Štev. 15. Y Mariboru 10. aprila 1879. Tečaj XIII. Izhaja vsak četrtek i a velja s poštnino vred ii! v Mariboru 8 pošiljanjem na doin za ceio let« 3 y!d. — kr. „ pol leta I „ BO .. „ četrt leta - ,, 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez po sobne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis so ue vračajo, nepla časti listi se -.e sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 k:-., trikrat 16 kr. Kristus je vstal resnično, Zveličar naš živi, Alelnja! Velike težave, bridke borbe nadlegujejo kraljestvo božje na zemlji. Marsiktero dobro dušo spreletava strab: „morebiti pa sedaj vendar le ne bo zmagala: krepost, resnica, luč, sv. vera, katoliška Cerkva, v vojski zoper hudobijo, laž, temo, nevero, zaroto zlih ljudi in duhov!" Tolik strah ni opravičen. Kristus je vstal resnično, Zveličar naš živi. Neprenehoma deli iz nebes vsakemu verniku, celej Cerkvi, potrebnih moči za konečno zmago. Vsaj je tako bilo do sedaj še vsekdar. Pogled na križanega zmagovalca, ozir na blizu 20001etno pot sv. Cerkve nas v tem do polna prepričava in nam iz src izvablja hvaležni klic: Aleluja! Kristus stoji na sredi med starim in novim vekom. Prvemu je zvršitelj in konec, drugemu začetnik in predpodoba! Slednje se tako zastopi! Kar o njem beremo v svetih evangelijih, to se rado ponavlja v življenju posameznih kristijanov pa tudi vesoljne Cerkve. Bil je na primer: od prijateljev zapuščen, od sovražnikov ugrabljen, ne-vernikom izdan, krivično obsojen, neusmiljeno trpinčen, grozovitno umorjen, na tihem pokopan. Neverni Judje so se veselili. Ali komaj je pri-sijalo tretje solnce, zlomil je Kristus smrtne spone, grob odprl in vstal živ, spreminjen, premagovalec smrti in pekla; poveličan na desnico svojega nebeškega Očeta! — Marsiktero dobro dušo zapustijo prijatelji, zalezejo zapeljivci, napadnejo skušnjave, ugrabijo pregrehe ter jo pahnejo v smrt, iz katere jej žuga večno pogubljenje! Ali čuda, naenkrat njej prisije solnce milosti božje. Uboga duša spregleda, vidi strašno nevarnost, biti nazaj h Bogu in se ž njim po zgrivanej spovedi zopet spravi. Srečno zapusti temni grob prejšnjih pregreh, za-dobi novo življenje, uživa blagi mir vesti, najslajše zagotovilo nebeškega miru! Koliko milijonov je uže bilo, in koliko jih je tudi sedaj takih srečnih duš! Vsaka pa je dokaz, da je Kristus resnično vstal. Kajti le], ker je Kristus vstal, dano je vernikom vstati iz groba smrtnih pregreh! Blizu 2000 let je, odkar namestniki Sina božjega vabijo in zbirajo vernike od vseh vetrov sveta v njegovo kraljestvo na zemlji. Na tej dol-gej poti ponavlja se vedno njegovo bridko trpljenje pa tudi njegovo zmagovito vstajenje. Nepretrganej vojski sledijo zaporedne zmage. Včasih je na videž vse vse zgubljeno! Sovražnik vriska veselja. Ali ravno tukaj je zmaga blizu in sijajna. Rim, sedež cesarjem, ki so milijone kristijanov poklali, postal je sedež galilejskemu ribiču, sv. Petru, prvemu papeža ju jogorim uasledntkom ! Al'ljeva krivovera je sv. Cerkvo pustošila 300 let. Sedaj ni sluha ne duha o njej! Severni divjaki so vdrli v rimsko cesarstvo. Vsa krščanska, rimska in greška, omika bila je v nevarnosti uničena biti. Sv. Cerkva je pa divjake ukrotila, jih pokristija-nila ter deroče volkove spremenila v najkrotkejša jagnjeta Jezusova. Peljala jih je do krščanske omike, ki je še sedaj glavni uzrok, zakaj majhna Evropa zapoveduje celemu svetu. Luter in jegovi pristaši so sv. Cerkvi izneverili polovico Evrope. Vsled tega so izšli njeni misijonarji v druge dele sveta in njej nabrali po Ameriki, Avstraliji, Afriki in Aziji več vernikov, kakor jih je po lu-trovstvu zgubila. Sedaj oznanja sv. evangelj celemu svetu. Nekoliko še in glas kraljestva božjega bo prodrl do vseh narodov na zemlji. Kakih 200 milijonov vernikov moli pravega Boga in tistega, kojega je on poslal: Jezusa Kristusa. Res, Kristus je od mrtvih vstal. Zveličar naš živi, Aleluja! Povedano je evropskim katoličanom na veliko tolažbo, močno zagotovilo gotove zmage. To tem bolj, ker se uže kažejo dobra predznamenja! Zapeljani narodi začenjajo spregledovati. Novo-šegni neverniki so prekrhnili prijazno zvezo cerkvene oblasti s svetno državo. Jim je „vsemogočna" država brez ozira na vero glavna reč. Ali sedaj se kaže povsod, kako je „vsemogočna" država le gurača sebičnim strankam, povsod slaba in zadolžena vkljub grozovenskim dačam. Isti neverniki so iztirali Kristusa iz šol in osnovali brez-verske šole. Toda sedaj celó nemški cesar Viljem toži, da vere ni, ter da se množi število ničvred-nežev in naposled — socijalistov, ki hočejo prekucniti in v potokih krvi potopiti vse, kar nebi ž njimi vleklo. Silni ruski car, preganjevalec katoličanov, trepeče pred nevernimi nihilisti. Novo-šegni neverniki so proglasili svobodno barantanje z denarjem. Ali vsa Evropa vzdihuje pod strašanskim oderuštvom uže od Jezusa Kristusa obsojenim [Luk. 6, 35 posodite ničesar od tega upajoči]. Sploh občna nevolja grabi ljudi, prestrašene zavolj groznih nasledkov, rodivšili se iz novošegne nevere! Povsod se čuje vedno več glasov, da se po tej poti ne more in sme dalje hoditi ter da bo treba vračati se zopet h Bogu, h krščanstvu, k načelom in naukom sv. katoliške Cerkve. To so pa vesela znamenja bližajoče se nam zmage. Kristus in jegova Cerkva bo zopet sijajno opravičena stopila pred zavzeti svet. Iz nova bodo ljudje potrjeni v veri, ki uči, da je Kristus res vstal, da Zveličar naš živi. Neverstva rešeni narodi pa bodo iz hvaležnih src navdušeno trojedinemu Bogu zapeli : Aleluja! Cerkvene zadeve. Obnovljenje sv. misijona bo v farnej cerkvi sv. Petra pri Radgoni od 20.