03" Uredništvo Je v KoplUrjerl nliol štev. 8/111. Rokopisi ae na vračajo; nefranklrana pisma ae ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. L Avstr. poštne bran. račun Št. 24.797. Ograka poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188. Štev. 172. V UnbljanU soboto, 29. Inllla 1911. LetO XXXIX. Enostolpna petltmta (72 mm): ia enkrat . . . . p« 15 v ia dvakrat . . . . » 13 „ sa trikrat .... n 10 n ia večkrat primeren popust Poslano ln reki. notice: enostolpna petitrrsta (Tamm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemil nedelje ta praznike, ob &. ari popoldne. ¥ LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12-— sa četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2-— V opravi prejemu oetaSno K1-90 ^ Velja po pošti: es Za oelo leto naprej . K U*— sa pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 0-50 sa en meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— ta svoj cilj dosegli in da ne bo to samo Jugoslovanom v korist, ampak vsem avstrijskim Slovanom sploh in pa celi Avstriji ter vsem njenim narodom. Nemci ne bodo s tem prav nič prikrajšani, samo svoje sanje o nadvladi nad Avstrijo bodo pač morali opustiti. In to bo zanje ravno tako zdravo, kakor za nas. Zato pa pozdravljamo skupno pra-vaško akcijo na Hrvaškem in izrečno naglašamo, da tudi hrvaški pravaški listi pomen Slovencev v tej akciji priznavajo in le v združitvi z nami vidijo uspeh za svoje težave. Tudi to je veselo znamenje. Doslej nas Hrvati niso zadosti upoštevali, zdaj pa je livalabogu čisto drugače. Naše težnje so se znatno približale svojemu uresničenju. Kar se pa naših in hrvaških liberalcev tiče, bo šla naša politika slejkoprej p reko njih. No prvo veliko skupščino »Slovenske Straže"! Bliža se 24. avgust, ko bomo pregledali svoje vrste in dali račun o svojem delu. Eno leto dela je za nami, pred nami pa tisoč in tisoč potreb domovine. Treba bo novih delavcev, novih načrtov, novih izdatnejših sredstev, da bo »Slovenska Straža« lahko v silnih potezah vršila svojo nalogo. Prvi dan tabora jugoslovanske katol. mladine naj se zberejo na prvi veliki skupščini vsi dosedanji zvesti in zastopniki vseh krajev domovine, kjer še ni prodrla organizacija za delo »Slovenske Straže«. Hočemo namreč, da bodi ta skupščina glasen klic k ustanavljanju novih podružnic, da čimprej dosežemo svoj cilj: V vsaki župniji podružnica »Slovenske Straže«. Zato vabimo vse, ki jim je blagor domovine na srcu, ta dan na prvo veliko skupščino »Slovenske Straže«, da se potem njeno delo podvoji, poživi in kmalu prinese narodni meji dovolj odporne sile, celemu ljudstvu pa iepše dni. Pridite vsi, dobromisleči in ljubeči! Za domovino, za obmejne brate! Osrednje vodstvo »Slov. Straže« v Ljubljani. Podružnicam. Vabimo na prvo veliko skupščino »Slovenske Straže«. Skrbite, da bo od vsake udeležba velika, kar je lahko, ker bo gotovo iz vseh krajev veliko udeležnikov pri taboru jugoslovanske katoliške mladine. Posvetujte sc o ve- liki skupščini! Opozarjamo na § 12. podružničnih pi'avil, ki pravi: »Na veliki skupščini sme podružnica ali pismeno ali pa po svojih zastopnikih stavljati nasvete in pritožbe, katere pa mora predložiti vsaj 14 dni prej društvenemu vodstvu.« Tedaj do 10. avgusta morate staviti svoje predloge. Ta dan bo zadnja seja osrednjega vodstva, ki mora vse predloge pregledati. Prosimo, da se v veliki meri poslužite svojih pravic, toda bodite točni. Za skupščino izdamo brošuro o delu »Slovenske Straže«, katera se razdeli med vse udeležnikc tabora jugoslovanske mladino in se tudi podružnicam razpošlje. V brošuri priobčimo tudi statistiko svojih podružnic, število njihovih članov in prispevkov. Zato je pa nujno potrebno, da one podružnico, ki šc niso poslale statističnih pol, to store z obratno pošto, če nočejo nam in sebi storiti te neprijetnosti, da bo v brošuri, ki bo v tisoč in tisoč izvodih šla po ccli domovini, za njihovim imenom ostal prazen prostor, spričevalo pomanjkljive zavednosti in discipline. Pošljite statistične pole takoj! Nova podružnica se ustanovi v K o t m a r i v a s i na Koroškem. Bog živi podružnico! Koroška, vedno naprej! Kako delajo naši narodni sovražniki. Od meje, 27. julija 1911. Neverjetno skoraj je, kako postopa »Siidmarka« in njeni naseljenci ter obširna protestantovsko »Siidmarkina« korupcija v krajih, kjer sc je ta gnju-soba enkrat do dobra ukoreninila. Št. Ilj v Slovenskih goricah in kraji proti zahodu in od tam proti Mariboru so tako nesrečni, da je ravno tja zanesla kleta »Siidmarka« nešteto gorja. Dvoje sredstev pomaga »Sudmar- j ki« do uresničenja njenih »vzvišenih« j ciljev: denar in alkohol in si tema dvema združeni enaki pripomoč- i ki. Da bi dobili čim več slovenskih i posestev, se poslužujejo vseh dovoljc- j nih in nedovoljenih sredstev. Da so j marsikatero posestvo res le nekako po j sili dobili v roke, to je znana stvar. Kjer pa ne preslepi Slovenca blesteče zlato, kjer tudi grožnje in nasilnosti nimajo svojega uspeha, tam sežejo po drugem, boljšem pripomočku: po dcmoralizaciji ljudstva. »Siidmarka« gleda najprvo, da ji pridejo v last, vse važnejše gostilne; če jih pa kje ni, pa sc ustanovijo. Oblasti gredo seveda tem tujcem na roke in; koncesija se dobi za par tednov. Ali so to gostilne? Kaj še! Prave turške bez-niče, po domače »pajzeljni«, kjer sel zbira vsa domača in »Siidmarkina« so, drga. Pleše se ne samo ob nedeljah in; praznikih, ampak večinoma vsako noč. Vino in šnops tečeta po mizah, kvartai se tako dolgo, dokler je kaj cvenka, in sicer najbolj prepovedane hazardne igre, a kar je najhujše: uboga, v tak »pajzelj« zapeljana mladina, bodisi nemška ali slovenska — zapravlja svo, jo poštenost. Satan v podobi alkohola, plesa in igre pomaga »Siidmarki« ugo-. nabijati — naš obmejni slovenski rod. In v take lokale se vabijo mladi po, sestniki ali sinovi na uprav zvijačen; način. Najprve se povabi dotičnika na kako kupčijo, potem na kozarec vina, za kozarcem pride liter, potem vpija-, njenje, nazadnje pa igra, pri kateri se prvekrati dotičnemu Slovencu-domači-. nu nalašč pripusti, da dobi v igri kako večjo svoto dobička, samo da se ga pri-, klene. To se ponavlja večkrat zaporedoma in nazadnje, ko je siromak že v mreži igralske strasti — pa ga začnejo sku-biti. Če zaigra zadnji vinar, mu takoj radevolje posodi gostilničar denar. In tako jadra domačin v — prepad, ki so mu ga nastavili »Sudmarkovci«. Zopet drugega lovijo z ženskami. Kako se po-, stopa zopet tukaj, je največjega obso, janja vredno. Ko so fanta ali moža upi« janili, pa mu nastavijo — žensko. Koli-, ko 'nesrečnih so napravili »Sudmar« kovci« ravno na ta način. Zopet drugi se ne more pri domačih lahko ženiti. Temu takoj preskrbijo »bogato« nevesto Nemko. Hiše, nekdaj j strogo slovenske, so sedaj last nemškega naroda. Enemu je zopet sila za denar. Takoj ga dobi pri njih. Kdor pa se drži trdno, kdor noče imeti stika s temi korumpiranimi razmerami, ta pa mora čutiti prenmogokrat nemško silo! Tožbo, zabranjevanje potov, prepiri pri mejah, zabavljanje itd., mu grenijo po, prej mirno življenje. Sudmarkovci slikajo Slovcncem, kako veselo je biti Nemec: »Mi dobimo denarja, kolikor ga hočemo, vi Slovenci pa nič; mi smo dobili posestva, kje pa vam kdo kaj da; za nami stoje mogočni gospodje, a vi ste osamljene revo.« Tako in enako spravljajo agenti »Siid« markini« naše ljudstvo ob zadovolj-. nost. A gotovo je, da »Siidmarkina« drevesa ne bodo zrasla do neba. Hvala Bogu so taki pomilovanja vredni Slo« Današnja številka obsega 16 strani. Slovensko-Mto edlnstvo. Zadnji čas so se na avstrijskem jugu izvršili pomenljivi politični dogodki. Na Hrvaškem so se za skupno saborsko delo združili vsi pravaši, ki so bili dozdaj razdeljeni v dve skupini: ono okoli »Hrvatskega Prava« in Star-čevičevo pravaško frakcijo. K tej novi edinstveni stranki so pa pritegnili tudi pravaše iz Dalmacije. Čuje sc pa, da je mnogo upanja, da se združita »Zajed-nica« in »Udruga« v Bosni na podlagi skupnega programa. Na. ta način bi bilo doseženo ioli zaželjeno zjedinjenje vseh Hrvatov, ki stoje na temelju hrvaškega državnega prava. To zjedinjenje je epolialnega pomena za Jugoslovane. [Pomisliti jo treba, da so združeni pravaši sklenili delati sporazumno s »Hrvaško-sloven-skim klubom« na Dunaju, v katerem so na enakem programu združeni poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke in dalmatinske stranke prava. S tem je podana enotna smer narodni politiki Hrvatov in Slovencev. Cilj te politike je edinstvena jugoslovanska državna skupina pod habsburškim žezlom, kakor jo zajamčuje pragmatična sankcija, cetinjska pogodba in druge historične listine in kakor jo zahteva naravni razvoj teh narodov ter skupni blagor vse naše države. Pomen skupne pravaške stranke dobro umevajo tudi Nemci. Zato se »Tagespost«, glasilo alpskih Nemcev, tako zelo nad konferenco pravaških strank in njihovo solidarnostjo s Slovenci razburja. »Tagespost« se, kakor samai' piše, boji, da nc bi se s tem zrušila nagodba z Ogrsko in da ne bi Slovenci in Hrvati pod vodstvom dr. Šu-steršiča res storili velik korak naprej k zjedinjeni Jugoslaviji. Tudi je »Tagespost« v skrbeh, da ne bi se s tem okrepil »klerikalizem« in zatirali Srbi. Kakor se vidi, ima »Tagespost« zoper lirvaško-slovensko pravaško edin-stvo iste razloge, kakor naši in hrvaški liberalci. Vse to pa seveda ne hrvaškega, ne slovenskega ljudstva ne bo zadrževalo, da ne bi z vsemi silami delalo slejkoprej na združenje jugoslovanskih dežela na označenem temelju. Združene Hrvaške in Slovenije se pa nimajo ne Srbi, ne Mohamedanci nič bati, ker katoliška Jugoslavija nima niti najmanj namena kratiti komurkoli versko in politično enakopravnost v tem okviru. Mi smo trdno prepričani, da bomo LISTEK. Peler PuSCoDa gre po svelu. Malenkost. Spisal L. B. V resnici mu je bilo ime Peter Pod-gornik. Toda tisto pusto popoldne, ko je sedel v svoji mračni sobi, strmel na belo polo popirja pred sabo in kratil čas s tem, da je pisal svoje ime v vseh mogočih iegah in pisavah nanjo, tisto popoldne se mu je izlilo nenadoma iz peresa: Peter Puščoba. Skoraj prestrašil se je prvi hip. A takoj nato se je zasmejal, vrgel pero pod mizo in vskliknil: »Resnično, jaz sem Peter Puščoba. In nc samo danes, tudi včeraj sem bil Peter Puščoba, ves ta teden, ves ta mesec, vse leto sem Peter Puščoba, prav od takrat, odkar sem izgubil pogum in vero v življenje in Životarim samo tja vendan.