AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEFSPAPEB LETO XLVII — VOL. XLYH CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JULY 28, 1944 NEMŠKI FINANČNIK SCHACHT JE BAJE USTRELJEN London.—Radio iz Alžira je poročal, da je Gestapo ustrelila dr. Hjalmara Schachta, finančnega m i n i s t r a in enega največjih denarnih ekspertov v Nemčiji. Nemški radio ničesar ne omenja^ o tem. Druga poročila zopet trdijo, da je bil ustreljen general Freiherr von Schweppenburg, ki je poveljeval nemški pancer-ski diviziji v Normandiji. General je bil zet dr. Schachta in, zaupnik feldmaršala von Rund-stedta, ki ga je Hitler odstavil od poveljstva v Normandiji. -o- TE RIBE SO BILE PA ZELO DRAGE Ardmore. — Elmer Westrnan, star 24 let je bil kaznovan v $106.75 globe, ker je lovil ribe. Lovil jih je namreč na ta način, da jih je z dinamitom strejal iz vode. Trnek bi bil veliko cenej- Anglija predlaga, da se napravi z Italijo novo prijazno premirje Washington—A n g 1 i j a je svetovala zaveznikom, naj bi napravili z Italijo novo premirje, potom katerega bi postala Italija pravomočna zaveznica in ne kot premagana sovražnica in sobojevnica. Predlog se nahaja zdaj pri ameriški vladi in pri Rusiji za razmotrivanje. Ta mirovna pogodba bi zaenkrat opustila vsa vprašanja glede ozemlja, ravno tako tudi vprašanje reparacij. Toda z novo mirovno pogodbo bi se rešilo vprašanje italijanskih vojnih ujetnikov ter omogočilo italijanskim vojakom pohod v bojno linijo v Italiji. -o--- MATI, STARA 36 LET, IMA 3 PRI MOJiNARICI Burlington, Vt.---Mrs. Henry Francis je stara 36 let, pa ima tri sinove pri mornarici. Eden je star 21 let, drugi 20, tretji 19. Poročila se je s 15 leti in trdi, da je najmlajša mati s sinovi v ameriški bojni sili. Iz raznih naselbin Na piknik vabijo Društvo Soča št. 26 SDZ bo imelo v nedeljo popoldne piknik na prostorih SND, 6818 Denison Ave. Odbor prijazno vabi na vesele čase. Za lačne in žejne bodo prijaznp skrbeli, z4 srbeče p.ete. bo pa dobra godba. Seja Slovana Pevski zbor Slovan bo imel se-jo v soboto namesto v nedeljo, Člani so prošeni, >t\a se polnošte-vilno udeleže. Požar v tovarni povzročil silne razslrelbe v bližini 140. ceste včeraj popoldne Na jugu so Rusi oddaljeni sa- , mo še 20 milj od čehoslovaške , meje in ruske čete zdaj lahkb ( udarijo v Madžarsko ali Romunijo. # * * Zavezniška armada se že zbira pri Genovi, Italija, trdijo nemška poročila London. — Berlinski radio je včeraj trdil, da je zbrano pred Genovo zavezniško brodovje, ki vozi več divizij vojaštva, da ga izkrca nekje pri Genovi. Ladje" in čete so se zbirale tam že ves teden, trdijo Nemci. Zavezniki niso na ta poročila odgovorili ničesar. Pristanišče Genova leži 90 milj severno od mesta Pisa, kjer je zdaj 5. ameriška armada. Akp, bi„se. zavetniki izkrcali pri Genovi bi s tem zajeli v past vse nemške divizi- : je, ki branijo zdaj linijo od Pise do Rimini preko Italije. -o- V okraju Cuyahoga bodo v nedeljo pobirali star papir po ulicah ; Vlada pravi ,da je nujno po- , treba papirja, zato ga ljudje zbirajo vsepovsod. V okraju Cuyahoga ga bodo pobirali v ne-deljo 30. julija. Na delu bo 12,000 oseb in do 1,500 trukov. Odbor za to kampanjo upa nabrati v tem okraju do 4,000,000 funtov starega papirja. Da bo pa ta kvota dosežena, je potrebno, da ga zbere vsak državljan vsaj tri funte in pol. To je tako malo za posameznika, I da toliko starega papirja lahko J vsaka družina pripravi. Zberite ves star papir, ga zve-žite v povoje ter ga postavite v I soboto zvečer zunaj k cesti. V i nedeljo ga bodo pobirali po vseh | ulicah Greater Clevelanda. -o- Poroka V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Ann Hočevar, hčerka Mr. in Mrs. Victor Hočevar, 1393 E. 53. St. |z S/Sgt. Frank M. Gačnik, ki , služi v koru marinov, in ki je , sin Mr. in Mrs. .Frank Gačnik iz 18915 Muskoka Ave. Vse naj-. boljše želimo mlademu paru v j novem stanu. i K molitvi članice podružnice 14 SžZ naj pridejo nocoj ob osmih k molitvi za pokojno sestro Helen Nagode in sicer naj se zbero v hiši žalosti na 19509 Chicasaw Ave. Pozor, Newburgh! Vsa društva, ki spadajo iz okolice fare sv. Lovrenca h K. S. K. J., naj pridejo v nedeljo dopoldne ob 9:30 na važen sestanek v SND na 80. cesti. Najden prstan Na Superior in 65. cesta je bil najden prstan od East Technical šole. Lastnik ga dobi nazaj na 6206 Dibble Ave. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN HOME DOMOVINA Amerikanci so vrgli Nemce nazaj v Normandiji' po. 175 %li so nemško linijo 40 milj m široko ler sfrli nemško zapadno krilo. Amerikan- 40 milj "a Itn '-'le v toPniškem ognju in Lnju tankov. Nemci so se i L£tno držali v utrjenih po- < i''L h Periers in Lessay, to- i lwer,1Ški tanki so končno njih i K ! 0mili- |jne nenadni izpad ameriške j Ida Je popolnoma vrgel iz | NorGmŠ1<0 obrambo v zapad- ' |kjj:. ^andiji. Na stotine nem- ] jjj v°,lak°v je padlo Amerikan- * lj n r°ke> ker se niso mogli dp- i Mtov limakniti- Poveljniki ] 2ajp+Se zda-i niti ne zmenijo ; Mo z nemške vojake, ker ni- : tj e a'lje časa. Ukažejo jim, , |ta ijt naZaj in ameriška Pe" ij ' h bo vzela v varstvo, tan- ] ]Amer/a0d-jo "aprej- la 8j t Kanci napadajo popoln:- \ |.io'kr matiČn°" Nad bojno li_ < mu S?1,10 njih letala> ki z zna" ' W n azej0 tankom smer, ka-;|hai.J naPadejo, za tanki pa Jke £ pehota- ki jemlje ujet- : |enP i Za'setle od tankov poči- ' [v k"aje- 'faešk • ni No™»andiji so se |hiie e, ln kanadske čete uma-|la J,.iko nazaj, toda to ne ike] ;i|V i n'kom nobene skrbi. jtami ngleškimi in kanadskimi )|v k; ;1e na.imanj 40,000 Nem-J ' branij0 pot do Pariza. Jilol * * * t h,S nie straže so se že\ čez reko Vislo T^on VS°ljski jNe m , • Jul- — PrednJe "l^ial. 6 armade so se danes j n* eez reko Vislo, ki je zad-J Bo, l4avna obramba pred Šle-|ske jj , milJ zapadno. Druge' ^Žnih °ne 80 pa okupirale pet i%stokSt^DvinSk' Rezekne' ji^voty ^ ^tanislawow in 8a je ^ bil največji poraz, iMrm^^ še-živela nem-)^jvečip a',Lw°w je tretje naj-'ajvečip Ze'ezniško križišče v 2fvr10 mil ?ke eete v Brest Litovsk, od Varšave. z 224 7 Ukazal izstreliti 60 salv 'ajn'h v Proslavo teh si- ^ Sfc'?awowa bodo šli Ru-va^avno trdnjavo Prze-2d.t,eh %va je Zdaj ogrožana lir0 Prot? •• armad' ki Prodi- severoL!!31 