—30. aprila t. 1. Prišli bodo misijuuaiji So. oo. jozuiti France Doljak, Tomaž Lempl in France Sajovic ter vso pobož-nost z znano spretnostjo vodili! Bog daj obilnega blagoslova! Zastrau novih šinarnic za mesene maj uže sedaj ljudje poprašujejo pa jim ne moremo ustreči, ker še nismo nič čuli, ali bo letos kdo izdal take bukvice! Novo cerkev Jezusovega srca v Gradcu bodo letos začeli staviti. Zemljišče je kupljeno in nabranih denarjev blizu 113.000 fl. Velik dar so svitli cesar darovali, uamreč 3000 fl. za utemeljitev dijaškega semenišča v Trstu, da bi se čedalje večjemu pomanjkanju duhovnikov v Tržaškej škofiji v okom prišlo! Dva škofa sta umrla zaporedom na Tirolskem, vel. čč. Benedikt Riccabona v Tridentu in Vincencij Gasser v Briksenu. Slednjega bodo Ti-rolci težko pogrešali! Vodil je izvrstno in pasti-roval vrle, značajne Tirolce! Cerkveni Glasbenik v Ljubljani je izišel v 4. številki in objavlja sestavek: o pasijonu, o Gre-rijanskem koralu, o uplivu cerkvene glasbe na verno ljudstvo itd. in ima pridjano lepo prilogo s skladbami! Zakrament sv. birme se bo letos delil v št. lenartskej, breškej in gornjegraškej dekaniji naslednje dni: 10. maja pri sv. Lenartu v Slov. goricah, 11. pri sv. Juriju, 12. pri Mariji snežuici, 13. pri sv. Ani na Krembergu; 14. pri sv. Benediktu, 15. v Negovi, 16. pri sv. Trojici, 17. pri sv. Ropertu in 18. maja pri sv. Bolfanku. — 14. junija v Sevnici, 15. v Koprivnici, 16. v Rajhen-burgu, 17. v Vidmu, 18. v ArtiČah, 19. v Brežicah, 21. v Pišecah, 22. na Bizeljskem, 23. v Kapeli ; in 24. junija v Dobovi. — 4. augusta v Mozirju, 5. v Rečici, 6. pri sv. Frančišku, 7. v Gornjem gradu, 9. v Ljubnem, 10. v Lučah in 11. avgusta v Solčavi. V. Sv. misijon so v začetku postnega časa čč. gg. celjski Lazaristi obhajali v Zrečah in pri sv. Jungerti na Pohorju. Take pobožnosti so zares znamenja posebne milosti božje. Ljudstvo se jih rado udeležuje. Tako tudi v Zrečah in pri sv. Jungerti. Bog daj, da bi mili in ostri nauki čč. gg. misijonarjev obilno dobrega sadu obrodili! Koliko lepih in dobrih, zveličavnih obljub se je storilo! Ko bi jih ljudje le nikoli ne pozabili. Bog papoplati veliki trud gg. misijonarjem! Nekaj posebno hvalevrednega zamore vsak pri omenjenih farah opazovati. Navadno so župani, srenjski predstojniki, nove dobe tako bogaboječi, da se le neradi pri službi božji očitno pokažejo; najrajši se naslanjajo pri velikih vratih, da po prejetem zadnjem „žegnu" brž na svoje mesto smuknejo, od koder oznanjujejo očitne dražbe itd. Zrečka in št. Jungerška fari pa imate župane, kteri se ne sramujejo v cerkvi pred ali med božjo službo na glas sv. rožni venec moliti, ali pri procesijah križ nositi. Slava takim možem! Kder so taki neustrašeni, oi1 gnjilega liberalizma še ne okuženi, možje na čelu srenjskega zastopa, tam je tudi v srenji red! - Gospodarske stvari. Le pregloboko ne sasajati sadnih dreves. M. Uzrok, da mnogi nasadi sadnih dreves nečejo lepo rasti, leži največkrat v krivem in napačnem posajanju mladih drevesc. Neredkokrat se drevesca pregosto, drevesce pri drevescu, posaja. V poznejšem času, ko drevesca že nekoliko odrastejo, je jedno drugemu na poti in se ne morejo razraščati in veselo razvijati. Ta napaka pa se najbolj občuti v poznejšem času, ko drevo še veče postane. Dosti škodljivejše pa, ko preozko posajati drevesa, je pregloboko posajanje mladih dreves. Tu je slaba rast in vedno hiranje mladega drevesa že koj od prvega početka s pečatom zagotovljeno. Preozki nasad se pusti vendar nekoliko popraviti. Morejo se drevesa, kar jih je pregosto posajenih, podreti in kam drugam posaditi. Če pa je drevesce pregloboko posajeno, se ne da škoda več popraviti, ker mlado drevo koj iz početka začne hirati in kmalu konec vzame. Zavoljo tega, ker iz napač nega posajanja sadnih dreves, izvira velika škoda ne le za kmetijstvo, ampak tudi za občno blagostanje, hočemo tukaj najpoglavitnejša načela navesti, kterih se mora tisti trdno držati, ki si hoče zdrav in rodoviten nasad sadnih dreves vzrediti. Čas zasajevanja se ravna največ po tem, kaka je zemlja, v ktero se imajo drevesca posa-jati. Kder je zemlja rabla in topla, tam je dobro drevesca jeseni zasajatii, v težki mrzli zemlji pa bolje kaže spomladansko zasajanje. Jeseni se zasajanje prične brž, ko listje obledi, spomladi pa brž, ko se je zemlja posušila. O deževju ali mrazu se ne sme nikdar mlado