« Zagledal se je v strop in vesel je bil tega svojega novega imena. Kako bi se sploh mogel imenovati drugače v tej sobi, v kateri je stanoval? Prvič je bila cela hiša v židovskem delu mesta, v nekdanjem getu, v zviti, ozki ulici, v kateri so gledala okna prekanjeno drugo v drugo in se režala vrata s kramar-skim nasmehom v človeka., prav tako kakor njih nekdanji prebivalci, ki so se pa že davno razkropili po mestu v visoke, lepe palače, v svetle ulice, v katerih ni več židovskega, razen napisov nad bankami in trgovinami. Drugič jc bilo edino okno sobe, v kateri je samo-taril IPeter, obrnjeno na malo dvorišče, ki jo merilo dva metra po dolgem in dva po črez. Tretjič je bil košček neba, ki se je svetil nad delom strehe sosednje hišo, ki jc bila nižja, zakrit z oblaki in deževne kaplje so padalo s strehe v cinast žleb v enakomernem taktu melodije dolgega časa: tek, tek---- tek, tek . . . Peter se jc spomnil, da jo pravzaprav pomlad. A kakšna pomlad! Dež in veter, kostanji se bojijo cvetja, ulice so mokre, hladne, ljudje pusti, dolgočasni. In Peter Puščoba so je domislil, da je že slišal to pomlad kukavico peti. Toda ali jo bil on kriv, da ni imel tedaj uiti groša v žepu, da ni imel niti ene želje in da je bila vrhutega tista kukavica lesena ptica, ki je kukala v uri, ki jo je bila. kupila Petrova gospodinja ravno tiste dni v starini in jo obesila v najtemnejši kot. sobe? »Ah, to ni nič!« — je vzkliknil Peter, vstal in so odločil, da poide malo ven. Ogrnil jo suknjo, vzel dežnik, zaklenil sobo in sc po strmih polževih stopnicah' spustil do vrat na ulico. Toda kam? Ozrl sc je proti nebu. Dež je bil ponehal, oblaki so jadrali urno preko neba, tuintam sc je smejal košček modrine med njimi. Nemara se šc zjasni. Pogledal jc po ulici, ki je bila vsa polna popoldanskega razpoloženja deževne nedelje. Gostilne po pritličjih so mu pele čast in slavo. Ventilatorji so brneli, vmes se je mučil gramofon na eni strani z »Mladimi vojaki«, na drugem kraju pa se jc prepiral z dekletom, ki »Na vrtu zelenem sedi«. Daleč tam doli pa je razbijal orkestrion v zakajeni bez-nici, pred katero je stala gruča vojakov, čepico na glavi postrani, v ustih viržinke, iz katerih so se vleklo tenke črte dima kvišku. »Srečni ljudje!« je pomislil Polet in skoraj jih je zavidal za njih klavrno veselje. »Ali bi šel tudi jaz v gostilno?« Toda kaj ga čaka tam? Dolgčas, neumnost. Prišla bi natakarica, pozdravila ga in povprašala, kaj naroči in ali bo to neznosno vreme že enkrat končalo. Ko bi izpil prvo čctrtinko, bi prišla domača hči, sentimentalna Marica, in ga lepo prosila, naj naroči šc drugo, sedla mu nasproti in ga vprašala, kako je z literaturo, ali je žc bral pretresljivi roman o »Grofici beračici«. Morda bi bilo drugače. Tam bi žc sedel Petrov znanec Blaž . . . toda kako sc žc piše? Nič — Blaž Hudobija; — jc na kratko končal Peter svoje premišljevanje — če sem jaz Puščoba, je on Hudobija ... — Tam bi torej sedel in mu začel pripovedovati, da je sit življenja, da misli žc na kak primeren konce-. Leta študiranja so že šla rakom žvižgat, pisarne so krvavo dolgočasne, lasje so mu začeli izpadati . . .hi bliža sc vojska, prav gotovo, v časopisih je črno na belem — in on nima šc zadnja vajo za sabo. In kaj bi se človek mučil, ko se resnično ne izplača? Mati je od žalosti nad Blažem umrla, živ krst mu več no zaupa, kaj bi torej storil vsakdo, ki bi bil na njegovem mestu? Peter ni mislil na odgovor, marveč na konec večera. Končalo bi se vse vi kavarni ob kavi in konjaku. Blaža bf prešle samomorilno misli, kvasil bi vse druge neumnosti, krogle bilarda bi smukale po zelenem platnu, se zadevalo ena v drugo, ropotale včasih na tla, revije in časopisi bi se režali nemo vi dim in v električno luč, v kotu bi reševala študontarija s širokimi gestami probleme življenja, ln nenadoma bi Blažu zlezla brada na prsi, roko bi mu zdrknilo mrtve ob stolici proti petam, Peter Puščoba bi pa ob spečem prijatelju nadaljeval svojo pusto premišljevanje, kaj je vsega tega treba, ka^o 1)1 venci, ki se udinjajo »Stidmarki«, silno redki; imamo še mi dokaj zdravega ljudstva. In to jo naše upanje. (Pač pa je gotovo, da bode akcija Sudmarkovcev že v dogleduem času prijadrala do — konca. Siidmarkovci uničujejo gozde, vinograde, sekajo sadno drevje za drva, hiše zanemarjajo, pjjančujejo leto in dan ter izrabljajo v največji meri »Stidmarkin« denar. Ampak dvoje reči, zanešeni po />Sudmarki venske Straže in F. Liker v imenu bra-* tovščine »Prijateljev presv. Srca«. Go< spod nadzornik se je slednjič zahvalil vsakemu govorniku posebej ter omenil, da tojkar je storil, jedila le njegova dolžnost. Brzojavno sta se poslovila g. katehet Oswald in župnik Gnjezda Iz Velike Doline. Močan pevski zbor inj društveni orkester pod vodstvom neumornega g. Grudna sta svojo nalogo častno rešila, tako da jo čas le prehitro! potekel. Bil jc res lep večer, a težilo nas je dejstvo, da izgubimo tako odličnega] zvestega in delavnega somišljenika. i Novi jamski predstojnik. Ta tedenj je došel iz Most na Češkem novi jam-, ski predstojnik in namestnik rudar-i skega ravnatelja g. svetnik Hermagod Pirnat. G. svetnik je Slovenec iz SpocjN njega Štajerja. \ilSf jeseniške novice. j Železniška uprava zida na Jese 33 10 18 5 44 Trbovlje........... 10 10 j rt— 5 53 10 03 „ .2 a> SC-^ 6 (Ki Sava............ 9 51 a ^ 0 17 Litija ...... •«..«, 9 42 fi N c4 p « ? <> 29 Kresnice........... 9 32 6 44 9 20 ^ o A = s«! o ■ 6 on 9 It •.; > f 7 6 i ?) Ljubljana.......... 9 00 zvečer OPOMBE. K predstoječim voznim redom pripominjamo sledeče ter prosimo vse naše zaupnike, voditelje mladine, naša društva, zlasti pa č. gospode duhovnike, da celoto takoj razglasijo ter udeležence pouče, da ne bo nastal kak nered. S strogim upoštevanjem vseli navodil se. olajša pripravljalnemu odboru ogromno delo, ki ga ima šc izvršiti, čc hoče biti cela prireditev res impozant-na manifestacija. 1. Levo od imena postaj so navedene ure in minute, kadar odhaja vlak od tam proti Ljubljani, desno pa, kadar se vlak v dotično postajo povrne. 2. Vlaki vozijo samo 3. razred. 3. Pri vsaki postaji je navedena cena voznim listkom, ki veljajo za vožnjo do Ljubljane in nazaj. 4. Vozni listki po navedenih jako znižanih cenah so veljavni samo le pri teh posebnih vlakih, kdor bi torej hotel porabiti s takim listkom kak drugi redni osebni vlak, moral bi si nabaviti navadni vozni listek, 5. Otroci pod 10. letom plačajo kakor odrasli. 6. Za cvenluclno prtljago se plaČai navadna pristojbina. 7. Glede onih postaj, pri katerih ni navedena voznina, pa nam je ravnateljstvo pristalo drugo vrsto voznih listkov, katerih cena, odgovarja približno oni nekdanjih povratnih voznih listkov, torej tudi znižano voznino. Le-ti listki pa se dobe samo po 10 skupaj in velja vsak za vožnjo v Ljubljano in nazaj s poljubnim osobnim vlakom. Naši zaupniki, ki spadajo torej v področje postaj od Hrastnika pa do Zaloga in od Planine do Brezovice, so te-' daj naprošeni, da nam sporoče kolikokrat po 10 udeležencev se je oglasilo, da zamoremo naročiti listke. Po 15. avgustu se taka naročila nc bodo več sprejemala. Cene tem voznim listkom (10 list-* kov skupaj) so sledeče: za Hrastnik, Trbovlje in Rakek 39 kron 10 vin.; za Zagorje in Planino 32 kron 60 vin.; za Savo, Litijo in Logatec 26 K 10 vin.; za Verd 19 K 60 vin.; za Kresnicc in Borovnico 16 K 30 vin.; za Laze in Preserje 9 K 80 vin.; za Zalog in Brezovico 6 kron 50 vin. Vsakemu naročilu se blagovoli priloZlti eno krono za poštnino. o 8. NarbČila na listke, kojim cene so navedene, se naj tudi z nabiralnimi polarni takoj skupno z denarjem odpošljejo. Za. progo Ljutomer—Spiclfeld je vrhutega pa še število udclcžcncev omejeno; kdor si hoče udeležbo zasi-gurati, naj se podviza. 9. Glede stranskih prog Spodnji Dravograd—Maribor, Središče — Pra-gersko, Savinska dolina in Reka—Sv. Peter prinese podrobna navodila pon-deljkov »Slovenec«. 10. Pri državni železnici so zaprošeni posebni vlaki iz Gorice, iz Jescnic, iz Kamnika in z dolenjskih prog. Ker pa nam rešitev še ni došla, objavi »Slovenec« te podatke pozneje. Tudi vozni red od Zagreba do Zidanega mosta nam še ni došel, računa, se pa lahko, da bo vlak Iz Zagreba odhajal okoli 2. ure po polnoči. 