foerster: Spak, 3. Adamič: Kmečka pesem; 4. Jereb: Pelin roža, 5. Adamič: Lucipeter ban, 6. Prelovec: Škrjančku, 7. Dev: Še ena; Lahko glasba: Radio orkester; 22: Poročila. Ponedeljek. 2fi. novembra: 12.30: Reprodu- I cirana glasba in borzna poročila. —19: Francoščina, ; poučuje dr. Leben — 19.30: O transfuziji krvi. predava prof. dr. A. Zalokar, ravnatelj ženske bol-I nlce v Ljubljani. — 20: Večer komorne glasbe, izvajajo člani kr. opere a) kvartet pihni, h) angleški rog-solo, c) radio-kvartet — 22: Poročita. Socialni vestnilc Znižana vožnja na železnici za delavce, ki se vozijo na delo ali ki iščejo dela. V sporazumu z železniškim ministrom je izdal minister za socialno politiko pravilnik, ki ureja način in pogoje za znižano vožnjo na železnici onim, ki se vo?.ijo na delo ali ki iščejo delo. Delavci rokodelskih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in tem »ličnih podjetij vživajo polovično vozno ugodnost na vseli državnih železnicah v 3. razredu potniških in mešanih vlakov jkk! sledečimi pogoji: Da so bili resnično najimanj 3 dni brez posia v kraju svojega bivališča ali če dokažejo, da so dobili v drugem mestu (kraju) službo, delo; v kraju njihovega bivališča resnično ne morejo najti dela; da so v drugem kraju dobili jx>-tom »borze dela? ali potom tretje osebe delo ali da vsaj obstoji verjetnost, da delo dobe: da z ozirom na njihovo dosedanjo nezaposlenost in višino njihovega zaslužka kakor tudi z (mirom na posebne družinske razmere niso zmožni plačali iz lastnih sredstev normalne cele vožnje. Pod navedenimi pogoji se morejo delavci posluževati te vozne ugodnosti samo na podlagi posebnih objav, katere izdajajo javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture. Kjer teh ni, izdajajo objave odseki za socialno skrb pri oblastnih upravah in okrajnih glavarstvih. V krajih, kjer ludi teh ni, pa občinski urad; ta pa samo na predlog delavske zbornice. Poleg objave mora imeti delavec šo delavsko knjižico, če že nima delavske legitimacije s sliko, izdane od pristojne oblasti odnosno od organizacije v smislu čl. 120 zakona o zaščiti delavcev. Objava velja sajno za enkratno potovanje na označeni progi v roku 14 dni jx> izdaji. Potovanje se lahko nastopi jx>ljubni dan v tem roku. končati se pa mora v roku veljavnosti objave. V končni postaji mora delavec objavo oddati pri izhodu. Pod isUmi pogoji vživajo enako vozno ugodnost tudi poljedelski delavci, gozdarski, gradbeni, tesarski in opekarski delavci, če potujejo v skupini po najmanj 10 delavcev iz. istega kraja v isto namembno postajo in n-jmanj 100km daleč ali pa če plačajo za razdaljo 101 km in za 10 delavcev, ugodnost vživajo samo na podlagi jKisebnih »uve-remj-r, katere izdajajo zgoraj navedene ustanove, oblasti. ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih zavojih po Din 25'— inv velikih zavojih po Din 42"—. Plesni zbor Akadermkega orla Prav je, da k akademiji AO še izpregovorimo. Reči moramo, da je letošnjo akademijo AO občinstvo radostno pričakovalo. Kajti videlo se je„ da ne bo običajna prireditev, marveč prvovrsten umetniški užitek. Zdaj pa vemo, da je bil večer »urejenega, jasnega zbora, ki od zmagoslavja pleše in vihti z zastavami urejenih vojska.« Ta zbor je prvi slovenski laični plesni ibor« To važno kulturno dejstvo moramo glasno pozdraviti, kajti zbor ne pomeni samo idejno enotne družine, nego tudi zdrav osnutek čiste kulture. Vzel je nase težke točke in se enotno vživel vanje, da smo opažali vedno močnejšo notranjo razgibanost in elementarnost, ki sta pač najnujnejša pojava plešočega laika. Gledal sem ta večer ljudem v obraze in spoznal, da srno doživeli do svoje najgloblje notrine tisto skrivajočo se sestro človekovo: prarazume-van.ie: Mlado telo, ustvarjeno po božji podobi, nam je razgrnilo tajnopis govorice, ki ne operira z logičnimi pojmi, marveč z vsemi kozmičnimi harmonijami in disharmonijami. Ni čudno, da je najvišji izraz polne življenske psihofizične umelnosti, v \ umetnosti pa ples, kakor se nam .je ta večer razo-i del. Vse absolulizirane estetske forme padajo v nesmisel pred j)olnost,jo življenjske lepote. Oblika je tako neprisiljena, da z ustvarjajočo zaporednostjo elementarnih gibov sainogibno sprožuje metafizično širino, simbolično plodnost ozadja. Razgrnila se je pred našimi očmi pravilno urejena fantastična reainost življenja. Vsepovsodi pa se je neprisiljeno bočila idejna mavrica in peljala človeka, da se je uganil nad čudovito smotren zemljevid. Večer ni bil samo idejno zmagoslavje, marveč genijalen napredek v realnost življenja. Bil je umetnina, ki bi jo s ponosom postavili v vsako umetnostno svetišče. Nikjer sicer ni silila v ospredje tehnična izpiljenost (kar vobče ni poteza laičnega zbora), zato pa je stopila v ospredje plastična monumentalnost in jih že v »Prodoru« Jivaležno zaposlila. Pri laičnem plesu ni merodajna in vidna toliko aristokratska očarljivost ali izvirna samo-niklost, kakor čim širje in priprostejše sozvenenje živih ljudi, ki temelji baš na psihologiji forme. Ljudje so polagoma in pritajeno stopali v vsebinski krog. ki so ga risale plešoče noge. Od začetka so opazovali točke kol izredno zmimivo kombinacijo gibov, pozneje pa jih je etična logičnoet rasi oče linije dvignila v podzavesten svet ustvarjajoče telesnosti. Toplo smo čutili zadaj stoječo genialnost, obenem pa se priklonili zdravi gimoti dvajsetorice fantov, ki jih ne veže le življenska skupnost, marveč istosmeren umetniški napon Iskreno želimo, da bi »e iz teh začetkov kmalu stvori! stalen laični plesni zbor, karti dobili smo znova zmagoslavno j>otrdilo svetoga upanja, dn se bližamo s hitrimi, nep-.čakanimi koraki vsebini in obliki nove kulture. E. K. Obiščite me ln Čudili ne boste izbornim radio aparatom, Izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem RADIO .t. DAR LjuBLjANA, mcSTNi TRG 5 -TELEFON 2407 Šport SK Elan, Novo mesto : SK Grafika. Danes dopoldne ob 10 uri gostuje v Ljubljani agilni novomeški SK Elan, in igra z Grafiko. Preteklo nedeljo je gostovala Grafika v Novem mestu in si je s težavo izvojevala neodločen rezultat. — Ker je bil Elan trd oreh že drugim ljubljanskim klubom, ki so povečini odšli poraženi iz Novega mesta, obeta biti tekma zelo zanimiva. Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije. Kolesarsko in niotociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naznanja, da priredi dne 16. decembra zabavni večer pri »Lozarjuc, Sv. Jakoba trg ter se ob tej priliki razdele gg. dirkačem darila in diplome cd letošniik dirk. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. ŽIVAHNO GIBANJE MED NAŠIMI SMUČARJI. Le težnja zimska sezona obeta prav izreden raamah med smučarji. Že pojav Ljubljanskega smu. Sirskega kluba je vzbudil pozornost, tembolj, ker je pristopilo v dobrem mesecu nad 250 smučarjev v ta klub. Kmalu za Ljubljano se je ustanovil Smučarski klub Bohinj za vso Bohinjsko dolino. Predsednik mu je znani zimski sjiortnik Godec. V Kranjski gori in na Gorjah sta se v okviru Planinskega društva osnovala samostojna smučarska odseka, ki imata značaj smučarskega kluba, nasprotno pa je dobila Radovljica svoj Smučarski klub Radovljica. V Dovjem-Mojstrani se osnuje v prihodnjih dneh enak klub, medtem ko je na Jesenicah pokazal veliko delavnost smučarski odsek, ki je začel z gradnjo lastne skakalnice na Jesenicah. Na Bledu se je ustanovil splošni Športni kiub Bled, ki bo takoj začel z zimskosportni.ni delom. Vse te organizacije so se včlanile v našo JZSZ, da bodo mogle skupno delovati za prospeh zimskih športov. Koncem novembra se vrši v Sarajevu ustanovitev Smučarskega kluba, za katerega vodi pripravljalna dela znani zimski športnik kapetan Gra-hovae. V Zagrebu se je vršila glavna skupščina zagrebške zimsko&portne podzveze ob nepričakovano veliki udeležbi vseli zagrebških Članov (11 klubov). Zanimivo je, da so vsa zagrebška planinska društva, to ie UPI), Sljeme, Runolist, Prijatelj pri-rode člani .1ZSS in delajo v zagrebški podzvezi v najleipši slogi za prospeh smučarstva. V kratkem bomo objavili program naše zimske sezone, ki je tako obsežen, da so vse nedelje zasedene, nekatere celo jio dvakrat! Poleg tega se vrše v času j>rvih dveh zimskih mesecev številni tečaji za tekmovalce, smučarje, skakate in za začetnike. Prava kava živce uničuje iS ti napravi ZMERAJ MLADI. Navadno beremo: »Toliko si mlad, kolikor se čuliš.r Kolje bi bilo: ^Toliko si mlad, kakor treniraš.' Kdor hoče vedeti, kako je mlad, ta naj gre na športno igrišče, naj teka in plava, naj skače in naj se bori. Kazni športni znaki niso nič drugega kot pobuda, da poskusimo, če smo že mladi, in da si anlr.ilost ohranimo. Nemci imajo določenih pet do-kazilnili skušenj, ki naj pričajo o splošni sposobnosti našega telesa. Skušnje sj tako sestavljene, da jih tudi v svetu življenja ne moremo kar tako napraviii; iu celo veliki sjxjrtniki so morali pošteno trenirati, da so jih mogli prestati. Na drugi strani je pa zahtevana mera vendarle taka, da jo morem« drseči tudi v poznejših letih, če smo si le ohranili mladost telesa, duha in volje. Dokaz temu je, da je Nemški državni odbor za telesne vaje razdelil doslej 1659 zlatih in srebrnih športnih znakov osebam, ki so bile stare und -10 let; med njimi je bilo 1607 moških in 52 žensk. Posebno razveseljivo je, da so prinesla prav zadnja leta velik prirastek v številu s tem znakom odlikovanih starejših športnikov. V zadnjih dveh predvojnih letih, je bilo odlikovanih z zlatim znakom 118 moških, v sedmih letih 1919 do 1925 pa 778, torej 111 na leto, toliko kot prej v dveh letili. Leta 1926 so razdelili 220 zlatih znakov, lani 266, letos pa že v prvih devetih mesecih 219. Telovadni in športni znak za ženske je bil vpeljan šele leta 1921. Do leta 1926 so razdelili ženskam 31 zlatih znakov, 5 na leto. Leta 1917 je bilo oddamih S znakov, a letos od januarja do oktobra že 13. Popolni pomen športne zmožnosti teh moških in žensk nam kaže sledeče sestave, ki nas seznani s starostjo dotiSnlkov v zadnjih devetih četrtletjih: Od 40. do 45. leta je bilo odlikovanih 387 moških in 19 žensk, oJ 46. do CO. leta 80 moških, od 51. do 51. lota 15 moških, s 55. letom 1 mq$ki in 1 ženska, s 57. letom t moški, z 38. letom 1 moški. Vsakdo, posebno pa še športnik in telovadec, more iz teh vrstic govorečo in do poznih let ohranjeno telesno sposobnost, spretnost in moč. le občudovati. Vidimo, da so smotrene telesne vaje vir mladosti in sve-žosti tudi v letih, ki so jih svoj čas smatrali za leta starčkov. Boljše kot vse govorjenje o prednostih siporta, in kot vsi spomini, kako dobri telovadci in športniki smo bili svoj čas, učinkuje osebnost človeka, ki vse to vsebuje, o čemer govori. Tak mladenič s sivimi lasmi priklene več posnemalcev, povzroči več kesanja in razširi okoli sebe več mladosti kot še tako prepričevalen in navdušen športni govornik. Kadar bo pri nas vpeljan športni znak — in tudi to se bo kljuib nerazumevanju enkrat zgodilo — tedaj bi moral vsak klub prav posebno paziti na to, da si pribori kolikor mogoče veliko znakov. In čim starejši so njih lastniki, tem bolje je. Pa kakšna lepa skupnost bi bila to! Delavec in kmet, uradnik in trgovec, oče. in sin, mati in hči! Vsi v eni in isti športni družini! Sporžnl pregled Nekaj smo zapisali v sredo, drugo bomo zapisali danes. Na primer, da so v nogometni tekmi v Berlinu premagali Dunajčani Beriineane 4:1 in da je igro gledalo 50.000 gledavcev. In tako bodo zopet potovali! Ujpesl bo šel v Egipet, Hungaria v Italijo, Ferenczvaros na Špansko in bo domov grede igral tudi v Parizu in v Nemčiji, morda tudi v Rimu. Argentinci so se španskih klubov naveličali in pravijo, da jim le-ti ne nudijo ničesar več; radi bi, da bi prišel v Argentino ali Rapid ali Ferenczvaros ali praška Sparta. Doslej je igrala v Argentini največ Barcelona; dva igravca je ta klub kaznoval z globo 300 peset, ker nista hotela igrati v rezervi. Hrvati so pa dobili samo ukor, čeprav so pustili jugoslovansko moštvo tako grdo na cedilu. Madamel Ne pozabile Poudre Mon Parfum B o u r ji o f s — Par! s Nekdaj tako uspešni klub Simmering ne obstoji več; strlo ga je pomanjkanje denarnih sredstev, pomagal je davčni vijak. — Za prireditev tekme prvega ^svetovnega pokala se potegujejo Švedi. Zimski spari je gori na Švedskem iu Norveškem je v polnem razmahu. Holmenkolske tekme se bodo vršile 2. in 3. marca. Proti slovitemu Thun-bergu je tekla razprava zaradi prcfesionalstva; sedaj so jo kot brezpredmetno ustavili. Mortla bo treniral Thunberg letos holandske drsavce. — BoeckI je cdšel v Ameriko. V Ameriko bo kmalu priromal tudi Arne Borg. Iz Kitajske gre v Avstralijo, nato v Ameriko. V Avstraliji so te dni premagati angleški igravci tenisa igravce države (Jueensland 4:2. — Ves HollywooJ je gledal, kako sta se kosala Kože-luhov Karel in Richards; Zmagal je, kakor vemo, zopet Karel. Ta in Cochet sta sedaj najboljša igravca sveta; morda je Karel boljši, čenrav Cochet to zanika. — Končni boj za Davisor pokal se bo vršil vendarle na Francoskem; najbre bodo znižali davek na teniške prireditve za 80%. Borba med evropskim in ameriškim zmagovalcem bo 19., 20. in 21. julija; teden nato se bo zmagovalec te borbe udaril s Francozi. Francozi se za šport vedno bolj zanimajo; v naučnem ministrstvu so ustanovili podtajniško mesto za telesno vzgojo in so ga dali znanemu poslancu in športniku Vati. — Govorili smo o balkanski olimpiadi; vršila se bo v Atenah, v slarem stadionu. Stadion manjšega obsega si bo zgradilo mesto Bratislava. V stadionu v Chicago se je završila druga šestdnevna kolesarska dirka; zmagala sta Nemec Duelberg in Amerikanec VVallhour. Mae Namara je bit s svojim partnerjem daleč zadaj. Danski svetovni prvak Falck-llausen bo postal profesional. O Nurmi ju pa spet i>ravijo, da ne bo postal profesional; sedaj beremo, da bo odšel v Ameriko kot amater in da bo poskušal tam zboljšati vse rekerde od 2 milj do 25 milj. Tako se nam zdi, kakor svoj čas, ko smo otroci gumbe šteli: Ali bo ali ne bo? Nekateri pravijo, da se boji Nurmi mladega Larva in da si bo skušal v Ameriki >stečk denar za poznejša lela. — Nekateri ameriški juniorji so prav dobri: Hedjes skok v višino 1,9» m, SturdiJ skok ob palici 4.04 m. lzboren je tudi šele 15letni Italijan Toetti: 100 m v 10.6! Drug Italijan, Pighi, je /.boljšal italijanski rekord v cbojeročnem sunku krogle na 23.455 m. Zopet drug Italijan, Carnera, je nastopil nedavno v Milanu. Pravijo, da nima dosti bokserskih zmožnosti; a kaj, ko je tako ogromen! — Hanno-verski bokser Trollmann je zelo surov; v nekem boju ga je sodnik v 2. rundi posvaril, v tretji diskvalificiral; tedaj je pa planil Trollmann nanj in ga je začel obdelovati s pestmi, in le s težavo so ga spravili iz dvorane ven. V rokoborbi zadnjih dni beremo razna presenečenja; tako je Amerikanec Irsa položil na pleča Esta Jaaga, Rus Petrovič pa Finca Huhtanena, prvi v Muenchenu, drugi na Dunaju. Skoz Muenchen je jahala pred par tedni Šved-kinja Klinkovvstrcem; pre jahala je vso razdaljo Stockhclm—Rim, razen prevoza pri Koebenh.ivnu. Vračajoč se iz Sahare, kjer je iskal pripravnega prostora za svoje rekordne avtomobilne poskuse, je padel Campbell ob maroški obali z aero-ptsnom v morje. Naredil si ni nič. Tudi ne beremo, če je dobil tak prostor, kakor ga je iskal. ZA ADVENT priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K., V svitu zarje. Zbirka advenlnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, giasovi rx> Din 6. Onim A., Advcnfne pesmi za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 4. Foerster A., 12. cerkvenih pesmi za mešani zbor. Din 12. Foerster A., Cantiea saera III. del. Za moški ali ženski zber. Din 30. Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica za eno-ali dvoglasno petje z orgiami. (Nova izdaja). Part. Din 50, glasovi po Din 24. And. Orcliek: Nedavno je šolsko uprnviteljstvo v Strugah na Dolenjskem priredilo roditeljski sestanek. Poleg domačih učnih moči je nastopil z daljšim predavanjem tudi tukaj nu oddihu se mudeči realčni profesor in deželni šolski nadzornik v pokoju g. dr. Albin Belnr. Pozna ga vsa javnost, ne samo jugoslovanska, ampak tudi inozemska kot ustanovitelja in voditelja observatorija pod Triglavom v Gorjah pri Bledu. Dr. Belar jc mož svetovnega imena. Od leta 1897 dalje je vodil seizmološko postajo na realki v Ljubljani (Erdbebenwarte), najstarejši seizmološki zavod daleč naokoli in sploh ] rvi v srednji Evropi. Ustanovil ga jc on. Potresni opazovalni aparati na tem zavodu so bili njegov izum in njegova last. Ker mu sedanja država zanje ni hotela ali ni mogla dati nobene odškodnine, jih je leta 1922 umaknil in deloma premestil v svojo vilo v Gorjah, deloma jih prepustil g. Rcichlu v Ljubljani. Na tn način je ustanovil svetovnoznani observatorij pod Triglavom, ki je znamenit studijski predmet domačih in še bolj inozemskih seizmologov. Ne mine skoraj dan, gotovo pa ne teden, da bi ne bilo obiskovalcev. Belarjcvi potresni aparati so v službi v llebu v ČSR žc od leta 1908 in v Belgradu na univerzitetnem zavodu od leta 1910. V Ljubljani sta dva seizmološka zavoda: nu univerzi državni, tako zvani Seizmološki in meteorološki zavod z Wicherdovim aparatom (Wicherd jo bil profesor v Gottingcnu in znan seizmolog) in pn žc omenjena Reichlova privatna seizmološka stanica nu Mestnem trgu 8, ki ima Be-larjeve aparate (dva tipa), slične kakor jih ima Belgrad. Wicherdovi aparati sicer tudi dobro registrirajo, toda so silno težki: ljubljanski ima n. pr. circa 200 kg. zagrebški 1000 kg, za 1000 kg gu ima tudi Praga. Montaža takih aparatov je združena z velikimi stroški. Uelarjevi aparati so zelo lahki in imajo posebnost, da fotografsko zaznamujejo, vrhu tega so cenejši, postavitev ni tako draga, in kalkulacija je mnogo enostu vnej.