od vzhoda /t Ameriko pred 47 leti. Tukaj i zapušča žalujočega soproga ; Thomasa, sinove : Joseph, . Frank in Edward ter štiri hče-: re: Josephine poročena West, - Albina poročena Pietro, Mamie , poročena Johnson in Helen po-l ročena Branning. Pogreb bo v pondeljek zju-! traj ob 9:15 iz Svetkovega po-. grebnega zavoda v cerkev Ma-i rije Pomočnice na Neff Rd. in • na Kal vari j o. 1 Helena Nagode Kakor smo že včeraj poro-■ čali, je umrla Helena Nagode, • rojena Francel, stara 72 let. , Doma je bila iz Borovnice, od-' koder je prišla v Ameriko pred - 24 leti. Tukaj zapušča hčeri • Vero poročeno Krajic in Mary • poročeno Zbačnik, zeta Josipa i in Valentina ,pet vnukov: Vera t in Eleanor Krajic, Hilarie Pu- - gel ter Albin in Eric Zbacnik - in dva pravnuka, Loddie in - Shirley Pugel. Bila je članica 1 podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj - ob 8:15 iz hiše žalosti, 19509 1 Chicasaw Ave. v cerkev sv. Kri-e stine in na Kalvarijo. Naj obe umrli pionirki mir-" no počivata v ameriški zemlji, " preostalim pa naše iskreno so-" žal je. t -g- a Opalek ima svoj orkester e 0 Poznani glasbenik Lou Opa-a Opalek, ki je svoje čase učil mla-deniško godbo sv. Jožefa, ima a zdaj svoj lasten orkester, ki igra 3_ redno vsako soboto zvečer v [a Green Darby, 142. cesta in Lake n Shore Blvd. Ples in godba je | vsak večer v teh lepih prostorih, j Fina jedila in razna najboljša pijača na razpolago V bolnišnico ia Mrs. Frank Christy iz 15717 jo' Holmes Ave. je bila odpeljana v a-jWomans bolnišnico, kjer se je o- morala podvreči težki operaciji, so: Obiski so že dovoljeni. Dobri že-io j ni želimo hitro okrevanja in po-1 vrnitev domov. ft.: "AMERIŠKA DOMOVINA" RH1HICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) fill St. Clair Ave. HEnderaoa 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto tem Za Cleveland, do poŠti. celo leto »7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, do raznaSalcih: celo leto $6.50. doI leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Itevilka 3 cente BITBSCI^IPnON RATES* United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. »7-50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4 00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.28 for S months Oleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 175, Fri., July 28, 1944 Pravijo Pravijo, da glasovi o "jugoslovanski fronti" niso le zato potihnili, ker so to fronto prekričali razni drugi interesi, ampak v prvi vrsti zato. ker te toliko razglašane fronte v resnici več ni. V mislih imamo namreč Titovo ali partizansko fronto, ki je že dolgo veljala za edino in izključno "jugoslovansko fronto." Tudi o poročilih znane "Slobodne Jugoslavije" že nekaj časa ni ne duha ne sluha. Nekje smo brali, da so radijsko postajo "Slobodna Jugoslavija," ki je bila v Tiflisu na Kavkazu, Rusi ukinili še 18. junija. Od tistega časa ni nič več čuti o "slavnih", zmagah partizanov. Torej si lahko mislimo, kje so bile tiste "zmage" fabricirane. Izgleda, da je bil polom v Drvarju le res tako velik, kakor so si upali povedati le pekateri ameriški listi in komentatorji. Mi ne rečemo, da nas to veseli, zakaj naš narod doma je radi tega poloma gotovo močno prizadet. Toliko pa rečemo, da smo se vedno bali takega poloma, zakaj videli smo, da se je Titova "jugoslovanska fronta" spuščala v podjetja, ki jim ni mogla biti kos. Kar nam pa pri tem ne gre v glavo, je Vprašanje, kaj je s tisto toliko proslavljano pomočjo, ki so jo zavezniki (ali samo Anglija?) pošiljali Titu. Ali so mu pošiljali samo toliko, da so ga takorekoč dražili na borbo prezgodaj in preveč tvegano, Nemce pa izzvali k resnemu naskoku na Titov glavni stan? Saj se naši čitatelji gotovo spominjajo na naše članke, v katerih smo se vpraševali, kako se morejo boriti in tako "sijajno" zmagovati partizani z golimi rokami proti nemškim tankom in stukarjem. Takrat smo rekli, da je s tistimi poročili nekaj močno narobe. Pravijo, da je sedaj rudi Tito izjavil, da z najnovejšo jugoslovansko kraljevo vlado ni zadovoljen. Nazadnje niti komunisti niso zadovoljni. In kako pa tudi morejo biti, ko sta pa prav tista dva ministra, ki naj bi njega zastopala, bivša orjunaša, katerih organizacija Orjuna je pred 20 leti v Trbovljah pobijala Titove komuniste. Ali je Tito pozabil na tisto ? Če tortej ti niso zadovoljni z novo vlado, kdo je zadovoljen ž njo? Anglija? Vedno bolj kaže, da je res, kar smo pisali: ta vlada je "prisiljeno zelje." Bilo bi treba samo še pristaviti: ANGLEŠKO prisiljeno zelje. Pač! Zadovoljni so s to vlado tudi pri ZOJSu, če veste, kdo je ZOJS in kje je. Tam so objavili takoj po sestavi te vlade veliko izjavo in jo dali v javnost. Seveda je to njihova zadeva. Mi pa še vedno mislimo, da ni stvar Angležev niti Ainerikancev, da diktirajo narodu doma, kako naj bo sestavljena njegova vlada. Pravijo, da Angliji ni nič na tem, če gredo Srbi svojo pot. Anglija, pravijo, ježe davno pogruntala, da Jugoslavija ni več mogoča, ker se Srbi in Hrvati le preveč pisano gledajo. Kakšne načrte ima Anglija o bodočnosti jugoslovanskih ljudstev, to bo pa šele počasi prišlo na dan. Čemo, da vidimo. Rečemo, da bi se prav nič ne čudili, ako se pokaže, da je to res In še to rečemo, da ne vemo, kako morejo nekateri "naši" z obema rokama ploskati na vse, kar pride iz Anglije "v prid" Jugoslavije. Pravijo, da je Anglija pustila Mihajloviča in presedlala k Titu zato, ker je hotela Rusiji izviti iz rok "interes" v Jugoslaviji. Ker ni mogla pregovoriti Stalina, naj ne podpira Tita, ga je začela sama še vse bolj odkrito in šumno podpirati. Tako je Stalinu izpodnesla tla vsaj v nekem delu Jugo-salvije. Po porazu v Drvarju se sicer Anglija natihem praska za ušesi, na zunaj pa še prav tako ali še bolj podpira Tita, če že radi drugega ne, že zato, ker noče priznati obenem tudi svojega, poraza. Zato je kljub Drvarju skuhala 'prisiljeno zelje" nove jugoslovanske vlade. fcako bo to zelje spravila sebi ali komu drugemu v želodec, je treba počakati, da vidimo. Pravijo, da je nedavno, tega prišel iz Londona v Washington pohleven migljaj, da se prepusti Rusiji ureditev Romunije in ostalega Balkana, Anglija pa si vzame za "interesno sfero" Grčijo, Jugoslavijo