11. Z vsakim naročilom na vozne listke, prosimo, da se nam vpošljc tudi denar, ker se nam listki izroče le proti gotovini. Kdo seje sovraštvo no Viču? (Dopis z yiča.) Nek posebno »miroljuben« Vičan žaluje v »pohlevnem« »Jutru« in zdi-huje po ljubem miru, ki je nekdaj vladal na Viču ter dolži naše frančiškane, da so oni krivi te nesloge med občani. Ne bomo segali nazaj po davno minulih dnevih in raziskavali, je li bilo njega dni res vse nebeško mirno na Viču, ali ne. Pač pa hočemo Jutrašu in njegovim tovarišem z dejstvi dokazati, kdo seje nemir in sovraštvo med občani. Kakor povsod, tako hočejo liberalci in demokrati tudi pri nas veljati za najbolj pravične, nedolžne, krotke, miroljubne dušice, ki nobenemu niti lasu ne skrive. Seveda se jih mora pustiti popolnoma pri miru v njih početju in zoper njih komando niti se ne ganiti. Ako si napaden, kar molči, pa še hrbet nastavi, da bo klestil po njem liberalec ali demokrat. Ako te izziva in obklada z naj-gršimi priimki, kar spravi jih; ako te obrekuje in črni, da se vse kadi, potrpi, saj si katolik, ki veš za ljubezen do bližnjega. Ob volitvah se skrij ali pa voli proti svojemu prepričanju, magari tudi verskega odpadnika, sicer bo vse vznemirjeno. »Klerikalna« stranka nima nobene pravice prirejati iger, veselic, izletov itd. Z eno besedo: liberalci In demokrati smejo v občini početi vse, ti pa, ker si »klerikalec« — si brezpraven, pa molči, trpi, niti braniti se ne smeš, saj veš, kaj pravi zapoved ljubezni do bližnjega! Tega se drži, pa bo v občini tako lep mir, da si lepšega niti misliti ne moremo. Tako in enako žel6 naši — paše, — naši poštenjakoviči liberalci in demokrati, tisti ljudje, ki imajo polna usta besedi o bratski ljubezni, pravičnosti, svobodi itd. Ljubi naši »soobčani«, šalo na stran! Kaj pa vendar mislite o nas, o naši stranki? Vsaj tiste pravice nam dajte, katere nam gredo po vseh božjih in človeških postavah. Ali nismo mi toliko ljudje in občani, kot vi? Ali nismo mi v večini v občini? In vendar nam kratite svobodo na vseh koncih in krajih! Ce sc mi pripravljamo na kako prireditev, cele tedne prej kujete zahrbtne nakane zoper njo; če se vrši v cerkvi kaka pobožnost, ste zopet nemirni in ne morete skriti svoje barve; našim somišljenikom odpovedujete stanovanja, zato ker niso vaših nazorov; drugih ne pustite na cesti v miru, da bi jih ne pičili s kako zabavijico; po tovarnah jim pa pri težkem delu ne prizanašate s svojimi neotesanimi opazkami in zbadanjem. Nad mladeniči vedno »čukate«, kratko: kar ne trobi v vaš rog, pa sovražite, napadate, zasmehujete, prezirate in če vam mi v defenzivi, v hrambi odgovorimo, česar iščete, ste pa žaljeni, razburjeni do skrajnosti! Ali ni to res? Pridigate nam o evangeliju, o ljubezni do bližnjega, sami pa. doprinašate take krivice in nam kratite zlato svobodo. In to v teh demokratičnih časih! Torej, ljubi soobčani liberalci in demokrati! Roko na srce in si \saj nekoliko vest izprašajte in spoznali boste, da ste ravno vi tisti, ki kalite mir v občini. Kjerkoli in kadarkoli je prišlo v občini do kake praske ali spopada, ste vselej vi začeli, vi izzivači, (ako nas tiči skušnja, to v6 vsa občina. Mi se za vaše prireditve ne zmenimo, vas ne vabimo na naše, vi pa vedno hodite okoli naših s slabim namenom. Pustite nas v bodoče pri miru in garantiramo vam najlepši mir! Bližajoče se volitve vas delajo nemirne, nervozne! Čemu zopet to? Saj ste se baje zvezali, si podali roke v kompromisu. Delajte torej v bratski ljubavi, pa boste že kaj dosegli, ako vam bo sreča mila. Nas pa pustite pri miru. Vse naj se vrši dostojno, enakopravno, in rezultat, bo povedal, kako in kaj — pa mirna Bosna. To, glejte preljubi soobčani, so zdravi nasveti za vse stranke. Čc se jih bomo držali, bodo na Viču zasijali zopet dnevi toli pogrešanega miru, po katerem Jutraši in Zarjani tako koprne in katerega si najbolj želimo tudi mi. TrZišKe novice. t Socialen kurz prirede katoliško misleči visokošolci dne 20. avgusta t. 1. v prostorih društva Sv. Jožefa. S kurzom bo zvezana zanimiva zgodovinska igra iz rimskih časov. t Nemško šolo bodo zidali »na Ba-losu«. To leto jo bodo dogradili in pokrili s streho, prihodnjo pomlad ome-tali in osnažili, tako da bo po sedanjem načrtu v šolskem letu 1912-1913 že mogla služiti šolskemu poduku. Vsega je dovolj: denarja, sveta, učnih moči, le eno vprašanje še ni rešeno: kje dobiti dovolj otrok za nemško šolo? t Našel se je. Deček Jožef Videtič, o katerem smo poročali, da je neznano kam izginil, se je sam oglasil. Pisal je svojim starišem, da biva pri nekem krčmarju na Primorskem, kjer se prav dobro počuti. t Izlet napravi telovadni odsek Orel to nedeljo. Zjutraj odidejo telovadci v krojih čez Brezje, kjer bodo skupno pri sveti maši, na Kainno Gorico in Kropo, da se ondi snidejo z bratskimi odseki. t Kako je huda vročina zmešala socljem pamet. »V hribih se dela dan«, pravi pesnik, v glavah naših mokračev pa tema. Pred kratkim je namreč »Zarja« pisala o našem gospodu župniku, kaj pridiguje, a je bila notica tako nesrečno sestavljena, da je bila zlagana nič več in nič manj kot od prve do zadnje besede. Zato jo je gospod župnik prebral na prižnici, da bi ljudje spoznali, v kakšni žlahti z resnicoljubnostjo je »Zarja« in da tudi njej kakor sploh vsej socialni demokraciji velja kot prvo načelo: boj zoper Cerkev in duhovnike. To pa je bil prehud krop za prijatelje rdečih kravat in kaj čuda, če jim je v tem vročem poletnem času zavrela kri v glavi in jim tako zmešala pamet, da so pisali v 40. številki »Zarje«, da so' g. župniku hvaležni (???), ker je s tem nehote pobil svojo trditev, da je »Zarjo« čitati škodljivo. Če sociji mislijo, da je priporočilo za njihov list, če sc jim dokaže, kako laže, jim mi te bistroumnosti ne zavidamo, četudi bi se ji vsak gorski pastir smejal; kdor pa še ni izgubil zadnjega sledu zdrave razsodnosti, se bo s studom obrnil proč od lista, ki pravi, da je »vzorno (!) pisani delavski dnevnik«, a obenem tako grdo blati resnico. CESAR FRANC JOŽEF se bo v začetku septembra preselil iz Išla v vilo »Ilermes« v Lainzu, kjer bo bival v jeseni več tednov. Od tu bo odpotoval v začetku oktobra v Sclion-brunn, kjer bo ostal čez zimo. POGAJANJA O SANACIJI JUŽNE ŽELEZNICE. Ustmena pogajanja med zastopniki vlade in južno železnico o načrtu sanacije južne železnice se bodo pričela v ponedeljek, 31. julija v finančnem ministrstvu, ko se bo vršila prva tozadevna konferenca. BOŠNJAKI POZDRAVLJALI SRBSKEGA KRALJA? Belgrajski listi pozdravljajo kot veselo znamenje, da je k pozdravu kralja Petra v Koviljacu, da bi videli kralja, došlo 500 Srbov iz Bosne, zlasti iz obmejnih krajev, kot iz Zvornika, Brčke in Tuzle. Temu dogodku skušajo listi pripisovati politično važnost. PERZIJSKE HOMATIJE. Iz Teherana poročajo: Vsled poročila perzijske vlade o prihodu eksšaha in njenih tozadevnih odredbah je izjavil ruski poslanik, da bo Rusija mirno čakala na razvoj stvari. To zahtevajo ruske koristi. Rusija se bo odločila za onega, ki bo zmagal. Ako bi hotela Rusija vplivati na ta ali oni način na perzijske razmere, bi izgubila vse simpatije. — Vsi inozemski diplomatični zastopniki v Teheranu so izdali skupen oklic na. inozemce v Perziji, naj se odredbam proglašenega vojnega stanja uklonijo. Poslaniki bodo skrbeli, da te razmere ne bodo dolgo časa trajale. Ruski konzul v Astrabadu, Ima-nov, poroča v Peterburg, da je navdušenje Turkmenov za bivšega sultana velikansko. Ta rod bo poslal eksšahu na pomoč k pohodu proti Teheranu 25 tisoč jezdecev. Mohamed Ali bo pred Teheranom že v kakih desetih ali dvanajstih dneh. Iz Teherana se preko Peterburga poroča, da naraščajo vedno bolj Mohamed Alijeve čete ter da so njegovi jezdeci tako dobro oboroženi, da nad uspehom ni dvoma. To pa še tembolj, ker perzijska vlada še doslej ui ukrenila energičnih odredb.. Iz Teherana poroča ruski list »Rječ«, da je rusku poslaništvo sporočilo regentu, da ne bo dovolilo v okolici 30 km Teherana nobene bitke ter da bodo Rusi, ki se bodo v tem okrožju borili proti eksšahu, aretovani in izgnani iz Perzije. Rusija zavzema tu čisto oficielno stališče za eksšaha. Teheranska vlada namreč ni v položaju, boriti sc kje drugje proti eksšahu, kot pred vrati Teherana. Del nejnih čet je sestavljen iz kozaških brigad, ki so pod poveljstvom ruskih častnikov in podčastnikov. Tem sc torej prepoveduje bojevati se za regentstvo. Bivši šah Mohamed Ali namerava 29. t. m. zapustiti Astrabad. PORTUGALSKA. Portugalski parlament je odpravil z večino petih glasov vse častne rodove. Večje število republikanskih poslancev sc je izreklo za ustanovitev reda častne legije in akademične palme po francoskem zgledu; nekateri so zahtevali, naj ostanejo vsaj vojaška, odlikovanja. ALBANSKO VPRAŠANJE. Kralj Nikolaj o položaju. Črnogorski kralj Nikolaj je sprejel v Cetinju časnikarskega poročevalca lista »Pesti Ilirlap« v avdijenci. Ko je ta izjavil, da misli potovati na albansko bojišče, je kralj Nikolaj pripomnil: »Tamkaj boste našli mnogo žalosti in veliko revščine. Vstaški Albanci so katoliki ter so zelo navezani na pomoč. Žalibog sc jc obrnila monarhija proč od njih.« V tem trenutku so se začuli glasovi vojaške godbe. »Pojdite k oknu,« ga je pozval kralj, »in poglejte si vojake.« Bilo je moštvo cetinjskega bataljona, ki so z godbo korakali mimo konaka. »Poglejte,« pripomnil je kralj poročevalcu, »vi imate dva milijona takih vojakov, s katerimi bi se pač pomagalo Albancem.