ša. Zajemi jivo je. kako je prof. Belar prišel do lahkih, komodno prenosljivih ročnih |)otresnih aparatov. Poprej so bili tudi njegovi aparati na ljubljanski realki težji in okornejši. Med svetovno vojno pa ga jc nrmadno poveljstvo, ki je operiralo na italijanski fronti, jioklicalo v službo z nalogo, naj s svojim aparatom dože-ne, kje Italijani delajo rove in podkope proti našim strelskim jarkom. Ali naj par sto kilogramov težki aparat pod točo sovražnih krogel prenaša iz enega strelskega jarku v drugega? Bil je prisiljen, da izumi nove, lahko prenosljive aparate, in to sc mu je tudi sijajno posrečilo. Danes njegov najobčutljivejši in najzanesljivejši aparat lahko iz kraja v kraj prenaša vsak odrasli moški, manjši pa imajo koma j po 10 do 12 kg. In ta mož, strokovnjak in učenjak, je nastopil kot predavatelj pred Stružanci z namenom, da jim govori o postanku potresa, o raznih vrstah potresa (tektonskem, udiralnem, vulkanskem) in o načinih, kako jiotres merimo, izračunavamo njegovo oddaljenost, njegovo ja-kost, obseg itd. Navzoči so ga s|)Iošno jirav dobro razumeli, ker je g. predavatelj težko snov podajal zelo poljudno, nazorno in v priprosti obliki. Posebno pa so bili ljudje razveseljeni, ko jim je ob koncu jiredavanja obljubil, da bo ustanovil v sporazumu / lokalnimi merodajni-mi faktorji v Strugali seizmološko postajo, ki bo prva te vrste v prosvetne in poučne namene. Aparati bodo montirani meseca decembra, ko bodo zn transport pripravljeni. Postavljeni bodo v šoli. Struge so kot izrazito kraški in periadriatski svet pripraven kraj za to. Ležijo nekako v sredi med triglavskim iu zagrebškim observatorijem (Triglav—Zagreb 173 km, Triglav—Struge 83 km, Struge—Zagreb 90 km, Struge—Trst 80 km. Struge—Sušak 53 km). Z znanstvenega stališču bo vrlo znjemljivo doznavati, kako scizmnmehi registrirajo pod Triglavom in \ Zagrebu in kako v Strugali. Dober Belarjev predvojni znanec je g. E. Lagrange, predsednik astronomskega instituta v Bruslju v Belgiji. Spoznala sta se leta 1901 na prvem kongresu internacionalnega seizmološkega združenja v Strassburgu. Pred par meseci je pisal profesorju ljubeznivo pismo, kjer gu vprašuje, ali še živi, ali se je že preselil v boljši svet. Pa še kako živi dr. Belar! Poln delavnosti je boš sedaj v razmahu svojih sil! Rad bi svojo stroko populariziral, prepričan, kako važno je to za mirno življenje na li ubogi, tresoči se zemlji. Ob zadnjem bolgarskem potresu na primer, ko so triglavski seizmometri ugotovili, da se je v Bolgariji potres že izdivjnl. in se je njegov center preložil nn Grško proti Korintu, je na bolgarsko brzojavno vprašanje zadostovala ena sama Belurjeva pomirjevalna beseda, in preplašeno prebivalstvo Zofije se je iz avtomobilov in šotorov, kjer je prenočevalo, mirno zopet vrnilo v svoja zidana stanovanja. Začetni korak je deloma že napravljen. Lansko leto je bil pri prof. Belar ju v Gorjah nu obisku znani fizik, ravnatelj tehnične srednje šole v Ljubljani, g. Josip Reisner. Dogovarjala sta se, kako bi bilo omogočiti, da bi si pod Belnrjevim nadzorstvom vsaj vsaka srednja šola in vsaj kot učilo nabavila njegov ročni seizmometer. žal sta morala ugotoviti, da bi bilo brez državne podpore zamisel skoraj nemogoče izvesti. Prof. Belnr bi hotel svoje seizmološke izkušnje in svoje strokovno znanje pArnbiti v korist našemu ljudstvu in bi šel. ko bi bilo mogoče, še dalje. Ne samo vsaka srednja, ampak tudi vsnku osnovna solil na j bi imela svoj potresomer (seizmometer) kakor ima vsaka šola svoj toplomer (termometer) in svoj tlakomer (barometer). Zu to pa je treba javnega zanimanja, treba sredstev in predvsem moralne in materialne podpore od države in oblasti. Naročajte .Slovenca"! Predlos zakona o narodnih šolah m. Dajatve samouprav za šole go po tem načrtu zakona zelo povečajo ne-le vsled ukazane preskrbe brezplačnih stanovanj vsemu podeželskemu učiteljstvu, ampak tudi s predpisi o šolskih zgradbah (61. 21, točka p), o šolskih poliklinikah, ki se morajo ustanoviti povsod tam, kjer hodi v šolo nad 400 učencev (čl. 124), za vzdrževanje in ustanavljanje morajo prispevati občine Ya stroškov, z določbo, da morajo krajevni šolski odbori plačevati svojemu učiteljstvu dnevnice in pOtnino za udeležbo na obveznih okrajnih učiteljskih konferencah, ki se vrše najmanj enkrat na ieto in so obvezne (čl. 171 in 175). Tudi pri tej zadnji določbi bodo zopet oddaljene občine sorazmerno najbolj prizadete, dočim bodo večji kraji s sedeži okrajnih nadzornikov, kjer se bodo pač vršile te konference, prosti tega plačevanja. Pa tudi oblastne samouprave bodo po tem načrtu oblagodar-jene z velikimi novimi dajatvami. Plačevati bodo morale dnevnice in potnino za seje obl. šol. odbora, (čl. 106), skrbeti za plače administrativnega osobja oblastnega šolskega odbora, blagajnika in tajnika, potnino in dnevnice za okrajne šol. nadzornike, ki jih enkrat na leto sklicuje prosv. inšpektor na oblastno nadzorniško konferenco. K sreči je pa sestavljalec tega načrta pozabil vstaviti določbo, kdo skrbi za kritje proračuna oblastnega šolskega odbora, ki po 61. 163 sestavlja svoj proračun in ga predlaga ministru prosvete v odcbrenje. Ce bi sklepali po tozadevni določbi o proračunih krajevnih šol. odborov, bi pač ta prijetna naloga zadela oblastno samoupravo, ki bi v tem slučaju morala plačevati to, kar bi ji naložil ta odbor, v katerem ne bi imela odločilnega vpliva. Oblastni šolski odbor se namreč sestavlja takc-le (člen 159): prosvetni inšpektor kot predsednik, obl. odborniki za prosveto iz teritorija prosvetne oblasti, oblastni šolski nadzornik, po en obl. sanitetni in tehnični referent (določen od polit, oblasti, odnosno ministra prosvete), rektor višje pedagoške šole, po en po činu najstarejši upravitelj učiteljske, srednje in meščanske šole iz sedeža prosvetne oblasti, en uradnik najvišje finančne oblasti v mestu, 6 članov oblastne skupščine. Ako zopet vzamemo za primer ljubljansko politično oblast kot bodočo prosvetno oblast, bi obl. šol. odbor štel 15 članov, od katerih bi jih 7 poslala oblastna samouprava. Ce s tem primerjamo sedanji obl. šol. odbor, ki šteje med 25 člani 14 takih, ki jih pošlje oblastna skupščina, torej večina, potem zopet vidimo isto tendenco zapostavljati samouprave, in topot celo pri strogo gospodarskih vprašanjih, ker drugih funkcij kakor skrbeti, delati in truditi se, da se zahteve tega zakona izvrše itak oblastni šolski odbor nima, saj mu je celo vzeta dosedanja naloga reševati spore med učiteljstvom in krajevnimi šolskimi odbori. Prav začudeni se moramo vprašati, kdo je tisti v ministrstvu, ki je čutil potrebo pokazati se tako sovražnega samoupravam in kdo je tisti, ki misli, da bodo naše razvijajoče se samouprave prenesle take zbodljaje in nič reagirale. Sedai so ravno oblastne skupščine zbrane, bodo pač tudi znale primerno oceniti to postopanje sestavljalcev osnovnošol, zakona v ministrstvu prosvete. Vse pa kaže, da je imela tudi centrala UJU precej deleža pri vsem tem načrtu. Predlog zakona je pa tudi s kulturnega in celo šolskega stališča škodljiv. Po 61. 1. je je namen osnovne šole zgolj racijonalistično formuliran. O kaki temeljiti vzgoji seveda tam, kjer se misli, da se mora beseda vera na vsak način izpustiti, ne more biti govora. Nič za te zakonodajalce ne pomeni zgodovinska izkušnja, da narod propade, če se mladina ne vzgaja na verskem temelju. Med predmeti se pač navaja (61. 39) veronauk, o verskih vajah, brez katerih je veronauk mrtva črka, nikjer govora. Veronauk po 61. 45 redoma poučujejo svetni učitelji, samo prehodna določba (čl. 186) pravi, da »bodo dosedanji (»zatečeni«) stalno nastavljeni veroučitelji (kateheti) i dalje vršili svojo dolžnost s pravicami, ki jim po zakonu pripadajo«. Ta določba pač jasno govori, da potem, ko ti kate-hetje doslužijo, prično poučevati veronauk svetni učitelji, ki bodo pri tem po načrtu dajali tudi moralni pouk. Kakšno kopito gleda tu iz načrta, pač vsakdo vidi. Po določbah o privatnih šolah čl. 179-181 bi bile naše privatne šole, ki pri nas že stoletja najuspešneje delujejo in so občinam ter državi prihranile težke milijone, našemu šolstvu pa bile njega začetek, hrbtenica skozi stoletja, danes pa važna, neobhodna spopolnitev — uničene, r— Zato mora slovensko ljudstvo ta protiljudski, vsako svobodo v šolstvu uničujoči, v možganih veri in ljudstvu sovražne gospode nastali načrt odkloniti z vso odločnostjo in tistim, ki so ga zagrešili, zaklicati: Roke proč od šole! Žoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost za odrastlc in otroke je najboljša stara, povsod priznana HOČEVARJEV A AROMATIčNA ŽELE7.-NATA TINKTURA! Ne kvari zobl Priznanja od povsod! Porabiti ie 3 steklenice. Razpošilja z navodilom edino: LcliSiSo pn A-gcljS V srhu na Vrhniki. fMlin Mžekar»ce v HubVanski m!ečni preskrbi Glavne predstaviteljice mlečnega dovoza po cesti na ljubljanski trg so za Ljubljano tako značilne ljublijanske mlekarice Vse dovozne ceste v mesto so jih v jutranjih urah f>olne, isto-tako tudi ljubljanske ulice. Njihove ične dvokolice, izdelane vse po enotnem vzorcu, napravkiajo na človeka čisto mikaven utis. Precej mlekaric je pa tudi, ki imajo vprežne vozove, med temi je seveda tudi precej mlekarjev. Idilično-cstctskih utisov dvo-kolic pa ti vozovi na opazovalca manj napra-viljo. To seveda z mlekom, ki ga dovažajo, nima nikakih neposrednih stikov. S trgovskega stališča je ločiti dve ali celo tri vrste mlekaric. So mlekarice, ki dovažajo strankam v mestu izključno samo proizvod domačega hleva, v posodah, ki so bile že doma napolnjene za dotično strariko. Dostavo vršeče osebe so ali domače hčere ali pa uslužbenke v hiši. Dobava se torej vrši neposredno med proizvajalcem mleka in prejemnikom — konsumentom v mestu. Drugo vrsto mlekaric nam pa predstavljajo one, ki morda poleg male množine domačega mleka dovažajo v mesto še mleko nekaterih sosednjih hiš. Tudi te mlekarice dostavljajo strankam že doma za posamezne stranke v mestu določene in napolnjene vrčke, oziroma steklenico. Te mlekarice ne delajo z mlekom, pridobitnim zunaij domače hiše, kupčije na svoj račun, ampak ga isto-tako dostavljajo le za račun proizvajalca. So to torej neke vrste komisijonarke, ki večinoma prejemajo primerno odškodnino po litru mleka, aH tudi kako drugače. Značilno za ti navedeni dve vrsti mlekaric je, da dovažajo v mesto mleko posameznih hiš, v njih lastnih in pri njih napolnjenih posodah, torej vedno mleko ene hiše ločeno od mleka druge hiše. Strankam pa tudi vedno dostavljajo le že doma napolnjene posode. Pri teh dveh tipih mlekaric se torej mleko raznih provenijenc nikdar ne meša, praviloma se pa to mleko tudi v mestu nikdar ne pretaka, ker zato ni povoda, saj se je za vsako stranko že doma napolnila določena posoda. Zna?ilno za označeni dve vrsti mlekaric pa ie tudi to, da kmetovalec prejme od stranke v mestu polno detajlno ceno. On se: veda nosi stroške dostave v eni ali drugi obliki, toda posredovalca mu ni treba vzdrževati. V nasprotju z navedenima dvema vrstama mlekaric nam pa predstavlja tretja vrsta samostojne trgovske podjetnice oziroma podjetnike. Te imajo večinoma svoje vozoje, konje, centrifuge, deloma tudi hladilnice itd.; torej več ali manj obširen mlekarniški inventar. Te mlekarice zbirajo zvečer in tudi zjutraj mleko po hišah ene ali tudi več vasi, ga zlivajo v skupne posode in ga zjutraj dovažajo v Ljubljano. One kupujejo in prodajaj mleko na svoj račun in riziko. _ Delo teh mlekaric je mnogo težavneie in je združeno z velikim rizikom. Težavno je zanje zlasti izravnavanje med perijodami mlečnih poplav in mlečnih suš. V mlečni trgovini je eden izmed najtežavnejših pogojev povsod zahtevana stalnost odvzemanja ne samo gotove določene množine, ampak celotne produkcije. Medtem ko je krog odjemalcev in konsumentov mleka precej enakomeren, se produkcija mleka v različnih dobah leta zelo menja. Večja podjetja, ki preskrbujejo mleko, porabijo poplave zato, da si v takih dobah preskrbijo primerne zaloge mlečnih izdelkov, masla, sira itd. Toda zato je treba strojev, kapitala. Obojega tega pa manjka našim mle-karicam. Stališče takih samostojnin mlekaric ali mlekarjev v poplavnih dobah je toreij ka) malo rožnato. Ce noče izgubiti zavedno svojih virov za mleko, mora tudi v takih na mleku nad mero blagoslovljenih dobah prevzemati vse mleko in ga seveda tudi plačati, pa naj napravi iz njega, kar hoče. Da bi v takih dobah in morda celo samo za take dobe mogla razširiti krog svojih odjemalcev, na to še misliti ni. Saj v takih časih je tudi trg natrpan z mlekom. Kakor je torej lepo in komodno v lepih solnčnih jutrih se voziti* v mesto in domov, tako ima samostojna mlekarica parkrat v letu težke skrbi in brige. Lahko sc zgodi, da mora celo leto delati, da se obdrži na površju ' v takih težkih dobah poplave. Dosti skrbi povzročajo pa tudi suhe dobe, ker takrat pa i spet ne ve, kako bi zadovoljila svo"je stalne j j odjemalce. j Trgovsko poslovanje teh mlekaric-trgovk j zasleduje dve smeri, in sicer prodajo mleka 1 na drobno in dostavo strankam na dom, v : hiše. Ta zadnji način vnovčevanja je kolikor toliko dobičkanosen, je pa zelo naporen in zahteva pri več'ji množini mleka mnogo časa. Navadno morajo pa take mlekarice izvzemši morda suhe mesece del v mesto pripeljanega mleka oddajati mestnim trgovcem po razmeroma nizki ceni. Pri takem prisiljenem grosi-ranju pa zaslužek navadno odpade. Tudi mle-karsko-tehniška stran jc pri mlekaricah-trgov-kah mnogo bolj komplicirana in težka. Mleko dovažajo navadno iz oddaljenejših pasov okolice. Po naravi so torej siljene zbirati v večje posode, pri nadrobni razprodaji v mestu jim torej ne preostaja drugega, kakor da morajo prelivati mleko iz večjih posod v manjše. Ker ne morejo v mestu vdrževati za take manipulacije posebnih prostorov, se mora prelivanje in racijoniranje vršiti na cesti. Priznati se jim pa mora, da so dovolj uvidevne in v poslednjem času izvršujejo te v danih razmerah neizogibne manipulacije v stranskih, manj obljudenih in tudi manj prašnih ulicah. Pri današnjih mlekopreskrbnih razmerah skoraj neizogibno zlo se na ta način kolikor toliko omili. Po svoji naravi in bistvu odgovarjajo mleku, ki ga dovažajo v Ljubljano mlekarice prve in druge vrste, mleko, ki si ga nabav-| ijajo iz okolic raznih oddaljenejših kolodvorov številne železničarske družine. Kmetovalci napolnijo na te kolodvore vsak dan poslane : vrčke z mlekom in jih zopet vrnejo, polne, na kolodvor. Družine pridejo na tak način do najboljšega, individualnega, stalno od iste krave pridobljenega mleka. Nekako analogijo mleku, ki ga dovažajo v Ljubljano mlekarice-trgovke, tvori mleko, ki prihaja v Ljubljano istotako v malih družinskih vrčkih po železnici, ki pa ni individualno mleko, ampak običajno mešano. Pri nekaterih kolodvorih so sc namreč etablirale posebne mlekarice, ki v bližnji okolici zbirajo mleko v ta namen, da polnijo vsak dan take male vrčke in jih odpremljajo v Ljubljano. Za danes manjka prostora, da bi mogli obširneje pisati o dobrih in slabih lastnostih naših mlekaric, vendar v splošnem lahko poudarimo, da so ljubljanske mlekarice svojo nalogo še vedno dobro in večkrat celo z lastnimi žrtvami izpolnile. Niti ena beseda v vseh tozadevnih člankih ni imela namena se samo od daleč dotakniti zaslužnih in požrtvovalnih mlekaric. Da pa na ljubljanskem mlečnem trgu danes še ni vse tako, kakor zahteva hi-gije-na danes že primerno velikega mesta Ljubljane, bo pač vsakdo priznal, in kritika je torej potrebna. To bo gotovo tudi priznal gospod avtor »Poslanega« v »Jutru«, ki se je podpisal z več mlekaricami, ki ga pa mi ne štejemo v nobeno zgoraj navedenih vrst mlekaric. Vse zadevne vrstice zasledujejo izključno gospodarske cilje in niti od daleč nimajo namena loviti ali pa odbijati katerekoli i vrste političnih krogljic. najnovej., s kožuhovino ali brez od 300 do 800 Din dekliške, v velik, od 2 let dalje od 110 Din naprej : damske Kasha obleke od 240 Din naprej zimska krila in bluze od 70 Din naprej kakor tudi damske in otroške barhent obleke nudi najceneje F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! Naznanila LJtztoljan&Tko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Nedelja, 25. novembra: Ob 15: .Dobri vojak Švejk.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: »Živi mrtvec.« Izven. Ponedeljek, 26. novembra: »Romeo in Julija.« Red D. Torek, 27. novembra: »Krog s kredo.« Red B. Sreda, 28. novembra: Zaprto. Četrtek, 29. novembra: »Živi mrtvec.« Red A. Petek, 30. novembra: Zaprto. Sobota, 1. decembra: »Herman Celjski.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. Nedelja, 25. novembra: Ob 15: »Čnrdaškn kne-ginjn.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. novembra: Zaprto. Torek, 27. novembra: »Salome.« Rod A. Sreda, 28. novembra: »čarobna piščnl.« Rod C. Č etrtek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Petek, 30. novembra: »Lepa Vidn.« Slavnostna predstava. Premijerski abonma. Sobota, t. decembra: Ob 15: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Za »Slovanski teden«, ki se vrši v ljubljanski operi od 30. novembra do 9. decembru, se dobi jo od ponedeljka 30. novembra dalje pri gledaliških blagajnah kuponi za 30 odstotno znižanje gledaliških vstopnic. Kuponska knjižica stane 10 Din in velja za pet predstav v okviru tega tedna. Mariborsko gledališče Nedelja, 25. novembra, ob 15. uri: »OBLAKI . Znižane cene. Zadnjič. Kuponi. Ob 20. uri: »ON IN NJEGOVA SESTRA;. Kuponi. Ponedeljek, 26. novembra: Zaprto. Torek, 27. novembra ob 20. uri: »ADIEU M1MI«. Premijera. "Prireditve in društvene vesti »LjubljanaV ponedeljek ob 7 vaja za ženski ob 8 za moški zbor. Važno. — Pevovodja. Ljudsko itjro *Podobar<, ki je dosegla zadnjo nedeljo na Ljudskem odru nepričakovano velik uspehi, ponovi Ljudski oder v Ljubljani danes popoldne ob 3 v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic se vrši od 10 do 12 dop. in popoldne od 1 dalje v pisarni Ljudskega odra. Pri predstavi sodeluje prignani orkester glasb, društva »Slogam. Prosimo obč' istvo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice, ker je za današnjo predstavo zelo veliko zanimanje. Sentpetcrsko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 8 zvečer velezanimivo skiop-tično predavanje o vulkaničnih pojavih in znamenitostih ognjenikov Iilne in Vezuva. Gospod predavatelj msgr. Debevec, ki jo osebno obhodil te kraje, bo brez dvoma poslušalce zadovoljil s svojim pripovedovanjem, zato so člani in prijatelji šentpeter-ske prosvete vljudno vabljeni. Šišenska prosveta. Jutri ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani velezanimivo filmsko predavanje »Nibelungi« II. del. Izvenecrkveni sestanek križanske moške kon-gregficije, sklican za jutri zvečer ob 8, se ne vrši. Stolna prosveta ima jutri v ponedeljek zvečer ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo. "Po i s v edovan i a \ Manjša vsota denarja je bila najdena dne 12. novembra v šolskem drevoredu. Kdor jo je i/gubil, naj se zglnsi pri Tereziji Glavič, prodajalki semen istotam. Vsakovrstne ure, latiina in srebr lina po nizki ceni pri L.Vilhar.urar Ljnfc'j«na Sv Patra ?