in Allbanijo. Washington je precej postrani pogledal, ker on se ne zanima za "interesne sfere." To smo čitali v neki ameriški reviji in ponatisnili zadnjo soboto tudi v Ameriški Domovini. Po naših mislih bo pa najbrže v Washingtonu ostalo pri "postrani gledanju" in se ne bo nič naredilo. Mi smo že oni teden zapisali, da o tej angleški "ureditvi" pišejo laški listi v osvobojeni Italiji. Zdaj je zapisano tudi v ameriškem magažinu Newsweek. Rečemo, da je to čudna reč, ali pa tudi ne. Saj so o čudnih apetitih Anglije pisali pred nekaj časa tudi nekateri "naši," ki so takrat dejali, da je Jugoslavija že tako zares "ruska," kot je zares pika na črki i. Pravijo, da vseh šest strank v novi laški vladi ni v nobeni drugi zadevi tako solidno ene misli, kakor na tej, da morajo meje Italije na severu ostati nespremenjene. Nekaj žugajo zaveznikom, da bo laška vlada začela kazati rožičke, te ne bo Anglija obljubila, da bo ostalo "tam gori" vse pri starem. Pa Slovencem se ni treba nič bati. Saj je SANs, kakor smo brali črno na belem izpod peresa učenega gospoda, svoje delo za Primorsko že "takorekoč dokončal." Ni dvoma, da tudi za Koroško in Prekmursko. Tako je, bratje, in kaj hočete še več? -———-j Newburske novice j * »i««««««« ■ '■-■■ * • » • » » ■■» « ■ . « w Danes mi časa zmanjkuje. Drugo nujnejše delo me sili, k temu, da naredim tole kolono kratko. Marsikdo bo rekel: hvala Bogu, da je kratko. Nekateri pa niti hvala Bogu ne bod rekli, ker ne omenjajo radi Boga, ker so bogaboječi. Vsi bi se morali bati Boga, ne kot se kdo boji leva ali viharja. Bog je naš oče. Kakor se dobri otroci bojijo svojega očeta v toliko, da ga ne žalijo zato, ker ga ljubijo, tako se moramo tudi mi bati nebeškega očeta, iz ljubezni, da ga ne žalimo. * * * Nekdo je zadnjič zapisal, da nekateri mislijo, da se jih ne sme nikdar kritizirati, kakor svetnike v oltarju. To seveda ni pametno. Ne vem koga je mislil oni pisec, toda resnica je, kdor dela kaj v javnostt, ali piše ali govori za javnost, tak se ne sme bati kritike. Nikdo ni tako učen, da bi nikdar kaj takega ne spregovoril ali pa zapisal, kar zasluži proti-kritiko, ali pojasnilo in popravo. Napačno pa je, seveda, če kdo kritikuje tako reč, o kateri malo ali pa sploh nič ne ve. Na primer: Kolikokrat je kritizirana cerkev Kristusova od ljudi, kateri vedo toliko o njej, kot pregovorska krava o astronomiji. Nihče ni tolikokrat kritiziran, kot predsednik Združenih držav in to dostikrat od takih, ker ne poznajo ne dolžnosti, ki jih ima in ne njegovih okolščin. Nekateri zopet kritizirajo na način, po katerem skušajo žaliti na vse mogoče načine onega o katerem pišejo. To tudi ni prava kritika. Kritika naj bo vedno konstruktivna. So ljudje, ki skušajo pri vsaki priliki pomerjati svoje čevlje drugim. No, ja! Svet je vedno tako bil in tak bo. Zato pa, kdor hoče, da ne bo nikdar kritiziran, naj nič ne dela in nič reče, pa bo imel mir. Sv. Pavel, se mi zdi, je pravo pot ubral, ko je rekel: "Meni pa je zelo malo mar, kaj sploh kdo o meni misli. Tudi sam se ne sodim Gospod je tisti, ki me sodi." Amen. >H * * "No Vilče, kaj pa boš ti, ko dorasteš?" "Nekaj časa bom advokat, da ustrežem očetu. Potem bom nekaj časa predsednik Združenih držav, da ustrežem mami; nazadnje pa postanem aviator, da ustrežem sebi." * * * "Ni vse pošteno, kar .je legalno," pravi nekdo. In res tako. Veliko tako zvanih "bankrotov" ni poštenih, dasi so legalni. To je samo eri slučaj, v katerem se božja pa človeška postava ne ujemata. * * * Hargole, to je bila pa poroka, da nič takih. Ko se je zadnjo soboto poročila Kužnikova Ančka z Esgn. Anthony Kapela, so bili vsi moški in vse ženske belo obelčeni. Lepo izgleda vse to in ni dvoma, da si marsikatero dekle želi take poroke. No ja, pa ni vse na obleki in tudi ne vse na obredih ležeče. Če je po poroki pravo spoznanje dolžnosti, ki jih imata mož in žena, če je potrpežljivost in tista ljubezen, ki jo Bog zapoveduje zakonskim, potem bo življenje poročencev srečno ,dasi ne brez težav. Upamo, da bo ta mladi par prav tako šel skozi življenje, da bosta vedno drug na drugem videla vse "belo," ali vsaj samo, kar je belega vzela v poštev, potem bo božji blagoslov znjima vse skozi. Neki nemški rek vse to pove zelo ob kratkem ko pravi: Wo Glaube, dort liebe, Wo liebe, dort Friede, Wo Friede, dort Segen, W0 Segen, dort Gott, Wo Gott, keine not. Lepo povedano, kaj ne? Pa je čista resnica. * * * Kenneth Prank Kočevar je ime malemu junaku, ki se je dr- znil priti v Ameriko sredi današnje svetovne zmešnjave. Nekaj posebnega je pa tudi to, ker je ta paglavček naredil nekdaj-nega velikega pevca, tenorista, Frank Kočevarja in njegovo soprogo za starega očeta in staro mater. Heh, kako naglo človek pristara. Kaj ne, Frank? Pri John Mulhovih pa so krstili Mary Ann. Zelo lepo ime in pravočasno, ker smo komaj pred par dnevi obhajali god sv. Ane. Tretji novi faran pa je Gerald Grozdanič. Ta je pa sin Ladislav Grozdaniča in vnuk Štefana Grozdaniča, katerega vsi poznamo zadnjih devet in dvajset let. Naše čestitke vsem skupaj ! Geraldu, Ladiju 'in Štefanu pa stari mami. Ne bodite prepočasni. Nabavite vsi vstopnice za naš "Summer Festival," ki se vrši na praznik cerkvenega patrona sv. Lovrenca (predejan) 13. avgusta. $500 v gotovini bo razdanih tisti dan tukaj. Vse pa, kar iz-daste za vstopnice, bo vam šteto, kot darovano za novo cerkev. Ravno sedaj imamo v delu 160 nadaljnih diplom, ki jih bodo prejeli prav v kratkem času oni, ki so svojo kvoto za novo cerkev že dopolnili. Drugi imate še j>et mesecev časa. To je pa tudi prav zadnja prilika, ki jo imate nabaviti si diplomo, s katero boste svojim poznejšim rodovom lahko dokazali, da ste bili pošteni in niste nalagali svojega bremena drugim. Vzemite več vstopnic in jih razprodajte. Za vse boste dobili kredit, od Boga pa plačilo, ker je ta žrtev za Njega in za nikogar druzega. Ponuditi te vstopnice tudi drugim. Na ta način jih vabite na to veselico, na kateri se bodo počutili domači med nami. * * * "Zadnjič sem te videl z nekim tujim dekletom," je rekel Bob svojemu tovarišu. "Kdo pa je ta punca?" "Veš Bob," je dejal Rob, "ta je taka, da, čim več misliš nanjo, tem manj misliš o njej.' Ali slišite, dekleta? Pazite. * * * Bog