« Torgut šefket paša odpotoval v Carigrad. Iz Soluna sc brzojavlja, da poroča neka uradna vest, da je Torgut Šefket paša odpotoval iz Skadra v Carigrad ter da je prevzel vrhovno poveljstvo Effad paša. Vstaški napadi. Albanski vstaši so 27. t. m. vnovič napadli mesti Gorico in Argyrokastro. Razvil se jc krvav boj, v katerem so se vstaši umaknili premoči. Na bojišču je obležalo 200 mrtvecev in 400 ranjencev. Črna Gora miri. Črnogorska vlada je javila albanskim vodjem, naj gledajo na to, da se kmalu pomirijo s Turčijo, ker jim Črna Gora ne bode mogla dalje pomagati. Ta vest je uprav porazila albanske voditelje, ker so sc nadejali, da jim Črna Gora doseže izvršitev njihovih zahtev. Ako jc ta izjava črnogorske vlade iskrena in ne samo blef za Turško, tedaj jc pričakovati kmalu konec albanske vstaje. REVOLUCIJA NA HAITIJU. Iz New-Yorka brzojavljajo: Ameriška križarica »Dcsmoins« je dobila brezžično brzojavko, ki so jo skupno odposlali konzuli Nemčije, Amerike in San Dominga in ki slove: Pričakovati je vsak čas bombardementa. Prosi se za takojšnjo odpošiljatev kake topni-čarke v varstvo tujih državljanov. Dnevne novice. '+' Politični bojkot. Liberalci hudo vpijejo zaradi političnega bojkota, ki ga izvršuje S. L. S. nad liberalci, ki so ga v polni meri zaslužili. Liberalci bi radi, da bi mi politični bojkot preklicali. Obenem pa zmerjajo S. L. S. v »Slovenskem Narodu« brez vsakega povoda tako-lc: »Eno pa sc mora klerikalcem priznati: njihova nesramnost je urnebesna. Še hudičevi tašči mora slabo postati, če posluša, s kako brez-primerno nesramnostjo pišejo klerikalci, da delajo za splošni blagor! Ti nasilniki in krivičniki, oderuhi in sleparji, ki si z javnim denarjem žepe polnijo, ki jim je vsako sredstvo dobro, samo če morejo kje kaj pogolju-fati, pa pišejo, da so vse moči posvetili delu za splošni blagor. Kakšno je to delo v resnici, kake ciganske pojme o delu za občni blagor imajo klerikalci, to smo že neštetokrat pojasnili in bomo še kdo ve kolikrat. Če govore naši klerikalci o delu za splošni blagor, se to ravno tako sliši, kakor če vpijejo ruski krvosesi, da so dobrotniki ljudstva in da je ljudstvo nehvaležno, ker jih pri zahvalni daritvi imenovani po-grom kolje in ubija. A taka kanalja, kakor slovenski klerikalec, pa ni niti ruski krvoses.« — Katera baba more grše pisali kakor je tole? Liberalcev pa ni sram tako psovati, v isti sapi pa moledovati naše poslance za različne službe. Vsakemu liberalcu, ki bo prišel po kaj k našim poslancem in odborni- kom, bo'do sle'dffji Č5ESŽ81I i&U Smti vek iz »Naroda«. Če smo klerikalci »kanalje«, potem nimajo liberalci od nas ničesar iskati in dobiti. Naj gredo k glavnemu uredniku »Slov. Naroda«! -[- Naravna posledica. »Narod« se na svojem papirju krega, da pride v Ljubljano kot naslednik vpokojenega dvornega svetnika Andoljška celjski višjesodni svetnik dr. Kotschevvar »Narod« in »Jutro« pa sta se štirinajst dni trudila, da bi razbijala »Hrvatsko-slovenski klub«. Potem pa še javkajo ti ljudje in oni, ki jih ob vsaki priliki podpirajo. Če je to imenovanje resnič< no, je to naravna posledica »Narodo< vili« in »Jutrovih« neumnosti. Kar se pa tiče »Slovenčcvega« članka z dne 25< julija »Potrebna beseda«, bi bilo prav, da bi »Narod« ne zabavljal proti pekočim resnicam tega članka, ampak da bi ga svojim čitateljcm dobesedno po< natisnil. Kdor sc izmed liberalcev hoče kaj naučiti, naj kupi dotično »Sloven-* čevo« številko. -j- Počitnice državnega zbora bodd trajale, kakor se poroča, do 12. septemv bra. Takrat sc državni zbor zopet se* stane. Zasedanje deželuih zborov ba koncem meseca decembra. + Orlom. Z današnjim dnem ja zvezin vaditeljski zbor odposlal na vse odseke okrožnice, v katerih so zelo važna in stroga navodila. Če bi mogoče kateri odsekov okrožnice ne prejel, naj to takoj naznani predsedstvu Zveze; da pri poštnih upravah potrebno ukre« ne. " Dijaki na katoliškem shodu ju* goslovanske mladine. Vse dijake, ki se nameravajo udeležiti shoda in žele, da jim preskrbi pripravljalni odbor hrano in prenočišča, prosimo, da se čimpreje zglase po dopisnici pripravljalnemu odboru. Naslov: Pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mladirtte; Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. — Prenočišča bodo zastonj, ko« silo bo veljalo 1 krono, večerja 60 vini S prihodnjim tednom bo začel odbor razpošiljati dijaške zglaševalne pole. Kdor sc ne bo zglasil, ne more reflekti* rati na to, da mu preskrbi pripravljalni odbor hrano in prenočišče. To velja za vse dijaštvo brez razlike študij, tudi za akademike. Dijaki pevci naj se povrhu zglase še po dopisnici posebe sloven. glasbenemu društvu »Ljubljana«, Frančiškanska ulica, »Union«; z navedbo svojega glasu. Društvo jim pošlje pravočasno note za skladbe, ki se bodo proizvajale ob priliki shoda. -{- Za obmejne brate. S Police se nam piše: Naša podružnica »Slovenske Straže« je napravila pretečeno nedeljo veselico pod milim nebom. Vrgla jc skoro 100 K čistega dobička. Pod znano črešnjo so naši ljubi in pridni dijaki postavili oder, okrasili ga z zelenjem in zastavami ter na njem igrali igro »Čevljar« iz zbirke ljudskih iger. Igra sama je bila izvrstna, vse igralce moramo le pohvaliti, zlasti, pa gg. Lu-žarja, Volka, Janežiča, Drobniča, Pla-ninška in Tomšiča, ki so bili vsak na svojem mestu. Nepretrgani smeh na obrazih velikega števila navzočih jc pričal, kako izvrstno igrajo naši dijaki, kadar se »skup vzamejo«. Take igre so kakor nalašč za ljudstvo, da si po težkem in vročeni tedenskem delu privošči malo oddiha in si z nedolžnim veseljem zopet »dušo priveže«. Po končani igri jc bila tombola, pri kateri so ljudje poskušali svojo srečo. Vsem seveda ni bila mila, bo pa drugikrat morda milejša. Prodajo vstopnic so prevzela naša vrla dekleta, ki so jih v kratkem času skoro vse razprodale. Hvala jim! V kratkem, ustanovimo Orla, za katerega je mnogo zanimanja. — Velika nevihta v okolici Kamni« ka. Iz Kamnika, se nam piše: Dne 27. t. m. ob 2. uri popoldne je divjala v Kamniku in okolici velika nevihta. Na Ravnah in tudi Vrhpolju je napravila toča veliko škode. Silen vihar je izruval in polomil veliko dreves. Strela, jc zažgala poslopje posestnika Kregarja na Ravnah. Hišo, svinjak in šupo s senom je požar popolnoma uničil, škoda znaša okrog 3000 kron. Podpora je nujna. — Oblegana gostilna. — Gostilni« čar pobit na tla. Iz Čateža pod Zapla-zom. Že večkrat smo imeli priliko, opazovati podivjanost naše moške mladine, a toliko, kakor zadnjo nedeljo, dno 23. t. m., še nismo z lepa videli. Kakih sedem šentloreniskih fantov je prišlo na Čatež očividno z namenom, povzročiti tepež, kajti jopiče so dali spravit v Kolenčevi gostilni v št. Lovrencu. Kadar taki fantje na Čatež pridejo, takrat ni mogoče nobenemu možaku, še manj pa fantu so prikazati na cesti. Tega smo Čatežani že vajeni in vsak se umakne, da ne zadene ž njimi skupaj. Kdor se tega pravila ne drži, je v resni nevarnosti. To se .10. pokazalo tudi zadnjo nedeljo. V Urbančičevi gostilni so bili trije trebanjski fantje, k* so se pa kmalu odmaknili v Lc^akovo gostilno. Šentlorenčani pošljejo enega za njimi, da bi povzročil zdražbo. To je tudi storil in šel nato klicat k Ur-bančiču svoje tovariše. Urbančičevi to slišijo in brž sporočc k Lesjaku, naj se Trebanjci umaknejo. Trebanjci odidejo, Lesjak pa vežna vrata zaklene. Vsi divji pridrve Šentlorenčani pred Lesjakovo hišo. Eno okno je bilo takoj razbito, a bilo je zamreženo in niso mogli v hišo. Lotijo se vežnih vrat. Razbijanje, vpitje, preklinjevanje, bo-gokletstva, ki so sledila, ni mogoče popisati. Z drogovi so butali v vrata, razbijali po njih s koli, vanje se zaletavali. Ko so vrata odnehala, so planili vsi na gospodarja, ki je hotel braniti hišo, ga pobili na tla in ga obdelavali s koli in noži. Ubili bi ga bili, da ga ni Izpod udarcev potegnila njegova žena. Lesjak ima rane na glavi, razbit je po ramah. Planinšek z Velike Loke mu je ubil na desni roki kost, Ostanek z Mafckovca mu je pod levo koleno zasadil nož 5 do 6 cm globoko. Lesjak ima gostilno, trgovino in posestvo, je zelo priden in miren človek, ki ni nikomur nič prizadejal — sedaj leži in zdravnik pravi, da je njegova noga v resni nevarnosti. Vse to ie dobil Lesjak zato, ker je hotel v svoji hiši za-braniti pretep. Takim tolovajstvom smo izpostavljeni pri belem dnevu v 20. stoletju. Isti dan kako uro kasneje so trije Šentlorenčani pred Lesjakovo gostilno napadli čatežkega g. naduči-telja in še nekaj drugih mož. Prišli so njihovi obrazi v jako neprijetno do-tiko s cesto. Pa kaj pomaga? Ob prvi priliki bodo zopet prišli in še hujše divjali. Kdor ni poskusil, ne more verjeti, kako divja je mladina okoli Vel. Loke. To so sadovi neprestanega hujskanja. — Vročina na Dolenjskem. Na Mir-pi je bilo v četrtek, dne 27. t. m. ob treh popoldne 30" C vročine v senci, dočim je bilo na kolodvoru, kjer se solnce z vso močjo vpre v peščena tla, 39° C v senci. — Za šentjanško železnico šele sedaj izplačuje g. notar A. Kuhar v Trebnjem kmetom ceno za zemljišča. Pri tem pa ta gospod čudno postopa. Posestniku Ignaciju Gregorčiču iz Gomile, občina Mirna, plačuje sicer zemljišče, odškodnine pa, kojo mu je priznala komisija za drevesa in kozolec, mu neče izplačati. Ali morda ni pooblaščen vse izplačati? Posestniku Tomažu Prijatelju iz Rakovnika, občine Št. Ru-pert pa je dal na izbero, ali da mu plača m® po 30 vin. in 100 K za odškodnino, ker se mu je pri gradbi železnice mnogo travnika povozilo, ali pa mu plača po 40 vin. pa brez odškodnine. Mož pa, ki je imel pogojeno po 40 vin. m3 in šc odškodnino, zahteva, naj sc g. notar drži pogodbe. Nato se pa pravični g. notar odreže: »Pa dajte cenit škodo, potem jo bom pa plačal.