««'■ u«. M Župn^e brez Mohorjeve družbe Koledar za leto 1929. izkazuje 30 župnij brez Mohorjeve družbe: 15 v ljubljanski in 15 v lavantinski škofiji. Od teh župnij bi pa. bržkone delali dobri polovici krivico, če bi jih prištevali med kraje, kamor letos ni prišla Mohorjeva knijiga niti v enem izvodu. Kajti od teh 30 župnij jih je lani 17 izkazovalo Mohorjane; sklepati smemo, da so letos vsaj tu in tain gospodje poverjeniki prepozno poslali udnino v Celje, tako da niso prišli niti v seznam po relativni (odstotni) naseljenosti Mohorjeve družbe niti po absolutni naseljenosti. Tu in tam se je zgodilo, da jc prišla prijava Mohorjanov prepozno za relativni seznam, torej ko je bil račun glede odstotkov že završen, a še pravočasno za absolutni seznam. Tako sta n. pr. župniji Poljane nad Škofjo Loko in Žiri navedeni med župnijami, kjer ni nič procentov Mohorjanov; absolutni seznam pa kaže, da jih imajo Poljane 154 in Ziri 153 in da so Žirovci celo napredovali od 109 na 153 udov, dasi so jih zadele v zadnjih letih take vremenske katastrofe. Primer Zirov jc prav poučen: kaže nam, -da bogastvo kraja nič ne odločuje. Kdor ljubi knjigo, dobi tudi to skromno naročnine zanjo. Kdor je ne mara, obrne denar drugam.« (Ir spisa v Koledarju: O zemljevidu Mohorjevi družbe.) Te besede so gotovo povsem točne. Naše trdno prepričanje je, da bi se še tisoči, da, desettisoči naročili na Mohorjevo knjigo, ako bi jo poznali, oziroma ako bi jih kdo pravočasno opozoril nanjo. Kajti 20 Din na leto je res tako neznatna vsota, da je skoro težko najti rodbino, ki bi je ne zmogla z združenimi močmi. Ta denar spravi na leto skupaj celo vsak boljši — berač. (Berači morebiti še laže nego marsikdo drugi!) Mohorjeva knjiga je kakor nalašč ustvarjena za ves narod: saj stane posamezni izvod toliko kakor — če-trtinka vina. Mislimo r a, da je Zgodovina slov. naroda nli pa povest Višarska polena vendar nekaj več vredna nego četrtinka vina. Ce vzamemo ostalih 13 župnij brez Mohorjeve knjige, so pač to povečini župnije z nemškim ali madjarskim prebivalstvom. To so župnije Borovec, Gotenica, Koprivnik pri Kočevju, Polom, Preloka, Reka Kočevska, Topla reber, Skomarji, Sv. Jernej nad Muto, Koprivna, Markovoi, Pertoča in Dobrovnik. Vendar upamo, da bo tudi v te kraje kmalu dospela Mohorjeva knjiga. Treba bo samo, da se javi kdo, ki bi pričel in prevzel pover-jeništvo. Sedaj je bržkone tod povsod že kak slovenski uradnik. Tudi otroci se uče v šoli slovenščine in je njihova korist, če imajo v hiš tudi kako slovensko knjigo. Zato opravičeno pričakujemo, da se bo kmalu našel kdo, ki bo v teh krajih prebil led. Ce bi zbudile te vrstice koga, naj se oglasi pismeno pri Mohorjevi družbi v Celju, da mu bo poslala potrebna navodila, in naj naroči takoj vsaj Koledar Mohorjeve družbe za leto 1929. Oarujte za Ljudski sklad SLS! Gospodična HsEči se pelje s trg *... (Izpred sodišča.) Gospodična Malči je nobel, silno nobel dekle. Ima ostrižene lase in svilene nogavice in krilo ji ne sega čez kolena — torej vse tako, kakor se spodobi za moderno dekle. Pa je oni dan gospodična Malči zajezdila bicikelj in se prav nobel odpeljala na trg. Torbico je obesila na vodilo kolesa, denarnico pa je vtaknila v predpasnikov žep. Tam na trgu je Malči nakupila vse potrebno za hišo in dom, še na putke ni pozabila in kot vestna in nobel vzgojeno dekle je v cekarček vzela tudi šopek rož od tiste branjevke, s katero se poznata. In ko je tako na trgu vse potrebno dobila, se je spet pognala na bicikelj in je šlo potlej po cesti kar samo od sebe. Zgodilo pa se je. da ji je iz žepa smuknila denarnica in je padla v cestno blato. Namreč denarnica, ne Malči. In sicer se je ta denarnica izmuznila iz oblasti svoje lastnice tako spretno, da Malči tega niti zapazila ni. Šele, k'i je nekdo zavpil za njo, se je ozrla in hotela vedeti, kaj dn je. Toda zdaj pride, kar pride! Mnlči je kolesa sicer vešča, toda manjka ji še vseeno nekaj, kar se je baš ob tej priliki izkazalo. Da namreč ne moro gledati obenem naprej in nazaj. Čisto naravna reč, kaj! Ko se je torej Malči na kolesu tako ozirala nazaj in se je bicikelj ž njo vred prilično hitro, pomikal vseeno kar naprej, se je zgodilo, kar se sicer lahko zgodi vsakomur, ki uima spredaj in zadaj oči. Stal je tam na cesti voziček mestnega pometača, v njem je bilo nakopičeno prilično odpadkov — in volja biciklja je pač bila, da se zaleti v ta nesrečni voziček. Pa se jo les zaletel in kajpak, tudi Malči ž njim vred. In je zdaj ta žlahtna deklica ostriženih las in kratkih kril zletela kar zviška s kolesa v tisti cestni voziček, katerega vsebina je imela vse drugačen duh, kakor pa n. pr. kakšen parfum iz Malčinih steklenic. Nič ni pomagalo: reva se je kobacala v tistem vozičku in otepala raz sebe odpadke, ki so se oklenili tudi svilenih nogavic, ojoj...! — ljudje pa so gledali in se smejali, kaj se ne bodo. In ravno to, to je bolelo Malči in ji je šlo bridko do sren: da jo vidijo ljudje. Njo, nobel dekle, pa takšno! V cestnem vozičku! še pometač Lipe se ji je muzal, čeprav se jo jezil obenem, da bo moral še enkrat nakladati vso listo robo. Ampak gospodična Milči se jo zdaj skopala baš n-d Lipota. Kako da more pustiti kar tako-le voziček sredi ceste, kaj! Lipe se kajpak ni zmenil za to, kaj pripoveduje zdaj Malči; molče jo grabil tisto streseno reč z lopato in jo mirno nakladal nazaj v voziček. Malči pa je le mislila, da bo vso nesrečo naprtila na Lipetove rame, pa je šla in je pometača tožila. Ril pa je Lipe lepo oproščen, ker je njegov voziček stal na pravem kraju ob cesti in potlej tudi ni on odgovoren, ako se kdo po lastni nerodnosti zaleti vr.nj. In tako ima gospodična Malči poleg krhkega krilca vsaj dolg nos... Lipe je namreč po razpravi trdil tako in jc dejal, da so ji prav »sika«. jtov-. fcfjstite ms e k meni... ALi res verouk ni za otroka? Saj bi bilo morebiti bolje, da bi šele v poznejših mladostnih ali še zrelejših letih začel spoznavati nauke religije in bi se po lastnem osebnem prevdarku odločil za religijo, recimo za katoličaustvo. Razumemo, da so tega mišljenja prevzeti taki l/judj£, ki se jim ne ljubi ali ne zdi vredno zamisliti se v bistvo verskega prepričanja in se ne zavedajo s celim svojim bitjem torej tudi z razumom težiti k Bogu. Še bolj razumemo, da so proti verouku in verskemu udejstvova-nju oni, ki smatrajo vero za zablodo in Boga za izmišljotino. Ti so načelno proti pouku otroka v verskih resnicah. Zamami pa včasih ta dvoumna resnica celo one, ki so z naročja ljube mamice ali očeta skozi šolo in življenje rešili svojo vero, poglabljali vedno bolj in bolj tudi svoje spoznanje Boga in verskih resnic. Če ti govorijo o nepotrebnosti tudi verskega pouka že v nežnih otroških letih, pa to težko razumemo. Slabo znamenje je že to, če samo zamenjavajo vprašanje o metodi, o vedno bolj uspešnem načinu, kako naj se razlagajo verske resnice otroku primerno, — in pa načelno vprašanje o primernosti verouka za otroka tudi z umske spoznavne strani. Najbistvenejši in najgloblji odnos človeka je odnos do Boga. Po vsem, kar ima človek v sebi dobrega, pozitivnega, je stvar božja, najbolj po duši in po njenih sposobnostih. In če ima otrok pravico do življenja, ima pravico do rasti dušev-nosti Starši in družba imajo dolžnost mu pomagati tudi v duševnem oziru. Ali ne torej tudi posebno za rast spoznavanja svojega najbolj globokega odnosa k Bogu-Stvarniku. Tembolj k temu, če glede drugih spoznav zunanjega sveta otrok potrebuje pomoči družbe! Ali kdo misli na to, da bi trdil potrebo avtonomije in zrele odločitve — če bi tako sploh prišlo do nje pri posameznikih, — glede pisanja, branja in drugih tudi umskih spoznav. In kar je najbistvenejše, naj bi osia-lo za nazadnje? Ne, otrok ima neodtujljivo pravico, da prav hitro začne spoznavati Boga. Božji je, zato mu je treba pomagati, da tudi z razumom spozna, se zave, da je Njegov, nc pa ga prepustiti, da bo šele s poznejšim osebnim »filozofiranjem« morebiti izoblikoval ta svotj 'odnos do Boga. V dejanskem življenju pa je zahteva, naj se otroka ne muči z veroukom, le maska, ki skriva veliko laž in pa nevernost. Sovjeti v Rusiji so odpravili iz vseh šol veronauk, pa ne pustijo otrokove duše v verskem oziru kot bel nepopisan list, niso nevtralni, ampak v svojih šolah že v otroška srca sejejo brez-verstvo in sovraštvo do Boga. Pod prelaiških« šolah (na Francoskem, v Ameriki) vidimo podoben pojav, čeprav ne vedno v tako brutalni obliki. Nevtralnosti ni, svetovno naziranje brezbo-štva, ki se odeva z bahavostjo »znanstveno-sti«, otrokom podaja. Pravica otroške duše se tepta. Še svetejša je pravica krščenega otroka do pouka v verskih resnicah. Po sv. krstu postane dejansko otrok božji, sme v najbollj zaupnem prepričanju istočasno z imenom svojega človeškega očeta klicati tudi ime božjega Očeta. In še v globo-kejšem pomenu. Saj mi tu ni treba katekizma razlagati. Pa naj otrok ne zve kolikor mogoče hitro za to dejstvo? Sam se do spoznavanja te odličnosti ne more nikdar priboriti z lastnim in zgolj naravnim doživljanjem ali umskim spoznavanjem. Razodeta skrivnost je. In zato jo more vsak človek spoznati le po pouku. Le po veri, ki ponižno sprejme besedo božjo po Cerkvi, .jo more imeti kot svojo moč, da bo v njej rastla bolj in bolj njegova zavest in moč. Ta raste nc iz medlih in meglenih tal čuvstev, hrepenenja in teženja, ampak iz jasne od solnca razodetja obsejamih spoznav, ki jih seveda ljubezen objema Ln čuvstvo ogreva. Lahko bi prav tako govoril še o drugih dejstvih, nadnaravnih resnicah. Spoznati jih mora tudi otrok, da bo mogel svobodno zavestno oblikovati, z milostt;o božjo, ki v njem deluje, rast božjega otroka. Saj v otrokovi cluši ustvari božji poljub v sv. krstu tudi pripravljenost, trajno razpoloženje (čednost) za sprejem verskih resnic, za veselo priznanje božjega nauka, da postajajo v njegovi svetlobi vedno bolj zavestni otroci božji. In ta pripravljenost za božje resnice naj ostane nedelavna skozi lepa detinska in otroška leta? Ne samo to! Ali naj se še zamori s »svetovnim naziranjem«, ki taji božje resnice ali ga vzgaja po pravcu nekega meglenega splošnega »samočlovečanstva«! To bi bil rop, ki otroški duši vzame njen najlepši blesk, zanika njegovo osnovno pravico in mu vzame največjo moč življenja. Pustite male k Menii Pustite jih, da nc samo slutijo in čutijo božjo bližino, ampak da ee tudi z razumom vedno bolij približujejo Bogu in Kristusu in ga gledajo v svetlobi resnic, ki jih je sam razodel ter tako oblikujejo vedno popolnejšega božjega človeka. Terezi a Nsumann Za preprosto kmečko dekle v Konners-reutha na Bavarskem se radi izrednih poja-javov ran Kristusovih, zamaknjenj, gledanj in spoznanj, posebno radi tega, ker živi že več mesecev brez vsake hrane, zanimajo še vedno svetni in bogoslovni učenjaki. Tudi časo-pislje piše še vedno o njej. Potrebno je, da tudi našim čitateljem popolnoma nepristransko šc enkrat poročamo (gl. »Slovenec« 18. marca) o teh dogodkih, da imajo jasno pojmovanje o njih in niso zmotno poučeni iz raznih časopisov, 1. Dogodki v Konnersreuthu so popolnoma resnični. Priznali so jih nepristranski katoliški in protestantovski učenjaki, bogoslovci in zdravniki. Terezija Neumann ima znake Kristusovih ran na rokah, nogah, glavi in prsih. V petkih se zamakne in gleda trpljenje Kristusovo, ga doživlja na sebi, rane krvavijo. V tem zamaknjenju gleda razne dogodke iz časov Kristusovih, sliši besede tujega jezika, o katerem ni imela nikoli pojma, niti ni slišala teh besed. Silno trpljenje jo napravi podobno umirajočemu človeku. V soboto zjutraj je zopet sveža, zdrava in zmožna za delo. Skozi več mesecev ni zavzila nobene hrane. Ti dogodki se ponavljajo šc vedno. 2. Terezija jc po zanesljivem pričevanju vseh, ki so jo odnekdai; poznali in ki so jo v zadnjem času opazovali, čistega značaja, neprisiljenega obnašanja. Je globoko in živo, otroškoverna ter pobožna, a nikdar pretirano, nenaravno ali če hočemo rabiti neprimerni izraz — nikdar »tercijalska«. Ne ponaša se z izrednimi dogodki, ne hrepeni za tem, da bi zbudila zanimanje za se, šc manj pa išče dobička, nobenih darov ne sprejema ne sama ne njeni staršii. Tudi želja po »čudežih« je nc vodi. Značilna je njena izjava: Ljudlje govore o čudežu. Mislim, da v vernem pojmovanju življenja ni treba delati tako velike razlike med naravnimi in nadnaravnima dogodki. Ne sme izgledati, kakor bi Bog deloval samo v nadnaravnih pojavih in pravih čudežih. Njegova mogočnost in čudovitost se kaže prav-tako tudi po naravni previdnosti. 3. Katoliška cerkev še ni izrekla nobene sodbe, kako se ti dogodki morejo razlagati aLi so čudeži ali nc. Znanstveniki, bogoslovci, modroslovci, zdravniki pišejo o raznih načinih, po katerih bi se mogli razložiti nekateri posamezni pojavi pri Tereziji. Gotovo pa je, da še noben učenjak dosedaij ni popolnoma razločil celotnih pGjav na zgolj naravni način. Vsak mora priznati, če motri samo z naravnim pogledom učenjaka, da je nekaj nerazumljivega v teh dogodkih. 4. Popolnoma nezcanstveno je zato, če neko časopisje, med tem tudi žalibog slovensko svobodomiselno »Jutro«, z časnikarsko »vsevednostjo« in lahkoto prikroja razna poročila o Konnersreuthu in za popolno razlago pokliče na pomoč malo opredeljene pojme histerije in sugestije. Surovo in sovražno pa je, če obenem to časopisje še vedno piše o »sleparijah« v Konnersreuthu, o »dobičkaželj-nosti«. Dokler so množice ljudi smele prihajati v Konnersreuth, je pisalo to časopisje o dobičku, preračunani obrti v Konnersreuthu, čeprav je gotovo, da niso Terezija in njeni domači prav nič množiLi svojega premoženja s tem. Ko je škofijski ordinarijat določil, da sme obiskati Terezijo Neumann in govoriti z njo samo, kdor ima dovoljenje od njega in staršev Terezije, prihajajo v Konnersreuth samo resni ljudje. A sovražno svobodomiselno časopisje piše, da hoče cerkvena oblast odtegniti Konnersreuth javni kontroli in skrivaj nadaljevati sleparije. A vendar cerkev hoče samo preprečevati samosenzacijo in omogočiti resnim ljudem, da mirno študirajo te pojave. Tudi stališče glede Konncrsreutha torej jasno kaže, da naše svobodomiselno jutrov-sko časopisje o vseh katoliških stvareh in ne znanstveno, še manj pa nepristransko, anupak vedno in povsod sovražno katoličan-stvu. Da pa se z znanstvenostjo in neprisira-nostjo ponaša, to je pa hinavščina, ki jc šc najmanj simpatična. Čudimo se le, da tega nc čutijo premnogi čitatelji »Jutra« in podobnih listov, 5. Dogodki v Konnersreuthu so pa čisto gotovo plameneč poziv za našo dobo lahkomiselnosti, lahkoživosti, sovraštva, zmedenosti in nemirnosti. Kličejo po svoje, naj se človeštvo v resnobi zbira okrog Križanega, v ljubezni, »pokornosti hiti k viru edinosti, miru, ljubezni, k Bogu, h Kristusu. In to je bollj važno za današnje človeštvo, kakor pa vse razlage dogodkov v Komersrcuthu. Razlaga je naloga Cerkve in znanstvenikov, ono pa jc živa potreba življenja celega človeštva v današnjem času. tfzftifi faJ&tZs ss ^isbufiMMC/AZf^/e-l Dr. Otto FSrber - kat. poKfsk, oisatel« - konvertit Obisk jiolitikov nemškega centruma. Mož, katerega sliko prinašamo, nam sporoča, da se pripravlja nad 20 nemških contrumskili politikov in žurnalistov ua obisk Jugoslavije, Albanije in Grčije. Njih izrecna želja je, da si podrobno ogledajo Slovenijo, seveda tudi Hrvaško in pa Bosno. Voditelj cele skupine bo dr. Otto Fiirber sam, ki Slovence visoko čisla in Slovenijo v njeni naprednosti, podrobni organizacijii, politični zrelosti in odločni volji napredovati zelo občuduje. Za seboj ima precej pisano življenje konvertita, ki utegne eitatelje zanimati. Rojen je bil v Mar-bachu ob N. 22. februarja 18€2. in sicer kot sin protestantovskega pastorja in šolskega nadzornika. Po dovršeni gimnaziji je obiskoval različne univerze Stuttgart, Tiibingen, Freiburg in Miinchen. Disertacija za doktorski uaslov ga je primoraln v podrobni študij cerkvenopolitičnih problemov (boj Janeza XXII. in Ludovika Bavarskega) in na tem potu je našel stezo v katoliško cerkev. Konvertiral ie 1. 