drevje zasajevati. Orehi, koščičasto sadje in kostanji se smejo le spomladi zasajati. Predno se drevesce zasadi, se mu mora krona in korenine nekoliko prirezati. Jablanam in gruškam se kronine vejice le malo prikrajšajo. Prav se jim še le drugo spomlad porežejo. Čreš-nje in slive se pa brž pri zasajanju do dobrega prirežejo, in sicer tako, da se glavni vršič in postranske vejice, kterih se le k večemu štiri v ravno-merni daljavi od sebe pustijo, skoraj da polovice njihove dolgosti prikrajšajo. Glavni vršič se odreže nad očesom, ki stoji nad krivino tako, da potem kolikor mogoče pokončno raste. Postranske vejice se pa porežejo nad očesom, ki na zvunaj in na spodaj leži. Od korenin se le to poreže, kar je poškodovanega ali polomljenega. Prerezati se pa korenine tako morajo, da pride prirezana stran pri posajenju na zemljo. Tenke koreninice se morajo kolikor mogoče varovati. Nikdar se ne smejo porezati, in pri zasajanju kolikor mogoče ravno razložiti. Kol se v izkopano jamo lepo v vrsto postavi tako, da stoji z drugimi drevesci v celem nasadu lepo po vrsti. Na to se jama skoraj do vrha s prstjo zasuje in na to še le drevesce posadi. Pri tem opravku je treba pa posebno na to gledati, da koreninski vrat drevesca, t. j. tisti del debla, kder korenina neha in pravo deblo začenja, ne globokeje ko 2—3 centimetre globoko v zemljo pride. Če se jame neposredno pred zasajanjem s prstjo še le zasipajo, se mora prst večkrat med zasipanjem z nogami nekoliko poteptati, da se po vsajenju preveč ne vseda. To bi naredijo, da pride koreninski vrat pregloboko v zemljo. Če se sadno drevje jeseni zasaja, se mora posajeno drevce dobro pa previdno v zemljo potlačiti. Kdor pa spomladi posaja, ta bode dobro storil, ako posajeno drevce s polivanjem dobro zamoči. Ko je vse to storjeno, se okoli drevesca napravi drevesna tarča, da se v nji voda nabirati more. Drevo se iz prva le rahlo h kolu priveže, da se s prstjo viv 1 vse-dati more. Se le, ko se je prst po večkratnem močnem dežju do dobra vsedla, se drevce trdno priveže. Vezi se narede v podobi OO ležeče osmice. Dobro je, če se na kol spodaj na spodnjem koncu pribije poprečna latica. To varuje kol tatinskih rok. Nekoliko ravnil, kako je treba valeče kvoklje nasajati. M. Ni dobro kvokljo pred začetkom marca pa tudi ne po začetku junija nasaditi- Kdor hoče, da kvoklja le jedenkrat izvali, jo mora začetek aprila, kdor pa hoče, da mu dvakrat vali, začetek aprila in začetek majnika nasaditi. Jajca se morajo vzeti le od najboljših kokoši; zato je treba one kokoši poznati, ki najrajši in najbolj nes6. Jajca se morajo brž ko mogoče po znesenju iz gnezda pobrati, da se ne začn6 ugrevati in izlegati; sicer se nejednaki pišanci izležejo. Na jajca je treba dan izlege zapisati; k večemu 14 dni stara jajca se smejo jemati in kvoklji podlagati. Starejša sicer se tudi izležejo, ali kolikor starejša so jajca, toliko manj se jih izleže. Jajca za valenje morajo biti čista, sicer se pišanci v njih zaduše. Ako se ktero podloženih jajc med valenjem strupa in druga jajca z tem zamažejo, treba jih je previdno in rahlo omiti s mlačnim kropom; v gnezdo se dene nova plast sena ali vele trave. Od kokoši, ki niso še leto stare, ne jemlji jajc za valenje, ker pišanci lahko preslabi postanejo. Šesti dan se jajce pregledal o, ali so oplojena ali čista, poslednja se v kuhinji poiabijo. Vsako jajce se mora zaznamovati bodi si kakorkoli s krjžcem ali kako drugače, da se pozna, če se pozneje še ktero jajca k nasajenim vleže. Taka pozneje k nasajenim iznesena jajca se morajo proč vzeti. Gnezdo za valenje mora biti na mirnem kraju, pred drugo živadjo varno. Robi gnezdovi ne smejo biti previsoki, da kvoklja, kedar gre v gnezdo valit rahlolupinastih jajc ne stepta in potrupa. Kvoklja se mora s čistovodo preskrbeti in z zrnjem. Najboljša je turšica. S to si naglo nabaše golžun ali krof. Ne vode, ne zobanja ne postavljaj preblizu gnezda, sicer kvoklja jajc ne zapusti, ki se morajo od časa do časa nekaj razhladiti, rekel bi oddahniti. Tudi kvoklja gnezdo rada onesnaži in jajca pomaže z blatom. Peščena, ali prašna ali prstena kopelj blizu gnezda je prav koristna. Ako se gnezdo s prahom zoper mrčesje včasih nekoliko potrosi, varuje to kvokljo uši in drugega mrčesa. Devetnajsti dan je gnezdo izprazniti, novo seno podložiti, še boljše pa velo travo. Dobre valivke včasih vsa jajca za jeden dan prej izvalijo, slabe včasih dan pozneje, včasih tudi dva. Vse, karkoli se pri, v in na_gnezdu dela, se mora godili med tem, ko je kvoklja zvunaj gnezda pri jedi ali pitju. Posknšnje z noviin krompirjem. Nekateri gospodarji začeli so saditi zraven domače po več krompirjevih sort na glasu. Za poskušnjo odbrali so 6 sort, ki imajo naslednja imena 1. Vermont 2. rožni krompir rani (Early Rose), 3. rožni krompir pozni (Late Rose) 4. Veer, 5. Kopsel in 6. Goodrich. Na slovenskem Štajerskem so s temi sortami poskusili 4 posestniki in poročajo o uspehu tako-le: g. vitez plem. Hempel pri Radgoni pravi, kako je navedene sorte uže 1. 1877. sadil in pridelano seme 1. 1878. zopet zemlji izročil. Krompirja pridelalo se je mnogo, vendar gomolje bilo je drobno, deloma tudi gnjilo. Krivo bilo je temu ilovnato zemljišče pa lansko deževje! V Središču je g. Venigerholc lani sadil sorto Veer in je bil jako zadovoljen. Krompirja je dobil 3krat več, mokrota in gnjiloba mu ni škodila, med tem ko je naš navadni krompir močno gnjil. Pri sv. Lovrencu v puščavi je g. Millemotb poskusil zraven domače sorte s vsemi 6. navedenimi tujimi sortami. Čeravno je bilo vreme neugodno, vendar je obrodila sorta Vermont 6teren, rožni krompir rani 6teren, pozni in Kopsel 7meren, Goodrich 7meren in Veer lOteren sadež, med tem ko je domači krompir dal le trojnati ali četvernati sad! Vse tuje sorte so se pokazale boljše od domačega krompirja. Glede okusa ima prednost rožni krompir pozni. Prijetni okus mu ostaja do novega krompirja. Zanaprej misli g. Millemoth samo letos še saditi vseh 6 sort, potem pa le rano zreli Vermont in Kopsel, pozno zreli rožni krompir in Veer. Vermont in rožni krompir pozni sta izvrstnega okusa. Kopsel in Veer pa sodita zavolj izredne rodovitnosti za rejo. Izmed vseh 6 tujih sort ugaja najbolj Veer, to pa zato, ker obilno rodi, ima velike gomolje in mu deževno vremej mokrota in gnjiloba najmenje škodijo! Tudi g. Dietinger v Brezjem poroča o jednakih skušnjah ¡ Sorta Kopsel se je pri njem še najbolj obnesla ! Čestiti bralci „SI. Gosp." utegnejo sedaj radovedni biti: kde pa se dobi seme imenovanih sort? Odgovorimo: bržčas pri navedenih g. posestnikih, dalje tu pa tam v v štacunah po mestih in trgih. Najbolj zanesljivo pa menda v Gradcu pod adreso : Grafi. H. Attems' Samenkultur - Station in St. Peter bei Graz. 1 kilo velja navadno 30 kr. 5 kilo 1—2 fl. 10 kilo pa 6—12 fl. Tako velja 5 kilo Vermont 1 fl. Early Rose rani 1 fl. Goodrich 1 fl. Late Rose pozni 1 fl. Kopsel 1 fl. 40 kr. Veer 1 fl. 10 kr. Ali podružnice kmetijske družbe letos tu kaj storijo, o tem še nismo ničesar poizvedeli! Sejmovi. 11. aprila Brašlovce, 15. aprila sv. Jurij pod Tabrom, Podčetrtek, Ligist, Ljutomer, Marija snežna, Šoštanj, Zdole, Wildon; 17. aprila Gradec, Kapela brežiškega okraja, Nova cerkva; 19. aprila Dobje. Dopisi. Od Save. (01 ajšanje pri šolstvu.) Kmetu in v obče siromašnejšim stanovom je novošegna država veliko bremeu naložila. Najtežje breme so seveda neizmerni davki, najložje breme bi pa bila skrb za omikovanje, skrb za šolanje mladine. Jaz velim, ta skrb bi bila najložja, ako bi se bile nove šolske postave osnovale na praktič-nejših, svobodnejših načelih, ako bi se bilo v zadevi šolstva dalo deželam, okrajem, občinam nekoliko več svobode, namesto obilih bremen in dolžnostij. Prav je, da država staršem naklada dolžnost, da skrbč za izobraževanje svoje dece, prav je, da zaznamvaneko število let, katera mora otrok v šolo hoditi, prav je, da se od učitelja primerna omika zahteva; ali to pa ni prav in ne ugaja potrebam vseh različnih dežel in občin, da se veleva: vsak otrok naj ljudsko šolo od 6—14. leta obiskuje, vsaka občina s 40 otroci naj že ima svojo šolo, svojega učitelja, in šolsko poslopje mora tako in tako ter ne drugačno biti. Koliko je 61etnih otrok, ki še niso za šolo zreli, premajhni in preslabotni za daljno pot? Ako bi bil jaz šolske postave dajal, določil bi bil tako-le: Na šolab, kjer je eden sam učitelj, naj bo dete samo 4—5 let primorano v šolo hoditi; kajti v tem času ima učitelj že dovolj prilike, da otroka kaj nauči, in učenec pa tudi časa za naučenje dosta. Tam, kjer je več učiteljev, naj pa otroci 1—2 leti dalje v šolo hodijo, ker se pri večih učiteljih lehko tudi več nauče. Radi šolskih zamud bi pa jaz staršev ne v denarjih pa ne z zaporom kaznoval, ampak kolikor tednov ali mesencev je dete v svoji šolski dobi več ali manj neopravičeno iz šole izostalo, toliko naj črez 12. leto v šolo hodi. Šole naj bi bile praktične, učili naj bi se le potrebni nauki in mladina se že v šoli na kakoršno kmetijsko ali obrtnijsko delo privajala. Sicer se pa kaže, da najvišji gospodje začenjajo nekako trezno o šolstvu misliti. Naučniminister je lani n. pr. ukazal, da ni treba dragih šolskih poslopij več staviti; 25. marca t. 1. pa je dal ukaz, naj se pri šolskem obiskovanji ne postopa preostro, naj se ne zahteva, da bi tudi 12- in 13-letni otroci vsak dan v šolo hodili; zadostuje tudi 2krat v tednu po 3 ure na dan. Potem pravi, naj se na enorazrednih šolah upelje poludnevni poduk in naj se s šolskimi zamudami preostro ne postopa. Iz vsega tega se vidi, da bode prišlo nazaj na stare običaje, kateri niso bili tako slabi, kakor se je o njih pisalo. Pa vsaj so vodili prejšnjo slovensko šolstvo po Štajer skem, Koroškem, Goriškem slavni domoljubi, n. pr. Slomšek, Rudmaš, Stanič in dr. Iz Konjic. (Okrajni šolski svet.) „Leto 1879 je slavnostno leto ne le za Nj. veličanstvo, presvitlega cesarja in cesarico, temuč tudi za ljudsko šolol Dne 24. aprila praznujeta presvitli cesar in cesarica srebrno gostovanje. Dne 14. maja je 10 let, odkar je prišla na svitlo državna postava za ljudske šole, ktera se sme imenovati jed nega (?) najkrasnejših biserov v kroni vitežkega našega vladarja" itd. Tak je začetek ukazu okr. š. sveta konjiškega dne 4. sušca t. 1. do vseh kr. š. svetov celega okraja. Pisan je v nemščini pa pridjan mu je tudi slovenski prevod. Kakšna slovenščina v njegovih dopisih vlada, to kaže zgoraj navedeni zgled. Pustimo slovnične kozle, kterih je še več, pa oglejmo si stvar samo. Vsak tudi manje izobraženi državljan ve, da obhajata letos svitli cesar in cesarica 25. obletnico Njih poroke, ne pa gostovanje, kakih imajo na leto veliko. Očetje okr. š. sveta konjiškega bi vendar morali vedeti, da nemški „silberne Hochzeit" ni po slovenskem „srebrno gostovanje". To bi morali tem bolj vedeti, ker v njem ne sedijo sami mesarji, usnjarji, itd. Pa to še ni vse, kar nam ne dopade. Narodi celega cesarstva se častnega in imenitnega dneva veselijo in pripravljajo se, kako bi ta dan slavnostno obhajali in čutila svoje udanosti in ljubezni do svitlega vladarja in sopruge njegove pokazali, pa le zavoljo obhajanjanje spomina Njihove petindvajset letne poroke. Le edini konjiški okr. š. svet hoče to proslavljenje še z drugim združiti. Kajti on nadaljuje v svojem omenjenem ukazu: „To priliko naj šola porabi, da združi svojo obletnico s slavnostjo cesarske rodbine". Tako tedaj, da se proslavljanje cesarske poroke nekoliko v kot potisne, mora se obhajati lOletnica novih šolskih postav? Ti moj Bog! 10-letnico ljudskih šolskih postav naj obhajamo! Kdo se bo neki ove zaukazane šolske svečanosti naj bolj veselil: konjiški svet, otroci ali davkeplačilci, premišljevajoči potroške, kateri so se jim po dragih novih šolskih postavah naložili? Konjiški gospodje imenujejo nove šolske postave najkrasnejši biser ki so ga liberalci vložili v cesarsko krono! Bodi jim! Nam pa bodi pripuščeno premišljevati, kako so liberalci uže sami z ovim „biserom" nezadovoljni. Oče šolskim postavam, minister Stre-majer sam, ga je začel z odlokom od 25. marca t. 1. tako čudno popravljati, da ga bo treba bržčas skoro popolnem zopet izlušiti in do dobra pre-piliti! Naposled še nekaj! Konjiški okr. šol. svet naroča, naj se otroci za brezštevilnimi govori, nagovori, ogovori itd. pri tej priložnosti dobro pogostijo! Ko bi skrbni gospodje bili vsakemu ukazu priložili vsaj 50 fl. tedaj bi svoj namen laglje in gotoveje dosegnili! Politični ogled. Astrijske dežele. Najvažniša novica nam je sedaj govor cesarskega poslanika pri angleškej kraljici, magjarskega grofa Karolyja. Mož se je bil pri nemškem cesarju kot poslanik zameril in bil na Angleško prestavljen. Tukaj je nedavno grof Karoly naglašal zvezo Avstrije z Anglijo, „da bi se neka velika vojska zabranila." To je čudno! Zveza 8 kramarskim Angležem bila je vselej naui na škodo, ker je tem bolj naše sovražnike v Evropi združevala. Ni čuda tedaj, ako se tudi sedaj govori o nekej zvezi Rusije, Nemčije, Rumunije in Italije itd. zoper nas! Bog nas varuj in stori nevarnemu delovanju magjarskih politikarjev brž za-željeni konec, drugače pridemo res kmalu v strašne zadrege! — Državni zbor suide se zopet 17. apr. da skonča proračun za 1. 1879. Liberalni ministri so zarad tega proračuna uže veliko bridkega morali požreti. Najhujših jim je povedal tirolski poslanec baron Dipauli. Kregal se je glede davka-rijskih in finančnih uradnikov, ker se ne držijo postav: „tako je nekdo plačal 5 fl. namesto 7000 fl. drug 1 fl. namesto 200 fl., tretji namesto 450 fl. samo 50 kr. Mnogo je velikih trgovcev in drnžeb, ki so na milijone davka državi dolžni, med tem, ko se kmetski ljudje brezobzirno rubijo." Očital je vladi tudi, zakaj je 200 milijonov dačnega denarja porazdelila privatnim zavodom (n. pr. Brandstet-terjevej cink-rudi 60.000 fl. vagonskej družbi v Gradcu 400.000 fl. itd.] Naš dr. Vošnjak, potem češka poslanca Kusy in Weber, so se ostro pritožili zavolj zatirovanja Slovanov. Jihove besede so toliko zdale, da je minister Taafe odgovoril pomenljivo: „meni je prav žal, ako so nekteri uradniki sovraštvo kazali do Slovanov, in jaz hočem skrbeti, da se to ne bo več zgodilo." Dobro, ove besede si hočemo zapomniti za bodoče volitve! Kajti nove volitve bodemo imeli za državni zbor kmalu, mesenca junija. Začnimo se toraj brž pripravljati ! — Žalostne vesti dohajajo iz Šlezije, ondi je 30 srenj prosilo za dovoljenje 20% srenj-ske doklade, večjidel zavolj preskrbovanja ubogih, ki so v fabrikah zgubili zaslužek in zdravje. Nekatere srenje imajo uže po 60°/o take doklade! Štajerski veliki posestniki so izvolili s 72. glasi liberalca bar. Hercingerja in bar. Kotulinskega za poslanca v deželni zbor, 89 ostalih, večjidel konservativnih volilcev, je strahopetno ostalo v zapeč-njaku ! Sram jih bodi! Največ jamrajo o hudobnem svetu ; liberalci so jim naklonili črez mero pravic v volilnem redu, pa čemu jim so,, če se njih ne poslužujejo ! Magjar8ki poslanec Gbiczy, predsednik državnega zbora, je odložil predsedništvo in poslanstvo. Mož je oče postavam, vsled katerih so ogerski prebivalci z dačami strašno preobloženi. Nova Avstrija. Pii Gradiški so napravili brod ali barno, ki po iz železnega svila zvitem vožju drdra črez Savo. Nad Dervento lazi veliko magjarskih Judov; Bošnjaki uže mislijo, da je pri nas razuu vojakov vsak človek Jud. V Sarajevu so zopet obesili več tolovajev. V Svorniku so moha-medani izročili katoličanom mošejo, ki je nekdaj bila katoliška cerkva. V Mostaru imajo uže zrele črešnje. Naš rojak g. profesor Šuman je dobil od vlade ponudbo, naj uredi latinske šole v Bosni in Hercegovini! Vnanje države. Zastran bolgarske Rumelije se velevlade še niso pogodile. Angleži in naš An-drassy bi baje prav radi vojakov tje poslali, toda Francozi, Nemci in Italijani se nečejo udeležiti. Rusi pa svetujejo, naj se Rumelija združi z Bolgarskim. Tudi pravijo, da Turek ne sme zasesti Balkana! Grkom je sultan ponudil kos Tesalije in Epira, le mesta Janine ne, ktero bi prvi najrajše dobili v svojo oblast. Albanci so poslali več odličnih mož v Rim k italijanskemu kraljn, naj bi se on potegnil za Albanijo! To je menda tudi v nekej zvezi s tem, da grof Andrassy-jevi listi sedaj trdijo, da bo Avstrija skupno s turško vojsko zasedla mesta od bosenske meje do Novegapazarja in Mitrovice. Nemški Bismark začel se je pogajati s katoliškimi poslanci. Francozi so v Afriki nenadno vzeli otok Matakong, kojega so si prej Angleži svojili. Zulu Kafri želijo miru, Angleži jim pa ne verujejo tega in izbarkavajo v Natalu 15000 mož in 35 kanonov. V Afganistana pa mislijo koncem aprila udariti v Kabul. V južnej Ameriki so tri do sedaj prav mirne in srečne republike: Čile, Bolivija in Pc u. Sedaj pa se pripravljajo na hudo vojsko, ker so se sprle med seboj zarad nekih solitarskih rud. Bolivijanci in Čilenci se bodo naj prej spopali, Peruvijanci še omahujejo; vendar podpirajo bolj prve, nego druge! Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XVI. Pred svojim odhodom iz dolgočasnega tabora pri neprijaznih Žepčah doživel sem še mnogo Zanimivega, česar nij, da bi zamolčal. Moral sem namreč dne 21. avg. spolniti obljubo, pred nekte rimi dnevi dano katoliškemu župniku na Osovi, ki me je vedno nadlegoval po svojem pomočniku, da ga obiščem, kakor hitro mogoče. Priletni mož bi sila rad po dolgih letih zopet videl kat. duhovnika iz kat. Avstrije. Pošiljal mi je glas, da je uže vsa okolica mirna, da se nij bati nobene nezgode od ktere koli strani. Da si nijsem bil dobre volje potovati v tem burnem času daleč tje gori v strme hribe in gosto zaraščene bregove, poslal je vendar rečenega dne dobri o. frančiškan čilega konja, da me ponese na njegov dom. Fra Mato pride v tabor in mi napove, da danes moram ž njim, ker se ponuja tako lepa prilika.- spremljal naju bode najbogatejši turški beg iz Žepeč. Ker nijsem imel pametnega izgovora, udarn se kmalu želji brata frančiškana, s kterim se takoj napotim k hiši čitateljem uže znanega Stjepana, kjer je stal župnikov konjič. Proti pol desetim prižene tudi Agan-beg 2 lepa vranca, ednega za se, drugega za fratra. Ta beg, mladenič kakih 20—22 let, ima velika posestva, ki ga pa neki malo veselijo, ker so mu starši in tudi sorodniki pomrli, tako da se čuti prav nesrečnega in nezadovoljnega pri vsem svojem bogastvu. Postave je lepe, čvrste in ponosne. Obrito glavo mu je kril črno rudeči fez, zamotan v pisan, dragocen turban ali saruk. Obleko je nosil svilnato, bogato zarobljeno sč zlatom in srebrom. Bilo je veselje gledati tega mladega turčina, ko je zajabal brzega žrebca, kteremu so segale grive skoro do zemlje, in kterega sedlo, privezano na gostodlakasto medvedovo kožo, je žarelo v solnčnem svitu vsled dragotnih okovov, da ae je gledalcu pred očmi blešilo. Iz početka je bil večji del v se zamišljen, čemernega lica in nič prav prijaznega pogleda. Jezdil je rad kakih 20 korakov za nama. Ko sem ga nalašč uprašal, je li varno jezdariti po teh gluhih šumah ter se nij ničesar bati, odgovoril mi je osorno: valaha! (boga mi) ništa, gospodine! ništa. In tako smo jahali trojica črez ledine in livade, črez grm in trn, črez klance in srobotne lance, črez strnine in pe- čine, črez reke in jarke, mimo senčnatih gajev in sadunosnih rajev, mimo razpalih lesenjač in porušenih fernjač, mimo skrivnostnih razvalin in starodavnih ostalin in jahali smo! — Kdor nas je srečal, nazdravil nam je spodobno. Bil je katoličan, rekel je spoštljivo: Hvaljen Jsus! in se nasmejal svojemu dušnemu pastirju rekoč: kako ti fra Mato? je li si zdrav? In ako je ta odgovoril, da je pri polnem zdravju, onda je vskliknil Bošnjak: fala Bogu! fala Bogu na daru! Bil je pa hriščanin ali pravoslavni kristijan, želel nam je razun krepkega zdravja še sto dobrih časov. Če jo je pak turčin nasproti primahal, ozrl se je samo po mogočnem begu, kakor svojem bratu in somišljencu, ter mu zaklical: Saba bajrosum! (dobro jutro) in še pristavil Salam alečum! (mir ti bodi); na kar mu je beg ne ravno preprijazno odzdravil: alah rasosum ! (bog daj) in alečum salam! (tebi mir). S poslednjimi besedami se smejo le mohamedanci pozdravljati, drugi nikdo, prvih pa se zamorejo tudi kri-stijani posluževati, posebno, kedar treba turške sosede pozdravljati. Pozdravljajo pa se Bošnjaki radi in še prav lepo. Kako so me mikale osebe, ktere smo srečavali, in kraji, mimo kterih smo dirjali, tako me ni malo zanimal pohlevni „bielan", ki me je nosil prav varno in lepo po vseh še tako vratolomnih potih. Čuditi se moraš, kako bosanski konjič vestno stopa in zanesljivo, naj je cesta še tako slaba in ozka. Prepustiš mu lehko prosto voljo in sediš mirno na njem, a bati se ti nij, da bi te otresel za kakšno pečino, ali v globok prepad. Brez vsake nesreče došla sva s frančiškanom proti l/2l2. do farovža, ki stoji na veselem griču med košatim, sadunosnim drevjem. Beg je kake četvrt ure zaostal. Ne vem, zakaj je bil tako klavern in otožen, ko vendar kaže njegova narava, da je živahue vroče krvi. Župnik se je močno razveselil nad mojim pohodom in me je takoj odpeljal v svoje stanovanje, ki obstoji iz 2 majhnih pa lično urejenih sobic. Pohištvo kakor stoli, mize, omare, postelj, police in druga ropotija je bila vsa iz mehkega lesa ali belo umita. Po prvem prijateljskem pozdravu prinesla je koj stara ženica „baka" najbistrejše rakije ali slivovice, ki je odločena le za daljne goste, in po vrhu še majolko črnega vina hercegovinca. Pili smo dobrodošlico, pili smo na slavno osvobo-jenje slavne Bosne, na zdravje junaške avstrijske armade, na čudežno trpežnost, nekaljeno, strpljivo udanost in gorečo ljubezen krščanskega bosanskega naroda do častuega križa itd. Potem nam postreže čohasti kiridžija (sluga) z belo kavo, da jo sreb-ljemo in zraven dulian pušimo, dokler se obed ali ručak ne skuha. Ko smo že bili mi židane volje, prišel je še le beg in prav čedno pozdravil očeta župnika. Tega namreč spoštuje kakor svojega očeta, ker mu je nedavno najbrž življenje rešil. Vstaši so ga silili, naj potegne ž njimi v boj proti „švabom", ali ker se je proti vil. žugali so mu s smrtjo: zato jo je pobrisal v hribe in tu ga je pod svojo streho skril župnik, za ktero velikodušnost se turčin sedaj prav hvaležnega skazuje. (Dalje prih.) Smešničar 15. Dijak pride ob praznikih domu in pravi starim šolskim znancem : jaz vam zamorem dokazati vsako reč. „No", seže mu eden v besedo, „tedaj pa nam dokaži, da ima naša mačka 3 repe". Dijak: to mi je gurača. Glejte, nobene mačke ni, ki bi imela 2 repa. Dobro, če pa nobena mačka nima 2 repov, tedaj mora ena mačka na vsak način po eden rep več imeti, kakor pa nobena mačka, in tedaj ima vaša mačka 3 repe! Razne stvari. (Cesar Franc Jožef /.), knjižica v spomin srebrne poroke, izdana od slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani, popisuje življenje našega cesarja in cesarice. Prodava jo učitelj g. M. Močnik v Ljubljani po 17 kr. s poštnino vred! (ZemljiŠčne resitevne obligacije Štajerske) imajo 30. aprila t. 1. svoje 47. izžrebovanje. (Oko izstrelil) je 61etnej deklici posestnika Jak. Krefta v Očeslavcih nek 181etni fant, ko je z nabito pištolo se igral. NemŠkutarski volivec g. Alojz Leonhard iz Karčovine pri Mariboru mora iti v kajho sedet celih 14 dni, ker je s pajdašom A. Pichlerjem lani na Tezenskej stezi vračaje se iz lova 2 slovenska kmeta pretepal, da je enemu roko stri! (Konkurz napovedal) je štajerski fužinar g. vitez plem. Friedau; premoženja ima 4'/2 milijona dolga pa 10 milijonov! Zopet „krah" ! (Difteritis) ali vratna vnetica hudo razsaja v okolici „Leskovec" slov. bistriškega okraja. Umrlo je 14 oseb, med temi dve 161etni deklici in 7 šolarjev. (V Št. Martinu pri Slov. Gradcu) se je užgalo g. Knappovo gospodarsko poslopje 29. marca zvečer in pogorelo. Škode je 1200. Vsa vas bila je v nevarnosti, ko bi bil kak veter potegnil. Grdo pa je, da gasilci slov. graškega gasilnega društva s svojo brizgalnico niso prišli na pomoč. (Iz Slov. Bistrice) poizvemo, da se je ondi zavolj zaostale dače na den sv. Matije letos prodal po dražbi voz s konjem vred za 19 fl, in še eden nov voz za 15 fl. (Advokati zgubijo) pri Brandstetterju, bivšemu poslancu, 10.000 gold., posojevalci denarjev pa 300.000 fl. (Mesto zdravnika) v Ribnici na Pohorju je do 15. maja t. 1. razpisano. Od občin dobi za zdravljanje ubogih kot nagrado 150 fl. Slovenski mora znati. Prošnje se naj pošljejo občinskemu predstojništvu v Ribnici (Reifnig a. d. Kärntner Bahn.) (Vlomili) so nepoznani tatove pri Spoleua kovib v št. Juriju na južnej železuici, odnesli mesa in klobas, se nnpili vina in naposled 3 polovnja-kom čepe izbili, da je vse vino izteklo. (Strašen ogenj) je bil v sredo 2. aprila v spod. Gorici fare Cirkovske. Nek 61etni otrok je blizu slame zakuril in hipoma je bilo 16 hiš v plamenu, le prva in zadnja je ostala, škode je 15600 fl. zavarovani so baje vsi. (Advokat dr. Jug) pri sv. Lenartu v Slov. goricah ne sme dalje poslovati, odvetniška zbornica štajerska mu je to začasno prepovedala. Zopet je dobil eden izmed nemškutarjev po hrbtu! (Osepnice) prenehale so skoro popolnem v Mahrenbei gu, Vuharjih, Ribnici in Hudem kotu! (Ukradli) so kučaju Horvatu pri „belem volu" v Celju 409 fl. prihranjenega denarja, med tem je bilo 80 samih petakov. (Obsojeni) so Matevž Seme na 6, Štefau Go-lovšek na 7 in Anton Seme na 6 mesencev v ječo, ker so ubili Gašperja Pajka blizu Zavca; 771etni Matija Poš v Rogozi maribor. okraja zarad goljufije na 3 mesence v težko ječo, Franc Schwert-fttbrer, gozdar grajščine Faalske nad Mariborom, zarad goljufnega prodavanja drv na 2 leti v ječo; to je tisti človek, ki je največ rodbinske nesreče kriv, vsled katere je vrli Paul Glaser v Rušah moral prerano umreti. (Utonil) v Frankolah 51etni dečko J. Mosiča. (Pregostoljuben) je bil posestnik Delčak pri sv. Martinu v Rožnej dolini, neka mestna potepinka je nekaj časa pri njem slonela in naenkrat pre-minola z oblekami, platnom in denarjem; škode je naredila za 50 fl. (Častno srenjčanstvo) podelili so Frankolov-čani okrajnemu glavarju Haasu. Bodi jim! (Za sodnijskega adjunkta) pride g. Deu v Slov. Bistrico, g. J. K. Grečar in g. Šventner v Šmarijo, g. Jan. Jezernik k sv. Lenartu in g. M. Novak v Kozje. (Za orglarskipoduk) pri g. Budni v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici oglasili so se do sedaj 4 učenci! (Spremembe med učitelji) g. Janez Kocmut je postal nadučitelj pri sv. Vrbanu zunaj Ptuja, g. Dolmač učitelj v Svetinjah in g. Končan pri sv. Emi stopita v pokoj, g. Orač postane ud okrajnega šolskega sveta v Rogaču, šola v Prošiuu pa 2iazredna. (Dražbe.) 15. aprila Anton Cizej v Trnovi, Fric Skubic v Langeku 7700 fl.. Jurij Tadina v Podelatu 5085 fl. 16. aprila dr. Breznik v Mariboru 300.fl. dr. Jug pri sv. Lenartu 44.380 fl. Jožefa Podbrežnik v Gornjem gradu 900 fl. Aug. Majhenič v Svičini 5801 fl. Jak. Sagadin v Pretre-žah, Jan. Maurer v Celju 3520 fl. 18. aprila Jak. Škorjauc v Šmariji 20.)0 fl. Listič uredništva invopravništva. G. J. P. naročnina letošnja je šo dolžna. G. C. prav imate, ali bati je se konfiskacije, časi so premagjarski. G. ? v Brežicah; nepodpisane reči mečemo v papirni koš. G. T. in J. v Rečici; take zahvalnico niso navadne in č. duhovščini nevšeč! G. B. stari Andrašek naj vrlo pisma nosi pa bo vse prav ; da je pošten, tega mu ni nihče tajil. Dopisi od Otersbaha, Ljutomera, sv. Jakoba, Travnika prihodnjič! Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta Pšenica >N Ječmen Oves « o >S h X Proso Ajda fl kr fl. kr. H. kr. ti. kr. fl. kr. rt. kr. ti. kr. Maribor . . 6 30 4 30 4 20 2 50 4 10 4 20 4 20 Ptuj . . . 6 — 3 90 3 90 3 10 3 90 3 80 4 10 Varaždin 5 30 3 30 3 10 2 20 3 50 3 40 3 20 Dunaj J g ¿ 10 50 6 75 6 25 6 25 5 37 6 85 — — Pest 1" 3 8 40 5 45 6 50 4 61 4 45 4 65 5 — IiOterlJne številke: V Trstu 5. aprila 1879: 32, 41, 11, 73, 55. V Lincu „ „ 60, 22, 10, 62, 43. Prihodnje srečkanje: 19. aprila 1879. Aíajnovejál kurzl na Dunaju. Papirna renta 65-35 — Srebrna renta 65-65. — Zlata renta 77.60 — Akcije narodne banke 803---Kreditne akcije 246 — — 20Ñapoleon 11.49 — Ces. kr. cekini 5.52- — Srebro 100 — Cerkvena dela. Podpisani se priporočujem čestitim cerkvenim predstojništvom za vsakovrstno opravilo stavbarsko, podobarsko in pozlatarsko. Izdelujem dotične reči iz nova pa stare tudi popravljam po najnižjej ceni. Za izvrstno delo sem porok. Izdelujem tudi vsako mizarsko delo in priporočujem posebno cerkveno mizarsko spravo v vsakem zahtevanem zlogu, potem ornamenta iz gipsa. Janez óuvan, cerkveni mizar, podobar in pozlatar. 2—3 Urbanska ulica v IHarihoru štev. 8. ~~ POSESTVO je na prodaj v Loškej fari. Meri 36 oralov in se lehko redi po zimi in po leti 8 goved. Več pové č. g. župnik v Loki. 2—3 | Franc Jesenko, % 2 krojač v Mariboru, K zahvaljuje se vsem svojim dosedanjim p. n. njfe naročnikom prav srčno za zaupanje, ktero ® J| so mu z obilnimi naročili skazali. in se ¡¿L ljy¡ priporoča tudi za dalje, posebno za bliža-m joči poletni čas, z najnovejšim in trdnim w blagom, t«r zagotovi hitro in vestno po- w «H strežbo. 2—3 w Lep vinograd zasajen z rodovitnim in tudi žlahtnim trsjem, na lepem kraju proti jugu ležeč, z zidanim stanovanjem, veliko prostorno kletjo, močno novo prešo, lepim senožetom zasajenim z mnogovrstnim mladim sadnim drevjem, njive in log, tako da se prav lahko tudi tam živi, celo blizu vozne ceste v Dravinjskem hiš. štv. 1, nad vesjo Pečke v Makolskej fari, se bode 16. t. m. po dražbi v slov. Bistrici v kanceliji na „rotežu" od 11 — 12 ure prodajal. Povabljeni so čestiti kupčevalci v lepem številu. to« CA •a o cr cu —.. -__ fs ® O O B O. cucr? — o < "c 2 CU Co cr ¡PN 1 C. a: ® 3- Ü N ^ O 73 2it? rr p ?? p- M s * o cr — O C0 & E3 rf O P 3 cr ® •o ® S _ o - ■ — N< ® 2< ® O H-- ® N P 2. p CIQ CD i o ® —« *— ».-g — O N P 5|i B - oo 0*=* a.® «S. p B 00 0 O B 2< 1 § a N T3 8» O B O •5 © S. B OD A 6 S5 51 —S*0!! ® ^ M o P a o 2 a- S N ® 8S cu S5 -! D O «1 <] 2.® B B so< g o g et. ® p - « ® g H < 5 S-" S-i 'S. •o N " * - J — o ■s:?. 2 ® CH o -i C ®< ® a c s Z '