« Ali ne veste, g. c kr. not?r, d° je že tri leta minilo, odkar se je vozilo po tem travniku? V treh letih pa se še velika cesta zaraste, ako se opusti vožnja, nikar pa travnik. Ljudje so pač že siti teh železniških sitnosti, pa sc pogodijo za vsako ceno, le da bo že enkrat končano. — Vincencijeva konferenca pri sv. Petru v Ljubljani vabi tem potom vso delavne člane, da se zanesljivo udeleže seje v ponedeljek, t. j. 31. julija t. 1., točno ob 6. uri zvečer v Marijanišču. — Litija. Gostilno v znani Oblakovi hiši v Litiji je prevzel naš somišljenik g. Josip Beranič. Novo gostilno priporočamo vsem, ki imajo opraviti v Litiji, zlasti našim somišljenikom. — Vročina postaja vedno neznos-nej-ša. .V Inomostu so morale razne tovarne radi vročine določiti drug delovni čas. Pri Oberliofenu na Tirolskem gore žitna polja, ki jih je zažgala iskra iz lokomotive. Na arlberški železnici pa se je včeraj utrgal oblak ter je pri Langenu in Flirschu bil železniški tir z peskom zasut. V Budimpešti je včeraj na cesti radi presilne vročine umrlo 11 oseb. V Monakovcm sta umrli na cesti vsled vročine dve osebi. V Be-rolinu je včeraj 10 oseb zadela solnčarica. Iz raznih krajev Nemčije poročajo o številnih slučajih solnčarice med vojaki. V Hallc je izbruhnil vsled vročine tifus. V Berolinu so imeli včeraj šest požarov. V Kolinu smejo rabiti vodo le za kuhati in za piti. Belgijske vojaške vaje so zaradi vročine odpovedane. Na Dunaju je vsak dan vročina za eno stopinjo višja. Včeraj je reševalno društvo na Dunaju posredovalo v osemdesetih slučajih. Utonilo jo včeraj na Dunaju pri kopanju zopet šest oseb. V Ustju na Češkem je neka služkinja vsled vročine zblaznela. Na Solnograškem je usahnilo že mnogo studencev. V Pragi je vročine na solnč-nih straneh 54 stopinj C. — Dežeina zadruga dimnikarjev na Kranjskem v Ljubljani je dne 29. junija imela letni redni občni zbor ter vo- litev načelstva. Bili so izvoljeni: za načelnika g. Ivan Kernc iz Ljubljane; za podnačelnika g. Ivan Blažič iz Ljubljane; v odbor so voljeni sledeči gg.: Fr. IIoye iz Ribnice; Izidor Šoberl z Jesenic; Anton Rogelj iz Sp. Šiške; Jurij Iiobonik iz Ljubljane; Ivan Kolar iz Postojne; Makso Seidler iz Most ter namestniki g. Ivan Koprivnik iz Radeč; g. Franjo Verhovc iz Rožne doline ter g. Ivan Košenina iz Škofje Loke. — O biskupu Krapacu so seclaj po-roča, da se vrača zdrav domov. — Izvanrednl občni zbor Katol. iz-obraževalnega društva Selo—Moste bo prihodnjo nedeljo, dne 6. avgusta dopoldne ob 11. uri v salonu pri Oražmu. Dnevni red: Sprememba pravil, poročilo predsedstva in slučajnosti. —- Osebne vesti. Poročil se je tovarnar g. Hinko Pogačnik z gdč. Stano Premrov. — Za doktorja živinozdrav-ništva jc bil v Budimpešti promoviran vojaški živinozdravnik g. Ivan Keber. — Vročina v Pulju. Iz Pulja poročajo: Vročina jo tu neznosna. V petek je kazal toplomer na solncu 52 stopinj Celzija. Na vojni ladij »Zriny« je kazal toplomer v petek pod krovom in to šc ne v prostorih kjer se nahajajo stroji, 64 stopinj Celzija. Trije mornarji so se radi vročine onesvestili. — Velika sokolska veselica je bila dne 23. t. m. v Zagorju ob Savi. Z zagorsko rudniško godbo je šlo približno 30 Sokolov na postajo in vrnilo sc jih je okrog 50. Nastopilo jih je 32 in poleg tega šc 12 deklic-Sokolic. Ljudi je bilo pri telovadbi navzočih do 120. To je zopet velika manifestacija za Sokola! Omeniti moramo pa še nekaj. Ko so Sokoli prišli v Zagorje, jc šel skozi Zagorje pred njimi grobar z nosilnico do so-kolskega doma. Značilno za Sokole. — Z Viča. V porodniškem kurzu jo dobila odliko gospa Marija Jezeršek, ki bo svojo službo sedaj opravljala na Viču. — Imenovalo je naučno ministrstvo dr. Mihajlo Rostoharja za privatnega docenta na češkem vseučilišču. — Pijača proti koleri. Iz Trsta poročajo: V ulici Molin je delavčeva žena Antonija Kromek kuhala neko pijačo, o kateri ji je mož dejal, da pomaga proti koleri. Različna zelišča je vrela v rumu. Ko je žena za nekaj trenotkov zapustila kuhinjo, se je vrela zmes prevrnila in se zlila na ohromljcno 70 let staro mater Antonije Kromek in njena dva otroka, stara od dveh do sedem let. Dveletni deček je včeraj v bolnici umri. RAZVOJ ZRAKOPLOVSTVA. Velike zrakoplovnc prireditve letošnjega poletja, predvsem evropejski in nemški veliki tekmovalni aviatični polet, so vslecl izredno težavnih pogojev, v katerih so se vršile in tudi vsled svojih sijajnih vspcliov zbudile pozornost tudi onih krogov med občinstvom, ki se doslej niso veliko zanimali za razvoj mlacle aviatike, ki ima brezdvomno lepo bodočnost. Vsled tega prinašamo našim čitateljem sliko, ki naj predoči razvoj zrakoplovne tehnike. Oče aviatike jc bil, kot znano, nemški inženir Lilienthal, ki pa jc žalibog izgubil pri nekem poletu življenje. Pot, ki jo je Lilienthal pokazal, za razvoj dinamične zrakoplovbe, je bila videti edina in najbolj gotova. Alcoravno so že pred njim konstruirali Forlianini (1878); Trouve (1890) in Maxim (1890—94) svo- Tudi 701etna mati Antonije Kromek ima nevarne opekline. — Kamnagorlca. V nedeljo dne 23. julija 1911 se je ob zelo ugodnem vremenu vršila veselica prostovoljnega gasilnega društva s tombolo na prekrasnem vrtu gospoda Adolfa pl. Kap-pusa, župana kamnogoriškega. Zavedajoč se gesla: »Na pomoč«, so prihiteli ljudje iz različnih krajev, ki so pripomogli, da je veselica lepše izpadla. V zelo častnem številu so se veselice udeležili iz Dobrave in Krope. Veselico sta tudi počastila gg. župnika J. Vrankar in S. Ažrnan. Tamburaški zbor Delavskega bralnega društva iz Kamnegori-ce, jo pod vodstvom gospoda Matijo Mikelna neumorno sviral in nam pokazal, koliko premore pridnost.. Komaj leto dni obstoja ta zbor in zna že toliko komadov. Poleg tamburaškega zbora pa so domačini-pevci prepevali umetne in narodne pesmi. Pokazali so tudi, da so bili na mestu. Izrečena naj bo vsem najprisrčnejša zahvala za trud in požrtvovalnost. Dalje se zahvaljujemo gosp. Adolfu pl. Kappusu, ki nam jo prepustil svoje prostore in nam postregel z vsem, da je bilo ustreženo ljudem. Udeležniki so konec zabave izražali željo, da bi gasilno društvo šc večkrat priredilo tako zabavo. — Na Mirni bodo občinske volitve 8. avgusta t. 1. od 8. zjutraj do 3. po-poludne. — Mirnske graščine se poživljajo. V Mirnsko graščino, nekdaj last gospe Iločevarjeve v Krškem, je došel pred jednim tednom sedanji lastnik g. c. kr. sodni svetnik Mulley z Vrhnike s svojo obiteljo na letovišče; v graščino Zapuže pa je došel ta teden v četrtek g. c. in kr. poročnik Klement Belowsky s svojo novoporočeno gospo soprogo Malvino Pevič in njeno gospo materjo, ki sta pa že nekaj časa prej došle. Tudi graščina Lanšprež ima precej gostov. Le graščina Grič je zapuščena. Škoda za prijazno stavbo, da sc nihče tu ne naseli. — Društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu izdalo je tiskovino na trdem kartonu, na kateri so zaznamovani vsi sprehodi in izleti ter ture z Bleda. To tiskovino naj bi imela vsaka soba, kjer biva tujec, da si lahko svoje izlete po tem kažipotu uravna, Upoštevajoč potrebo, sc jc natisnilo to orientacijsko stensko tablo v češkem in nemškem besedilu ter stane en izvod 10 vinarjev. Prodaja te tiskovine Prometno društvo in B. Lcrgetporer poleg pošte na Bledu. je letalne stroje, ni bil vendar noben teh modelov v stanu vzdržati se v zraku več kot par minut. Lilienthalovc letalne poizkuse je nadaljeval zelo uspešno amerikanski inženir Chanute. Njegov aparat je bil neposredni prednik Wrightovih modelov. Tem je sledil Langleyev »Aerodrom« (1903), nato brata Wright (1905), Bleriot (1908), ki je preletel Rokavski preliv, in nazadnje Nemčija z Gradejevimi in Eulerjevimi modeli. Tudi Avstro - Ogrska je uvedla nekak izboljšan Farmanov tip ter jc sledila pozneje ostalim državam z Et-richovim monoplanom »Taube« (golob). V konstrukciji letalnih strojev prvači Francoska, ki je mnogo let na polju aviatike pred drugimi državami. Da pa fie manjka tudi po drugih državah pilotov, ki stavijo svoje življenje drzno v nevarnost, se je žc mnogokrat izkazalo. — Sestanek absolventov kmetijska šole na Grmu se priredi 19. in 20. avgusta t. 1. Pri tej priliki se bo praznovala tudi petindvajsetletnica zavoda s slede-, čim programom: V soboto, 19. avgusta; ob pol 6. uri popoldne sprejem gostov na kolodvoru. Odkazanje prenočišč. Ob 7. zvečer prijateljski sestanek pri Štem-burju v Kandiji. Ob 9. zvečer kres na Grmu. V nedeljo, 20. avgusta: ob 8. uri zjutraj sv. maša pri Božjem grobu. Oh 9. dopoldne pozdrav in nagovor došlih gostov v šolski dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob pol 1. uri popoldne skupni obed v šolski dvorani. Ob 4. popoldne zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Cas za priglasitev je določen do 1. avgusta. — Priprav-« ljavni odbor. — Slovenski poroki v Ameriki. Vi Brockway, Minn., sta se poročila dne 3. julija Andrej Kapus in gospa Marija Zima. — V Calumetu sta se poročila v tamošnji slovenski cerkvi Janez Pre-bilič iz South Range in Marija Gašpe-< rič, oba rojena v Dobličah, črnomalj-i ske fare. — Umrl je v Mozelju na Kočev« skem c. kr. poštar g. J. Lacknera star 67 let. — Slovenska poroka v Ameriki. ,Vj Pueblo sc jo poročil Slovenec g. Dan, Predovič z gospico Francis Banester. Poroka se je vršila v tamošnji sloven-i ski cerkvi. -- Slovenec umrl v Ameriki. Umrl je v Jolietu Slovenec Anton Vogrin, rojen v Crešnjevcu pri Črnomlju. Star je bil 47 let. V Ameriki, oziroma Jolietu jo bival kakih štirinajst let. — Prva hrvaška šola proti mažari« zaciji. V Levinovcu blizo Suhopolja, kjer so naseljeni Hrvatje iz Like in pa. Čehi, doslej šc niso imeli šole, ker je to novejša naselbina. V bližini pa je vefi mažarskih šol, kamor bi bili Levinovi čani morali začeti pošiljati svoje otro-< ke, da jim ni priskočil na pomoč odbor, ki upravlja denar, zbran na narodni blagdan. Ta jo sklenil v Levinovcu ae-i zidati hrvaško šolo, kar je prvi koraki proti mažarizaciji na Hrvaškem. — 10.000 K izgubljenih ali ukrade« nih. Otilijo Comen je po nalogu svojega delodajalca, tvrdke Afenduli v Trstu inkasiral 10.000 Iv ter se potem vsled hude vročine, podal v neko zganjamo. Vračajoč se, je zapazil, da mu manjka denarnica, kamor je bil spravil denar. Od svojega gosj>cdarja citiran na policijo, je pripovedoval, da sta se ga dva! individua obdregnila ter se potem oprostila r. vljudnim »pardon«. Ker je Comen na dobrem glasu, se ga poneverbe ne obtožuje, vsled česar tudi ni bil aretiran. — Smrtna nezgoda. Z jutranjim vlakom državne železnice, je pripeljal strojevodja Hollup, stalnega bivališča v Gorici, v Trst. Blizu Trsta se je sklonil z lokomotive ter k nesreči zadel ob signalni drog z glavo. Ker je imel vrata lokomotive odprta, je padel iz nje na tla. Prepeljali so ga v Trst, kjer je pro-. sil, naj ga pošljejo v Gorico k svoji družini. Kmalu nato je padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. — Lastnega brata je zabodel z nožem 351etni dninar Janez Castellani v Trstu. Citiran na policijo, je tajil dejanje, češ, da je brata Marka sunil nek tujec; toda obdržali so ga vseeno v za-, poru. — Radi smrtne grožnje je bil are* tiran Janez Canderlič iz Trsta, ker je grozil Antonu Kresna, da ga bo ustrelil. — Vsled nesrečnega padca iz lokomotive je umrl Adam Zene, 45 let stari strojevodja državne železnice. — Trst — proglašen neokuženim. Sanitetni oddelek c. kr. namestništva v Trstu proglaša z ozirom na to, da je preteklo pet clni od zadnjega slučaja kolere, v zmislu mednarodne pariške naredbe. Trst kot neokuženi kraj. Sicer so prepeljali v bolnišnico Sv. Magdalene še tri osebe, ki so obolele na sumljivih znakih, toda bakteriološka preiskava je dognala le gastro enteritis. — Na 103 leta ječe je bil obsojen Stanislav Weyreuther, rojen leta 1882, od sodišča v Potsdamu radi tatvine, goljufije, falzifikacij itd. — Za dolenjsko stran kranjske de« žele. Sedaj, ko hudo pripekajo poletni žarki solnca in jc vročina posebno v mestnem ozidju silno občutljiva, je pač potrebno, da se ljudje podajo v nedeljo ali praznik v prosto naravo, v hladne sence vrtov in gozdov, v čisti zrak na deželi, kjer se okrepčajo posebno vsi oni trpini, ki so priklenjeni po svojih stanovskih dolžnostih v mestu. Naravno je torej, da gredo posebno Ljubljančani radi na izlete, in sicer večinoma na Gorenjsko, ki je v resnici polna naravne krasote. Ker pa se vsled tega skoraj vsa množica izletnikov poda le v eno in isto stran, nastajajo razne neprilike, ki zagrene mali oddih. In vendar nam tudi bližnja Dolenjska nudi preprijazne in vrhu tega zanimi- Razvoj zrakoplovstva 1. Forlianinijevletal.uavijak 1878 fi. Chanutejev letal, aparat 189(1 10. Avstrijski letajni stroj 1909 2. Trouvčjev letalec s pirut-i 189H 7. T..nngleyev .Aerodrom" p.ios 11. Farmanov blplan 1909 3. Mašimo v letalni stroj 1890 - 9+ 8. Wrightov letalni stroj 1905 )'_>. De CaterSOv biplan 1909 4. „ ., „ 1892 9. Blcriotov monoplan 1908 1.3. Gradejev monoplan 1909 5. Lilicnthnlov let, aparat 1894-90 11. Eulcrjcv biplan 1910 ve kraje, kamor pa se ne zgubi nobeden mestnih izletnikov. Opozarjati ho- gemo tu le na primer na starodavno opatijo Z a t i č i n o, na Št. Vid, Muljavo in njihovo lepo okolico, kjer je vsaka ped zemlje polna zgodovinskih spominov in spominkov iz prazgodovine (gomile, predzgodovin-ski grobi, vas Gomile), iz rimske dobe (rimski tabor pod Gradiščem, rimski cestni kameni pri postaji Zatičina-Ivančna Gorica itd.), iz srednjega in novega veka (800 let stari cistercijonski samostan v Zatičini, s svojimi mogočnimi stavbami, z veliko cerkvijo, starimi stukadurami, sivimi stolpi in obzidjem, ob katerem se jc prelilo potoke slovenske in turške krvi). Kdor ima torej prost dan ali vsaj popoldan, naj ne prezre tudi teh naših dolenjskih krajev, gotovo mu ne bode žal, posebno po razumnem užitku lepote krajev in njihove slavne preteklosti. — Gad je pičil dne 27. t. m. na Kle-niku pri Vačah 151ctno deklico Barbko Kračan na mazinec desne noge, da so jo morali po odredbi litijskega zdravnika dr. Premrova prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljani. Ljiljonske novice. lj Gg. podporni člani »Ljubljane« naj se blagohotno do 1. prihodnjega meseca odzovejo prošnji za vplačilo podpornine za leto 1911. Velike naloge »Ljubljane« zaslužijo vsestranske podpore. ij Otvoritev »Ljudskega doma« v D. M. v Polju. Jutri se vrši v D. M. v Polju slavnost povodom otvoritve novega »Ljudskega doma«. Somišljeniki, ki se udeleže s S. K. S. Z. in Šentpeterskim prosvetnim društvom dopoldanske slavnosti se zbirajo k odhodu iz Ljubljane ob osmi uri zjutraj pri g. Flegar-ju, gostilničarju na Zaloški ccsti nasproti deželne bolnišnice. Ob pol deveti uri se odpeljejo k D. M. v Polju. Zbirališča za popoldanske udeležence ob pol 3. uri istotam. Orli sc zbirajo ob 7. uri zjutraj v parku pri sv. Petra cerkvi, ob pol 8. uri zjutraj odkorakajo peš k slavnosti k D. M. v Polju. Somišljeniki, pokažite našim bojevnikom v D. M. v Polju svojo naklonjenost s tem, cla pohitite v nedeljo vsi v njihovo sredo! lj »Vzorno liberalno mestno gospodarstvo« kaže posebno efekt računskega sklepa mestne občine za leto 1910, ki pride te dni pred mestni posvetovalni zbor. Računski sklep prinašamo v izvlečku na drugem mestu, te dni pa bomo priobčili natančno oceno tega čudnega računskega sklepa ki pravzaprav kaže, da smo v velikem deficitu. Pisanje liberalnih listov, da si naša opozicija poželi k mestnim blagajnam, najbolj uničuje računski sklep o Hribarjevem gospodarstvu. Celo mostove so dali med aktivno premoženje! Razni »izredni izdatki« v znesku 104.994 Iv 25 v niso nikjer nič specificii*ani. Dolg raznim ustanovam znaša 91.185 K 55 v. Ribni-kar, kriči! Škandalozno jc, da se je preti proračunjeni vsoti 100.731 K za re-darstvo izplačalo samo 98.958 Iv 48 v, proti proračunjeni vsoti slugam 20.859 kron se je pa ubogim slugam izplačalo le 17.542 K 50 v, dočim je za uradnike proti proračunjeni vsoti 165.992 K bilo izplačanih 166.314 K 52 v in se sveti županova funkcijska doklada 3000 K za L 1910 kot vsa izplačana, dasi je bil Hribar župan le do 1. septembra leta 1910 . . . Zadnjič se je »Narod« zadri v deželni odbor, ker jc izplačal malo podporo nekemu bolnemu katehetu — sedaj naj se zadere v bogataša Hribarja! Protestiramo pa proti temu, cla bi se na rovaš nižjih uslužbencev poizkušalo mašiti luknje Hribarjevega zavoženega gospodarstva. Za danes nimamo prostora poseči v cel računski sklep — storimo pa to v kratkem. Že danes pa rečemo, da računski sklep za leto 1910 dovolj jasno govori, da je bil že skrajni čas, da se je nehalo z absolutnim gospodarstvom liberalne stranke na mestnem magistratu! lj Za finančne svetnike so imenovani fin. tajniki gg.: dr. J. Po n obse k, M. Kos tanj cvec in dr. J. R u p n i k. lj Nevarno je obolel oče kranjskega gasilstva g. Fran D o b e r 1 e t. lj Na polzkem potu. Lucija .Tuva-hova je šele 17 let stara, pa zelo pokvarjena punica. Doma, jo nekje od Ljubljane. Nič jej ne bi bilo reči, ko ne bi rada segala po tuji lasti in ko nc bi stavila neumnim moškim preveč zanjk. Tako pa je ukradla pri odvetniku Neuvvirtu v Mariboru, kjer je služila, zlato zapestnico, dežnik in nekaj drobnarij v skupni vrednosti 110 kron in razven tega si je prilastila še v gotovini 21 kron. Ko je še kuharici Mimiki Karlinovi izmaknila nekaj dro-biža, je pa izginila v svet. Pa že na 1'ragerskem je našla prijetno družbo v osebi nekega natakarja, ki jo jc pova- bil seboj proti Ormožu. Zvita Lucija ponudbe ni odklonila in tako sta preživela nova znanca par dni v Libonji pri neki krčmarici, dokler ni Juvanova ušla in se podala v Ptuj. Tam se jo živahno dekle seznanilo z nekim oficirjem, ki mu je ukradla iz iniznice 397 kron, nakar jo jo zopet vzela noč. Pa že v Ormožu so tatico prijeli in jej vzeli 360 kron, ki jih je še imela. Lju-beznjiva Lucija vse taji, a ker so dokazi prejasni, njen sloves zelo slab in ker je že bila nekoč kaznovana radi tatvine z desetimi meseci, so jej sedaj zopet prisodili v Mariboru 13 mesecev težke ječe, da se potrdi v dobrem, čo bo še mogoče. lj Novo kolo (oklopno-luksus) z ponikljanimi obroči, rdečo progo, s »Torpedo« - zavoro, je bilo včeraj ukradeno. 20 K nagrade dobi oni, ki sporoči zanesljive podatke na naslov: Anton Prc-sker, Sv. Petra cesta 14. lj Izgubil je nek gospod precl več dnevi dolg srebrni cigarnik, katerega naj najditelj proti jako dobri nagradi izroči v upravništvu »Slovenca«, Katoliška tiskarna, v pritličju. POŽARI V CARIGRADU. Iz Carigrada poročajo: Prcbivalci židovskega predmestja Haskoj organi-zujejo zaradi požigov prostovoljno požarno hrambo. V noči 27. t. .m. je zasačila vojaška patrulja nekega Turka, ko jc hotel zažgati ograjo neke hiše. Ko jo hotel pobegniti, mu je padel fez raz glave in patrulja jc spoznala v njem preoblečeno turško ženo, staro 40 do 45 let, ki jc pogumno izjavila, da spada k tajni zvezi pravovercev, ki trdi, cla se jo ljudstvu pod Abdul Hamidom dobro godilo. Ukazalo se ji jc hišo zažgati, zakaj ne ve, tocla ubogati mora. Žensko so oddali policiji, ki strogo tajno nadaljuje preiskave za požigalci. Carigrajski listi poročajo, da so našli tudi v hiši novega štabnega šefa armade v Albaniji, polkovnika Pertev beja, goreče vžigalne snovi. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. 17 mrtvih, 40 ranjenih. Iz Durhama (Severna Karolina), brzojavljajo, da je v bližini Hamleta zadel nek izletniški brzovlak s tovornim vlakom skupaj, pri čemur so je razbilo več vozov obeh vlakov. 