1C12 v benediktinski opatiji Beuron. Za časa svetovne vojne je bil ujet in v ruskem ujetništvu je vzljubil in spoznal slovansko dušo. Po vojni je bil dodeljen generalnemu tajništvu Bavarske ljudske stranke, istočasno pa je pisal dvoje večjih del v obliki romanov. Oba romana: »Gliihende Ket-tenr in »Krieg dem Frieden« obravnavata problem svetovnega miru. Zlasti j>oslednje delo jo vzbudilo v Nemčiji tudi v nasprotnih krogih mnogo pozornosti in nasprotujoče si kritike. Podan je v knjigi načrt pacifistične katoliške akcije, ki velikopotezno dela na podlagi katoliške misli. Roman se godi v bodočnosti. Zanimiv je tudi opis laičnega reda, ki skrbi za urcsničfnie pacifističnih papeževih idej. Centrum vse politike tedaj ni več Pariz-Berlin-London, ampak Moskva. »Palača dela«, čudež moderne tehnike bodočnosti spaja v sebi vse niti iu nitke svetovne politike. Marsikatera stran sedanjosti postane človeku jasna v tej fantastični iu vendar verjetni luči sedanjosti. Knji-I ga ie vredna branja (Badenla Verlag, Karlsruhe). Kot' urednik ilustriranega časopisa »Sterne und Blumen« je ljubeznivo sprejemal članke o Sloveniji in je dal prostor tudi številnim slikani, ki ponazorujejo tekst. Istotako je letos zadnji hip posredoval, da smo bili Slovenci vsaj skromno zastopani na razstavi i-Presse« v Kolnu. Sedaj je šef-urednik Ba-denske »Zentruinskorrespondeiiz« iti ima kot tak precej vplivov na tisk. Zlasti še, ker je ponovno prepotoval tudi naše kraje, nam je njegovo prijateljstvo tembolj dragoceno in ljubo. Ko pride spomladi s svojimi kolegi v nršo domovino, si bomo s prisrčnim sprejemom skušali njegovo in njegovih prijateljev naklonjenost ohraniti, da bo slovenske gostoljubnosti glas segel tudi v Nemčijo in bodo nas in našo domovino tudi tam vzljubili. Dr. P. Roman Tominec, O. F M. . Zagrebško msmo Zopet smo dobili novo dramo Milana tfego-viča. Slovenci ga vsaj nekoliko že poznate. Kljub temu evo nekoliko splošnih oznak. Begovič je gledališki človek. Vedno je posvečal gledališču velik del svojega talenta in vsa druga njegova dela niso toliko svojstvena, kot baš njegovi gledališki komadi. Ima zveze z mnogimi inozemskimi gledališči, pozna sceno vrlo dnbro, ter je na odru doživel veliko, vsaj zunanjih uspehov. Koliko pa so njegove drame, močna književna dela sama na sehi, o tem bi se dalo dolgo razpravljati in Begovič najbrž ne bi obdržal imena tudi močnega pesnika, kakor krepkega dramatika ali še bolje, dramaturga. Toda — on je ploden. Nekoč smo mislili, da ga bo Krleža prekosil v produkciji, toda Begovič se nikakor ne pusti nad vladati. Tako je tudi letos nastopit s »Hrvatskim Diogenom«, dramatizacijo romana Avgusta Šenoe. Ta dramatizacija je nastala v času naših nemirnih političnih prilik; Begovič je zajel instinkte naše publike in v samem komadu položil v usta glavnemu junaku besede, ki so zolo aktualne, za kar mu je bil ogromen del jmblike nenavadno hvaležen, skratka, Begovič je žel »bučne uspehe«. Med tem jc bila kritika dvojnega mišljenja. Nekateri smatrajo, da je politični besednjak,' katerega je Begovič uporabljal, škodoval drami, drugi, in sicer ne redki, pa mislijo, da v njej ni ničesar posebnega razen tega besednjaka. Mogočo so te sodbe prelirane. Begovič je znal v priložnostnih slikah obuditi zagrebški svet iz 18. stoletja; ustvaril je nekoliko zelo toplih in krepkih epizod, toda celotno razpoloženje motijo politične lirade, katere te natrosil, vsekakor ne iz umetniških motivov. Begovič je v svoji drami celo opravičil abstinenco hrvatskih poslancev iu je sploh napravil tako odkrite in jasne aluzije, da je. brez ozira na vsebino teh izjav, svojemu komadu veliko škodoval. Slovencem je znana Andričcva Zabavna Biblioteka«. Ona že dolgo vrslo let marljivo izd.ija mavce vsak mesec ali dvakrat na mesec jm en roman. Do sedaj jo izdala preko -150 l-onuuiov iz svetovne knjižnice. Prevodi so dobri; izbrani so jiovcčiiii iz del, ki čitatelju posebno ne mučijo, pa se vendar morejo, z nekaterimi izjemami, priporočati širšemu občinstvu, zlasti ženskemu. V zadnjem času je izdala knjigo ukrajinskega pisatelja Tarasa Gušče >U poleskoj zabitk, katero vsekakor priporočamo slovenskemu občinstvu radi izredno zanimivo vsebine, in da se seznani z najpomembnejšim sodobnim ukrajinskim romanopiscem. >Nova Evropa se bavi v poslednji številki z na/iimi netranje-politifnimi razmerami. Uvodni članek ugotavlja, (la se KDK nahaja v defenzivnem in negativnem stanju radi tega, ker nima liobone politične ideje. Dalje razpravlja zagrebški odvetnik dr. Rugo Veric o pozivu francoskim odvetnikom Giafferiu in Toressu, da pridejo v Iielgr.nl na razpravo zoper Puni-o Račiča. Dr. Verk na temelju srbsko-kazenskega postopanja dokazuje, da zakon ne dovoljuje, da pridejo k razpravi inozemski odvetniki. V Političnem pregledu prinaša Nova Evropa« izredno interesanten članek o češkoslovaškem ministru financ, dr. Karlu Englišu. »Nova Evropa« ugotavlja, da je Engliš eden najsposobnejših finančnih ministrov v Evropi, a poleg tega, da je odličen znanstvenik iu da so njegova dela o nacionalni ekonomiji prvovrstna. V članku o bivšem zagrebškem županu Heinzlu piše, da jo bil Heinzel estei, graditelj, nikakor pa ne župan širokih vidikov, radi loga, ker je zavestno delal na tem, da odbije od Zagreba tvomice, samo da bi imel na mestnem področju manj delavcev. — (Nova Evropa, Zagreb, Pejačevičev trg H. Posamezna številka stane 9 Din.) »Savremenik« je bil svoj čas borbena revija naših naprednjakov, sedaj pa jo postal splošna književna revija in prinaša gradivo od pisateljev najrazličnejših smeri, brez ozira na kulturno in politično prepričanje. Zadnja številka obsoga razpravo Božidara Adžijo o Maksimu Gorkem, nekoliko zaključkov študij in novel, potrebno pa jo posebej omenili zelo zanimivo studijo Branimira Trulielke o bivanju slovitega Dalmatinca Boško-viča, jezuita v Parizu, v družbi enciklopedistov. V feljtonu pišo Nikola Polič o zagrebški operi, da ae nikakor ne more premaknili iz italijanskega kroga, hvali pa ljubljansko opero, ki se trudi, da prinaša čim več sodobnih del, in stori vse, da bi gojila slovansko glasbo. v Naše gledališče kakor da pozna preveč dobro zagrebško publiko. Ve, kdo vse ima v Zagredu denar in kdo more plačati drage predstave gostovanja, j>a nam zato neprestano poziva dunajske igralce. Oni dan je bil celotni Burgtheater. Da sto videli naše Žide! Nikoli jih ni v gledališču, toda v onih treh dneh se jim človek ni mogel izogniti. G. Begovič, ki zna kljub svojemu »bohemskemu« nastrojenju dobro gospodariti z denarjem, pa je zopet naročil gostovanje dunajskega Volkstlieatra, ki nas obišče v nekaj dneh. Veliko sreče 1 Naj imajo i naši Kolini, Silbersteini, Weissi i. si. priliko, da potrošijo katero paro za nekaj, kar ui ma-niaterijalno. Kdo bi to zameril i gledališču i njim? Disky. Cankarjeva proslava v Zagrebu. V spomin 10 letnice smrti Iv. Cankarja, bo Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu priredilo 11. decembra posebno slovesnost v Narodnem kazalištu. Vpri-zorilo se bo dramatično delo pok. Cankarja: »Pohujšanje v dolini Šentflorianski«. Delo se bo vpri-zorilo v slovenščini ter bodo pri izvedbi sodelovali poleg nekaterih hrvatskih umetnikov večinoma slovenski igralci, ki so svojo igralsko karijero začeli na slovenskih odrih. Režijo vodi agilni odbornik Slov. prosvetnega društva v Zagrebu in režiser zagrebškega gledališča, g. llinko Nučič. Spominska plošča Fr. Račkega. V nedeljo 25. t. m. se bo v Zagrebu slovesno odkrila spominska plošča pok. brv. zgodovinarju Fr. Račkemu, katerega stoletnico rojstva praznujejo tc dni Hrvatje. Svečanost se bo izvršila po posebnem sporedu, ki ga je sestavilo društvo BHZ (Brnča Ilr-vatskoga Zmaja). Spominska plošča, delo kiparja prof. Rudolfa Valdeca, se bo odkrila na Kaptolu štev. 13., kjer je pok. Rački zatisnil svoje oči. Hrvatje nameravajo postaviti Račkemu v Zagrebu tudi poseben spomenik. 0. Bfcziiia v švedskem prevodu. Izšel Jo švedski prevod Brezinove »Godbo virov (Kollor-nas Musik), ki ga je oskrbela E. VVeer (psevdonim za gdč. Wester). Prevod je primerjal z originalom Emil Walter. Uvodna študija brnskega prof. Arna Novaka ne karakterizira samo osebnosti iu spisov 0. Brezine, ampak ludi religiozno čuvstvovanje v pesmi češkega naroda, ki ga primerja z analogijami severne lilerature. Zgodovinska znanost v Sovjetski liiisiji. V založbi »Osteurcipe • jo izšel v zvezi z ruskim zgodovinarskim lednem bibliografski katalog za leto 191.7—1927., ki je. prvi te vrste po vojni. Iz kataloga je razvidno, kako velik je interes sodobno Rusije za vsa vprašanja, ki so v zvezi z zgodovinsko znanostjo. Katalog obsega 1000 naslovov. »Rast«, vestnlk Slovenske dijaške zveze. — Izšla je druga številka na 10 straneh. Dočim ja bila prva številka posvečena skupnemu velikemu nazarskemu zborovanju v minulih počitnicah, ja druga posvečeno binkotUncniu zborovanju srednješolcev iu sestanku dijakinj v počitnicah na Oljki. Poleg teh najdemo še odmeve z drugih počitniških sestankov (zagorskih študentov; akademikov na ViSarjah) in še s sestanka Koroških študentov in romanja primorskih študentov ki bosta posebno zanimala. — Rast izhaja mesečno in slane letno za dijake 15 Din, za nedijake 20 Din. Naroča se, v upravi Rasli'. Akad. dom, Miklošičeva 5, Ljubljana. Zadostuje dopisnica! Geografski vrstnik. Pravkar je izšel III. letnik geografske revije, ki si je v razmeroma kratkem času utrla pot tudi med inozemski znanstveni svet. Letnik je precej obširen (102 strani) in ima sledečo vsebino: Baš F., Maribor. II. — Milojevič B., Splitska okolina. — Rubič I., Obala šolte. — Melik A., Morfologija in gosjiodarska izraba tal v Bohinju. — Salopek M.. Eocenska sinklinala rui otoku Hvaru. — Rus J., Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri t. današnjo. — Gor-sky V., Geokemija in kemijsko-geografsko prouča-vanje pokrajine. — Geografske novice. — Književnost. — Cena letniku 50 Din. Naroča se pri Geografskem društvu, Univerza, Ljubljana. Kjer Ei^stašs'0 f.lmi Ferdo Delak. Predvsem: nihče naj ne misli, da silim k filmu. Nikakor ne. A zanima me. hi dobrim zvezam se imam zahvaliti, da sem prejel od direkcije Ufe., vodilnega filmskega podjetja v Nemčiji, dovoljenje da si ogledam njene ateljeje. In tako sem v družbi francoskih, romunskih, angleških, ameriških in ruskih novinarjev vstopil na berlinskem potsdamskem kolodvoru v vlak in po dobri polurni vožnji prispel v Neubabelsberg, prijazno mestece pred Sanssoucijem. Deset minut po lepi gozdni poti in že srtojimo pred vhodom v ogromne ateljeje Ufe, ki velja danes ne le za vodilno, ampak tudi za najmodernejše urejeno filmsko podjetje v Evropi. Sprejel nas je prijazni pisatelj filmskih del KVser, ki je bil tudi naš vodnik in tolmač pri ogledu tega, za tisoče in tisoče sanjskega kraljestva. Naj takoj povem, da zavzemajo ateljeji površino 455.000 kvadratnih metrov, da je postavljenih tu 55 ogromnih stavb, da je 15.000 kvadratnih metrov krasno asfaltiranih cest in da oskrbuje 3500 m železniškega tira zvezo med posameznimi zgradbami. A to so le suhoparne številke, ki naj ilustrirajo te ogromne komplekse. A stopimo proti ateljejem. Mogočna steklena palača, s tisoči reflektorjev, ogromnim železniškim omrežjem stoji tu prazna in zapuščena. To je prvi filmski atelje v Evropi sploh, in tu sta Asta Nielsen in Svengali začela prve filme. Zadnjič so v njeni snemali pred letom par prizorov iz »Špionov•:, med njimi veličastne prizore iz predorov. Mimo ogromnih elektraren, ki bi čisto lahko oskrbovale z lučjo vso Ljubljano, nas vodi pot do manjšega ateljeja, kjer snimajo kulturne filme. Vstopimo. V prvem trenutku ne veš, ali si v zoološkem vrtu ali akvariju, ali v eksotičnem vrtu ali podzemski jami. V ogromnih kletkah vidiš >stare« iz živalskega carstva. A v vsem tem navalu in prvi zmedenosti niriaš prilike natančneje si ogledati snimanje. A to želim in hočem in moram. Saj to me zanima in radi tega sem prišel. Nič. Pogum velja. Vodnika prosim, da me predstavi režiserju. No, saj ni taka pošast. In imenitno je šlo. Par minut za tem vstopim v trgovinoSijajno opremljena draguljarna. Iz vseh strani sije par sto reflektorjev na trojico okrog mize. Kdo so to? Draguljar je znani nemški igravec Platten, kokota nov Ufin i star« Bee Amann in pomočnik. Operater pripravlja aparat, pomožni režiserji brlizgajo na vse strani in urejujejo smer reflektorjev, delavci snažijo pohištvo in zrcala, brivci so zaposleni še z zadnjimi korekturami na obrazih igravcev, režiser se mota okrog mize in razstavlja briljante, fotograf opazuje skozi lečo. — Pozor! Iz ozadja zadoni klavir. Pomožno osobje se umakne. Režiser stopi k aparatu. Premalo luči pada na briljante in njih odsev je preslab. In dobrih deset minut poskušnje s preureditvijo draguljev. Sedaj bo menda dobro. Ne še. Reflektorje nižje, da ne dela klobuk sence na obrazu igravke Dobro. Piščalka. Klavir. Operater vrti. Platten se nasloni na mizo in z veselim nasmehom na licu pripoveduje nekaj Amannovi. Ona ga koket-no pogleda. Oba pogledata briljante. Prizor traja par sekund. Režiser ga prekine. Vzrok? Gledalcu bi se zdel morda malenkosten, mogoče ga ne bi niti opazil, in če bi ga, motil ga ne bi. Amannova se je za par centimetrov pregloboko sklonila k briljantom. In sedaj od začetka. In če treba še enkrat. Še dvakrat. A naprej moramo. Vstopimo. Novo presenečenje. Ne veni, ali -em v Sahari ali ob obali Jadranskega morja, ali na Montmartru ali v Benetkah, ali v Londonu, Parizu. Newvorku, turški vasi, pragozdu. st«*pi? Vodnik ti smeje pove: Nikjer in povsod. Ta peščeni nasip. Da to j<: puščava. A to jc tudi obala. In v dobri uri ho napolnjene kotline z vodo in že si na rivijeri. In tam? Parnik. In tam? Kraljeva kočija. In tam? Cestna železnica? In še tisoč bi bilo teh tam. A oglejmo si del mesta, ki je danes Benetke, jutri London in zopet pojutrišnjem Pariš. Po trudapolnem snimanju izmučen, leži v udobnem mahu egipčanski mungo in radoveden prisluškuje izvajanju ravnatelja kulturne filmske sekcije dr. Kaufmanna, ki nam radovednežem razlaga, koliko dela in skrbi mu je povzročil pri zadnjem snimanju ta neukrotljivi zvezdnik . Na večji mizi se razprostira gozd. Zemlja, mah, drevesa, krtine, trava in zelišča. Mungova lepa partnerica je kača. Radovedna pogleda iz krtine, kaj je novega na zemlji. Solnce sije. Prav lepo. In počasi se priplazi iz svojega bivališča, da opravi svojo jutranjo toaleto in se odziblje na promenado. A mungo pazi na svoj plen. Za malim gričkom čepi, da ob pripravnem trenutku plane na svoj plen. Reflektorji obsevajo to gozdno »pokrajino :, operater vrli filmski trak. mungo plane na kačo. Divji boj. In v par sekundah ni o kači več nobenega sledu. Par minut traja tako snimanje, in nato pardnevni počitek ljubkemu akterju, da si odpočije. V nasprotnem kotu je akvarij. Redke morske ribe. Te so danes na oddihu, pač pa filma mala poljska miška. V mali sktekleni uti vidiš prizor s polja. Poljska miška sedi na mali koreniki. V to je vdelan košček hruške in s tem se masti. Par sekund snema operater. Za danes dovolj, »da se ne pre-tegnc . A hitimo naprej! Ogromne delavnice in shrambe, celi tovarniški kompleksi. Tu mizarske delavnice z ogromnimi shrambami pohištva, ki zadostujejo za opremo 400 razkošnih stanovanj, tu cele palače garderobe in ogromne krojačnice in orožarne, ki lahko oskrbe z obleko in orožjem vso nemško armado, cele dvorane barok in gledaliških okraskov, polna skladišča umetniških slik in vse v vzornem redu, pregledno in priročno urejeno. A sedaj v glavni alelje, ki zavzema 8000 kvadratnih metrov površine, je .123 m dolg, in največje tragedije iz turškega predmestja se lahko snemajo. l^i ruski stepi pridemo do ogromnih nebotičnikov : Metropolisa«. A razočaral bi vse one, ki so občudovali to gigantsko velemesto, če povem, da je vse to velemesto le košček prepleskane stene, vse ostalo pa projekcija modela na filmski trak. Ili vsi prekrasni nasadi, palače, kolodvori, vse lo so le male neznatne kulise, mojstrsko natančno izdelane — in drugega nič. Vse drugo je ali fotografija, ali risba, ali model, ki sliko dopolni. A štiriurno kolovratenje po vseh delih sveta te utrudi. Zato sem prav rad sprejel vabilo, da stopim v ateljsko kavarno, kjer so nas prav imenitno pogostili in — da bo zadovoljnost vsesplošna še slikali. Tako. Radi lepšega. In da zadoste naši večno novi radovednosti. Kako trava raste bodo poslušali v bodoče naročniki radia. To ni nikako zlobno namigovanje in nikaka za-frkacija, marveč gola resnica. Čudoviti aparat elektro-ultrainikrometer omogočuje to čudo. Dve plošči se namestita tako, da se oh najmanjši izpremembi v rastlini oddaljila Ir.r-a od druge; pri tem nastane zvok, l;i ga ujame telefon in po radiu odda dalje. Na la način se prepričamo, da se vrši rast sunkoma, kakor bije srce (razširja se in zožuje). Elektro-ultrainikrometer zaznamuje neizrekljivo majhne izpremembe dolžine: do ene desetin ili j oninlce milimetra! Še več — ta aparat meri atomske velikosti. Na ta način prodira v tajno snovanje narave in beleži tudi kako — trava raste. — Pa še druge, doslej nemogoče uspehe dosega ta aparat. Tako beleži izpremembe v toploti do ene desettisočinke stopinje. Po načelu elektro-ultramikrometra se grade tudi najobčutljivejši potresni aparati, ki beležijo najrah-lejše zemeljske tresljaje. Poslopja Ufe — Tempelhof. (Photo Ufa.) 56 širok in 20 visok. Tu snimajo te dni nov film »Asfalta v režiji priljubljenega režiserja Joe Maya. Za boga! Saj ne veš, ali si na Kaiserdammu ali v ateljeju. Sto metrov Kaiserdamma. Do pičice natančno imitiranega. Asfaltirana cesta z otokom za pešce, signalne luči, kioski, razkošna izložbena okna, dvajset avtobusov drvi, stražnik dirigira z otoka ves promet. In kam? Kaj pomeni ta naval? Kaj bi to brlizganje? Kaj policija? Ves si zmeden. A naenkrat se obrne par sto reflektorjev v ono smer. Nekdo je vlomil v trgovino. Reflektorji ugasnejo. Snemanje lega prizora je gotovo. Na eni strani dostojna ulica z lepo tlakovano cesto, lepimi izložbami in francoskimi napisi. V drugem kotu ulice pa eno za drugim : pročelje beneške palače, vhod v romansko vilo, priprost vodnjak, vogal podrte predmestne hiše. Kaj s tem? In kako s tem? A kmalu si na jasnem. Vodnik te predstavi inženjerju Schufftanu, iznajditelju sni-manja na podlagi modela, ki li radevolje razloži svoj patent. Ulica v Parizu. V par urah so fasade hiš prepleskane, napisi na prodajalnah izgotov-ljeni. Treba je dati tem hišam le še tipično obliko. Poleg aparata za snemanje stoji še par aparatov, med njimi posebna kamera, ki projicira sliko modela na filmski trak, ki snema torej istočasno sliko modela in ulice. Ti dve sliki se na filmskem traku zlijeta druga v drugo in iz par prepleskanih fasad in izgotovljenega modela vidiš na traku pravo pravcato ulico v Parizu. — Čez par ur je to že lahko u'ica v Londonu, ali pa kje drugje. Pravkar snemajo »Carjeviča«. Ulica v ruskem mestu. Preurejene izložbe, izpreme-njeni napisi, ulica posuta s peskom in odpadki; celo tako pedantni so režiserji, da pazijo na to, da ležijo na cesti ogorki cigaret z dolgim ruskim ustnikom. Pa dovolj mi je Pariza, Londona in Moskve. Stopimo v turško predmestje. Par podrtih kolib, košček prerite ulice. V slučaju potrebe je v par urah postavljenih še par hiš Pes se je vtaknil v diplomatski obed Neki angleški državnik pripoveduje v »Daily Mail «, kaj je doživel na obedu pri poljskem maršalu Pilsudskem. Maršal ima zelo dražestnega majhnega psička, katerega je podarila neka poljska plemkinja, ki živi v Parizu. Med obedom, ki ga je priredil Pilsudski na čast diplomatom, je ležal kužek pri gospodarjevih nogah. Ko so se začele napitnice in so vsi gostje vstali, je psiček nenadoma z zobmi zgrabil vogel namiznega prta in ga potegnil nizdol. Čaše, steklenice in vse ostalo posodje in orodje je zletelo na tla. Ker je žival na podoben način zmotila pri obedu že večkrat tudi domače, so se sedaj obrnili na darovalk o v Parizu za pojasnila, odkodi psu taka svojevrstna navada. Tu je prišlo na dan, da je bil kuža »vzgojen« v cirkusu, kjer je nastopal v pantomini »Prevrnjeno kosilo«. »Molly« svoje vloge ni pozabil in jo je vselej zvesto izvršil, kadarkoli se mu je ponudila prilika. Delati ni sramota »Nineteenth Century« poroča: Na univerzi Princeton si služi 25 odstotkov dijakov svoj kruh z delom. Služijo kot uradniki pri bankah, delajo kot pomočniki v knjigarnah sodelujejo pri uredništvih. Lani so ti dijaki zaslužili vsega skupaj 40.000 funtov. Po dijaških restavracijah strežejo revni dijaki, da si tako zaslužijo par kosil na leden. Zaradi takega dela pa dijakov nihče ne prezira, nasprotno. Delo preskrbuje dijakom poseben vseučiliški delovni urad, in to na izključno gospodarski podlagi brez vsake karitativno primesi. Lastno usmrčenje hoče pospešiti Nedavno na smrt obsr/jeni roparski morilec Bognar je pisal svojemu zagovorniku iz kaznilnice v Leopoldovu, naj doseže njegovo premeščenje v bratislavske zapore, kjer bi mogel dobivati lastno hrano. Pravi, da mu je uklepanje uničilo ves pogum za življenje. Če se njegova usoda ne da spremeniti, naj zagovornik prošnjo za pomiloščenjc takoj umakne in posreduje, da se smrtna obsodba čim prej V duefi trež)) vrsta|> Tajno prodajanje zemlje v Rusiji. Sovjetske oblasti so na Uralu odkrile tajno prodajanje zemlje, kar je po sovjet. zakonih prepovedano. Vse pogodbe so razveljavili in proti krivcem uvedli kazensko postopanje. Ljeningrad šteje tačas 1,753.900 duš, od tega je 861.700 moških in 892.200 žensk. Žensk je torej 30.500 več nego moških. Brezposelnost na Poljskem. V prvem tednu tekočega meseca ie bilo na Poljske«, 81.195 brezposelnih, od tega 22.052 žensk. Zapuščena dcca v rdeči armadi. Da preskrbi kolikor mogoče zapuščenih otrok, je sovjetska vlada odredila, da se zapuščeni dečki sprejemajo v rdečo armado. Doslej so na ta način preskrbeli par tisoč otrok. Sprejemajo zapuščene oireke pesebno v vojaške orkestre, i:i so ponekod re.davljeni skoraj izključno iz z:.pi:.v?.0i»ib mladih fantov. Zračni '.>n.-met med Afganistanom in Indijo uvedejo na pobudo kralja Aman-Ulaha. Afganistan ima doslej dve zračni progi: Ka-bul—Taškend in Kabul—Mazar-Tarif. Zaklad v t m javi Modlin je začelo kopati poljsko vojno ministrstvo. Gre za zlato, ki naj bi ga bila pred svojim odhodom v trdnjavi zakopala ruska posadka. — Na Poljskem so v zadnjih letih kopali že razne zaklade, a vselej brezuspešno. Število zdravnikov v Avstriji znaša po zadnjem popisu 8041; od tega deluje na Dunaju 4519 zdravnikov. Zimski zračni promet med Berlinom in Moskvo nameravajo organizirati do leta 1930. Poskusili poleti se bodo vršili že leto«. V poletnih mesecih se vrši reden zračni promet med Berlinom in Moskvo že sedem let. Ves čas ni bilo na tej progi niti ene resnejše nezgode. Nov »šahtinski proces« v Rusiji. V Moskvi so neprestano vrste procesi proM tehničnim strokovnjakom raznih panog, ki jih obtožujejo tihe sabotaže proti državnemu režimu. Sedaj je na dnevnem redu velik proces proli inženerjem cestnega komisariata. Obtoženi so že osem mesecev v preiskovalnem zaporu; dva inženerja, Puzanov in Roginskij, sta v zaporu umrla. Najvišja jainboniika na svetu. Najvišji jambornik za zastave imajo v londonskem Kew Gardens; visok je 215 čevljev. Drugi najvišji jambornik pa ima univerza v British Columbiji; visok je 206 čevljev ter je iz enega samega debla bora Douglas. 400 ponarejenih maturitetnih izpričeval je prodal v teku zadnjih treh let ravnatelj trgovske srednje šole v Berlinu — Edvin Roe-ser, ki so ga zaprti. Izpričevala je prodajal ljudem, ki njegove šole sploh niso obiskovali. Pravi, da je to delal zaradi gmotne stisike. Vlom na pošti. V poštni urad Bruck o. M. se je v petek ponoči izvršil vlom. Odnesli so 3000 šilingov gotovine in za 300 šilingov znamk. Za dve polarni vožnji s »Zeppelinom« se pogaja Nansen v Berlinu. Vožnji bi se imeli izvršiti leta 1930. Žareče železo se jc zlilo na delavce v je-klarni Rombach pri Strassburgu. Dva delavca sta umrla, sedem je smrinonevamo ožganih. Švedski parnik »Virginia« je prišel v višini Oporta v nevarnost, da se potopi. Na njegove klice na pomoč je prihitelo več ladij, ki so potnike in moštvo iz rešilnih čolnov sprejele na krov. Velika železniška nesreča. Na postaji v Nimburgu je trčil brzovlak s tovornim vla. kom. Štiri osebe so bile mrtve, med temi vla-kovodja tovornega vlaka Kvselka, ki je nesrečo povzročil, ker je odpeljal s postaje, ne da bi bil počakal na znamenje za odhod. Sedem oseb je bilo težko ranjenih, nad 20 pa lahko. Vzkliena razprava proti morilcu predsednika Obregona — Toralu in s. Concepcion se je vršila 22. novembra v kaznilniškem poslop* ju, da ni bilo treba prepeljavati obtožencev. Razsodba še ni znana. Razvoj raketnih vozil. V Berlinu so preizkusili nov Volkartov raketni voz. Voz je dosegel na 400 metrov dolgi progi hitrost 60 km. Nato ga je voditelj Volkart sredi voižnje brez ovir ustavil. Rakete so se skoraj neslišno raz-pckavale. Ena raketa je odpovedala in zletela nazaj, ne da bi bila vožnjo kakorkoli ovirala. Direktno telefonsko zvezo Praga—Nevv-Ycrk ao otvorili 24. t. m. Prekletstvo nad judovskim listom. Ra-binec Spira v Munkacsu je izrekel prekletstvo nad judovskim listom »Dos jiddisehe Folks-blatt , nad njegovim urednikom Sauberjem in nad vsemi njegovimi čitatelji. List se je norčeval iz judovskih verskih postav. Rabinski svet je izobčenje potrdil. Italijanski stotnik Mariano se je ob odhodu iz Stockholina, kjer so mu odrezali zmrznjeno nogo, poslovil tudi pri materi pok. Malmgreena, Pri leni ga je pa spremljal italijanski vojaški ataše, kar komentirajo švedski listi tako, »da se uradna Italija boji, da Mariano ne bi izdal kakih državnih tajnosti«. Vendar je pa Malmgreenova mati že opeto-vano izjavila, da ne Zappi ne Mariano nista kriva smrti njegovega sina. « »Mamica, ali smem igrati malega dečka, ki je prišel k nam na obisk?« — Gotovo, da smeš, Janko.« — Mamica, mislim, da bi mali deček rad kolačev.« Pier - j um per Tako imenujejo Američani mačke, ki žive na ladjah. To so svojevrstne živali. Čim se ustavi ladja v kaki luki, je mačka prva, ki skoči na kopno in nastopi svoj dopust, prav kakor delajo mornarji. Potepajo se potem po skladiščih in vrtovih in spe po zapuščenih lopah; kakor hitro pa ladja dvigne sidro, je ladijska mačka zadnja, ki skoči na krov in izgine nato v notranjosti ladje. Če se pa pier-jumper tudi kdaj zgubi, se mnogokrat kdove kje in kdaj nenadoma zopet pojavi na ladji. — Črnih mačk moštvo nima rado. Tako so se mornarji na kitolovcu »Cliftonu« skoraj uprli, ker je kapitan Hilding Peterson prinesel s seboj na ladjo svojo domačo črno mačko. Da bi žival zaščitil pred moštvom, jo je zaprl v svojo kabino. Toda ob neki priliki je mačka ušla in splezala na najvišje opazovališče na jamboru. Ker kapitan ni hotel ukazati, da bi kdo izmed moštva splezal po mačko, je šel sam ponjo. Pri tej priliki pa je na svoje veliko presenečenje nenadoma opazil na morju čredo kitov. Imeli so nato izvrstno lovsko srečo. Poslej je bila črna mačka ljubljenka moštva in v prvem pristanišču, kjer so se ustavili, so ji mornarji kupili svileno blazino, na kateri naj bi »maskott« spala. — Na berrnud-skem parniku »Fort St. George« so imeli mačko, ki bi se je bili radi zaradi nekaterih njenih neprijetnih navad iznebili. Sedem-najstkrat so jo vrgli s krova, toda vselej je zopet našla nazaj. Enkrat jo je v Ne\vyorku odnesel neki mornar v mesto in jo odložil med Brod\\nyem in 72. cesto. Kmalu nato, ko se je mudil parnik v Hamiltonu, se je mačka nenadoma zopet znašla na krovu; pripeljala se je do tje na nekem drugem parniku. — Med ladijskimi inačicami so nekatere splošno znane. Prvo mesto zavzema maček »Mike \ ki je velik pretepač in pusti domalega v v s -kem mestu kos svojega rjavega kožuha. Honkongu se je vrnil na ladjo z razcefranini ušesom, v Manili je v boju izgubil eno oko, toda vsikdar in povsod se je pravočasno vrnil na krov svojega parnika. Vse na posodo! V Newyorku se peča cel koncern s tem, da posoja ženinom in nevestam poročne prstane in poročne obleke. V zalogi imajo vse mogoče malenkosti, tako da se mere vsak v trenotku preobleči, ne da bi bilo treba kaj popravljati. Podjetje izborno uspeva; mnogokrat je ena ter ista obleka po večkrat na teden izposoljena. Vsak narod je po svoje , ".' Angleška plemkinja lady Teodora David-' flori, ki dbdobra pozna predpise lepega obnašanja, pripoveduje: »Nekoga dne sem v Rimu opazovala elegantno damo pri sosedni mizi. Bila je zelo izbrano oblečena in po vsem videzu je morala pripadati najboljšim krogom. Jedi si je r a zre/.al a na običajen način, nato pa odložila nož in jedla z vilicami v desni roki. To se mi je zdelo zelo čudno, ker velja lo pri nas kot nedopustno. Šele prihodnje leto, ko sem prišla v Ameriko, se mi je stvar pojasnila — v Ameriki jedo na ta način tudi v najboljših krogih. — Francoz srka svojo juho na ta način, da drži na ustnicah konec žlice. Pri nas je to nedopustno in nosimo žlico postrani na ustnice. — Jesti makarone je umetnost. Mi si pomagamo na ta način, da jih z nožem razrežemo. V Italiji velja to kot nedopustno. Italijan si makaronske cevke navije na vilice in jih tako nosi v usta. Pri tem je silno spreten in v najkrajšem času izprazni svoj krožnik. Tako sem videla jesti makarone italijanske kneze in druge odlične ljudi. — Kako se po jedi polože vilice in nož, so v rabi razni načini; nekateri polagajo vilice in nož navskriž, drugi pa imajo za pravilno, da se nož in vilice polože na krožniku drug poleg drugega. — Kdor potuje po vzhodnih deželah, se kmalu prepriča, da veljajo tu čisto drugi pojmi o lepem obnašanju pri jedi. Treba je glasno cmokati in srkati pri jedi in tako pokazati gostitelju svoje zadovoljstvo z jed ni i. Ravno tako se pečenka ne je z vilicami in nožem, marveč se prime kos s prsti, z drugo roko se pa trga meso od kosti in tako je. Po naših pojr ih je to nekaj docela nemožnega v dobri družbi, toda orientalec razvija pri tem toliko elegance in spodobnosti, a služinčad neprestano stoji za gosti z rožno vodo v dragocenih posodah, da si umijejo prste — da se temu načinu kmalu privadi tudi Evropejec. To pa tembolj, ker se da krhko jančje meso, ki je na Vzhodu običajna pečenka, zelo lepo odločiti od kosti.« • »Čez glavo si zadolžen, sedaj si pa hočeš kupiti še avto?« »Kaj pa naj storim drugega, da ubežim svojim upnikom, ki so mi neprestano za petami!« Mati: »Moj muf bo kmalu izgubil vso dlako.« Mala Anica: Namaži ga vendar z očetovim sredstvom za rast las!« »Zelo sem zadovoljen z mojim avtomobilom; že celo leto nisem niti vinarja plačal za poprave.« — »Vem, tvoj mehanik se je zaradi tega bridko pritožil.« 'ospodarsfvo Važni sklep? na oolju slov. narodnem gospodarstva »Zveza mlinov v Sloveniji«, ki je organizacija slovenskih srednjih mlinov, je priredila v soboto dne 24. novembra v Ljubljani važen sestanek, na katerem se je obravnavalo silno kritično stanje, v katerega je prišla slovenska mlinska industrija vsled debat v anketi za tarifno reformo v okviru tarifnega odbora .Na tej anketi se je predlagalo s strani srbijanskih, vojvodinskih, hrvatskih in slavonskih mlinov, /la se uvede v mlevskem prometu rookspedicija ter da se ukine ali vsaj bistveno omeji tarifa št. 34, t. j. takozvana mlinska tarifa. Pri teh debatah so navedli poborniki te izpremem-be, razne nrgumente, ki ne morejo vzdržati stvarne kritike. Ne da bi se spuščali v razmotrivanje te argumentacije, prinašamo nekaj podatkov, ki jasno osvetljujejo stvami položaj. V vse i državi je od kapacitcte mlinske industrije izrabljenih 55%, med tem ko je odgovarjajoča številka za Slovenijo komaj 25%. Slovenski mlini, ki so v pretežni večini navezani na pšcnico iz izvenslovenskih oblasti, so po rezultatih ankete v okviru navedene zveze prejeli te pšenice v letu 1927. 2«00 vagouov, kar odgovarja 1800 vagonom moke, medtem ko so izvenslovenski mlinarji prod-1 i v Sloveniji v isti dobi 3200 vagonov moke. Iz tega je razvidna kritična situacija slovenskih mlinov, obenem pa so s tem ovržene trditve, da so slovenski mlini vsled obstoječo tarife. 34 v nedovoljeni meri favorizirani pred izvenslovenskimi. Obsloieče skrajno neugodno stanje bi bilo s sprejetjem označenih predlogov v tarifskem odboru v trki meri poostreno, da bi bila slovenskim mlinom odvzeta zadnja možnost eksistence. V tem smislu je bila sprejeta obširna, vsestransko utemeljena resolucija, v kateri je kategorično zahte van status quo. Pridružujemo se v polni meri upravičenemu stališču, ki ga je zavzela »/veza mlinov v Sloveniji«, in ki tvori edino pravilno rešitev tega našega velevažnega narod no-gospodarskega problema. * * * Nakladanje drv v odprte vozove je prepovedala generalna direkcija državnih železnic od dne 2. novembra t. 1. naprej pn do preklica vsem postajam normalnotirnih žclcanic. Izvzeti so samo vozovi tujih železniških uprav, v kolikor so ti na razpolago hi se morejo v smislu določb mednarodnega vozovnega dogovora vporabljati za prevodno pot. V pokrite vozove se smejo drva nakladati le tedaj, če je vsa druga potreba za nakladanje robe v take vozove krita. Nova spojna prora pri Zagrebu. Dn se razbremeni postaja Zagreb gl. kol. in da so pospeši tovor, promet preko Zagreba, bo v kratkem otvor-jena nova spojna proga pri Savskem mostu, ki bo omogočila prevoz tovornih vlakov iz smeri Slsak proti Knrlovcu in obratno p« krajši poti in ne dn < ■ < •■ • f.________:___ :.. ^.-tnmi nt nrolrC\ dov leskovih palic, 100 komadov smrekovih drogov in 100 komadov metelj. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 4. decembra pri upravi drž. monopolov, ekonom, oddel., v Belgradu glede dobave 30.800 kg svilenega papirja; 5. decembra glede dobave spojk; 6. decembra pa glede dobave 40.000 kg bencina, 3000 kg raznih olj in 1000 kg rumene mašiti. — 5. decembra pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave zakovic; 7. decembra pa glede dobave gumijevih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisar. Zbornico zn TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — 4. decembra se bo vršila pri stroi. odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 3700 komadov šamotne opeke; dne 6. decembra glede dobavo 700 kg ležiščne volne in 5000 kg pisane bombaževine; 7. decembra pa glede dobave 500 komadov žarnic in raznega električnega instalacijskega materiala. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — 4. decembra se bo vršila pri ravn. drž. rudnika v Velenju ofertalna licitacija glede zgradbe delavske stanovanjske hiše. Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji. — 4., 6., 10. in 12. decembra se bo vršila pri glavni sanitetni zalogi v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave lekarniškega materiaala. Pogoji so na vpogled v pisarni zaloge. Dne 2-1. novembra 1928. Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi proti prejšnjim tednom nenavadno velik. Znašal je 28.8 miij. Din napram 22.9, oz. 20, oz. 18.8, oz. 20 v prejšnjih tednih. Tečaji deviz so ostali skozi cel teden skoraj brez izjeme popolnoma nespremenjeni. Privatno bl"go je bilo zaključeno lo v devizah Trst in Ne\vyork. za katere je pa vladala le malenkostna potreba. Enkrat je bilo privatno blago deloma tudi v devizi London. Drugače pa je krila potrebo Narodna banka. Glede vrednostnih papirjev omenimo, da je prišlo po daljšem presledku do zakliuč-kov v delnicah Ljublj. kred. banke in sicer enkrat po 12,7, dnurič po 128 Din, Kranjske industrijske družbe po 310. Curili. Bckrad 9.1225, Berlin 123.76. Budimpešta 90.50. Dunaj 73.01, London 25.185, Newvork 519.18, Pariz 20.2875, Praga 15 385. Italija 27.20, Bukarešt 3.12, Sofija 3.75, Madrid 83.(55, Varšava 58,25. Dunaj. Belgrad 12.19875. VREDNOSTNI PAPIR)! Dunaj. Podon.-savska-jadrai. 84. Živno 131, Hipo 7.10, Alpine 43.95, Trbovlje 50.5O. Kranjska industr. 30.50, liuše 33.50, Slavonija 0.76. Žito Pšenica je, kakor znano, letos izrazit predmet špekulacije, vsled česar je presoja položaja zelo ren&il za izvoz. Polog tega je pognalo nekoliko živahnejše povpraševanje zopet ponehalo, inozemske notacije »o zopet nekoliko oslabele in podoba je, da tudi pri nas pšenica zopet oslabi, dasi.se je trgovalo v velikem obsegu decembersko bačko blago po 252.50 in celo 255 nakladalna postaja. — Danes notira promptna gonijebačka pšenica 247.50 do 250, za decembor-januar 257.50, za januar sol o 260. — Vkljub dokaj nižji ceni koruze danee še vedno ni interesa za to blago, ki se zelo sporadifc-no trguje in precej močno ponuja. Tudi za laplat-sko koruzo, s katero se je zlasti Slovenija precej zalagala, ni nobenega povpraševanja, času primerno suha koruza inzulanka notira 250 medji-murska nakladalna postaja, a tudi ne najde kupca. Nekoliko se je izboljšal položaj za pšenično moko, za katero je poraba normalna. Oves in krmila so nespremenjeni, enak tudi ostali produkti. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica marec 27.01—27.00, zaklj. 27.06—27.08, maj 27.80 -27.80, zaklj. 27.80-27.82, rž marec 25.10—25.20, zaklj. 25.18—25.20, maj 25.90—2594, zaklj. 25.01—25.66, koruza maj 28.80-28.88, zakl|. 28.88-28.90, julij 29.30-29.18, zaklj. 29.18-29.20. Hmelj Promet na hmeljskem trgu v Žatcu je bfl pretečent teden miren in nakup se je vršil počasneje. Nasproti temu pa je postala ponudba enega i dela hmeljarjev večja, kar je povzročilo padec ceu. i Signiranih je bilo do 21. novembra v Žalcu 62.954 1 stolov (po 50 kg) letošnjega hmelja. V Niirnberg je prispelo toliko manjvrednega jugoslovanskega, ruskega, poljskega in belgijskega hmelja, da so carinska skladišča v Nurnbergu prenapolnjena in so morali ta tranzitni hmelj spraviti tudi v ntlrn-berških in ftlrthskih vojašnicah. bi bil s tem obremenien in oviran promet preko _ . . . postaj Zagreb gl. kol. "in Zagreb Sava. Spojna pro- otežkočena. Dejstvo je, da se je vsak izvoz iz naše ga se bo odcepila pri postajici Sv. Klara in bo pre- države radi previsoke cene ustavil in da se ogrom-51 a v postaji Hrv. Leskovac na progo Zagreb gl. ne količine blaga zadržujejo. Ves promet je skrčen kol.—SuSak. Spojna proga je bila že skrajno po- na domači konzum in prodajalci porabljajo tudi trebna, ker je promet preko obeh sedanjih zagreb- najneznatnejše povode za podražitev blaga. T;-ko omejitve za navedeni dve postaji. Za zatiranje kaparjev na čcšpljcvem drevju je ministrstvo dovolilo kredit 2fiO. Din. Za ta znesek naj bi se nakupila potrebna sredstva za pokončevanje imenovanega škodljivca. Kakor smo pa zvedeli, je ta podpora namenjena samo za severno Srbijo in zahodno Boeno. Pravično bi pa bilo, ko bi pri razdelitvi tega kredita upoštevali tudi Slovenijo, kjer je češpljevo drevje istotako v nevarnosti pred kaparji kakor v južnih pokrajinah. ' Po nekaterih krajih je že sedaj do malega uničeno in če se od merodajne strani v tem oziru ne bo nič ukrenilo, bo češpljevo drevje pri nas popolnoma propadlo. Izvozna carina na prašiče na Poljskem. Poljska vlada je vpeljala izvozno carino na prašiče in na prašičie meso. Izvozna carina bo znašala pri živih in pri zaklanih prašičih 30 zletov za komad, pri prašičih v polovicah pa 15 zlotov za polovico, Izvozna carina na prašičje meso (sveže, soljeno ali zmrzlo), ki pa ni predelano drugače, z izjemo na poseben način izdelanih glav ali pa drobovja, bo znašala 50 zlotov za 100 kg. Vse omenjene vrste meso morejo biti na podlagi posebnih potrdil tr-govskega ministrstva oproščeni od izvozne carine. ; Na ta način hoče poljska vlada imeti v rokah moz,-nost. da regulira po racijcnalnih vidikih izvoz , prašičev in prašičjega mesa v inozemstvo. Ker je Poljska naš najvažnejši konkurent na avstrijskem trgu. bomo gotovo tudi mi občutili posledice le ' poljske trgovinske politike. Mnogo dobička si se-I veda od tega ne moremo obet' I i. največji uspeh bo gotovo ta, Se bo dosežena večja stalnost cen. Nova ccnitev produkcije sladkorja. Druga ce-! nitev Mednarodnega združenja za statistiko slad- I korja navaja tele podatke: predelano pese v Evropi 32194 000 ton (končni rezultat 1927-28 31 milijonov 689.000 ton), od tega v Jugoslaviji 876.000 (6512.000) lon ali 26.0% več. Produkcija sladkorja so ceni v Evropi letos na 5,038.000 ton (1927-28 4,916.000) ali 2.5% več, v Jugoslaviji pa 127.000 ton (19*27-28 83.000 ton) ali 51.9% več- Največji napredek v proizvodnji je beležila Jugoslavija. Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 30. novembra ponudbe glede dobave omelic in čopičev; do 3. decembra glede dobave 250 kg mangan kita, 100 kg mizarskega kleja, 3 kg kopalnih gob in 6000 pol gladilnega platna; do 4. decembra t. 1. glede dobave 1000 m kisika. 3000 kg cementa: do 5. decembra t. 1. Pj> ; glede dobave razni htiskovin. — Prometni oddelek i ravn. drž. žel v Ljubljani sprejema do 4. decem-j bra ponudbe glede'dobave 1500 komadov ključavnic, 2000 komadov ključev, 1700 komadov mede-, nih ščitnikov, 4000 komadov vijakov, železnih ?nr-1 nirjev, mrežic zn heliof. svetilke in žarnic; do 5. decembra t. 1. glcd dobave 1000 komadov papirnatih senčnikov, 100 komadov torbic in 64 komadov odbojnih čepic; do 6. decembra pa glede dobave 2000 blokov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih. — Del. drž. žel. v Mariboru sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave 3000 kg okroglega železa; do 6. decembra pa glede orodnega jekla. — Ravn. drž. rudnika v Zabti- j kovci spreiema do 4. decembra ponudbe dede dobave železa, pločevine, žice, loeeniskih žner. smir-kovih plo?č in zakovic. — Drž. rudnik Rukinje, p-Krek«, sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave 1000 kg sive barve in 20 komadov čopičev; do6 decembra glede dobave 2000 m žične vrvi in 250 m lnnenih cevi. — Ravn. drž. rudnika v Velenju sprejema do 7. decembra ponudbe glede dobave 500 kg tračnih žebljev. 30 komadov jamskih Sag, 8CC0 komadov bukovih t oporišč, 1000 konia- podlago ------ nad Svetovno pariteto in ker sploh nismo konku- I'o S Lil J K INSERATNI ODDELEK ..SLOVENCA" V PAVILJONU HO-L EO UNIONA -N A II O C N 1 N A - I N S E R A T I. Za božčno ^obo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Grum Anton: Odpevanje pri lavretanskih litanl-jah za mešani zbor. Din 16.—. Hlndnik Ign.: Božične pred- in poigre. Din 10.—. Premrl Stanko: Slava Bogu na višavi. Deset božičnih pesmi za mešani zbor in orgle. Partitura Din 24.—, glasovi po Din 6,— — »Le »pl, nebeško dete Ti« in >0 ve lesene jaslice«. Dve božični pesmi za mešani zbor ta orgle. Din 3.—. Satlncr I*. Ilugoliii: Božičnice. Šest božičnih pesmi za mešani zbor. Din 20.—. Sattner-Premrl: Dvo božičnlci. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. Din 10.—. (Samo za domaČe božične prireditve.) Sichcrl Jos.: Pastirci iz spanja. 16 božičnih pesmi za solo, mešani zbor in orgle. (Naipevi starejših skladateljev: Riliar, Cvek, GerbiČ, Vavken itd. Pari. 36.—, glasovi po Din 6.—. iSichorl-Premrl: Pridite molit Jezusa. 17 božičniih pesmi za solo mešani zbor in orgle. (Riharjevi, Cvekovi, Vavlcnovi in drugi napevi.) Partitura Din 30.—, glasovi po Din 6.—. Sredn«! n- l!ub!\ horr 19 X«. do 23. XI. 1928. Dne Kerin Curih Dunai | Lomlou | Newyork | Pari/ 1'ragn Trsi 19. 1356.25 1095.60 8 0,— 276.14 56.925 —.— I6S.77 — 20. 135rt.— 1015.60 800.— 276.10 56.925 —.— 168.77 298 25 21. 1 356.25 1095.60 » 0.— 276.( 7 —.— —.— 168.77 298.20 22. 13f 6.25 1095.60 800.— 276.07 56.92 —.— 168.77 298.20 23. 1356.25 1095.60 800.- 276.04 ,f6.Vi2 —.— 168.77 298.20 štirih sob z vsemi pritiklinami, v centru-mu mesta, iščem za januar. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št, 11.406, STALNI NAKUP! NAJUGODNEJŠE CENE! TAKOJŠNJE PLAČILO! g«MEST MARit.C CELJE ZRINJSKEGA ULICA 4 - TEL. INTER. 136 Jetiko ozdravi ludi pozimi strokovnjak (strokovne knji-f»el) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-LunjJcnheil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina. Emrnaii „ Pl a rii s, »% K. a " zdravilni čal prenavlja. Mati in obvo-fcuje kri. izboljša slabo prebavo, slibotno ilelo-vanje Preves, napihovanje. obolenja mohračne kislin«, leter, tolca ln žolCni kamen. Vzpoclbnja apetlt ln izborno nčin-knie pri arteriosklerozi »Planlnka« ^aj je pristen v plombiranih pokolih po Din 10' — t. napisom proizvajalca : Lekarna Bahovee Ljubljana Kongresni trg Dobi se v vseh lekarnah) >oruzo za krmo ln prehrano, kakor koruzni šrot in vse druge mlevske izdelke dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36, »Savez agrarnih Zajednica« v Velikem Bečkereku potrebuje ,3 2oo©~25oo m" tesa-nega gradbenega esa in 2oo-25o m5 lat za krovno konstrukcijo pri zgradbi 400—500 naseljeniških hiš v Banatu. Gradbeni les mora biti iz prvovrstne jelovine, zdrav in dober v sledečih dimenzijah: tramovi dolžine 8 m, debeline 16/18 strešni tramovi dolžine 5 m, debeline 11/11 nazidr.ice dolžine 10 m, ali dve po 5 m dolžine, 10/13 debeline latve dolžine 2 m, debeline 11/11 Iatve dolžine 3—4 m, debeline 26/46 Rok dobave od 1. februarja do 31. marca 1929. Plačilo takoj po dobavi pri blagajni Saveza ali kaki banki v dotičneir kraju. Vabijo se interesenti, da pošljejo svoje pismene ponudbe za gornjo dobavo »Savczu agrarnih zajednica« v Vel. Bečkereku do 15. decembra t. I. V ponudbi je navesti ceno za 1 m' franko naloženo v vagon in ceno franko kolodvor v Banatu. Tudi jc v ponudbi navesti, na kateri železniški postaji se bo blago nakladalo. Iz pisarne »Saveza agrarnih zajedniea« v Vel. Bečkereku. 15 novembra 1928. št. 2706. Vsaka beseda 50parati prostor drobne vrstice 1 SODin.Ndjman|£L znesek 5 Dir?. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na.pismena vprašanja odqovarjamole,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328. Vluzbodok Sprejme se dekle 14—16 let stara, v pomoč gospodinji — Naslov v upravi pod št. 11.485. Prodajalko in učenko, le delavno in pošteno, sprejme takoj Jos. Rudmen, Krška vas - Brežice, trgovina z mešanim blagom. Tapetniški vajenec se sprejme pri Antonu Čerinu, Maribor, Pristaniška ulica 3. Učenca kateri ima res veselje do trgovine, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Na deželo« na upravo »Slov.« Tri mizar, pomočnike pohištveni, prvovrstni, se sprejmo pri Jakobu Skr-binc, splošno mizarstvo, Vižmarjc, Šent Vid nad Ljubljano. - Nastop tako). Družabnik Rentabilno večje industrijsko podjetje v polnem obratu sprejme v svrho razširjenja še nekaj družabnikov s kapitalom od 20.000 Din naprej. Družabnikom so rezervirana sledeča službena mesta: vodja podjetja, knjigovodja, akordant, skladiščnik itd. s prostim stanovanjem in primerno plačo ter odpadajočim delom čistega dobička. — Ponudbe pod »Strojna opekarna« štev. 11.438 na upravo lista. Izurjeno pletiljo z lastnim strojem sprejmem takoj; delo celo leto. Naslov pove uprava »Slovenca« štev. 11.476. Natakarica sc sprejme na Sv. Jakoba trgu 5, Istotam se sprejemajo za ceno 16 Din dnevno aboneeti. Vluzbeiieejo Iščemo štajgerja s prakso in nižjo rudarsko šolo, verziranega v izkoriščevanju bakrenih rudnikov. Nastop službe takoj. Spričevalo in za-htevko plače poslati takoj na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. Entlerico za fino delo perila, kakor tudi pridna dekleta za heftiranje sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na upravo lista pod »Entler-ca« ali »Heftirarica« št. 11.467. Za trajno delo rabim dobrega sekirnega kovača za Ajax-kladivo. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« »Kovač-Ajax« št. 11.458. Hotelska kuharica se sprejme. Predstaviti se je v hotelu Tivoli, Ljubljana. Blagajničarka prvovrstna moč, se sprejme z novim letom v večjo trgovino. Pogoji: popolnoma samostojna per-fektna slovenska in nemška korespondentka, dobra strojepiska in raču-narica, absolutno neoporečna, po možnosti z večletno prakso. Na ponudbe, katere ne odgovarjajo gornjim pogojem, se ce bo oziralo Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »Blagajničarka« štev. 11.507. Milarja samostojnega, mladega, izurjenega v izdelavi jedrnatega mila, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe z referencami in zahtevkom plače na »Tvor-nico sapuna«, Zagreb, Miramarska ccsta 43. Družabnika z vlogo 8r00 Din za ustanovitev kemične industrije takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Si,ajna eksistenca" štev. 11.561. Prodajalka špecerije in delikatese z večletno prakso išče mesta v Ljubljani, eventuel-no na deželi. Ponudbe pod >Takojšen nastop« št. 11.492. Gospodična iz boljše hiše želi biti zaposlena v Ljubljani pri otrocih, bolnikih ali v gospodinjstvu za popoi dne, ev. tudi celodnevno. Konvcrzacija nemška in slovenska. - Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »M. R.« Solnčno stanovanje lepo, in majhen vrt dobi zastonj za dve leti, po dogovoru tudi za delj časa, mirna stranka za eno ali dve osebi v lepem, večjem kraju na Štajerskem, katera bi posodila 10.000 Din po 10% obresti. Električna luč, železn. postaja. Denar se v dveh letih vrne. Dopisi pod št. 11.501 Slovencu. Trgovski pomočnik mlad, hoče spremeniti službo v trgovini mešane stroke - vešč nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastopim 1. januarja. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 11.490. Organist, obč. tajnik agilna moč, želi službo spremeniti na večjo župnijo, občino na deželi. -Ponudbe se prosi poslati na upravo Slov. pod naslov: Miren značaj 11.399, Uradnik zmožen kavcije 10.000 do 15.000 Din, išče stalne službe kot knjigovodja ali kaj sličnega. Ponudbe z navedbo mesečne plače na upravo lista pod »Kavcija« št. 11.402. Vsestransko strogo komercielno naobra- žen mlad gospod išče primernega name-ščenja predvsem v lesni, kakor tudi v vsaki drugi trgovski stroki. Ponudbe na upravo št. 11.464. Prodajalka mešane stroke išče službe. Vajena je tudi šivanja in opravljanja vseh hišnih del. — Naslov v upravi Slovenca 11.475. Deklica 17 let, s 4 razr. lj. šolo, poštena, želi vstopiti v trgovino kot učenka. — Opravlja tudi vsa gospodinjska dela. - Ponudbe pod Trgovka na upravo. Hlapec h konjem ki že dalj časa služI na deželi, išče službe. Naslov v upravi pod št. 11.550. Boljša šivilja več let samostojna, želi mesta v pomoč gospodinji ali kaj sličnega. — Naslov pod »Samostojna« št. 11.579 upravi »Slov.« Zaslužek —• delo — eksistenco — fiksno plačo in provizajo sposobnim zastopnikom. Nikakih obveznosti, nobenih garanciji Mesečni zaslužek do 6000 dinarjev. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14, Stanovanje komfortno, 3 do 5 sob za pozneje iščem v mestu; vzamem tudi celo hišo v najem. - Ponudbe upravi Slov. pod »Komfort«. Stanovanje soba s kuhinjo ob Dunajski cesti 92, nasproti Urbančka, se odda takoj. Cena nizka. Solnčno stanovanje prijetno, v novi vili, dve sobi, kabinet, kopalnica in vse pritikline, se odda za januar. Cenj. ponudbe na upravo Slovcnca pod »Snaga in red«. Citre dobre, koncertne, z ma-šino, so naprodaj. Gosposka ulica 9, pritličje. Pianino rabljen, v dobrem stanju kupi »Prosvetno društvo« v Trebnjem. Pianino ali glasovir kratek, se kupi. H. ""laser, Maribor, Sodna 32. Harmonij skoraj nov, in pisalno mizo, oboje iz trdega lesa, prodam za 3000 Din. — Ivan Zadnikar, Brdo 30, pošta Vič pri Ljubljani. Večje posestvo (tudi graščinsko) vzamem z januarjem za par let v najem. - Ponudbe na upravo pod »Najem« št. 11.529. 120 zaklopnih stolov kupimo. Pismene ponudbe z navedbo cene je poslati na društvo »Vodnik«, Zg. Šiška. Naprodaj so deske črešnjeve, hruševe, borovi plohi in bukovi hlodi. Naslov v upravi pod št. 11.530. Kanarčki dobri pevci, so naprodaj, kakor tudi velika kletka. Župni urad Seia — Kamnik. Pozor cerkveni zbori! Pevsko društvo »Slovan« na Brdu pri Viču proda 16 mehko vezanih zvezkov božičnih pesmi. Zvezek vsebuje 19 božičnih pesmi in stane 10 Din. Pri večjem naročilu popust. Brezpleč. stanovanje z vrtom, parket, elektrika, dobi stranka, ki posodi 50.000 Din. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.496. Solnčna soba odda sc soba event. tudi dve sobi s 1. dccembrom na Kodeljevem. - Naslov v upravi Slov št. 11.581. Svetlo sobo iščem v sredini mesta, uporabno za krojaško delavnico. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalnost« 200—300 Din. Za 50.000 Din posojila, dam brezplačno stanovanje. Vidi oglas v rubriki »Stanovanje«. Lep velik lokal v sredi mesta oddam takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.435. Mesnico in gostilno vzamem v najem na prometnem kraju, ako ne oboje, samo mesnico. Ponudbe je poslati na upr. Slovenca pod »Mesnica« št. 11,497. Skladišče v bližini kolodvora, se odda. Naslov pove uprava lista pod št. 11.528. Pouk v krojnem risanju in šivanju oblek daje Ema Schlehan, Ljubljana, Stari trg 21/1, desno (Za-laznikova hiša). Tu se sprejemajo tudi obleke, plašči v prikrojenja in pripravljanje. Naprodaj glasovir firma Erhaber. Maribor, Frančiškanska ulica 21. V i j o 1 i n e kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sc! Gramofon - kovčeg moderni, nov z 12 elektr. ploščami, prodam. - Naslov v upravi št. 11.570. Pianino dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.500. Pojcitva Večje posestvo se vzame v najem! V zdravi, lepi legi, z dobro obdelanimi njivami in travniki. Pozneje lahko kupim. Pogoje in popis upravi pod štev. 11.398. Kupim ono- aH dvodružin, hišo v mestu ali bližnji periferiji. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Sreča«. Naprodaj nova hiša z dvema stanovanjema, verando, kletjo in velik vrt. Cena 48.000 Din. -Maribor, Pobrežje, Gozdna ulica 30. Proda se vodna moč 100 k. s. s turbino in poslopjem, 28 m dolžine, 16 m širine, cca 12 m višine, poleg z vodno žago in cca 4 orale zemlje. -Isto se nahaja v lepem kraju Slovenije, oddaljeno 5 minut od železniške postaje, pripravno za vsako večjo industrijo. Ponudbe pod šifro »Industrija 100 k. s.« na upravo tega lista. Stalno službo z mesečno plačo 1501 Din nudim onemu, kateri takoj posodi 10.000 Din proti popolni garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod šifro Takoj v Ljubljani 11.562. Soba se odda gospodu ali gospodični. PHcktrična razsvetljava. Cena nizka. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod štev. 11.491. Stanovanje dveh sob kabineta, kuhinje in pri-tiklin, z vrtom in soupo rabo kopalnice in pral nicc ob Dunajski cesti na Briniu štev. 1, v I. nad stropju. odda s 1. novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani. Zaseb. krojno učilišče Ljubljana - Stari trg 19,1 sporoča cenjenim pletil- j nim industrijam in pleti- . Ijam, da je dobil z Du- , naja najnovejše modele, j po katerih se bo pouče- i valo v decembru kroje- : nje za plctilne garderobe, jopice, poiuverje, obleke, plašči. - Špecijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam, nešiviljam najnovejši modeli, tudi za perilo. Revnejšim ugod. plačilni po goji. Brezplačna preskrb.? služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja tečajev, izprašan in diplomi- i ran v inozemstvu. j Hišo s petimi stanovanji v Ljubljani radi odsotnosti pod ugodnimi pogoji prodam. - Vprašanja: G u -š t a n j , poštni predal 2. Posestvo naprodaj: hiša zidana z gospod, poslopjem. 10 oralov zemlje, sadonosnik, vinograd, njive, travnik ;n gozd. Natančnejše se izve dne 7., 8. in 9. dec. t, 1. pri Sv. Antonu v Slov. gor. Cogetencih 18. Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene stroja na upravo »Slovenca« pod »Stroj« št. 11.499. Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino. svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke. kupim in plačam najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15 - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Filatelisti! Ugodno prodam zbirko znamk (cirka 3500 raz-nihl. - Naslov pove ogl. oddel. »Slov.« št. 11.575. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnctti, Ljubljana. Bukov žir in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »FRUCTUS«, Ljubljana, Krekov trg 10. Pletilni stroj št. 10 dobro ohranjen, kupim. Ceno javite na Frančiško Bore — pletilja, Šmarca pri Kamniku. Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja dne 16. decembra t I. Prijave se sprejemajo najkasneje do 12. decembra t. I. v zadružni pisarni. Načelstvo. Železen štedilnik velik, masiven in dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava Slov. pod št. 11.573. Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov (Doppelkastenpresse, sistem Stcinbriick), za ročni pogon, skoraj nov, sc poceni proda. Vprašati: Ormoška opekarna, Or- Otomani, modroci vložki, kakor vsa tapetniška dela, se dobe po najnižjih dnevnih cenah pri Antonu Čerinu, Maribor, Pristaniška ulica 3. Fina šivilja izdeluje plašče od 70 do 100 Din. Naslov v upravi pod št. 11.489. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje loto-graf Hugon Hibšer. Ljubljana. Sv Petra cesta 25 Cvetličnega medu čisto točenega, prodam nekaj metrskih stotov. -Cena po dogovoru. — R. Mikulič, Vinica. Rabljene avtomobile osebne, medtem tudi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tov. omnibuse ter tov. vseh jakosti, moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle. Važno za vse Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emaj-liranje in poniklovanje Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuj? najkulantnejše in po brezkonkurenfnih cenah mehan delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Medeno pecivo čajni — vinski prigrizki, kakor tudi okrašene mi-klavževe izdelke v raznih oblikah, priporoča na drobno in debelo — B. Grah, medičar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, na dvorišču. Izjava. Podpisana ni plačnica za sina Ignaca Kohne. -Marija Kohne - Gaberje pri Celju. PREKLIC. Preklicujem in za podlo laž in obrekovanje proglašam vse, kar sem žaljivega govorila o bratih Rado in Ivan Ta-man, ter se jima zahvaljujem, da sta velikodušno odstopila od tožbe. -Angela Štupnikar, Jesc- Prodamo Miklavževa obleka lepa se proda. - Vpraša se: Kovač, Poljanska 41. Bencin motor stoječ, 5 PS, prodam. Naslov v upravi pod štev. 11.493. Stružnica se poceni proda. - Maribor, Smetanova ul. 46/11, Radio-aparat popolnoma nov, enocev-ni, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca 11,547 Naprodaj šival, stroj po nizki ceni. Studenci, Radvanjska cesta 36. Jacquard stroj in stroj za entlanje, do-; bro ohranjen, prodam. - I Naslov v upr. Slov. pod »Dobro ohranjen 11.250«. Zahtevajte znamko Galoše in snežni čevlji Oprava špecerijska in delikatesna, skoraj nova, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod štev. 11.470. Kompletna spalnica gostilniška kredenca, poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.488. Obrl Avtobus Škofja Loka in nazaj vozi redno ob eni uri popoldne. — Podjetnik FRANC PAAR. V Mariboru! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-fumerije, papirja, čevlj. potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskdh izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. Poizkusite samo prvovrstna štajerska vina. Vsako nedeljo fine krvavice in pečenice v gostilni pri Miillerju, za Bežigradom, Šiška. nimajo iekmecn Štefan Strašek Celje, Kovaška uLica. Velika zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka. Gojsar čevlji. Naročila po meri. Popravila točno, zmerna cena, Priporoča se zlasti gg. učiteljem in uradnikom. Tudi na obroke. Gostilna pri Lavtižarju na Sv. Petra cesti fit. 83, je vsak dan ob petih zjutraj odprta, kjer sc dobi: kava, mleko, čaj in alkoholne pijače po nizki ceni. Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14 Mozaične tlakove stopnice, na£rsbnc sps-menike, cementne cevi itd. Ivan Costi"čar, P<-šata, p. Dol pri Ljubljani Pozor kolesarji! Novost: neobhodno potrebno sredstvo za vsakega kolesarja motocikli-sta, avtomobilista. Lepi med vožnjo vse poškodbe na ceveh iz gumija, vsako popravilo in pumpanje med vožnjo nepotrebno. Za eno cev en komad. Razpošilja franko 2 kom. proti vpošiljatvi 24 Din. Prodajaici es iščejo. — V. Veber, Gorje — Bled. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po Jtf* naimžjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na pena, Zagreb. Uica 82. Stalna umetniška razstava slik Velika izbira vsakovrstnih okvirjev. Lepa novo-došla darila za Miklavža in Božič. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št. 25. Kanarčki žlahtni vrvivci (Edelrol-ler), čistokrvni, izvrstni pevci, pasma Rusche, so dosegli na III. Jugoslovanski razstavi razred A 324, B 318 točk. Dobffl so prvo častno prehodno darilo: srebrn lavorjev venec. Razen tega veliko zlato, malo zlato in veliko srebrno pozlačeno kolajno. Prodajam samce po 200, 250—300 Din, samice po 50 Din komad. Razpošiljam po povzetju in jamčim, da pride ptič živ. Franc Golob, Hranil-niška cesta 8, Ljubljana. Prostor v Beogradu preko ceste »Velikog Kalimegdana« do švicarske banke, se proda. -Ljubica Rističeva, Beograd, Miloša Velikog 100. za tanin, po znanih običajih, plača najboljše cene takoj za vsako količino za celo leto 1929 na vseh postajah Slovenije Franc Kupnik, Podplat. POZOR! Strojno ročno vezenje Predtiskarija najcenejše samo pri M. SEDOVNIK, Ljubljana, Florjanska 6. Entlanje samo 1—1-50 Din za meter. PERJI Strojna pletarna Vojašniška ulica 2, Maribor, sprejme v izdelavo na stroj »Čakat« in navadne stroje vsako vrsto pletenin. vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja tvrdka E . Wa|da Čakovec. Mediimurie Žimnice modroce. posteljne mrete, želez post, he Iztožljive), otomane divane tn druge tapetniške izdtlkr dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnika, Krekov trg it 7 tpoleg Mestnega doma). Zdravstveni kruh »Trapist« prijetnega okusa, iz vitaminov, polne moke, posebnega domačega izclel-ka, lahko prebavljiv, za želodčne, sladkorne itd. bolezni. - Na željo tudi boljše zdravstveno pecivo. - Naročila sprejema uredništvo »Domačija«, Maribor, Koroška c. 10. ki krepi in zdravi želodec Za svojega se odda zdrav, krepak, štiri leta star deček v svrho poznejšega posinovljenja h krščanski družini brez otrok. - Vprašati je na upravo lista pod »Deček« št. 11.519. a š o, ješprenj, ajdovo moko volilu iiUilainii i deb 4o veletrgovina /V VOIM I IliDIMN/l ItcsIJoTn ccstn 24. Vsakovrstno zlatp IM9III& po najvišjih cenah i^NE. iuvelir Ljubljana VVollovu ulica št. 3. Mehanik Ivan Legat Msrlbor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. specijaltat za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisala stroji vedno v zslo i. A.Brecelj trgovina z lesom in premogom na debelo in drobno, po solidnih cenah, se priporoča. — MARIBOR, Koroška cesta 49. zabavni list »Jurij s pušo« ki izhaja vsako drugo nedeljo in stane vnaprej plačan celoletno, t. j. za 26 številk samo 30 Din, 13 številk 18 Din. - Naroča se: Uprava »Jurfa«, Ljubljane, Poštni predal it. 144. Hladilnik Vam tudi v mrazu do —30' ne zamrzne, ako ga napolnite z »Antifrcddinom A«! Novo in zanesljivo! — Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleivveisova 18. Pridobivajte novih naročnikov! Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha goveja čreva s o 1 i e n a , ravna debela čreva (Schcibendarm) ter ovčje strunarje. Jugocrijevo Zagreb, Klaonička ul. 9. Telefon 60—91. bukove in hrastove odpadke od parkttov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom Širite »Slovcnca«! Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroSki in igračni vo-vički.triciklji. lioleuderji, ski-ro, otroški automobili. Prvovrstno blngo po najnižjih cenah Velika izbira. — Ceniki frauko — Prodaja na obroke ,(TRIBUNA", f. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJubljana, Karlovska cesta 4 Krušno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali bauuške pšenice — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko iu otrobe. Vaš motor se je ustavil! - Ne veste si pomagati! - Zakaj? - Ker ne poznate njegovega delovanja, njegov ustroj. - Vse to Vam razjasni • V • I V I ......*...... ...j za ze izprašane svtomobiliste" ki ga otvori v mesecu decembru Šoferska šola H. Lamernih Dunajska cesta št. 36. — Telefon 2236. Nujna zidanja tudi v zimskem mrazu mogoča z uporabo »Antifreddina«. Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Mubiiana, Dunajska cesta la, „PETOVIA" Man&or, Gosposka ulica 17 CtSžijS, Aleksandrova cesta 1 Ptui, Slovenski trg, ,.PETOVIA" Tvrdka L Sancar in i - naznanja cenjcnemu občinstvu OTVORITEV PODRUŽNICE trgovina z mešanim blagom in delikatesami v lastni hiši, Slomškova ulica 11, prej A. Vaupotič (blizu glavarstva). KUPUJE vedno po najvišjih ccnah jajca, fižol, orehe, surovo in kuhano maslo, suhe gobe, čebul, vinski kamen ter vse vrste deželnih pridelkov. ZAMENJAVA BREZPLAČNO bučne košči- ce in jederca za garantir. pristno domače bučno olje, vedno sveže. Monopolna veleprodaja soli. ČREUH vseh vrst, za mesene, krvave in jetrne klobase vedno naprodaj po najnižjih dnevnih cenah. Kupujem surovi in stopljeni LOJ. — BERGMAN JOSIP, Ljubljana, Poljanska cesta 5t. 85 87. Perle - puh tekači (Lauflepiche), gradi za madrace, predpo-steljniki, kakor vsako drugovrstno manufakturno blago po izjemno nizkih cenah in v veliki izbiri samo pri tvrdki J. Preac Maribor, Glavni trg 13. Maribor, Glavni trg 13. Potrtim srccm naznanjamo pretužno vest, da je naš iskrcno-ljubljeni soprog, skrbni oče, sin, brat, stric in svak, gospod Pavel Ebner - uradnik zavarovalnice »Sava« danes ob pol 10 dopoldne v 44. letu starosti, po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 3 iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. novembra 1928. Žalujoči ostali. Prosi se za tiho sožalje! Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenli, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za matrice, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobiij po čudovito nizkih cenah pri KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! lodska posofiieiico Generalni zastop za Slovenijo obče zavarovalne d. d, »Sava« javlja tužno vest, da'je danes preminul njegov dolgoletni, vestni in marljivi uradnik, gospod Pavel Ebner Pogreb nepozabnega sotrudnika se bo vršil v ponedeljek, dne 26 t. m. popoldne ob 3 iz mrtvašnice splošne bolnice. Generalni zastop za Slovenijo obče zavarovalne d. d. »Sava«. registrovana zadruga z neomejeno zavezo lanhanevo ulico $i. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri mei najvarneje naložen, ker jamčijo polee rezerv in lastnih hiš vsi člani t. vsem svojim premoženjem Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni tn invalidni davek piacue posojilnica. Hranilne vloge nad D n 52.000.000'- Z ozirom na v«alio leto se ponavljajoči noval pred ura nlkl, vabim vse ceni. Interesent < aterlm lc na tem, dn si nabavijo zares prvovrs en in pr Izkušen aparat, naj si žo to dni vzamejo čas Iu obiščejo mojo, moderno urejeno Uradništvo Generalnega zastopa v Ljubljani obče zavarovalne d. d. »Sava« javlja tužno vest, da je danes izgubil svojega zvestega tovariša, gospoda Pavla Ebnerja Prerano umrlemu ohranimo dolgotrajen spomin. Uradništvo Generalnega zastopa obče zavarovalne d. d. »Sava«. najnovejših, tehnično dovršenih gramofonov in električno posnetih gramofonskih plošč, svetovnih znamk kakor: .COLUMBIA' ,GLAS SVOJEGA GOSPBDA4 ,ODEON' ,PGLYD0R' C?rušo, M)atifsilni. Tlela, Gldli, Sciiipo. Saliapln. Jtrllzo, 'fiJUber in druge sveiovno (icvce slišite samo lia naših ploščah. M rosne sloven«he posnelKe nošlh amerihanshlh rofakov. (šaljivi ln resni posnetki lz življenja Slovencev). Marhanfno oeH{e lion hozahov. srbshe ln firv. sftlaolbe. Krasni orheslrolnl hlaslfiil ln drugI poskoki. Pridite lu poslušajte! A. RASSZRGER, Ljubljana, Miklošičeva šiev.34 (Palača Pokoj Inskejta zavoda. V bližini itlav er,» kolodvora.) Vsak aparat le ■ reizkušen in se odda z 2 letnim Jamstvom! - 1 astna delavnica za mehaniku In popravila. — Kataiogl in seznami brezplačno. PRODAJA SE TliDI NA OBROKE! B—BBB etuirane v zabojčkih po 5 kg . Din 43.— 10 kg . „ 81.— Suhe hruške in laboSka po zavoju 4 Din ceneje. — Franko poštnina in ovojnina. — Pošilja po povzetju. Eksport 0. DIECHSLER, Tuzlo, Bosrsp. nmmmuiiiiii^lHimpifiiHn Jnteresantno broJfurort uspešnem zdravljenju zolcmh kamnov V ji trt pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku I PngallJJuSehridsUa i?. E UiinmfiiinnnnnuM^iiTiTiiiiin Cene/še kol nn RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo ni i TRPIN, MARIBOR, Glaom trg i lov. 17. Vseh vrst posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez ujega Stroji prve kakovosti! Polnosarmenski Dobavlja: Wsifcer Weita B. Wacl?s2ein, Wlen X. Laxenburgerstrasse 14 Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezplačen. »java. V ponedeljek 26. t. m. otvarja se zopet trgovina s čevlji kakor tudi če\ljarna v Šelenburgovi ulici šlev. 1 (preje Fr. Szantner). Sprejemajo se kakor preje naroČita po meri In vsa druga popravila po znatno znižani ceni. Vsa dela vrše ludi nadalje bivši nastavljen« prejšnje Irvdke. nudi cenj. občinstvu v največji izberi in znižanih cenah tvrdka Pred Škofijo 2 F. M. Schmitf Lingarjeva 4 vsakovrstne igrače, galanterijsko blago, ročne torbice, uktovke, športne predmete, perilo, rokavice, nogavice, kravate, vezenine, toaletne potrebščine itd, OGLEJTE SI IZLOŽBE! Damske klobuke v veliki izbiri in po najnižjih cenah priporoča modni saSon IVANKA STEGNAR-Ljubljana Stritarjeva ulica 9 svetovno zmagovalni motocikti 250, 350, 500 in 1000 ccm brez In s prikolico Vs*k interesent, ki se odloči za takojšen nakup, najpozneje pa do koncem leta, oziroma si v tem času rezervira motoc kel za spomlad, uživa znaten popust —A. J. S. motocikel je znamka za poznavalca. Vsak posamezen motocikel, mojstrski izdelek. — Posebno ugodne plačilne olajšave. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJubljana, Tavčarjeva ulica 11. Kupujem vsako množino svežih boroiilli brzojavnih drogov ■■K&sauna^HHBBmHnHnHBa na vseh postajah Mariborske oblasti, od S do 13 m dolge od 13 do 19 cm na vrhu debele. Obvezne ponudbe na naslov: Horoš@c Dragotan, trgovina z rudokopuim lesom Šmartno ob Paki, {Gorenje št. 7.) Oliras m božična drevesa in svečice, drobnarije, pletenine, papir, čevljarske potrebščine, baterije za žepne svetilke itd. priporoča na debelo in na drobno Drago Rosina, iMaribor, Vetrinjska ulica 26. Zahvala Vsem, ki so našo nepozabno DRAGICO učiteljico iz Radeč pri Zidanem mostu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili krasnega cvetja ter nam pismeno ali ustno izrazili iskrena sočutja, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Litija-Gor. Pijavško, 24. novembra 1928. Žalujoča družina ROSTOHARJEVA. Hudo potrti javljamo vsem znancem im prijateljem prežaloslno vest, da je umrl ljubljeni soprog, oče, brat, tast in stari oče, gospod Ivan Turk trgovec in posestnik v Idriji. Pogreb nepozabnega bo dne 26. novembra ob 15. uri istotam. Idrija, dne '24. novembra 1928. Žalujoče rodbine: TURKOVE, JEREBOVA, MASTNAKOVA, MLAKARJEVA, KRALJEVA in KLEMENČICEVA. Zahuala V naši bolesti vsled nenadne izgube našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in alarega očeta, gospoda iilkrii veletrgovca, posestnika itd. smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno žalost. — Posebno zahvalo smo dolžni gg. župniku Fr. Berniku in dekanu Lavrenčiču za tolažilne obiske, gg. primariju dr. Ivanu Jenku in dir. Malt. Hočevarju za njih velik trud, kot tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Zahvala bodi ludi Domžalski godbi in gasilnim drušU-om Domžale in Stob, kakor tudi vsem, tki so blagega pokojnika spremljali pri pogrebu. Domžale, dne 24. novembra 1928. Žaiujoča rodbina Miiller. M 1. sta 21. §i?g£;fmbra I Izdelujemo sveže blago v blokih od 500 parov in zato bomo prodajali: 150 Din 175 Din 145 Din 140 Din 150 Din 200 Din 50 Din Ženske polčevlje ali na špango iz boksa Ženske polčevlje ali na špango iz laka Ženske polčevlje ali na špango iz ševro-a Ženske polčevlje ali na špango iz sivega usnja, lesena peta Moške polčevlje iz boksa Moške polčevlje iz laka Otroške čevlje, sive, bele in druge barve, po U&iifes izbira! Oglasi prasfS Hakup Modeli po preizkušenem tuzemskem sestavu noge. Čevlji z dvojnimi podplati za zimo, posebni odpor za vsakdanje slabo vreme, se prodajajo brez posebnega doplačila! Povrhu tega pa damo: dva para gumi-peta, vezalke, pasto za čevlje itd. Detajlna prodaja: LJUBLJANA ::: DUNA33KA CESTA Tovarna za čevlje in konfekcijo tvrdke Carl Pollak d. d. 23 Parni kotel cirka 15—20 m1 parni strel cirka 15—18 PS rabljen, ali v popolno dobrem stanju, se išče. — Ponudbe z detajlnim opisom in ceno na Jugo« mosse, Zagreb, Zrinjevac 20 — pod »PARA«. Za gg. duhovnikel Spccijalen Striehkamgarn za obleke, kainpam ali Adriju za talurje, Marengo uli Setland za suknje, ter vse druge potrebščine priporoča v nakup manutaktura Franc Dobovičnik, Cel/e lig. duhovniki dobe engros cene! Krojači pozor! Sukno, kamgarne, koverkote. doublne, lodne in vse krojaško potrebščine kupito najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje Zabteva.tto vzorce! Za ženine in neveste.' Poročne obleke, ter vse potretmo olago za balo, posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje pri Franc Dobovičnik, Celje Oglejte si veliko zalogo! ite zdravi je v prvi vrsti potrebno, da se obranite prehlada. Za to pa potrebujete zimsko perilo, nogavice, vesto ali pulover, volneni šal, dobro obleko in plašč. Vse to si nabavite najboljše in po zelo nizki ceni v priznano solidni trgovini I. N. Soštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. w§peclrum" d. d. inž iiopisio, ftubsim Sn Krstit tvornica ogledal m brušenega stekla Ljjubliiana VIA se nahaja od I. novembra Celovška cestn 81. — Telefon 2343. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—t. mm, ogledala, brušeua v vseb velikostih in oblikah kakoi tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Finn. niivndnH ogledala. Tovarna umetnega cvetje in rakev .STERN Zagreb, llica 44 prej M'ra (T. Adler) Brazilijo, Uruguay, Argentino, (hite, Peru itd. •aSIilKSAS' in »AlONIARA« najve'-ji angleški motorni ladji na svetu. Podzastopnik ftfise Sugvfc Ljubltana, Kolodvorska ulica 26. Eksporhm hiša, MARIBOR Aleksandrova 19. Dobro znana najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač, otroške nogavice od 6 Din naprej, damske nogavice od 7 Din naprej, moške nogavice (sokni) od 6 Din naprej, ovijalne jopice od 50 Din naprej, moške jopice z rokavi od 85 Din naprej, ženske jopice od 70 Din naprej, otroške jopice od 50 Din naprej, jopice za deklice od 60 Din naprej. Lastni izdelki. Poseb. razstava otroških igrač ter božič, okraskov. ......I.........z.........s........t.........r. SPEC1JAINA HOIANICNA DELAVNICA za popravilo vseh pisalnih, računskih, kopirnih, raz* množevalnih strofev in blagafn po konkurenčni ceni IUD. DARAGA L)UBL|ANA Selenbur- oova ul. <5/1. Telefon št.2098 Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so šivalni strogi ,,Gr!txi*er" iu ,,Ad'er" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja brezplačen! Le pri JOS. PETELNC Ljubljana polen Prešernovega scomenika oo vodi Vefilotna carnnclja Zahtevajte ponudbe Beogradski advokat J. M. Ovadila se nahaja s pisarno v »Palati Luksor« (Balkanska 8—10). — Telefon 15—48. LUTZOVE PECI Telefon 3252. PEC „MONOLIT" ING. GUZEL) Liubliana Vil.. Jerneieva cesta f). Ravnotnm Oonz-ov elektromotorji, Voilhove male tnr-blne ln KratlsBrevec «CALEI'ACTOK« (patent Slikal in samotna opeka Zoper fSabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost za odrastle in otroke je najboljša stara, povsod priznana HOČEVARJEV A AROMATIČNA ŽELEZ-NATA TINKTURA! Ne kvari zob! Priznanja od povsod! Porabiti je 3 steklenice. Razpošilja z navodilom edino: Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki. ZA ZIMO! Konvreml trr 15 pri NOVAK-u Znfžane cene! Najfinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in ulstre Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem trgu štev. IS. v specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje! €MimRoeKa Za poznavalca običajen užitek, za novinca nov doživljaj EI8UI Zahtevajte 8 1000 brezplačni slikami R0*H0pf ura Din 49-— Ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve s 3leimm jamstvom Din 65-— Ista orieinnl patent preciz. Roskopt urn na sidro, pravi nikelj, kolesje neprist' pno prahu tekoče vse v rubinih. posebno točna 5 let. jamstvo Din 98 - Omega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka Din 64-— z 2 zvoncema in 3 letnim jamstvom Dan 69 -A KIFFMANN, Maribor St. 40 b specialist samo za boljše ure © * s r m * V* VA. 4 O „Redni" ..svobodna" proces zoper redovnice v Mehiki Senzacionalna porotna obravnava v Mehiki je končana. Toral je obsojen na smrt, s. Concepcion na dvajset let ječe. Oglejmo si obravnavo po bliže! V njem vendar blesti Callesova justica in iz njega žari vsa resnicoljubnost in pravicoljubnost svobode, kot jo ume sovraštvo do katoličanstva in s kakršno obeta loža osvoboditi človeštvo. Toral izpoveduje pred sodniki. Kakor je Toral v preiskavi pogumno in vztrajno zanikaval vsako krivdo soudeležbe na Obregonovem umoru s strani s. Concepcion, tako je storil pred sodniki. Toral je izključil čisto vsako krivdo redovnice. Policija je trdila, da je s. Concepcion navdahnila in organizirala umor, da, trdila je celo, da je ona odgovorna tudi za druge politične atentate in da je nahuiskala celo vrsto oseb, da umore tega ali onega. Po izpovedi Toralovi je kup pavšalnih in nedoločnih obdolžitev redovnice razblinjen (Intern. Nevv Servvice). Toral je govoril začetkom julija s s. Concepcion o grozni smrti mehikanskega avia-tika Carranze, ki je zgorel v gozdovih Združenih držav — po poročilu časnikov je zadela strela aparat. S. Concepcion je omenila, da se zdi, da je Carranza žrtev strele. Tedaj je vzkliknil Torral: »Kakšna napaka, da jc strela zadela njega, ko bi bila lahko zadela Callesa ali Obregona!« Na te Toralove besede je sestra pristavila, kako bi le smrt Obregona in Callesa napravila konec verskim bojem v Mehiki. Te besede s. Concepcion, ki {im jc dal povod Toral, so njena edina krivda, n kakšna krivda? Ce je sestra to govorila, je pač rekla, kar je mislil in še misli ves svet. Venskega miru pač ni pričakovati od mož, ki si štejejo v čast, da so sovražniki cerkve, da, Jezusa Kristusa — kakor rad poudarja Calles — do smrti. Toral je pod prisego izjavil, da je sklenil umor že nekaj mesecev preje, predno je govoril s s. Concepcion. Sestra pa ni niti naj-najmanj tega sklepa slutila. Torej besede redovnice na Torala niso vplivale. Kje je torej moralna krivda — zatrjevana od policije? Prevažna ije tudi izpoved Toralova o mučenju v zaporu. »Zaprli so me v sobo — to so Toralove besede — in me privezali za noge na tla, za roke pa kvišku in ko so me tri ali fitiri osebe mučile z vprašanji, je voajk navijal vedno hujše vrvi s puško, tako da sem ob gotovem trenotku imel vtis, da se mi raztrgajo po rokah in nogah kosti. Se hujša muka je bila zame, ko so mi mučitelji sami povedali, da so zaprli mojo ženo in da se nahaja v bližnji sobi, kjer so ž njo postopali ne dosti drugače kakor z menoj. Začetkom nisem hotel tega verjeti, toda potem so me potrdili ženski kriki bolečine iz sosednje sobe in so mi trgali dušo. Divjosti vsake vrste, ki sem jih prestajal, so trajale polčetrto uro, od pol-dvanajstih zvečer do treh zjutraj in tudi čez.« O istinosti te Toralove izpovedi ni dvoma, saj je med drugim že 1. 1927. trdil časnikar Mac Cullagh: V zaporih Mehike se redno uporablja mučenje. Čemu to mučenje Torala in žene njegove? Mari ne, da bolečina izsili za režim dragoceno, čeprav lažnivo izpoved? Calles je bil javil, da je Obregonov umor delo katoliške zarote, da je Toral vse priznal, določil ije bil, da Torala ustrele v štiriindvajsetih urah. Kdor to upošteva, mu ne bo skrito, kam je merilo mučenje Torala in njegove žene — ta barbarski pojav masonskega bratstva in človečanstva. Jasno je tudi, zakaj je hotel Calles tako hitro spraviti s poti Torala. S. Concepcion — nedolžna. Največje zanimanje jc zbudilo zasliševanje obtožene redovnice. Razpravna dvorana je bila še bolj nabito polna kakor sicer. Oblečena v preprosto črno obleko — zaradi proti-cerkvenih postav se ni smela obleči kot redovnica — je zavrnila sestra jasno in določno vse točke obtožnice. Njen nastop sta prevevala mir in ravnovesje duha in ožarj-alo ga je plemenito dostojanstvo. D os'o v no je obdol-ženka svečano slovesno izjavila pred sodniki: »Mojih izjav ni mogoče potrditi po pričah. Pa tudi državni pravdnik ne more s pričami dokazati resničnosti obtožb, s katerimi so :nc obtožili, Če bi mi bil Toral zaupal svoje mo-rilne namene, bi bila storila vse, da bi mu odsvetovala njegove naklepe. Kar tiče zaroto, moram reči, da je prihajalo v našo hišo veliko oseb iskat tolažbe, toda nikdar nisem vedela ničesar o kakih skritih zvezah ali zarotah ali načrtih za izvršenje zločinov. Ne bojim se sodbe človeških sodnikov. Toda pred pravim sodnikom, pred Borfnm, je moja vest mirna. Če bo božja volja hotela, da trpim v ječi za svojo vero, bom to storila rada. Toda na zločinu, s katerim se me skuša omadeževati, sem nedolžna. Bog mi je priča.« Zasliševanje obtožencev je izpričalo nedolžnost s. Concepcion. Toral jc priznal, da je bil Obregonov umor skleniena stvar že mcscce pred pogovorom s s. Concepcion, in izpovedal je določno, da s. Concepcion ni nič kriva. Ostale priče »o svoje obdolžitve — po mnčenju izsiljene in zoper sestro naperjene že ob konfrontaciji preklicale. Torej nobenih dokazov! Nobene krivde! Pritisk ulice. Porotniki so začeli dobivati grožnje. Podali so ostavko, ki ni bila sprejeta. Niso se čutili varne življenja. Odkod te grožnje z ulice? Trdili so, da s strani prijateljev obdolžencev ali s strani obregonlstov. Naravnost smešno je, da bi bili porotnikom grozili s smrtjo katoličani, saj je za s. Concepcion proces potekal naravnost zmagonosno. Grožnje hi njen položaj le poslabšale. Tudi tisti del obregonistov, ki se niso udinjali Callesu in so obdolžili umora laburiste, proglasili Torala za nezavestno, pomilovanja vredno orodje in smatrali obdolžitev katoličanov in s. Concepcion za naravnost smešno, ni imel na teh grožnjah interesa. Interes za to, da se s silo pritisne na izid procesa, je bil drugje, na strani tistih, katerim je iz srca govorila javna obtožnica. Da je to naše prepričanje pravično, potrjuje drugo dejstvo: ponedeljek 5. t. m. so mase predrle policijski kordon in vdrle v sodno poslopje ter vpile: Sodiju smrt! Advokat Sodi — izmed najboljših pravnikov, se je bil sam ponudil, da zagovarja oba obdolženca brez odškodnine. Ta ponudba govori o pogumu, ki se ne boji revolucije. Masa, med katero so bili pomešani poslanci, je vpila: Sodiju smrt! Torej stran z zagovornikom! — Tako morejo zahtevati le oni, ki nočejo zagovora, ki nočejo rednega postopanja, ki motijo redni potek, da postane zakonita, redna, svobodna in zmagovita obramba nemogoča. Pri zaprtih durih! V kalnem! Incidenti niso zgrešili namena. Oblast je ojačila močno oboroženo policijo na konjih. Prepovedala je občinstvu nadaljnji vstop k razpravi. Proces se ni smel več dajati po radiju. Fotografi niso smeli več v dvorano. Inozemske poročevalce so strogo preiskali, predno so jih pustili v dvorano, Mehikansko časopisje je dobilo navodilo, da se zdrži vsake sodbe o procesu, in ni smelo več priobčevati uradnih stenogralskih zapiskov o razpravi. Torej obravnava ob zaprtih durih, brez kontrole javnosti, porotniki pod vtisom groženj, Callesovo vojaštvo pred vrati, tisku svoboda odvzeta! Tako jc končala »redna« obravnava, začela se je tajna seja Callesova, da izvede sklepe mehikanskega Nerona in opere na račun nedolžnosti njegovo krivdo. Obsodba. Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov — advokat s. Concepcion je kon- čal: Če jo obsodimo, nas bo grizla vest vse življenje! — so se posvetovaU porotniki. Izžrebani protizakonito, ne iz zaprte žare po predpisu zakona, ampak iz odprtega svežnja lističev, ogroženi od opetovanih groženj na življenju so potrdili soglasno Toralovo krivdo, s. Concepcion so spoznali krivim z osmimi glasovi. Koliko ta pravdorek velja, je jasno. Zagotavlja se, da se je eden izmed porotnikov, ki je glasoval za nedolžnost sestre, za trenotek odstranil iz posvetovalnice in da se je vrnil hitro. Kakor preganjanec, po ustih krvav od udarcev. Po pravdoreku porotniki niso smeli zapustiti posvetovalnice. To je svoboda rednega postopanja. Pravdoreku je sledila sodba. Toral obsojen na smrt, s. Concepcion na dvajset let ječe. Obsojena sta sprejela pravdorek in obsodbo mirno, s. Concepcion s povešenim pogledom brez slehernega znaka razburjanja. »Vse obnašanje redovnice ob procesu je potrjevalo, da ona pričakuje pravicc od drugega sodišča, kakor je človeško, in da jo je zato pustil sleherni sklep porotnikov in sodnikov v Sant'Angelu mirno (Intern. Nevv, Servvice).« Advokati so vložili priziv. Da bo brezuspešen, je gotovo vnaprej. Resnica in pravica ne umrjeta. Mehikanski proces ni veljal Toralu, veljal je s. Concepcion kot zastopnici katolicizma. Njena sodba naj opere madež laburistov in Crome, politični umor naij izpremeni v verski umor! Čc bi bila oproščena, bi bil Calles postavljen na laž, saj je proglašal za krivce Obregonovega umora katoličane. Razkrinkano bi bilo revolucionarno početje Calleso-vih pristašev. Do tega ni smelo priti; Calles mora veljati pred svetom za častivrednega moža, zato mora biti katoliška redovnica obsojena pred svetom. Toda Calles, ki je že dajal telefonično navodila: Ne iščem obtožb, ne iščem dokazov, hočem obsodb! nima v rokah celega sveta, je tiran, a liranizirati zgodovine tudi on ne more. »Jutro« poroča, da jc bila s. Conccpcion obsojena, ker je nahujskala Torala k umoru, da je ona »prav za prav intelektualni krivcc zločina«. Tako poroča in bo še poročalo tako — smo prepričani, saj »Jutru« nareka njegovo ljubezen do cerkve tisto prostozidarsko mišljenje, ki je tudi za kulisami procesa zoper Torala in s. Concepcion. Katoličane pa ta mehikanski proces kliče in jih opominja, da zaupajo vodstvo javnega življenja vedno lc možem, ki bodo dali jamstvo; da hočeio tudi v javnih poslih spoštovati resnico in čuvati pravico, nikdar pa ne sovražnikom Cerkve m krščanstva. PRESEINOVA ulica, poleg frančiškanske cerkve n. SUl INtR Lastna protokol, tovrrna ur v Švici NAJVTČJA zaloga ur, zlatnine in srebrnine NI. KE CENE - SOLIDNA POSIREtDA 4 St. 100. Kovlnasta nnkor-Tosl opf.....Din I9S0 S . 111. Kovin sta anker-Kosi.opf. ■/. rn- dlu ti t >im nu ln knzn c .... D n 69*20 Št. 10 1. Budi ka. 16 cm vi ka s pr o- vrstnlm anker st oje n......Din 6-T20 ZAHTEVAJTE bosa n ilustrovani cenik s koledarjem. Kratiš in froneo od usiiimu. umurn i [KHnr*»-'"r7<«r*- .^auiHIIMillii I v <~ »»«iTii——mmr KUPUJTE samo w n r kina srebrno jedilno orddje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri II. SUf TfVEft LIuu Iona Prfiernoia uJfca L Mtkuš - L ubljana priporoča svojo nalogo dežnikov olnčniltov iu sprehaialnih patir V 1'opravila ločno in solidno H.1 E. Mmt Ljubljano Nojvečjo izbira češkega in angleškega sukna Gospodarska zveza v Lfubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, pol edelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko g gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. I Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. ■■■■BIBBBBBEBBggraEl Ako Vas bole noge razredčite 1—2 žlici soli sv. Roka za noge v pireodl zelo lople vode in koplilie v nji svoii trudni nogi skozi 10 minul. 1'olngoma bodo ze n le po.vofe bolefiU", žnlii ln osla-bolost m k. odsi ranilo se bodo najtrdovrat-n iSe ozebline in nc/nosnu sriefica vsled ozebline. Co sla nogi dalj fiasa v vodi, Be kurja očesa in drugo o rdelostl leže ii.ko omehčajo, da se lahko odstranijo brez noža. Vsled utrujenosti zatekli glelnjl Odrgnjeno mesta OUske Oslabele noge Ozebline Otrdela kola podplati Vsled ozkih čevljev povzročeni žulji Sol sv. Roka za noge uredi zopet še tako zanemarjene noge. Velik zaioi stane samo 16 Din. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako je ni dobiti, obrnite se na: drogeriio GREGORIC SAN1TAS - LJUBLJANA PORTLONO-CpM"NTNfi TOPRNfl D.D DOVJE-MOJSTRANA USTANOVLJENO LETA 1 8 y ^ priporoča svoj prvovrstni izdelek PORTLAND CEMENTA Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, Ljubl jana, Dunajska 33 Zastop.JOSIP GflGEL, Liubljana, loiski drevored - Tel. 2547 stalno vsako množino Kostanjevega toninskego lesa smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hinelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Spodnfešfajerska ljudska posojilnica V INiSnfoOrU Reglstrovana zadruga z neomen Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 61. in 7i' Veliko oodjetie svetovnega slovesa išče za prodajo gospodarskih, v vsaki kmetski hiši potrebnih strojev. Ugodni plačilni pogoji, velika možnost zaslužka. -bposobnim, v gospodarskih krogih uvedenim osebam se nudi sigurna eksistenca. — Resni reflektanti se strokovno brezplačno uvedo. — Pismene ponudbe pod »Zanesljiv 111« na Jugomesse, Zagreb, Zrinjevac 20. Opremljen sedaj s prestavo na 4 brzine, zavorami na vsa 4 kolesa in 2 posebnimi, neodvisnimi na zadnja kolesa Odlični tovorni voz more obratovati na najslabših cestah in na najstrmejših klancih Prevozništvo zabteva dos'ikrat promet na slabih cestah in brezpotnem terenu. Posestva, stavbištva, opekarne, kamnolomi itd. imajo često-krat dohode, do katerih je dovoz z motornimi vozili skoro nemogoč. Premagati fežave v takih situacijah in voziti uspešno na najstrmejših klancih more Chevro-letov tovorni voz 1 >/, tonske nosilnosti, ki je opremljen z novo posebno nizko prestavo, ta voz, če>udi natovorjen s tovorom 2000 kg, omogoča brezhibno in udobno vožnjo na najsiabsih CENIK Veliki ilustrovani dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEEOLD TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK H. LOKGEIt MARIBOR STEV. »2 Violine od Din 95'-. Rof-ne harmonike o-l Din S5-Tamburice od Din 38 —. Gramofoni od Din :I45 — daljo Velika izbira — najniže cene> Pri znano dobri in solidni postrežbi nabavite vsakovrstnega zimskega modnega, manufakturnega in suknenega blaga, v modno -manufakturni trgovini IHL & KO H AR pre i KARL SOSS Aleksandrova 9 — MARIBOR — Prešernova 2 cestah in na klancih 30%. Ta nizka prestava je ve-levažna zlasti pri slartanju na zmehčanih kolovozih, polzkih cestah ter na strmih klancih. Naravno, da imajo vozači posebno zaupanje v to prestavo, ko vedo, da ta nova naprava zajamči učinkovitost motorja v najtežjih situacijah. Zbol/šane in povečane zavore dopustijo naglo za-viranje voza. Sedaj morete s pomočjo močnih zavor na vsa štiri kolesa in dveh posebnih neodvisnih na zadnja kolesa (s čemur so opremljeni razun težkih tovornih vozov tudi lahki tovorni in icupč jski vozovi) lažje uoravljati vozilo na najstrmejših klancih in ga hitreje ustaviti v slučaiu potrebe, tako da je voz popolnoma sguren tudi pri veliki brzini. Chevroletov tovorni voz je omogočil tisočerim trgovcem, podjetnikom in drugim povečanje obrata, s tem, da morejo prevažati dnevno večjo količino tovora in da imajo priliko sklepati kupčije daleč preko mej dosedanjega delokroga. Chevroletov to-v >rni voz 1 '/a tonske nosilnosti je, kar potrjujejo tisoči lastnikov, koristna investicija za vsak obrat, ki zahteva ekonom čen in brzi prevoz. Potrebuje le redko popravil in ne trpi tudi ne tedaj, ko prevažate poln tovor na najslabših cestah. Vrhu lega ie tudi na' enejši tovorni voz, ki ima prestavo na 4 brzine in 6 zavor. Chevroletovi vozovi so takoj dobavni. Zastopniki po celi Jugoslaviji. Chevrolet tovorni PROIZVOD GENERAL MOTORSA VOZOVI Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov V. & M. Barešič & Zagreb Marije Kraljice M — Tel. 27-44 Ljubljana Dunajska cesta 12 — Tel. 2292 Zadružna gospodarska banka d. d Brzoau. naslov: Gosoobanka Ljubljana, Miklošičeva cesto lO Telefon 2057.2470 n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/o drž. invest. posojila ter 2 V/o vojne odškodnine m vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. /.a Jugoslovansko tiskarno v L|ubl|anis Karel C«& Izdajatelj, di. ti. Holovec. Urednik: Miha tfrek.