vedi, kje je danes tisti •Hitler, ki se .je pred letom dni tako širokouštil in napovedoval kaj vse bodo Nemci naredili Ameriki in Angleški? Zdi se mi, da prihajajo časi, ko bo tisti ošabni Hitler spoznal resnico pregovoda: "Človek obrača, Bog pa obrne." * * * Prihaja čas, ko nam bodo republikanci povedali čisto jasno, kašne šlape so demokrati. Demokrati pa bodo našteli vse grehe republikancem in bodo trdili, da so oni prav gotovo krivi tudi izvirnega greha. V resnici pa je enih pol ducata, drugih pa šest. Razne vesti IZ NEMČIJE Stockholm, 20. julija (ONA) —Nek nemški trgovec, ki se je ravnokar vrnil iz Berlina, je poročal, da so Nemci izdali ukaz za ustrelitev vseh ujetnikov v koncentracijskih taboriščih, če bi bilo kaj znamenj o "uporu, sedaj, ko se Rusi bližajo vzhodni Pruski meji. Isti nemški voditelji se zelo trudijo in z uspehom, da ustvarjajo duh narodnega odpora, kakor se je izvedelo po istem viru. Po drugi strani se pa veliko število nemških oficirjev strinja z načrtom Seidlitza, to je z načrtom generala Walter von Seidlitza, ki je bil ujet ob padcu Stalingrada. General Seid-litz je pozval vse Nemce, naj se mu pridružijo pri "Odboru svobodne Nemčije," ki namerava prevreči sedanji režim in upostaviti drugo obliko vlade v Nemčiji. Trgovec je tudi povedal, da nemško podtalno gibanje razširja novice, da so Rusi strenira-li 200,000 nacijev v svrho poli- cijske kontrole tistih delov njihove domovine, ki bi bili zavzeti v bojih od ruske armade. Nasprotno splošni veri, pravijo poročila, da povprečen Nemec želi bolj ruske okupacije nego angleško-ameriške. Do sedaj je prevladovalo mnenje, da bi sovjeti izvedli kruto mar ščevanje nad prebivalstvom in se osvetili za krutosti, ki so jih Nemci prizadejali v teku svojega vdora v Sovjetsko zvezo. Končen poraz nemške armade je priznano dejstvo; od povprečnih nacijev, kakor od Ge-stapa, pravi berlinski opazovalec. Strahovlada, ki je bila tako važna pri ohranitvi nacijske stranke, izdaja nove izkaznice za vse člane, tako da bodo mogli izginiti v neznanost, ko bodo okupacijske čete prevzele oblast. Gestapovci se hočejo s tem rešiti vojnih razprav, katere so jim obljubljali skoro vsi zavezniški voditelji. Strah, ki je očividno zašel v nacijsko stranko, se vidi iz nekaterih ukrepov, ki so bili ob-javljerti v Reichsgeseteblatt in ki odpravljajo vso protekcijo mladine in ki obsojajo na smrt vsakega, ki ne bi poročal proti-državnega delovanja. Kazni veljajo celo za starše in otroke, ki bi vedeli za prestopke v lastni družini. Da obstoja možnost upora v totalitarni državi je dokaz sestanek, ki je bil pred kratkim in kateremu so prisostvovali predstvniki unij, cerkveni, vojaški in intelekutalni voditelji in trgovci, na katerem so se razgoVarjali o demokratski Nemčiji. Konferenca ni bila posebno uspešna. Zaključek je bil, da bi bilo popolnoma nemogoče, da bi prevzeli vlado v bližnji bodočnosti, ali celo kma-'u po brezpogojni predaji. MADŽARSKI ŽID JE London, 20. julija. (ONA). —Tukajšnji tisk je enoglasno obsodil nerpško ponudbo za iz-mejavo 400,000 Židov s hrano in zdravniškimi dobavili za Reich, kot nesramno izsiljevanje. Vsi časopisi soglašajo v mnenju, da ima ta ponudba sejati nezaupanje med zaveznike in da edino zmaga zamore Žide rešiti. Dopisnik Manchester Guardian poudarja, da so bile Združene države in Rusija popolnoma obveščene o pogajanjih, da pa je bila stroga obsodba Roosevelta in Hulla pro-ti madžarskim oblastem kot vojnim kriminalcem, morebiti zaradi vednosti nemških ponudb. QUITO Quito, Ecuador, 10. julija. (ONA) — Več kot sto prijateljev in sodelavcev izgnanega predsednika Ecuador j a, Arroyo del Rio, je v ječi, kjer čakajo odločitve o njihovi usodi od posebnega tribunala. Med stotimi je tudi bivši državni minister, Dr. Aguillar Velasquez in bivši voditelj oso-vraženh carabineros in pa col. Hector iSalgado. Dr.. Velasquez je bil edini bivši minister, ki je bil ujet, vsi drugi so se zatekli na različna poslanstva, s katerih imajo možnost ube-ga. Del Rio je zbežal v Colom-bio. Ustanovljeni sta bili dve komisiji od provizoričnega predsednika, Dr. Jose Maria Velas-co Ibarra, za hitrejšo ekseku-cijo politični ujetnikov. Ena komisija, ki se imenuje Com-ision Investigadora, izve vsa dejstva političnih osumljencev in druga komisija, ki se imenuje Califoadora, odloči o aretiranju. Tisti, ki so bili do sedaj aretirani so večina znameniti člani prevržene birokracije ali javni voditelji, ki so podpirali Del Ria. Dva od teh sta Dr. Tobar j Donoso, ki je bil več let zunanji minister in Vincente Santi-steban Elizalde, bivši predsednik Banco Central in enkratni minister narodne obrambe. Obadva sta bogata zemljiška posestnika in oba sta bila izpuščena na intervencij o Nephtali Bonifaz, bil je eden najbogatejših mož v Ecuador u in kakor pravijo, je obljubil vso svojo posest državi kot garancijo, da ne bosta zbežala iz dežele. Nemški vojaki na dopustu London. (ONA) — Uradni poljski krogi so izvedeli, da so nemške oblasti v aneksirani Poljski določile, da morajo čete, ki pridejo v te zone na dopust vedno nositi orožje v javnosti. Ta dekret je izprevrgel prej-šna pravila, po katerih vojaki na dopustu niso smeli nositi orožja, ker so bili ali napadeni in oropani od partizanov, ali pa je bilo orožje prodano upornikom. Sprememba je bila ukazana, ! ker so bili zadnje čase neobo-!roženi vojaki vedno pogostejše napadeni. Veliko jih je bilo I ubitih ali pa tako resno ranjenih, da so bili nesposobljeni za na fronte. BLUE STAR" MATERE ZBIRAJO STAR PAPIR Danes lahko prav vsak pomaga vojnemu naporu naše dežele s tem, da zbira star papir, katerega nujno potrebuje naša armada. V nedeljo, 30. julija je tako zvani "Victory Paper Salvage Day" v Clevelandu; 1,500 trukov in cela armada prostovoljnih delavcev krog 12,000 bo obiskala vsako ulico in cesto v mestu. Kar imate starega papirja doma,, ga žvežite v sveženj in ga položite na rob pločnika v nedeljo zjutraj pred deveto uro, da ga bodo ti„prostovoljci pobrali in odpeljali na določeno mesto. — ■ gg £rg, —s^ 'SUMI""11' .ICMIIUIU* Ko smo naš koncert Klausovih končali, smo se dobno poslovili in si oblJf da se bomo zopet videli, P bomo skupaj prišli. Tofl{; je naložil v kufer in nas'j ljal domov. Razume se, daj toma nismo molčali in uPj da radi tega "tamkaj šne niso izgubile na veljav^ smo lepo peli. Tisti far"] ki so bili rojeni v naših *>\ so lahko ob našem mileiflj ju obujali spomine na je ali na pa sejmarje. J vo se jim je enako štor1! misli na lepe davne dnM lahko je tudi mogoče, | kateri smatral naše Pe'; kalitev nočnega miru in 1 šil j al za nami razna slad' ščila, lepo okrancljana ! mernimi dodatki. Pa to 5 menda samo taki, ki nirf11 sluha in ne znajo ceniti' petja. Kakor takrat, ko! rožmarinovi noči zapel' Bašcatovo hišo na 61. ce' smo ob koncu mesto P1'1' aklamacije, zaslišali sk°' no: "Ali boste že dali g"1' ne! Spat, pravim!" Me«1 čudno zdelo, da Tone ne ta lepega petja, saj so 1" sih v Štepanji vasi, k j eJ" ma, znani dobri pevci. Preko polja je nosil zefir vonj po senu, kar mo v veliko dopadajeflJ1 vam in drugi'živini, aittP' bro dene tudi ljudem. Vs1 ni vedno tako dobro df vonj, posebno menda sC ker moje roke pri tem' trpe. Koscem pa najbrž sti za to. Sicer pa naj ol| ker sem že ravno pri je svet sladko romanco košnje vso izmaličil s tetf ji. Je bilo pa že vse kaj } ga v starem kraju, katla-: pela kosa po senožet) ^ brhke grabi j ice rdele i" t mežljivo vlekle rute , -d ' bi jim ne škodovali uiu gledi fantov. Preko seflc t plavala naša pesem, ^j1 so sekundirali v travi) ^ kraju senožeti so pa iz j pritrkavali kravji zV0^ veda, meni se je v košC bolj dopadlo opoldni [ prinesli velik jerbas, z belim prtom, notri P* j. najboljšega, kar je hiša. Celo leto ni bil° a ši kaplje vina, toda ^ g se je pa vsako leto Pr*v> j, sodček k hiši. Oče so d'1 IQ ček vedno pod ključ. p, vi, pipa pri sodčku je . ^ ključ, oče pa ključ ve|t sebi v žepu. Toda oče '' znali svojih brithnih sl 'g niso imeli nobene 14 do vina drugače. OdbiJ11 na vrhu, vtaknli v lu'(l h mico, pa je bila kar 'j mača zabava. Oče s o jj li, da je vedno slabše Lj se tako naglo suši. It Vidite, v Ameriki PTJ tega ni. S strojem >|v-travo, s strojem jo Pf' in s strojem celo pote£'Vu ri na hlev. Torej čist°fn no avtomatično delo 'jll,v ke romance, brez pet.i!'j1' nja, brez ženketanja kaj bodo, ko pa še ne je to — osovnik. Is Enkrat bi bil še rad v h kraju ob košnji. Se r^ In bi se zapodil s koso p°' I s grabil pa ne rečem, ^jk ampak kar si posebno ^ tej opoldne pri jerbasu hrastom. Naši otroci r [ p polnih mizah, pri vs^la pa jih in keksih, ne bo" mu kliče druhal. Go-1 i f/^Ultier 'pa se začudenj i P" trumi in pravi "Mir! I Sa Se francoskim dr-i j, J n°m na ta način segati i t; v Področje pravice in j . ^ra»iovati priče in sod-j '' šal voJ,! t0 P°n0vi' bomi 3 MKom, da izpraznijo | j!s n Okolij« sodni dvor." j ;di. Pa predsednik uljudno i fijo * duh(?vnike in vstopi v j itwCa je bila kot od stre--j' pueta " a i • • ' iial v,' ta predsednik j JI A: klerikalcem?" vpraša !; li del'6i•011 Se mora samo ta- i J raz- da ga klerikalci ne '; ' jk tu*^ Za Pr^transkega \ ( i>. ta !.Pr^aJa državni prav- j' |kleJum bo Pa že posvetil i fvn^!,Ceni! 2iviJ° držav-!l v^'uhal " ; iatfto i ne sprejme tako jr starega gospoda Me-' tedaiag0v°rnika obtoženca, i |rarn1)rillaja s težko mapo Ja ni0, žvižgali in kričali |zvijaf -n hoteli vedeti' če Izasin 0,m ovijanjem odje- I stari krvniku- Ko Pa J Jfiiega i ^Pod mirno nad j ' I se m čača in 2'a Prosi za j | ifijo- LVsi umaknejo in si'1 i^'na, , vrae°v! Ta bil' fego>. nje še sPravil Pa"' i •fa nn1>ravi advokat, "kdor j] I »2S » svoje' ,fa st' . Javnega razza- |0'vea^,bol;iše' da se spo" nastrm ^ do8S fspoda advoka" ,,|io Spr ' . so kričači bolj f0r°tnikieli Jlaslednje priče fcest} z- ' pa se Pokaže |m J( . aPrti' jetniški voz z jto n;,, 0m> nastane stra-'°VoVotanjein tuljenje. Da-I«uma ln kolesa delala do-1ebiiVf.na kamenitem tlaku I duh0Z ZaPrt, je moral sli-Jbali, klVnik Pesne izbruhe i lSe'perfa obsoja v smrt. j fje QV( ,,ev skozi vrata v no-i H zap^ in ker so vrata j r Upnika lUhal ni m0g'la f e med - ' 0 011 izstopi in j ISicei-| 2andarmi v poslop-1 ne d,7 f°tovo še marsika-1 fl'til .°tea zabredli kričači rikom v nje nad bledimi PeneA,.1 se tiho moleč ro-! fUlJeiiie sv°ji usodi. fj.lje, L "a ulici se še na- J r°ir s ° ojdejo še gospod' lin NaJ°.J0 ženo> oba otro-| aneta Joly Pekovski že S Kar°iom, Julijo 110 Ivor?™0 natakarico v K1 J>oii*n ' »»apa LeNoir latere •• Vhod na galerijo, ^ Preski® bil gospod Me-lria žena el. vstopnico. Zi-^reritj T Je umela spret-Saycein 0zi čakajoče po-I ' pribo'rila s tem °Si'a-;n , prav spredaj t ^oiC' od koder se lahko " Prav , °Pazuje- "OPro- a varni v ' ce se ustavim ' KaJti niti za las vam j ne bom ukradla ugodnega raz-I gleda: vi, gospod ,ste namreč j tako velik in jaz tako majhna, i da bi jaz za vami nič ne videla. In jaz moram pa pač videti svojega moža in svoje varovance, ki so pozvani pred sodni dvor." Mož ji prijazno dovoli stopiti naprej. Velika, visoka dvorana dobiva svetlobo skozi malo kupolo. Spredaj je malo vzvišen prostor s sedeži in stoli za sodnike, nekaj višje v sredi pa je predsednikov stol. Nad njim j na steni visi veliko lepo razpelo. Na desni podolžni strani od predsednika sem je oder za porotnike, na levi pa je tudi j nekoliko vzvišena klop za ob- j toženca. Pred to klopjo je pult njegovega advokata, nje- ( mu nasproti pa pult državne-ga pravdnika ali tožiteljevega ( zagovornika. Sodni sluge so še j odmikpvali sedeže in nosili knji- } ge ter akte na mize sodnikov. 1 Sedaj vstopi v dvorano v svo- ■ j cm tal ar ju z belimi trakovi in ^ baretom gospod Meunier, gre k svojemu pultu, odpre mapo in naglo še enkrat prelista ak- { te; vse je bilo v redu: vsak listič je na svojem mestu. Po- -gleda na uro in pravi: "Še pet minut, ravno časa dovolj, da se malo zberem." Potem se vsede in mirno motri razpelo ter zmoli tiho molitev. A kmalu ga zbudi šum. Nekaj njegovih sovrstnikov vstopi in ga obda. Precej nato gre državni pravdnik na svoje mesto in drveno pozdravi zagovornika. Gospod Meunier stopi k njemu in mu prijazno ponudi roko; mnogo mlajši nasprotnik mu pa da v odzdrav samo konec prstov in reče: "Veseli me, da ste tako kolegij al ni, gospod advokat ! Ce smem izreči prošnjo: ne zavlečujva neljubih stvari nepotrebno! Na imeniku svojih prič imate cele lita-nije imen, ki bodo gotovo spri-čevale samo zato, da se potrdi dober glas zatoženca. Cemu to? Jaz sem popolnoma pripravljen celo pcudarjati, da je bil gospod duhovnik na najboljšem glasu. Prečrtajte vendar polovico teh imen." "Gotovo se bom potrudil, da se kot jo imenujete ta neprijetna stvar preveč ne zavleče in bom vsled tega črtal eno ali -drugo ime. Ali si pa smem tudi vas izprositi malo uslugo? Bilo bi mi namreč zelo žal, če bi se zatožba zoper enega du- i hovnika od katere koli strani spremenila v zatožbo zoper ce- j li duhovski stan." , "Haha, vi mislite na trojanski izrek: Ab uno disce omnes —kakor ta, taki so vsi! Če me ne boste dražili, gospod kolega, —toda 'ura že bije in sodniki vstopajo". Naglo se gospod Meunier u-makne k svojemu stolu. Sodniki stopijo v sodno dvorano skozi velika vrata in zavzamejo svoje sedeže. Hkrati se prika-| žejo v dvorani tudi porotniki. : Šum po dvorani se poleže, ne i da bi bilo treba predsedniku ra-1 biti zvonca. Pogledi vseh pa so j obrnjeni na leva vrata, skozi j katera, ima vstopiti obtoženec. ! Na predsednikov migi jej se i vrata odpro in abbe Montmou-i lin vstopi, spremljan od dveh • žandarmov. (Dalje prihodnjič) -O--' Smola zasleduje zločince Usoda nastavlja zločincem pogostoma sama pasti, ki se vanje ujamejo. Pred nedavnim je neki žepar nekomu ukradel listnico in se je hotel skriti v množico. Med ljudmi pa je bil nekdo, ki je mislil, da je v žeparju — o katerem ni vedel, da je žepar — spoznal starega šolskega tovariša. Stopil je torej za njim, da bi se ž njim pogovoril. Zločinec je mislil, da je mož, ki mu sledi, kakšen kriminalist, spustil se je v beg in listnico odvrgel. Mož, ki ga je hotel samo pozdraviti, je listnico pobral. Zelo se je vsej stvari čudil, končno je listnico odnesel na policijo. Tam se je bil pravi lastnik listnice že zglasil. Šele tu je mož, ki je listnico prinesel, spoznal, da se je bil zmotil. Po njegovem opisu, pa so mogli zlikovca prijeti. Nek težek zločinec, ki je bežal z avtomobilom, se je izdal na ta način, da je dvignil roke, ko je njegov avto ustavil nek , policist in stopil bližje. Poli- J cist je hotel možu povedati prav za prav samo to, da je ena izmed svetilk na avtu razbita. Ko je pa zagledal dvignjene roke, je zaslutil, da jVi napravil dober lov. Možakar 1 je moral z njim na policijo in t tam je prišlo vse na dan. i -o--( Pomagajte Ameriki, kupujte • vojne bonde in znamke. DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2 c na uro Ženske 62i/2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) Mesar dobi delo Slovenska zadružna zveza 1 išče slovenskega mesarja. Dobra plača, stalno delo, dobri delovni pogoji. Zglasiti se je pri poslovodji Mr. Ižancu na 667 E. 152. St. (Jul. 24, 26, 28) Kupujte vojne bonde! MALI OGLASI Ugoden nakup Na E. 157. St. blizu St. Clair Ave. naprodaj hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, parna gorkota in 4 sobe cottage s parno gorkoto. : Garaža za 3 avte, velik lot 90x . 120; posestvo donaša lepe do- ' hodke. Cena je $8,500. ,Hiša za 2 družini, 6 in 6 sob, 3 spalnice vsaka, 2 furneza, gara- ^ ža; nahaja se na E. 152. St. bli- ] zu Lake Shore Blvd. Cena $11,- ' 000. ] Commodore Realty Co. 353 E. 152. St. IV 2654 5 _ (176) \ Dve sobi v najem t V najem se odda 2 neoprem- J. ljeni sobi. Zelo pripravno za no- . voporočence ali za samsko žensko. Vprašajte na 1168 Norwood Rd. (177) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, kopalnica, klet, furnez, velik lot; _ proda se za $3,600. Naslov izveste v našem uradu. (176) Ugodna cena Naprodaj je hiša za 2 družini. Vse nanovo dekorirano; zadej je tudi bungalom z 4 sobami. Na- d haja se na 1259 E. 169. St. (177) MALI OGLASI Hiša naprodaj Zidana hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, vse moderno. Nahaja se blizu cerkve in Slovenskega doma v Collinwoodu. Podrobnosti izveste na 15917 Holmes Ave. _ (176) Dve sobi v najem V najem se oddasta 2 sobi in sicer ena za dva moška, ena pa za enega, blizu Babbitt Rd. in 236. ceste v Euclidu. Pokličite IVanhoe 1648. (176) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, in 6 spodaj; vse v najboljšem stanju. Za na-dalj na pojasnila se zglasite po 5 uri popoldne na 5159 Miller Ave., Maple Heights, blizu S. N. D. (178) Trgovina naprodaj Proda se grocerija in mesnica, ki ima C-2 permit. Naslov izveste v upravi tega lista. __(179) POSEBNO! CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO _ (July 24, 26, 28) Ohio Pislon Co. 5340 Hamilton Ave. H) htMiii BLISS GOAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Nemčija in njeni sateliti, obsegajoč evropske nazijske dežele, so sedaj v pasti, kajti potisnjeni so v trikot, katerega neprestano napadajo zavezniški bombniki. Ti bombniki sejejo grozo in razdejanje po nemških deželah, o katerih so še nedavno Nemci mislili, da so izven nevarnosti in da jih zavezniška letala ne bodo nikdar dosegla. Tisoče zavezniških bombnikov danes pole-tava med Italijo in Anglijo na eni in zopet med Italijo in Rusijo na drugi strani in med Rusijo in Anglijo na tretji strani. Kako ogromne množine "100 octane" gazolina so potrebne za te polete si lahko predstavljamo, če pomsilimo, da ena taka leteča trdnjava porabi v eni uri poleta toliko tega gazolina, da bi za povprečnega avtomobilista zadstovala ista količina gazolina za šest mesecev. Spodnja slika nam kaže zavezniške bombnike na nočnem poletu nad Nemčijo. '.V: "WHj'^lK^fe^ čem na vsak način zopet dobiti v moje roke, ker to mi je najdražji spomin na mojo dra-žestno Elizabeto, moj najdražji zaklad moram zopet najti; ker drugače ne najdem več miru na ti zemlji! — Elizabeta" — zašepeta Edward in vije krčevito roke, njegov žalostni pogled mu pa obvisi v smeri proti Sierri — "ne štej mi v zlo! Odpusti mi! Ti dobro veš, da sem jas na celi stvari nedolžen! In jaz ti prisegam v ti težki uri, da bom tvoji najdražji zaklad, katerega si mi ti zapustila, zopet našel!" — S an Francisco Stara zamorka je med potjo, ko se je nazaj vračala tako premišljevala na kaki način naj se nalaže ubogi Elizabeti. Ko je stopila v hišo in se približala Elizabeti, prične tako spretno lagati, da Elizabeta nikakor ni mogla sumničiti, da bi ne bila resnica, kar ji je pripovedovala ta črna spretna lažnjivka. Grda stara Zambra je razkladala na dolgo in široko Elizabeti, da je našla od Mr. Wil-sona palačo, toda njega ni dobila doma, ker on se je na neko potovanje podal. Ona je pripovedovala to tako navdušeno, da ji je Elizabeta popolnoma vse vrjela. "Počakajte tukaj nekoliko časa Mrs. Wilson," konča komaj enkrat z njenim pripovedovanjem, "sedaj imate dovolj časa, da si privoščite nekoliko počitka sebi in svojemu otroku, vsaj ste se dovolj mučili na tako dolgi in strašni poti; jaz pa tudi rada vidim, da ostanete še nadalje pri meni, ker če sva dve je bolj kratkočasno. Cez par dni se podam zopet v San Francisco in do tedaj se bo prav gotovo že vrnil Mr. Wilson s potovanja." "Niste li mogoče slišali, kam je odpotoval?" vpraša Elizabeta žalostno, "po mojem domnevanju je on odpotoval najbr-že na Wilson Castle nazaj!" "Ne, Mrs. Wilson, ne!" zagotavlja stara navihana Zambra, "on je podvzel nekako ma- j lo potovanje in reklo se mi je I v palači, da se prav kmalu po-j vrne nazaj!" "No, potem bom pa raje šla tja in ga poiskala." "Samo tega ne storite Mrs. Wilson, jaz vam prisegam," odgovori stara Zambra priliznjeno, "kaj bi vam to pomaga-! lo? In kako se boste izpoznali v takemu velikemu mestu, kot je San Francisco! Oh moj ljubi otrok, kam pa vi mislite! Tam je ljudi po cesti in ulicah, da še ne da ganiti ne na levo in ne na desno! Pa to še ni vse nič; lahko se vam pripe-' ti kaka nesreča! Ne, ne, tega j ne smete storiti! Zaupajte me-1 Drugega dne pa je bilo zo- srečilo ponoči, ali mog(> pet enako, stara Zambra ji je ti jutru natiho to kočo1; sledila za vsak ostopinjo in pa- ti, tako da bi jo 'ta zvita žila na njo kot lisica na kako ka ne videla ali slišal; gos v vodi, ni jo pustila niti tre- tem bi bila zopet rešen1; nutka samo nikjer. Sedaj pa jim otrokom te sitne i"; je Elizabeta sklenila, da se mo- zamorke in bi zamogla ra tajno odstraniti iz-te samot- no svojo pot nadalje^; ne koče. Stara zamorka spi j a- mestu, katerega bi Pr> ko trdno. Če bi se Elizabeti po- v nekoliko urah dosegli P The Green Darty East 142. St. in Lake Shore Blvd. k "Ubežala? Z mojim otrokom ?" "Jaz mislim enostavno tako o stvari," odgovori Jozua, "ona zvita lahkoživka ima namen z otrokom kako stvar s silo pridobiti! — Ne misli pa, da se nismo potrudili na vse načine, da bi otroka zopet v naše roke dobili, toda ves naš trud je bil zaman. Mirovni sodnik Jefferson in jaz sva se podala takoj na zasledovanje te lahkoživke, da jo izslediva; toda nisva bila toliko srečna, da bi našla vsaj kako sled za njo. Vendar pa tista Elizabeta Robin, od katere je njena lastna mati povedala, da je njena hčer ničvredni, zgubljeni otrok, in da ji je že večkrat utekla brez sledu od nje, in da ji je znana vsaka stranska steza, ali duplina v skalvoju. Midva sva se trudila dolgo, dolgo časa na vse načine, preiskala skalnate dupline in druga skrivališča, toda naš uspeh je bil popolnoma zaman, nisva jo našla." "Kaj, ali je bila res golju-fivka?" vpraša Armenia in v njenih očeh se ji zablišči nekako upanje, "tuja lahkoživka se predrzne n&zivati za Elizabeto Wilson?" "Oh moj bog! Moj otrok je ukraden?" kriči Edward ves obupan, "in nobeden ne ve kje se sedaj nahaja?" "To je bil predrzni čin!" omenja dalje Jozua, jaz sem bil tako jezen, da bi bil čisto lahko to tatico brez vsakega usmiljenja uničil! Mogoče si boš mislil, da se je premalo na otroka pazilo, in ako to misliš, te prosim, da se prepričaš sam pri služinčadi! Služinčad ' ti bo lahko povedala, kako se je na otroka pazilo in ga ljubilo. To je nekaj nerazumljivega ,na kaki način se je oni ničvrednici posrečilo v sobo prikrasti in otroka neopaženo odnesti." "In tista tujka se je izdajala za Elizabeto?" vpraša Edward v strašni razburjenosti. "Ona je tako trdila," potrjuje Jozua s častno besedo, "vseeno pa ,akoravno je bila v resnici popolnoma podobna malo preje imenovani, jo je njena lastna mati izpoznala za svojo, ubežno hčer Elizabeto Robin iz. Mount City j a. Mirovni sodnik Jefferson in njegovi ljudje bi bili mogli več paznosti obrniti na njo. Ona je z eno besedo rečeno ušla, in je otroka ukradla iz Wilson Castla!" Edwardov prej rdeči obraz je posta ltrenutkoma smrtno bled. "Moj ubogi, dragi Edward!" pristopi Armenia bližje njega, "mi bomo otroka, kateri bo od-sedaj naprej tudi moj, zopet našli, jaz te zagotavljam — in to naj bo moj porok!" Privije se mu okoli vratu in ga-- "Moj načrt in sklep sta dovršena!" pripoveduje Edward z odločnim toda bolj tihim glasom. "Mi smo na vse načine poizkušali, da bi zasačili na kaki način Elizabeto Robin, in ji ot-'roka iztrgali," reče Jozua komaj zadržujoč svoj hinavski j smeh, toda kakor sem že enkrat omenil, bilo je vse iskanje zaman!" "Jaz odpotujem takoj s teboj na Wilson Castle!" reče Edward Jozuatu, "jaz bom od tam naprej tako dolgo iskal, da bom zopet mojega ljubega, nedolžnega otroka našel!" Armenia molči, ona ne reče nič o tem, kar ji je znano, toda zaprisegla si je sama sebi v mislih, da predno Edward odpotuje, mu prinese otroka in pusti ono ničvrednico, namišljeno Elizabeto Wilson, pahniti v kako ječo, kjer naj potem premišljuje svoje nepravilno ravnanje. "Dva tako strašna udarca naenkrat!" reče Edward, jako žalostno in gleda skozi okno v daljavo, "to je preveč! Toda tukaj se gre za resno stvar, ne smem podleči, tukaj se pravi, močaji biti in odločnost pokazati in vsem zaprekam natru-cavati! Jaz te spremljam na Wilson Castle, ker to je bilo že preje moje mnenje t je odpotovati in otroka vzeti—ko bi bil že vsaj preje ta moj načrt izpolnil! Mojega otroka pa ho- TAM SEDAJ IGRA COLLINWOODCAN v LOU OPALEK ~ - * -M IN NJEG0V orkest1 PLES IN GODBA VSAK VEČER FINA JEDILA, LIKERJI, PIVO ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Nič 20% davka za privatne partije Za rezervacije pokličite KEnmore 9896 tQiB251 Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. V žalostnim in globoko potrtim srcem nazna" mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pl lostno vest, da je nemila smrt posegla v našo dr0' in nam odvzela našega prelj ubij enega in nikdar zabljenega soproga in očeta V BLAG SPOMIN SEPME OBLETNICE SMRTI PRELJ DELJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ki je nanagloma zatisnil svoje trudne oči in mir11' vedno zaspal dne 5. julija, 1944 v starosti 65 let. ma je bil iz vasi Rovnica pri Gorici. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkV, Vida je bil položen k večnemu počitku dne 8. Ju 1944 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti M0"' nor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za molitve ob ^ pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek grebne kapele v cerkev in na pokopališče, za oP'i Jjeno sveto mašo in cerkvene*pogrebne obrede >"! tako ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ^ nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi fj srčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega poki'o!j vsem, ki so z nami culi ter se udeležili svete niasfj zadnjega sprevoda. Globoko hvaležni želimo izreči našo naprisi'^] šo zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojl£; okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vset1";, so v njegov blag spomin darovali za svete maše, bodo brale za dušo pokojnega, kakor tudi vsem, dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, j Iskrena zahvala naj velja tudi vsem, ki so izrazili sožalje s poslanimi sožaljnimi kartami- j Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zaH člani društva Naprej št. 5 SNPJ za udeležbo pri 1 njem sprevodu, posebno pa nosilcem krste, ki s" spremili do groba in položili k večnem počitku- ] enem tudi prisrčna hvala Mr. John Tavčarj11 ganljiv poslovilni govor ob grobu pokojnega. Prav prisrčno se želimo zahvaliti pogrebu®! zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso strehi naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog i« d težko nam je pri srcu, ker Tebe ni več med nami- j se je tako nanagloma že končala Tvoja pot življeI| Ostal nam boš vedno v sladkem spominu in glob1 potrti od bridke žalosti Ti želimo, da počivaš v H v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti. \ Žalujoči ostali: JUSTINA BELINGER, soproga. ALICE, poročena Peterlin in VIDA, poročeni Spenko, hčeri. Cleveland, O., 28. julija, 1944. ki je za vedno zaspal 28. julija, 1937. ljubi soprog in dragi oče, prezgodaj Ki nas zapustil ter ni ga dneva ne noči, da bi ne bil nam pred očmi. Zastonj Te iščejo naše oči, ker Tebe le od nikoder ni. Edine tolažba nam je ostala, da se še enkrat zopet snidemo. Dragi soprog in ljubljeni oče, več ne čuje Tvoj se glas, že sedmo leto bridke žalosti, kar si Ti zapustil nas. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 28. julija, 1944. SE DENEJO NA OKNA OD ZNOTRAJ HIŠE za nove in stare hiše V vašem župnišču jih imajo Vaš samostan jih ima, tudi vi jih potrebujete VARNOST V GRETJU MONCRIEF FURNEZI Pokličite in vprašajte za Mr, Bowman RA 0220 BClevelandska MONCRIEF trgovca The Henry Furnace Co MEDINA, OHIO PRERAČUN DAMO ZASTONJ Nocoj se vrši seja Sansa podružnice št. 39 v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bo tudi volitev delegatov za prihodnjo konvencijo. Vsi društveni zastopniki in posamezni člani ste vabljeni, da se te seje udeležite. ODBOR. V SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRERANO UMRLE SESTRE IN MATERE ki je za vedno zalisnila svoje dobre oči 29. julija T940 Mama naša, sestra mila, več ne čuje Tvoj se glas; štiri že leta bridke tuge, kar si zapustila nas, Snivaj zdaj Ti sanje ^sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam Da se vidimo v nebesih, sprosi milost božjo nam. Žalujoči ostali: SESTRA JOSEPHINE SOM in HČERKA Cleveland, O., 28. julija 1943. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi VjonoJJ HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue i i *v B W'r k m. 0101000202025301000200000102020201000002010201000001020202020201 02010102000201010200000153000030000102020202000201020202010002 TRPLJENJE MLADE MATERE r £ 'i.: ROMAN ni, da še enkrat tje odotujem, j in gledala bom da se stvar ugo-■dno izteče za vas!" | Elizabeta se je udala. Ona | ni popolnoma nič sumila o stari Zambri in mislila si je, da ima s pošteno žensko opraviti. Tudi ko se je pri Elizabeti pojavi a ona tuja ženska z zavitim obrazom v pajčolan, ni Elizabeta slutila, da imajo ti dv£ kruti ženski kaki stik med seboj. Toda sedaj se je pričela v Elizabeti vzbujati vedno bolj in bolj ..želja po Edwardu. Ona ni hotela Zambri nič omeniti, kako strašno da koprni po Edwardu, in koliko trpi radi njegove odsotnosti; vse te grozno pekoče želje je pridrževala v svoji duši. Ko pa je ponoči na revnem ležišču ležala in stiskala svoj k revno dete k sebi, so ji misli vedno uhajale k Edwardu, in vedno bolj so se ji misli usiljevale, da naj ne pusti več Zambro v San Francisco, ampak, da se naj sama odpravi na pot v mesto, in da si naj sama preskrbi dokaz, če se je že Edward povrnil s potovanja! Nji ni več dalo koprneče srce miru, da bi še nadalje ostala v ti zapuščeni koči, ker ona hoče in mora svojega soproga Edwarda Wilson zopet videti! Stara Zambra je zaslutila, kaj Elizabeta namerava in pri teh mislih se ji je naselila v 3rce nekaka bojazen. Ona se ni odstranila iz njene strani, vedno je lazila za njo kamorkoli se je Elizabeta premaknila in jo je hotela za vsako ceno nazaj pridržati, da bi zamogla zopet sama oditi v San Francisco. Stregla in pripravljala je za njo in svoje otroke najboljše jedi, karkoli jih je premogla pod svojo ubožno streho, samo, da bi Elizabeta privolil v to, da naj še enkrat sama odide do Edwarda v San Francisco. Nekega večera opazi Elizabeta, ko je stara Zambra sedela pred hišico in si mislila, da je neopazovana, — vzame iz žepa neko ruto v kateri je imela zavitih nekaj zlatnikov, ter se poigravala z njimi tako, da jih je spuščala z ene roke v drugo. Kje je dobila ta stara zamorka toliko zlatnikov? se začudi Elizabeta! Toda Elizabeta tudi še sedaj ni nič slabega sumila o ti zviti, stari črni kači. Ko se je pa s svojim otrokom podala na revno ležišče k počitku in je videla, da se je tudi Zambra vle-gla k svojim otrokom, prične zopet misliti, da ne sme tukaj dalje čakati na Edwarda, toda da se mora sama podati k njemu in ga najti za vsako ceno. Dolgo, dolgo v noč je tako premišljevala in snovala vsakoja-ke načrte. Moški in ženske WEATHER-SEAL Zimska oknain mreže KOMBINACIJA SEJA SANSA CHECKING ACCOUNT 5JL .Pat check .5