17 oseb jc ubitih, 40 ranjenih. Po sveiu. Letalni stroji v poštni službi. Iz Pariza poročajo, da se je posrečil poizkus, oskrbovati poštno zvezo z otokom Madagaskar. Vsled tega bodo naročili za poštno službo na Madagaskarju šest letalnih strojev. Ali je vročina zdrava? Hudi vročini, ki traja že nekaj dni se zabavlja vsevprek. Večina ljudi grozno toži vsled visoke temperature, nc morejo se niti dovolj izpovedati, koliko trpe vsled vročine, in venelar še nikdar niso tako dobro izgledali kot sedaj. Ljudje, ki pametno živo in so primerno oblečeni, ne trpe v vročini splošno veliko. Raz-iskavanja medicinccv so dognala, cla je visoka temperatura v poletnih mesecih za zdravje izredno koristna, da je vročina zdrava. Seveda mora biti človek primerno oblečen. V pasjih dneh se nikakor nc smo letati okoli v tesnih oblekah. Oni, ki največ stokajo vslecl vročine, so ženske, in sicer samo zato, ker so prevezane v svojih steznikih. Za ravnotežje z mrzlimi dnevi v jeseni in zimi potrebuje človeško truplo povsem visoko temperaturo poletja. Soln-co vpliva na človekovo duševno razpoloženje izredno clobroclejno. Neopaženo se pojavi regeneracija, ki človeka naravnost pomladi in osveži. Dozdevno pomanjkanje teka pri jedi izvira v toplih dneh v prvi vrsti vslccl nezdrave obleke. Ako je človek lahko in primerno oblečen, potem ima dovolj slasti do jedi, in žeja ga nikakor nc muči. Vročina je človeku potrebna in je zdrava, človek pa mora zato tudi skrbeti, da se pametno ž njo seznani. Železniška nesreča vsled vročine. T z The Dalles, Ore., poročajo dne 11. julija: Skrivljenje tračnic vsled vročino jo povzročilo, da, jc na Oregon Trunk-žcleznici skočil s tira osebni vlak .Ena oseba je bila usmrčena, in kacih 20 jc bilo ranjenih, dve izmed njih bržkone smrtno. Porotniki hočejo stavkati. V italijanskem mestu Viterbo teče že od marca mcscca sem velika pravda proti »kamori«, t. j. mogočni in zloglasni roparski družbi, ki je strah vsej Južni Italiji in ki ima svoj sedež v Noapolju. Nevarni razbojniki stoje precl sodnim dvorom v močnih železnih kletkah. Kljub tem varnostnim naredbam so hranijo nekateri porotniki izpolnjevati svoje porotniške dolžnosti, ker se boje maščevanja razbojnikov. Sodišče jo porotnikom zaradi toga zvišalo plačo; a porotniki so so le deloma omehčali ter zahtevajo, da se jim zvišana plača odšteje tudi za prejšnje mesece. Če njihovi zahtevi sodišče ne ugodi, groze s — stavko. Tudi žrtve vročine. Iz New Yorka poročajo, cla je prve dni v juliju v Manliattanu in Bronxu poginilo 600 konj med delom vsled vročine. Zdravstveno oblastvo jc imelo težave, odstranjevati mrhovino z ulic s primerno hitrostjo. Zlato v Rusiji. Na Krimu so zasledili v bližini samostana sv. Kozmc in Damjana zlato žilo. IZ VČERAJŠNJE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Poslanska zbornica je rešila bančno predlogo in ž njo v zvezi zakonske načrte v drugem in tretjem branju. V debato jo posegel tudi finančni minister dr. Mayer z daljšim govorom. Nato se je nadaljevalo posvetovanje o nujnih predlogih glede dogodkov v Drohobiču, o katerih sta poročala notranji minister baron Wickenburg in deželnobrambovski minister Georgi. Med posameznimi socialnodcmokra-škimi poslanci in člani nemške nacionalne zveze je došlo do burnih prizorov. Konec seje jc bil ob 10. uri zvečer. Danes se je seja nadaljevala ob 10. uri dopoldne in bo danes poletno zasedanje končano. ZAVAROVANJE TRGOVSKIH LADIJ — POVIŠANO. London, 29. julija. Zavarovalnina trgovskih ladij pri Lloydovi agenturi je za zgubo v slučaju angleško-nemške vojske narasla od torka do danes za 100 odstotkov. Zadnjih 24 ur je narasla od 60 do 80 šilingov. Žc soclaj se plačuje zavarovalnina za tri mescce po 150 šilingov od 100 funtov. Telefonsko in brzojavno poročilo. DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 29 .julija. V današnji seji je po govoru poročevalca draginjskega odseka govoril tudi ministrski predsednik baron Gautsch, ki jc dejal, da vlada ob sklepih draginjskega odseka ne more molčati, ker jo v to sili zvestoba do pogodbe z Ogrsko. Zato vlada nikakor ne more in ne bo acccptirala stališča, da bi se brez ozira na Ogrsko uvažalo prekomorsko meso ali pa živina iz balkanskih držav. To vlada ne more in noče storiti in zato to naznanja zbornici. Stališče vlade jc, da jc pomoč mogoča z zvišanjem domače produktivne moči. V trajno zboljšanje, če so uvaža prekomorsko meso ali ako sc navežemo na ameriški mesni trust, pa vlada ne veruje. Vlada hoče na vsak način ohraniti zvestobo do pogodbe z Ogrsko. Nato jo govoril poslanec profesor Evgen J are, ki jc dejal, cla mestni zastopniki tekmujejo med seboj brez ozira na položaj kmetijstva in skupni državni interes. S tem igrajo v roko šovinistom na Ogrskem, ki hočejo gospodarsko ločitev Ogrske od Avstrije. Interesi avstrijske industrijo govore proti takemu stališču. Zastopniki V. L. S. stojo trdno na stališču skupnih državnih interesov. Govor profesorja Jarca je bil živahno aklamiran. Mecl njegovim govorom je bilo nekaj jako živahnih prizorov med zastopniki posameznih skupin. Dunaj, 29. julija. Pri glasovanju o draginjskih predlogih je bil predlog socialnega demokrata Reumanna, naj se brez ozira na Ogrsko neomejeno uvaža v Avstrijo prekomorsko meso, odklonjen z 251 proti 174 glasovi. Predlog poslanca Stolzla, naj se tako meso uvaža po potrebi, je bil odklonjen, z 191 proti 182 glasovi. Nastal je nepopisen hrušč. Socialni demokratje so divjali in kričali, da so jc pri štetju glasov zgodila pomota. Končno so prisilili predsednika dr .Sylvestra k izjavi, cla se je zgodila pomota. Sedaj so pričeli pa kričati agrarci, da to ni res in da je bilo glasovanje pravilno. Sejo so morali prekiniti. Sklicana je bila seja načelnikov klubov, ki je zavzela stališče, cla je bilo prvotno glasovanje pravilno in da se predlog Stolzlov šc enkrat kot resolucija ponovi pri nujnem predlogu o trgovski pogodbi s Črno Goro. Predlog, naj se dovoli Srbiji pod gotovimi pogoji in koncesijami večji uvoz mesa, je bil sprejet z 208 proti 197 glasovi. — Predlog, da sme Srbija uvažati tudi živo živino, jc bil odklonjen z 276 proti 172 glasovi. Nato je prišel na vrsto nujni predlog socialnega demokrata Seitza o obtožbi Bienerthovega ministrstva radi uporabe § 14. ZA PRAVIČNO LJUDSKO ŠTETJE V TRSTU. Trst, 29. julija. Pri sv. Jakobu sc vrši danes velik shod tržaških Sloven- cev proti sleparstvom tržaškega magi strata pri ljudskem štetju. Iz zaneslji vega dunajskega vira je izvedela »Edi nost«, da je c. kr. ministrstvo za no tranje stvari privolilo v to, da se iz vrši revizija ljudskega štetja triaškeg* glede takozvanega občevalnega jezika To je hud udarec za tržaški magistra in za Italijane. Uradno število Sloven cev v Trstu se bo tako najmanj podvo jilo. ZA IN PROTI OBSTRUKCIJI NA OGRSKEM. Budimpešta, 29. julija. Mestno za* stopstvo v Veršecu se je izjavilo proti obstrukciji. Jutri pa se vrši v Budimpešti velik shod za obstrukcijo. Na sho du sc bo protestiralo proti vojaškim bremenom in za uvedbo splošne ir enake volilne pravice. Na sliod, katere ga sklicuje socialna demokracija, je povabljen tudi Justh. Na shodu bo na ročeno Justhu, naj kot tajni svetnik kraljev vodi pred kralja deputacijo, d& se izvede obljuba, da bo v parlamenti, prišla najprej na vrsto volilna reforoas in potem šele brambna predloga, VROČINA NA DUNAJU. Dunaj, 29. julija. Vročina je tudi danes tu zopet silnejša. ŠTRAJK V GRADCU. Gradec, 29. julija. V Puchovi to varni avtomobilov je štrajk. Če se d« ponedeljka delavci nc vrnejo na dejo; zapro tovarno za šest tednov. ZRAVJE SV. OČETA. Rim, 29. julija. Tudi včeraj se je zdravstveno stanje Sv. Očeta izboljšalo., vendar šc ni popolnoma trdno. Vnetje grla vpliva slabo tudi na dihanje in de* lovanje srca. Sveti Oče uživa samo ml o« ko in jajca. NOVE ITALIJANSKE TOVARNE TOPOV. Rim, 29. julija. Ob ligurški obali pri Corniglianu so zgrajene nove tovarne topov, v katerih bodo izdelovali zlasti mornariške topove in oklopne plošče. VSTAŠKO GIBANJE NA BALKANU Solun, 29. julija. Vstaški vojvoda Kavadjev je s 50 četniki že prekoračil kljub turškim stražam reko Vardai in hiti v vilajet Monastir. KOLERA V ALBANIJI. Skoplje, 29. julija. Preiskava je do< gnala, da v Peči razsaja prava epide« mija kolere. Do predvčeraj jc umrlo 3C oseb in se slučaji množe dnevno. Pre^ bivalstvo beži v gore. Vojaštvo je loka-liziralo Peč in Djakovo, ker je obolele na koleri deset vojakov in je šest me-, ščanov umrlo na koleri. GRŠKE VSTAŠKE ČETE POZIVAJO EPIR K VSTAJI. Solun, 29. julija. Grški vstaški od* bor je začel obširno delo za vstajo v Epiru. K osmim najbolj drznim četo-vodjem so odšla posebna odposlanstva Četovodje naj utihotapijo orožje in ga razdele med ljudstvo. Naročeno jim je umoriti nekatere turške uradnike ter ljudstvo pridobiti za vstajo, zažgati uradna poslopja in opustošiti nekaj krajev. Denarja imajo mnogo. Četam poveljujejo sami grški častniki. Tudi iz Carigrada poročajo uradno, da so te čete močne, turške pa nezadostne. Tudi bulgarski vstaši so oživeli. UREDNIK »SRBOBRANA« OBSOJEN. Zagreb, 29. julija. Bivši poslanec Jovan Benjamin, urednik »Srbobrana«, je bil obsojen danes na dva meseca ječo in na stroške sodni j skega postopanja, ker jc predsedniku soclnijc v Go-spiču, Falkneru, očital nemoralno živ-: ljenje. ZAKAJ SO ZAŽGALI CARIGRAD. Dunaj, 10. julija. Tu sem se poroča iz Carigrada, cla so požigalci hoteli uničiti veliki mobilizačni načrt in načrte vrhovnega poveljnika v Albaniji, ki se nahajajo v poslopju generaL nega štaba. PONESREČENI VLAK IZLETNIKOV. London, 29. julija. Neki vlak z izletniki jc trčnil v prazen vlak. 30 oseb je ranjenih. NAGLA SMRT TURŠKEGA POSLANIKA. Pariz, 29. julija. Turšik poslanik Abdul Naum se je pri igralni mizi zgrudil mrtev. Zadela ga jc kap. POŽAR NA OGRSKEM. Budimpešta, 29. julija. V Szecske-resztur je uničil požar 80 hiš. Škoda 200.000 kron. DIJAKI V IZGNANSTVO. Peterburg, 29. julija. V Tomsku je bilo 100 dijakov od politične oblasti obsojenih na izgnanstvo zaradi politične agitacije. 375 dijakov jc bilo izključenih iz tehnike. Merske novice. š Duhovniška vest. Župnijo Bele-vode pri Šoštanju jc dobil č. g. Jožef Lassbacher, dosedaj kaplan v Jarenini. Pomotoma sc je poročalo, da je g. Lassbacher reprezentiran na župnijo Št. Ožbolt ob Dravi. š V Mariboru imajo res smolo z uradnimi stavbami in enakimi podjetji. Poslopje mariborskega okrajnega glavarstva je tako «zafurano«, da niti ne bodo imeli vsi uradi prostora. š »Kolera« na štajerskem. Te dni se je vrnil v Kapfenberg sin neke uradniške rodovine, ki jc bival nekaj časa na jugu države. Ker se jc pri fantu pojavila driska in ker jc prišel od morja, se je brž zanesla po okolici strašna novica, da je kolera žc tudi med Gornjimi Štajerci. Sanitetni urad jc pa prc-iskal odpadke in dognal, da je vse to le navadna bolezen, ki jo povzroči sadje ali pa kaka druga jed. Sicer je pa javil zdravstveni oddelek pri namest-ništvu, da je imel poslednji čas že opravka s kakimi 50 takimi slučaji bolezni »colera styriaca«. š Orožnik prestrelil človeka. Iz Brežic poročajo: Posestniku Travnikarju iz Malega vrha pri Brežicah jc bilo pred tremi meseci prodano na javni dražbi vse posestvo in pohištvo. Ker ni bilo kupcev, je bilo prodano po mrtvi ceni. Travnikar pa ni hotel zapustiti svoje domačije, vsled česar je sod-nija določila, da ga šiloma vržejo na cesto. Dne 25. t. m. sta prišla sodnijski sluga in orožnik v spremstvu občinskih mož na Travnikarjevo domovje in zahtevala, da sc umakne novemu kupcu. Travnikar jc izjavil: Glavo za glavo! Rajšc obležim na licu mesta mrtev, kot da bi zapustil svoje domovje. Nato se je splazil na streho, odkoder je s samokresom streljal na neljube ^oste; vsled tega jc orožnik oddal nanj tri strele: enega v prsi, drugega v pleča in tretjega v zgornjo plat noge. Potem so Travnikarja naložili na voz in odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer se bori s smrtjo. Vse ljudi, ki so videli v okrvavljene rjuhe zavitega ranjenca, je pretresla groza. — Dne 27. t. m. sc je pripeljal v svrho preiskave orožni-ški poročnik in sc podal z orožnikom na lice mesta. š Zastrupila sc je v Trbovljah v torek, dne 25. t. m., Julijana Knez, žena pred enim tednom umorjenega Viktorja Kneza. Prepeljali so jo v tukajšnjo in nato v ljubljansko bolnišnico; toda najbrže nc bo več okrevala. To je v tem mesecu žc peti samoumor, oziroma uboj pri nas. š Za notarja v Gorenji Radgoni jc imenovan notarski kandidat Henrik P o ž u n. š Ogenj na vodi. Dne 2i. t. m. je •nalovil lastnik mlina Miško Cipot, doma iz Dokležovja ob štajerski meji blizu Veržeja v Muri rib, katere si je potem pripravljal za prigrizek in sicer v njegovo nesrečo v mlinu v hišici. Po neprevidnosti so sc vnele deske okoli cevi, ki štrli iz hišice in v trenotku jc objel ogenj suho streho in mlin. Celo njegovo premoženje je bilo v par urah žrtev ognja. Ponesrečenec jc zaveden ogrski Slovenec ter jc potreben nujne pomoči tembolj, ker ni bil zavarovan. Škode ima do 4000 K. š Žrtev Mure. Železniški sprevod-liik M. Koreni, stanujoč v Spielfeldu ob Muri se jc dne 26. t. m. ob pol osmi uri zvečer v Muri kopal in sicer ob železniškem mostu. Nesreča jc hotela, da je prišel v vrtinec, iz katerega sc ni mogel več rešiti. Neki železniški uslužbenec, ki je bil ž njim, je skočil za njim, liotcč ga rešiti, a brez vspeha. Ko jc prišla pomoč, jc bil že mrtev. Korent zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. š Štiri prste je odrezala 501elnemu delavcu Alojziju Žnideršiču v Cerkov-cili, okraj Ptuj mlatilnica pri delu. š Vlom. V noči 26. t. m. so vlomili v Radgoni tatovi v pisarno skladišča pivovarne Reininghaus. Skušali so odnesti blagajno. Ker pa so morali razbiti neka vrata, so zbudili neko stranko, ki je stanovala v bližini. Tatovi so pobegnili na strele iz revolverja. V isti noči je bilo izvršenih v Radgoni več vlomov, pri čemur je bilo neki stari dekli ukradeno vse njeno imetje. š Tat ušel Iz vlaka med vožnjo. Dne 24. t. m. sc jc peljal lesni trgovec Matija Perkman iz Postojne z osebnim vlakom iz Štajerskega v Ljubljano. V Hrastniku je vstopil nek čedno oblečen človek v isti oddelek železniškega voza kjer je Perkman sedel sam. Ko je tujec opazil, da jc ta zaspal, mu je potegnil iz notranjega žepa denarnico, v kateri jc bilo 400 I\. Perkman se je zbudil, iztrgal tatu denarnico ter začel vpiti, da bi priklical ljudi, ki bi tatu prijeli. Toda tat sc je trgovcu iztrgal iz rok ter skočil iz vlaka med vožnjo. Ko so pozneje preiskovali mesto, kjer jo lopov skočil z vlaka, niso našli nobenega sledu za njim. Odnesel je torej srečno pete. š Dražje meso. Ceno govejega mesa zvišajo graški mesarji s 1. avgustom za 10 v pri kg. š Nagla smrt. Veleposestnik Anton Rečnik se jc peljal v torek nekako ob 7. uri zvečer s sejma iz Slov. Bistrice domu proti Konjicam. Na Tržaški cesti pa se mu splašil konj in 521etni mož je padel s tako silo z voza, da jc obležal na mostu mrtev. Rajnik je zapustil vdovo z desetero nepresKrbljenih otrok. š Delo alkohola. V Mariboru je bil dner 27 julija obsojen 26 let stari posestnikov sin Anton Predikaka iz Gorice pri Mariboru v osemmesečno težko ječo, ker jc dne 21. maja z ročico obdelal gostilničarko Jero Plečnarjevo v svoji domači vasi. Predikaka se ga je bil do večera žc pošteno navlekel in kakor se že pijanci radi čutijo žaljene, je tudi on »užaljen« odšel, a se je že ob 11. uri zvečer zopet vrnil, da si dobi zadoščenja. Ker pa ni nikogar našel, je udaril meni nič tebi nič enkrat krč-marico po glavi, drugič, jo je pa oplah-nil z ročico po rami. Nato je še stolkel nekoliko podob in zatem zadovoljen s svojim uspehom odšel. Ker se pa nobeno delo naj ne opravlja zastonj, ga je sedaj sodišče nagradilo za junaške čine. LISTNICA UREDNIŠTVA. Še enkrat vljudno prosimo, naj se nam daljše dopise za sobotno številko pošlje v petek zjutraj 1 Sploh pa prosimo, naj sc gg. dopisniki kratko izražajo. * * * Dunaj: Pošta "dostavila zvečer. Šmartno pri Litiji; Priobčimo v torek! Kurzi efektov in menjic. dne 28. julija 1911. Skupna 4% konv. renta, rnaj-vember......... -no- konv. renta, januvar renta, fe- Skupna 4°/0 —julij . . Skupna 4-2°/n papirna bruar—avgust . . . Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 31/2% . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-15 92-15 95-80 95-80 116-20 92-10 80-55 111-25 91-— 80-20 19-52 658-50 239-85 117-221/2 23-48 19--94-55 2-531/2 Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm D K 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 28 9. zveč. 7382 25-2 sl. jvzh. jasno 29 7. zjutr. 7387 206 si. jjvzh. jasno 00 2. pop. 736 4 33 0 sr. jjvzh. pol. obl. Srednja vžerajšnja temp, 25 3J norm. 19-9". vtomobili I Vsem naprej; povsod zmagovalci. LHURIN & KLEMEMT priljubljena in najboljša znamka. LRURIIU KLEMEMT akc. dr., Mladaboleslav. Zastopnika: Nlkodem A Wetika, Oradeo. TOŽNIK CENE, Cene veljajo za 50 leg. Budimpešta, 28. julija. Pšenica za april 1912.....1102 Rž za oktober 1911......9 16 Oves za oktober 1911.....8'15 Koruza za april 1912.....7-72 Koruza za maj 1912......7-52 V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sidnim sokovom, za to opozarjamo na naravna alkalična kislina Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (Vliti.) Izvirek: Giesehubl S&uerbrunii, želez, postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varili Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani sa dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jest/inami n vinom. Zalogo pri Mihael Kastner-ju, Pater Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11452—49 onanooDnonn ODODnOOGDOn naše ,Družinske pratike* je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami", prodaalni »Katol. tisk. društva", dalje v trgovini flntun Krisper, Vaso Petričič in Ivan Ko-renčati; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. veC. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si uslljevati drugih pratik. Zahvala. 2312 Potrti vsled smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka, strica in zeta, gospoda Josipa Pogačnika sluge trgovske in obrtne zbornice izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu. Zlasti se iskreno zahvaljujemo č. g. duhovnikom, si. trgovski in obrtni zbornici za krasni venec, preblagorod-nima gospodoma tajnikoma trgovske in obrtne zbornice g. dr.Murniku in g. dr. Windischerju. Dalje se zahvaljujemo vsem gg. svetnikom ter gg. uradnikom trgovske in obrtne zbornice, vsem cenjenim damam ter si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon" za ginljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi cenj. stanovskim tovarišem ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Presrčna hvala vsem! Ljubljana, 29. julija 1911. Žalujoči ostali. t 2308 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in hčerka, gospa Antonija Černe danes v petek 28. julija 1911 ob 1/2 9. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo dne 30. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Stepanji vasi št. 27 na pokopališče pri Božjem grobu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Štepanja vas pri Ljubljani, rine 28. julija 1911. Franc Černe soprog. Marija Brajer mati. Antonija hčerka. Ivanka sestra. Sprejme se deklica iz poštene hiše kot za manufakturno trgovino, Poizve se Kuhnova cesta štev. 3. 2241 Kdor želi stanovati na zelo prijaznem prostem kraju tik Ljubljane naj kupi hišo v Jaršah stev. 23 oddaljeno par minut od 5 razredne šole pri sv. Petru v Ljubljani. Kupni pogoji zelo ugodni. Več se izve ravnotam. 22W Zahvala. Za nenavadne dokaze sočutja ob smrti moje ljube mamice, blagorodne gospe Terezije Renier roj. Geyer ki so mi dohajali od blizo in daleč izrekam vsem naj-srčnejo zahvalo. Krško, dne 28. julija 1911. L Renier 2310 resigu. župnik Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. pri v. Telefon št. 41. Splošna prometna banka podružnica LJubljana, prej 1. L Mayer Centrala na Dnnaju. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Stritarjema ulica St. 6. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsokodnoviiim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odjiovedi. — Kupovanje in prodajanjn vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in j>osojila nnnjo. 2094 Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron. Najkulautnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje. vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najeinodaja varnih predalov samoshrnmbe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin it