Aktualno Podravje • Glaserjeva ekipa pod lupo preiskovalcev O Stran 2 s I i Štajerski Politika Juršinci • Ideja o podražitvi vode je kot norčevanje O Stran S Ptuj, torek, 2. julija 2019 Letnik LXXII • št. 50 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Podravje • Komarji virus zahodnega Nila prenašajo tudi pri nas O Stran 3 Politika Ormož • Pomisleki svetnikov zaradi zadolževanja občine O Stran 7 Kmetijstvo Podravje • Poziv vinogradnikom za obvezno zatiranje ameriškega škržatka O Stran 5 Ljudje in dogodki Hajdina • Slabovidna Taša bo lažje brala in se učila O Stran 10 Kronika Komentar • Ptujsko dolgo „vroče" poletje 2019 O Stran 32 Ptuj, Podravje • Organizacija letošnje Ptujske noči dvignila na noge mestne gostince Ptujska noč mora ostati v mestnem jedru! Mestni gostinci že dlje časa ugotavljajo, da so povečini odrinjeni na rob, ko gre za pogovore in dogovore v zvezi z dogajanjem v mestu. Ko so že mislili, da so v pripravah na Ptujsko poletno noč, ki jo soorganizirajo, dorekli vse, pa je letos počilo, saj naj bi se del dogajanja, kije bil prejšnja leta na tržnici, preselil na nadomestno lokacijo na robu mesta. VeM&istmmh&imi.! Foto: Črtomir Goznik Ormož, Ptuj • Dvojni protest za čimprejšnjo gradnjo že desetletja obljubljene ceste o Stran 2 Podravje • V CERO Gajke prihaja Gorenje Surovina o Stran 3 f p >> AKCIJA ZA NOVE NAROCN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70 let Ob%k|enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno torek • 2. julija 2019 Podravje • Prebivalcem ob cesti med Ptujem in Ormožem popuščajo živci Dvojni protest za gradnjo že desetletja obljubljene ceste Prebivalci ob državni cesti med Ormožem in Ptujem so z mirnima protestoma na kar dveh lokacijah, v Spuhlji pri Ptuju in prvič v Cvetkovcih v ormoški občini, izrazili nezadovoljstvo zaradi zamude pri umeščanju ptujske obvoznice in gradnji ceste od Ormoža. Približno 50 protestnikou je večkrat prečkalo cestišče. »Bojim se, da bo viadukt Sejanca zgrajen in bo ostal nekakšen spomenik občini oz. našim republiškim veljakom, če se hitra cesta Ptuj-Or-mož ne bo gradila naprej,« je na prvem mirnem protestu, ki so ga minuli petek organizirali Cvetkovcih, povedal vodja novoustanovljene iniciative Vlado Venta. Prebivalci ob izjemno prometni cesti Ptuj-Ormož so naveličani nevzdržnih razmer in praznih obljub o gradnji hitre ceste, na katero čakajo že trideset let. Zato so minuli petek organizirali kar dva protesta. Ptujskim kolegom, ki so v Spuhlji organizirali že osmi protest, so se prvič pridružili tudi protestniki nekaj kilometrov dalje ob tej državni cesti, v Cvetkovcih v ormoški občini. »Življenje je neznosno. Promet je prevelik, tovornjaki nam ne dajo spati, podnevi imamo težave pri vključevanju v promet. Dušimo se v plinu in hrupu, hiše razpadajo, ne zgodi pa se nič,« nam je povedal pobudnik za ustanovitev Civilne iniciative Cvetkovci za gradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormožem Stanislav Kandrič, ki se je poleg kakih 50 prebivalcev udeležil prvega mirnega protesta v Cvetkovcih. »Hočemo kvalitetno življenje!« Naveličani prebivalci zahtevajo takojšnje nadaljevanje gradnje ceste Ptuj-Ormož. »Bojim se, da bo viadukt Sejanca zgrajen in bo ostal nekakšen spomenik občini oz. našim republiškim veljakom, če se hitra cesta Ptuj-Ormož ne bo gradila naprej. Želimo samo opozoriti na našo problematiko, da se gradnja te ceste čimprej začne. Na tej cesti imamo še drug problem, saj se ta zelo prometna regionalna cesta v Mihovcih pri Veliki Nedelji križa z železniških prehodom. Obstaja veljavno gradbeno dovoljenje od Ormoža do Gorišnice, že jutri se lahko začne delo. Tudi od Gorišnice do Markovcev so zemljišča odkupljena, gradbeno dovoljenje pa še čakajo. Zato zahtevamo, da se začne gradnja te ceste takoj! Hočemo kvalitetno življenje,« je bil ogorčen vodja CI Cvetkovci Vlado Venta. Kakih 50 protestnikov se je v rumenih in oranžnih jopičih sprehodilo po pločniku in večkrat prečkalo cesto na prehodu za pešce ob avtobusni postaji v Cvetkovcih. Na _im Foto: M H Vodja novoustanovljene civilne iniciative v Cvetkovcih za gradnjo ceste med Ptujem in Ormožem Vlado Venta ta način so za nekaj minut zaprli promet. Ker pa za protestni shod niso dobili ustreznih dovoljenj, je ta potekal v nekoliko manjšem obsegu, kot so sprva načrtovali. Na protestu tudi politični predstavniki Podporo so prebivalcem prišli izrazit tudi nekateri politični predstavniki, poleg poslancev v državnem zboru Mojce Žnidarič in Janija Ivanuša ter nekaterih ormoških občinskih svetnikov tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Gradnja te ceste je zelo pomembna za naš razvoj in varnost tukajšnjih ljudi. Ne razumem te države: pri nas se pojavljajo investitorji, ki bi vložili več deset milijonov v gospodarstvo v naši občini, vendar je poleg problematike zemljišč drugo njihovo vprašanje realizacije te ceste, ki je zelo pomembna, da nas poveže s svetom. Če država tega ne bo razumela, ne vem, na kak način še zagotavljati razvoj. Mladi odhajajo, demografsko sliko imamo slabo, posledično trpi šolstvo, gospodarstvo ...« Monika Horvat Foto: MH Ptuj • Glaserjeva ekipa pod lupo preiskovalcev Z lastninjenjem naj bi podjetje oškodovali Organi pregona še vedno preiskujejo domnevna kazniva dejanja, vezana na menežerski prevzem in poslovanje Perutnine Ptuj v preteklosti. Nekdanji šef Perutnine Roman Glaser, njegovi sodelavci in poslovni partnerji naj bi na škodo podjetij (Perutnine in z njo povezanih družb) izpeljali več škodljivih poslov. Foto: Črtomir Goznik Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo preiskujeta posle nekdanje uprave Perutnine Ptuj iz časov, ko je podjetje vodil generalni direktor in predsednik uprave dr. Roman Glaser. Preiskava je v javnosti ponovno odmevala konec minulega tedna, ko so se možje v modrem oglasili v Abanki in iskali poslovno dokumentacijo. Čeprav je od takrat, ko je ptujsko prehrambno podjetje vodila Glaserjeva ekipa, skozi Ptuj preteklo veliko Drave, Perutnina je v tem času zamenjala dva lastnika, pa imajo preiskovalci nekdanjega Perutnininega šefa in njegove sodelavce še vedno pod drobnogledom. Očitajo jim, da so na škodo Perutnine in z njo povezanih družb izpeljali več škodljivih poslov. Glaser tega, da zoper njega in sodelavce poteka predkazenski postopek, ne skriva: „Postopki trajajo od leta 2017, ko so preiskovalni organi sprožili pred-kazenski postopek za takratnega predsednika uprave, vse člane uprave in še 16 drugih sodelavcev, ki smo strokovno in odgovorno vodili Perutnino Ptuj." Kaj točno preiskovalce zanima, Glaser ne razkriva. Poudaril pa je, da je lahko osumljen samo nesebičnega vodenja podjetja, ki je od nacionalnega mesnopredelovalnega obrata zraslo v mednarodni koncern, ustvarjalo delovna mesta, krepilo rast prihodkov, zakonito poslovalo, zagotavljalo vsa plačila do države ... Glaser: „Diskreditacije in izmišljena bremena" „Očitno slovenski preiskovalni organi proučujejo vse, kar je povezano s Perutnino Ptuj in njenim gospodarskim položajem, ki je predstavljal največjo mesnopredelovalno korporacijo z več kot 3.500 zaposlenimi, proizvodnimi obrati v štirih državah in v dvakrat večjem številu držav še s trgovskimi hčerinskimi družbami. Nobeno od globoko inkriminiranih dejanj slovenskih preiskovalcev očitno ne zanima, bi pa radi naprtili serijo diskreditacijskih in izmišljenih bremen tistim, ki smo si več desetletij prizadevali za rast in razvoj Perutnine Ptuj. Imamo celo mednarodno verodostojno revizijsko poročilo, ki je dokazovalo, da Perutnina Ptuj ne potrebuje dokapitalizaci-je, pa so slovenske banke kljub temu pogojevale dokapitalizacijo in s tem povzročile prevzem," je povedal nekdanji predsednik uprave in generalni direktor PP Glaser. O tem, kakšno dokumentacijo, povezano s Perutnino Ptuj, bi preiskovalci po njegovem mnenju lahko iskali v Abanki, pa pojasnjuje: „Perutnina Ptuj je v času svojega poslovanja v polni kondiciji poslovala z več kot 15 nacionalnimi in mednarodnimi bankami. Res ne vem, kaj bi v zvezi s tem lahko iskali in našli v Abanki, ki je sicer bila koordinator bančnega konzorcija, ta pa je pogojeval dokapitalizacijo ne glede na to, da je bil takrat neto finančni dolg Perutnine Ptuj EBITDA manj kot štiri." Mediji so konec minulega tedna poročali, da naj bi kazniva dejanja, ki v zvezi s Perutnino zanimajo preiskovalce, izhajala iz lastninjenja podjetja oziroma menežer-skega prevzema pred desetletjem. Osumljeni naj bi si protipravno pridobili za več milijonov evrov premoženjske koristi. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Obnovljivi viri električne energije Brez sončne elektrarne le v Žetalah Imamo več kot dve stotniji sončnih elektrarn Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, ki ga vsako leto pripravijo na Institutu Jožef Stefan, razkriva, da imamo v Spodnjem Podravju kar lepo število sončnih elektrarn. Kako pa izkoriščamo preostale »obnovljive« vire električne energije? Po vsej Sloveniji je trenutno okoli 5.500 sončnih elektrarn, samo lani so postavili 1.303 nove. V Spodnjem Podravju smo jih lani imeli (vsaj) 256. Sončno energijo pri nas najbolj izkoriščajo v občinah Kidričevo, Hajdina in Ptuj, najmanj oz. sploh ne pa v občini Žetale. Po podatkih Agencije RS za okolje je sicer osončenost najboljša na območju Gorišnice, Ormoža, Središča ob Dravi in Jeruzalema ... V Spodnjem Podravju izkoriščamo vse razpoložljive obnovljive vire električne energije, razen vetrne. V Spodnjem Podravju imamo tudi hidroelektrarno (občina Mar-kovci), elektrarno na biomaso (Destrnik) in šest bioplinarn (De-strnik, Hajdina, Markovci, Ormož in Središče ob Dravi). Vetrnih elektrarn nimamo, sicer pa so tudi v vsej državi trenutno le štiri (dve v občini Divača ter po ena v občinah Postojna in Nova Gorica). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2017 Občina i e Skupna proizvodnja sončnih elektrarn (v MWh/leto) leta 2018 Cirkulane 4 116 Destrnik 6 133 Dornava 1 Ni podatka Gorišnica 13 911 Hajdina 34 4.898 Juršinci 9 375 Kidričevo 36 9.233 Majšperk 21 1.334 Markovci 7 356 Ormož 19 1.144 Podlehnik 1 Ni podatka Ptuj 84 6.360 Središče ob Dravi 5 248 Sveti Andraž 5 216 Sveti Tomaž 1 Ni podatka Trnovska vas 5 206,3 Videm 4 147,2 Zavrč 1 Ni podatka delež električne energije iz obnovljivih virov v vsej Sloveniji znašal 32,43 %, novejših podatkov še ni. Vir: Lokalni semafor podnebnih aktivnosti Pred desetletjem, torej leta 2007, je znašal občutno manj - 27,70 %. EM Foto: CG torek • 2. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Največ bolnikov z območja hrvaško-slovenske meje Komarji virus zahodnega Nila prenašajo tudi pri nas Uživanje v toplih poletnih večerih lahko hitro zagrenijo komarji. Srbeči piki so zagotovo nadležni, drobni insekti pa so lahko tudi prenašalci virusa zahodnega Nila. Letos so zaradi pojava virusa v bližini Slovenije preventivno odredili testiranje enot krvi za transfuzijo na ta virus. Foto: M24 Največje število potrjenih bolnikov, okuženih s tem virusom, so do sezone 2018 zaznali blizu slovensko-hrvaške meje. Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa zahodnega Nila uvrščeno kot območje z možnostjo pojava tega virusa zaradi naravnih danosti v okolju, ki omogočajo življenje komarja prenašalca. Prvi primer akutne okužbe s tem virusom so v Sloveniji potrdili v avgustu 2013, lani pa so pri nas potrdili štiri primere okužbe. Eden od teh je bil vnesen, najverjetneje s Hrvaške, je pojasnil Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ostalih bolezni, ki jih lahko prenašajo komarji, v Sloveniji za zdaj niso zaznali. Bolezen večinoma poteka brez vsakih znakov, cepiva ni Bolezen v 80 % poteka popolnoma brez znakov in simptomov, približno pri petini bolnikov se lahko pojavi gripi podobna bolezen. Pri približno odstotku, v katerem so predvsem starejši od 50 let, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko pride do prizadetosti centralnega živčnega sistema. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh, ni, obstaja pa cepivo za konje. Zdravljenje je samo v obliki podporne terapije, ki zagotavlja delovanje organov oziroma zaščite možganov, če pride do okužbe. Zaradi pojava virusa zahodnega Nila v bližini Slovenije so letos pripravljenost na pojav virusa na državni ravni dvignili za eno stopnjo. To pomeni, da vse bolnike, ki imajo nevrološke težave, testirajo tudi na ta virus, pregledajo pa tudi vse enote darovane krvi. Foto: M24 Okužiti se je možno tudi s transfuzijo krvi »Bolezen se ne prenaša samo s pikom komarjev, ampak tudi s transfuzijo okužene krvi, zlasti če bi darovalec prihajal iz držav, v katerih je takšnih okužb več,« je pojasnila Grilčeva in dodala, da je dobro, če se pred komarjevimi piki zavarujemo. To lahko naredimo z dolgimi rokavi in hlačnicami, kar pa v vročih poletnih mesecih ni najbolj praktična rešitev. Zato si lahko pomagamo z repelenti, ki preprečujejo pike komarjev, uporabljati pa jih moramo natančno skladno z navodili proizvajalca. Prisotnost komarjev lahko omejimo tudi tako, da okolico hiše uredimo, da je čim manj vabljiva za komarje in njihovo razmnoževanje. Poskrbimo, da ne zastaja voda v lužicah v kozarcih, lončkih za rože in jaških. Z mrežami na oknih lahko preprečimo vstop nadležnih insektov v bivališča. ■ • »I • f V»»» I 11 VI I Lani najhuje v Grčiji in Hrvaški Sezona komarjev pri nas traja od junija do konca septembra, tudi dlje, če je zelo toplo leto. Kot je še dejala Grilčeva, je bila lani zelo intenzivna sezona v Grčiji in na Hrvaškem. Za letos alarmantnih podatkov še ni, ampak se bodo verjetno začeli pojavljati. Sta, sm Ptuj • V Gajke prihaja Gorenje Surovina Zrasli bodo novi objekti Prihodnost centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Gajke, ki ta čas služi le kot zbirni center, je negotova že nekaj let Veliki načrti nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana o regijskem centru za predelavo odpadkov z odlagališčem, ki bi ga gradili z evropskimi sredstvi, so splavali po vodi Gorenje Surovina bo u zameno za pred devetimi leti odvzeto zemljišče v jami od občine dobilo zemljišča ob Dornauski cesti. Čelanov naslednik Miran Senčar, ki je za razrešitev vprašanja prihodnosti Gajk sestavil celo posebno strokovno komisijo, prav tako ni našel nobene pametne rešitve. Na veliko se je govorilo o sodelovanju z Mariborom: da bi odpadke s Ptuja in Maribora sortirali v Mariboru, potem pa jih na Ptuju še dodatno obdelali in odložili. Nekdanja župana Ptuja in Maribora Miran Senčar in Andrej Fištravec sta o predvidenem povezovanju sklenila pismo o nameri. Dlje od tega se zgodba ni razvijala. Mariborčani so sicer šli v investicijo in kupili novo sortirno linijo, za katero je Snaga najela kredit. Okrog tega je bilo na mariborskem mestnem svetu precej vroče, a na koncu je občinski svet Snagi odobril najetje 10-milijonskega posojila pri 12,5 milijona evrov vredni investiciji. Z novo sortirno linijo si je Snaga zadala strel v lastno koleno: zaradi kredita je zašla v finančne težave in posledično bila primora-na dvigniti ceno ravnanja s komunalnimi odpadki. Mariborčani so naložbo v sortirno linijo občutili z dvigom zneska na položnici za odvoz smeti. Gajke v mrtvem teku, stroški velikanski Ptuj in Gajke so medtem nadaljevali mrtvi tek. Šli naj bi v pridobivanje novega okoljevarstvenega dovoljenja, saj denarja za opremo, ki bi jo lahko zgradili na osnovi obstoječega, ta pa temelji na Čelano-vih načrtih, mesto nima. Odpadke s Ptuja in iz vseh okoliških občin že nekaj let vozijo na obdelavo in odlaganje v Celje. Javne službe (JS) in Mestna občina (MO) Ptuj imajo z Gajkami trenutno samo stroške. Eden večjih bo sanacija brežin griča, zgrajenega iz smeti. V Gajkah so odpadke 15 let stiskali v bale, te ovili s folijo, iz njih zgradili grič, nanj nasuli zemljo in posejali travo. A smeti pod zelenico so se začele premikati, brežine umetno ustvarjenega griča iz odpadkov pa polzeti. Sanacija brežin, ki naj bi se izvedla v tem in prihodnjem letu, je ocenjena na okoli pol milijona evrov. Brežine bodo utrdili z gabioni. Občina vzela, plačala nikoli Na junijski seji so ptujski mestni svetniki prižgali zeleno luč, da bo dejavnost v Cero Gajke izvajalo podjetje Gorenje Surovina, sicer tudi lastnik vrhniškega Kemisa. Zgodba med MO Ptuj in Gorenjem Surovino ima dolgo brado - iz časov, ko je odlagališče v Gajkah že aktivno obratovalo in si je Čelano-va garnitura prizadevala za njegovo nadgradnjo. Za širitev odlagališča in gradnjo objektov, kjer bi obdelovali odpadke, je občina v Gajkah okrog odlagališča odkupila celoten kompleks zemljišč (njive, travnike, opuščeno in zaraščeno gramoznico). Uspelo ji je pridobiti vsa zemljišča razen dveh hektarjev v jami (gramoznici). Lastnika tega zemljišča sta bila Jožef in Zinka Bolcar iz Spuhlje, a sta nepremičnino prodala podjetju Surovina. MO Ptuj je nato lastnica zemljišča postala z razlastitvijo. Postopek o razlastitvi je postal pravnomočen leta 2010, izvedel se je vpis lastništva v zemljiško knjigo, ni pa se nikoli izvedlo plačilo. Občina in Gorenje Surovina za odvzete nepremičnine tudi nikoli nista sklenili sporazuma o odškodnini ali nadomestilu v naravi. MO Ptuj je Surovini priznavala terjatev v višini 170.000 evrov, kar znaša 8,25 evra/m2. Po takšni tarifi naj bi plačilo prejeli ostali lastniki, ki so okoli Gajk občini prodali svojo zemljo. Gorenje Surovina je občino pozivalo, naj ji nepremičnine vrne ali pa izplača 826.000 evrov oziroma 40 evrov/m2. Toliko naj bi za zemljišče plačala nekdanjima lastnikoma. MO Ptuj na vračilo parcel ni pristala, saj jih potrebuje za odlagališče. Sedaj so prišli do dogovora o menjavi: v zameno za dva hektarja v jami, ki ju je občina pridobila z razlastitvijo, je Surovini ponudila dve parceli skupne velikosti 81 arov. Parceli sta ob Dor-navski cesti - od križišča, kjer pelje cesta čez polje proti gostišču Vila Monde, do vhoda v Cero Gajke. Mojca Zemljarič Kaj bodo gradili Gorenje Surovina namerava v Gajkah izvajati in širiti svojo dejavnost, poslovno bi sodelovali z JS Ptuj. „Postavitev obratov Surovine v bližini Cero Gajke omogoča nadgradnjo poslovnega sodelovanja na področje proizvodnje RDF-goriva (gorivo za sežigalnice, op. a.). Če Surovina na to območje preseli obrate za proizvodnjo alternativnega goriva, bi tudi sami lažje in ceneje reševali težave, povezane s preostankom po sortiranju in lahki frakciji iz mešanih komunalnih odpadkov. Po zagotovilih družbe Gorenje Surovina naj bi na novo lokacijo preselili tudi svoje poslovne objekte iz Puhove ulice," je v gradivu za mestni svet navedla ptujska županja Nuška Gajšek. Dodalaje, da bi obe podjetji, JS Ptuj in Gorenje Surovina, v Gajkah lahko gradili skupni poslovni objekt s pisarnami, garderobami, sanitarijami, delilnico hrane, jedilnico... V Gajkah bodo tako v prihodnje zrasli obrati za obdelavo odpadkov. Posebnih ovir za to ni, saj Javne službe Ptuj razpolagajo z okoljevarstvenim dovoljenjem za obdelavo in odlaganje odpadkov. Doslej je za izgradnjo objektov in naprav manjkal samo denar. Tega bi v novem partnerstvu, ki nastaja, lahko zagotovilo Gorenje Surovina. ^surovina Foto: MZ Foto: Arhiv 4 Štajerski Podravje torek • 2. julija 2019 Ptuj • Delo in načrti četrtne skupnosti Panorama Vlaganja v cestno infrastrukturo Ptujsko četrtno skupnost (ČS) Panorama z 2.200 krajani že drugi mandat vodi predsednik Milan Klemene. Prvi mož četrtne skupnosti poudarja, da s sredstvi, ki so jim zaupana v upravljanje, gospodarijo kar se da učinkovito. Dobro sodelujejo tudi z Mestno občino (MO) Ptuj. I *T<>'r .. ^niiiii i ii ujmi Foto: Črtomir Goznik Na domu krajanov Olge Meglič na Vičavi bodo letos zamenjali ostrešje in kritino. S tem bodo končali obnovo objekta, ki se izvaja od leta 2016. V ČS Panorama imajo dva domova krajanov: Olge Meglič na Vičavi in Bratje Reš. Prostore v obeh oddajajo v najem. Sredstva od najemnin namenjajo za investicije, z njimi deloma pokrijejo tudi stroške prireditve praznika ČS. „Letos bomo denar od najemnin namenili za dom krajanov Bratje Reš. Uredili bomo nadstre-šnico in letno kuhinjo - takšno, kot jo imamo pri domu krajanov na Vičavi. V sodelovanju z MO Ptuj bomo postavili še ograjo in igrala za najmlajše. Vsa leta si prizadevamo zagotoviti sredstva za enakomerno vlaganje v oba domova krajanov. Tako smo lani pred domom krajanov Bratje Reš uredili parkirišče in dostop s klančino za invalide ter obnovili sanitarije," je pojasnil Klemene in povedal, da bodo letos s sredstvi proračuna MO Ptuj na domu krajanov Vičava zamenjali dotrajano ostrešje s kritino ter s tem končali obnovo objekta, ki poteka od leta 2016. A to še niso vse investicije, ki jih čakajo letos. Na Čufarjevi, Črtkovi in delu Reševe ulice bodo gradili optično omrežje in javno razsvetljavo, ulice bodo dobile novo asfaltno prevleko. „Sredstva se bodo črpala iz proračuna MO Ptuj in koncesije. Po desetletju trdih pogajanj in v sodelovanju s strokovnimi službami na občini nam je uspelo pridobiti tudi zadnje soglasje za izvedbo in pripravo projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije na So-vretovi poti. Sedaj bodo pristojne službe MO Ptuj lahko podale vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Prepričan sem, da lahko gradnjo pričakujemo v kar se da kratkem času. Z javno razsvetljavo bomo opremili Klepovo ulico, končuje se gradnja avtobusnega postajališča v Štukih. Kot mestni svetnik sem podal pobudo za preimenovanju ulice v »Štukih« v »Pot v rimski tabor«. To je pot, ki vodi v rimski tabor in bi jo bilo treba preplastiti. V okviru letošnjega praznovanja 1950. obletnice prve omembe mesta Ptuj bi jo lahko tudi smiselno promovirali," je razložil predsednik ČS Panorama Milan Klemenc. O načrtih za prihodnje obdobje je dodal: „Obljubljena je obnova mostu na glavni cesti od Ptuja proti Vurber-ku. Izvedba sanacije je na tem odseku ceste nujno potrebna, saj sta most in cesta postala črna točka na področju varnosti v prometu. Zaradi posedanja državne ceste in dotrajane cestne infra- strukture je cesta postala zelo nevarna. S povezavo med Štuki in Maistrovo ulico bomo povezali Ptuj z Grajeno, saj bodo pločnik in površine za kolesarje potekale vse od Ptuja do Grajene, kar bo omogočilo varno pot vsem udeležencem v prometu. V naslednjem letu bomo moči uprli v modernizacijo ceste Vičava-Orešje, ki jo je že pošteno načel zob časa in je potrebna temeljite prenove. Prav tako je treba najti rešitev za gradnjo pločnika do Hincejeve sekvoje in še bi lahko naštevali. Potreb je več kot dovolj, le sredstev na žalost premalo. Kot mestni svetnik in predsednik ČS si bom prizadeval, da bomo zadostili čim več potrebam. Trudimo se, da zadeve rešujemo celostno in jih etapno končujemo." Mojca Zemljarič Trnovska vas • Prenova pokopališča dokončana do letošnjega dneva spomina na mrtve Po vzoru sodobnih pokopališč Postavili bodo žarni zid, uredili prostor za raztros pepela, dokončali ograjo, na novo opleskali kapelico in mrliško vežico ter poskrbeli za lepši videz parkirišč. Foto: SD Alojz Benko in Antun Daljauec sta podpisala pogodbo za izvedbo druge faze ureditve pokopališča. Za letošnji dan spomina na mrtve bo trnovsko pokopališče še posebej urejeno; vsak čas se bo namreč začela druga faza prenove. Župan Alojz Benko je z Antunom Daljavcem, direktorjem ptujskega podjetja GP Project Ing, ki je izvedlo že lansko prvo fazo prenove, podpisal pogodbo o sodelovanju tudi za dokončanje del. Investicija je vredna 105.000 evrov, zaključena pa bo do 15. oktobra. Potem ko so že tlakovali okolico mrliške vežice in poti na pokopališču, uredili odvodnjavanje, položili inštalacijo za javno razsvetljavo, ozvočenje in vodovod, uredili okolico z ozelenitvijo, vhodno stran pokopališča ogradili s kovinsko ograjo, postavili pa tudi temelje za žarne grobove in za žarni zid, bodo letos žarni zid tudi dokončali, in sicer tako, da bo na vsaki strani v dveh vrstah po deset niš, v katere bo mogoče postaviti po štiri žare. Žarnih grobov je 19, prostor pa je že mogoče najeti, med novostmi pa bo tudi prostor za raztros pepela pokojnika. Kot rečeno, je pokopališče z vhodne strani že ograjeno, letos mu bo dodana še panelna ograja na preostalih treh straneh. V prvi fazi prenove je bila zaradi vlage v kapelici nujna sanacija in drenaža, zdaj so na vrsti še sušilni ometi in oplesk, nove zunanje in notranje opleske pa bo dobila tudi mrliška vežica. Lepše bodo urejena tudi parkirišča, saj bodo zasadili nekaj zelenja in označili parkirna mesta. Ko bo projekt zaključen, bo sicer po površini majhno pokopališče imelo vse, kar danes ponujajo sodobna pokopališča: urejeno pokopališko infrastrukturo, poleg klasičnih grobov pa tudi žarni zid, žarne grobove in prostor za raztros pokojnikovega pepela. SD 1 Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Žetale • S četrte redne seje občinskega sveta Z novim šolskim letom bo vrtec dražji Osnovna šole Žetale je predlagala zvišanje ekonomskih cen programov vrtca, kar je žetalski občinski svet na zadnji seji tudi potrdil. Podražitev bo v veljavo stopila s septembrom. Cene vrtcev so v večni občin Spodnjega Podravja že zvišali, zdaj so to storili še v Žetalah. Ravnateljica žetalske osnovne šole Silvestra Klemenčič je povedala, da v šolskem letu 2019/2020 načrtujejo tri oddelke s skupnim številom 52 otrok:« To so po normativih polni trije oddelki. Glede na povečanje števila otrok pa načrtujemo od 1. januarja prihodnjega leta še oddelek s polovično zasedbo.« Župan Anton Butolen je poudaril, da podražitev ne bo obremenila le staršev otrok: »Starši namreč trenutno plačajo približno 25,91 % ekonomske cene vrtca (kako bo v novem šolskem letu, ne vem, ker bodo dobili nove odločbe), 2,98 % država (za tiste starše, ki imajo v vrtcu več otrok), približno 71 % pa plača občina. Večina podražitve bo torej šla na breme občine.« Žetal- Cene programov vrtca so se skupno dvignile za 7,4 % 1 1 Veljavna cena (v €) | 1 Nova cena (v €) | Razlika (v €) | I. in II. starostno obdobje, starostno heterogen oddelek 456,52 496,69 + 40,17 I. in II. starostno obdobje, starostno kombiniran oddelek 410,06 446,14 + 36,08 II. starostno obdobje, starostno heterogen oddelek 373,62 398,36 + 24,74 Zadnje seje žetalskega občinskega sveta so se udeležili tudi številni gostje oz. poročevalci. ska občina za vrtce letno odšteje približno 260.000 evrov, je dodal župan: »K temu moramo računati, da imamo še nekaj otrok v drugih vrtcih. Na začetku lanskega šolskega leta smo v našem vrtcu plačevali pet praznih mest in desetim otrokom programe v drugih vrtcih. Se pravi: za istega otroka smo plačevali dvakrat ... « Neenakopraven položaj Opomnil je, da so tudi pri predšolski vzgoji, kot na številnih drugih področjih, občine v precej neenakopravnem položaju: »Tiste Vir: Osnovna šola Zetale občine, v katerih imajo občani višje dohodke, seveda plačajo nižji delež. Nekje sem prebral, da Mestna občina Ljubljana za vrtec plača približno 45 % cene, mi pa 71 % ...« Dodal je, da so povečanja števila otrok v vrtcu na občini seveda veseli: »Upamo, da prihodnje leto ne bo hudo upadlo, saj vidimo, da se število otrok z leti zelo spreminja.« Zaključil je z besedami, da je vrtec za žetalski občinski proračun resda zelo velik strošek, a je obenem tudi velik prispevek h kakovosti bivanja občanov. Eva Milošič Foto: EM torek • 2. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Juršinci • Čeprav pijejo slabo vodo, svetniki primorani povišati njeno ceno Ideja o podražitvi je kot norčevanje Svetniki so bili nezadovoljni, ker niso imeli časa za razmislek in dodatna pojasnila glede podražitve vode, saj so bili postavljeni pred dejstvo in bi jih v primeru zavrnitve predloga krivili za razpad sistema solidarnosti. Kljub temu so za potrditev morali večkrat glasovati. Predlog Komunale Ptuj za povišanje cene vode je v Občini Juršinci prišel ob zelo nepravem času, so si bili edini svetniki, saj so samo nekaj dni prej spet beležili izpad, voda pa je bila potem kar nekaj časa umazana in nepitna. Zato ne preseneča, da se na prvi poziv župana Alojza Kaučiča o glasovanju za povišanje svetniki sploh niso odzvali. Šele po dodatnem pojasnjevanju Tanje Sternad, Komunaline prve finančnice, in župana o nujnosti potrditve višje cene za ohranitev sistema solidarnosti, po katerem 19 občin plačuje isto ceno za vodo, so svetniki predlog sicer podprli, vendar razočarani, saj so prepričani, da so bili v dvig roke tako rekoč prisiljeni. Če bodo predlog potrdile še preostale štiri občine, ki ga še niso obravnavale, bo cena vode s prvim julijem na položnicah višja za 20 odstotkov, kar pri povprečni porabi štiričlanske družine v hiši pomeni dodatnih 2,40 evra. Pitna voda je v občini Juršinci že dolgo občutljiva tema. Kljub temu da jim na Komunali Ptuj zagotavljajo, da je neoporečna, iz nedavnega poročila računskega sodišča izhaja, da ni povsem tako, saj naj bi bil v podtalnici zajetja v Skorbi najden škodljivi herbicid atrazin, zaradi katerega je bil uveden tudi monitoring. V Juršincih imajo poleg tega velike izgube vode zaradi pogostih okvar in zastarelih cevovodov, številni hi-dranti ne delujejo ali pa so poškodovani, zato so ljudje nezadovoljni. »Seveda se jezijo na svetnike, ki jih zastopamo v občinskem svetu. O vodi se zadnja leta gotovo pogovarjamo na vsaki drugi seji, izboljša pa se nič. In zdaj pridejo še z idejo o podražitvi ... to je, kot bi se kdo norčeval iz nas,« se je jezil Donald Rus. O vodi se zadnja leta pogovarjajo na vsaki drugi seji, izboljša pa se nič, se jezijo svetniki. Sternadova je pojasnila, da so omrežnino in samo storitev, torej dejansko porabo vode, nazadnje podražili pred petimi leti; sedanje povišanje je zaradi višjih stroškov nujno. V desetih letih, je napovedala, bodo posodobili sistem in uvedli digitalne števce za vodo za vseh 25.000 priključkov. »Doslej so predlog za dvig cene potrdili v 14 občinah, poleg Juršincev bodo o njem govorili še na sejah na De-strniku, v Staršah, Kidričevem in Cirkulanah. V našem sistemu je 19 občin, ki plačujejo enotno ceno, želimo si, da tako tudi ostane. Nujno je, da predlog potrdijo v vseh občinah, sicer sistem pade in bomo potem morali za vsako pripraviti ločeno specifikacijo. V tem primeru bo cena za vodo gotovo nižja na Hajdini in Ptuju, ki sta blizu zajetja, in precej višja pri vas, ki ste dlje. Ne pozabimo, da je voda izredno pomembna dobrina, položnica zanjo pa v primerjavi z drugimi še vedno zelo nizka.« Hočejo vedeti, kam gre denar Dragica Toš Majcen se je s tem sicer strinjala, vendar je vztrajala pri tem, da so zaradi omenjenih težav na vodovodnem omrežju predlog za povišanje na mizo dobili v zelo nepravem času, časa za razmislek in dodatna pojasnila pa niso imeli, saj je bilo treba novo ceno sprejeti praktično takoj. »Postavljeni smo pred dejstvo, čemur nasprotujem; predlagam, da medse povabimo Rada Veka, tehničnega direktorja Komunale Ptuj, da nam natančno pojasni, kaj bomo imeli od višje cene, kakšni so načrti in kdaj bomo pili boljšo vodo. Rada bi videla tudi natančno finančno shemo: 2,40 evra se res ne sliši veliko, ampak pomnožite si to s 750 našimi gospodinjstvi ali 25.000 priključki v celem sistemu. Preden dvignem roko, bi rada vedela, kam gre ves ta denar.« A je bil župan odločen, da vsakih deset dni ne bo skliceval seje. »V občinski upravi smo razmišljali, da bomo sejo sklicali proti koncu roka ravno zato, da bomo videli, kako so se odločile druge občine, pa očitno spet ni bilo prav. Od gospoda Veka bomo zahtevali dodatna pojasnila. Na mestu je zaskrbljenost zaradi kakovosti vode, ki jo pijemo v občini, vendar je za nas nujno, da sprejmemo ta predlog, če hočemo ostati v sistemu solidarnosti in posledično obdržati sorazmerno nizko ceno vode.« Alojz Herga je predlagal, da bi načrt zamenjave klasičnih števcev z digitalnimi z desetih skrajšali na pet let, saj bi tako lažje upravičili podražitev vode, vendar je njegov predlog bolj ali manj obvisel v zraku. Po dolgem prepričevanju in razpravi ter večkratnih glasovanjih so svetniki predlog povišanja cene vode slednjič sprejeli z dvema glasovoma proti. Senka Dreu Foto: SD Podravje • Poziv vinogradnikom za obvezno zatiranje ameriškega škržatka Največ okužb trte lani na Štajerskem Zlata trsna rumenica velja za nevarno bolezen; okužena trta lahko v nekaj letih propade, okužba pa se v vinogradih hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka. Tudi letos vinogradnikom grozi zlata trsna rumenica, nevarna karantenska bolezen trte, ki jo prenaša ameriški škržatek. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato opozarjajo vinogradnike na obvezno zatiranje prenašalca, ki je nujno za preprečitev širjenja te bolezni in s tem velike gospodarske škode v vinogradništvu. Zatiranje se praviloma opravi potem, ko trta povsem odcveti, natančne roke pa bo sporočila javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Zlato trsno rumenico so tudi lani odkrili na novih lokacijah v vseh vinorodnih deželah, največ novih okužb, te se v vinogradih hitro širijo s pomočjo ameriškega škržatka, ki s sesanjem na okuženih trsi prenese fitoplazmo na zdrave trse, pa je bilo na Štajerskem in Dolenjskem. Na srečo so bili odkriti le posamezni okuženi trsi, zato v zadnjih letih večjih izbruhov te bolezni ni bilo. Okužena trta slabše rodi, pridelki so manjši in slabše kakovosti, trta pa lahko v nekaj letih tudi propade. Na upravi z zadovoljstvom ugotavljajo, da se populacija ameriškega škržatka znižuje tam, kjer ga vsako leto pravočasno zatirajo, zato opozarjajo na upoštevanje pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja zlate trsne rumenice, ki velja za vse imetnike trte v vinogradih za pridelavo grozdja in na brajdah oziroma ohišnicah. SD Ptuj • Zavod za turizem z novo direktorico »Čaka nas zahtevno delo« Mestni svetniki so na seji minulo sredo podali soglasje k imenovanju Tanje Srečkovič Bolšec za direktorico Zavoda za turizem Ptuj. Delati je pričela včeraj, 1. julija. Foto: Črtomir Goznik Tanja Srečkovič Bolšec je včeraj prevzela posle na Zavodu za turizem Ptuj. Nova direktorica, 35-letna Ptujčanka, si je prve delovne izkušnje nabirala v novinarstvu, potem se je zaposlila v turizmu. Pred prihodom na Zavod za turizem je bila zaposlena v Termah Ptuj. »Za prijavo na delovno mesto direktorice Zavoda za turizem sem se odločila, ker sem v preteklih letih pridobila številne izkušnje na področju turizma, tako regionalnega kot mestnega, pa tudi turističnega gospodarstva. V zadnji službi sem iz prve roke izkusila, kako kompleksno in zahtevno je polniti turistične kapacitete ter koliko znanja in dodatne turistične ponudbe je potrebno v ozadju, da potencialnega turista prepričaš, naj obišče izbrano destinacijo,« pravi Srečkovičeva in o pričakovanjih na novem delovnem mestu dodaja: »Pred nami je zelo zahtevno delo. Sedaj je čas, ko se obstoječa turistična ponudba mora povezati in intenzivno stopiti na prevladujoče trge, to je sosednje trge, s poudarkom na nemško govorečih. Smo butična destinacija. Prizadevati si moramo, da se turisti vračajo domov s preseženimi pričakovanji. To zmoremo, imamo dobre ponudnike. Delovanje Zavoda za turizem Ptuj vidim v treh stebrih. Eden je lokalna skupnost, kjer je treba ponuditi največjo možno podporo organizatorjem in ljudem, ki delujejo v lokalni skupnosti. Če domačini ne bodo ponosni na svoje mesto, bodo to začutili tudi turisti. Seveda je tukaj treba narediti ločnico med dogodki in ponudbo, ki nagovarja lokalno javnost, ter dogodki in ponudbo, s katerimi bomo nagovarjali domače ali tuje turiste. Drugi steber so enodnevni obiskovalci, za katere moramo pripraviti kakovostno ponudbo, s katero bomo spodbudili potrošnjo med obiskom destinacije, ne samo ogleda turističnih znamenitosti. Tretji steber predstavljajo turisti, ki pri nas prenočijo. Za te si želimo, da jih s širšo ponudbo prepričamo, da je vredno pri nas ostati dan dlje. S tem se bomo aktivno zavzeli za (po)večanje povprečne dobe bivanja. Absolutno pomembna pa je aktivna vključitev v Dravsko kolesarsko pot. Ob tem velja izpostaviti, da bomo obstoječe mestne dogodke, ki organizacijsko spadajo pod okrilje Zavoda za turizem Ptuj, tudi v bodoče nadgrajevali in izpopolnjevali. Ob jesenskih in zimskih dogodkih nas že čez dobrega pol leta čaka jubilejno, 60. Kurentovanje.« Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je napovedala, da se bodo z novo direktorico Zavoda za turizem srečali v razširjeni zasedbi (vodstvo občine, vodje svetniških skupin, tudi svetniki posamezniki). »Predstavili bomo vsak svoja pričakovanja, ji dali popotnico za delo, da bo vedela, kaj od nje pričakujemo. Da ne bomo potem samo grajali, ampak da ji bomo tudi pomagali, svetovali, se dogovarjali ... Ptuj je turistični biser, turizem pa gospodarska panoga. Razvoj dejavnosti zahteva širši pristop. Trudili se bomo, da mestu na turističnem zemljevidu zagotovimo pozicijo, ki mu pripada. Verjamem, da bomo skupaj s sogovorniki našli pot in rešitev, kako to izpeljati,« je poudarila Gajškova. Mojca Zemljarič Balkan • Pocenitve mobilne telefonije Nižji stroški mobilnega gostovanja Šest držav zahodnega Balkana - Albanija, BiH, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija -je s 1. julijem znižalo cene mobilnega gostovanja za 27 %. Gre za prvi korak na poti k popolni ukinitvi stroškov gostovanja, do katere bo prišlo 1. julija 2021. Ukinjanje stroškov gostovanja temelji na sporazumu, ki so ga leta 2014 podpisale Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in BiH, pozneje pa sta znižanje stroškov napovedala tudi Kosovo in Albanija, so poročale tuje agencije. Skladno s sporazumom cena za minuto telefonskega pogovora brez davka ne bo smela biti višja od 22,4 dinarja (19 centov), cena za poslano kratko sporočilo ne višja od sedmih dinarjev (šest centov), cena za en gi-gabajt prenosa podatkov pa ne višja od 21,4 dinarja (18 centov). Države zahodnega Balkana so sporazum podpisale pod pokroviteljstvom EU. (sta) 6 Štajerski Kmetijstvo torek • 2. julija 2019 Podravje • O uvajanju in optimizaciji pridelave sladkorne pese Sladkorno peso vrniti v poljedelski kolobar Uvajanje in optimalizacija pridelave sladkorne pese je naslov projekta, katerega cilj je pridelavo sladkorne pese ponovno uvesti v poljedelski kolobar slovenskih pridelovalcev, pridelovalcem pa zagotoviti podporo pri pridelavi, strokovno svetovanje, organizacijo spravila, prodaje in plačila, povečati interes za pridelavo sladkorne pese in s tem na kmetije uvesti to ekonomsko zanimivo poljščino. Foto: SD V projektu, ki ga je javnosti na dnevu odprtih vrat ptujskega zavoda predstavil kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, so svoje sile povezali Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, Zadruga Kooperativa Kristal, Nova tovarna sladkorja v izgradnji in ormoška enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Za kmete, ki jih zanima pridelava sladkorne pese, so pripravili posebna navodila, prejeli pa so tudi napotek za odvzem vzorcev tal za kemijsko analizo tal in pojasnila o pesnih rezancih, ki so stranski proizvod pri pridobivanju sladkorja. Ob tej priložnosti je bil predstavljen sladkor Viro, beli kristalni sladkor slovenskih kmetov iz okolice Ormoža z akronimom Uživajte v sadovih dela slovenskih kmetov. Znano je, da je Slovenija po pridelku in količini pridelanega sladkorja vodilna v regiji, kljub temu pa so pridelovalci sladkorne pese pred resnimi izzivi: čeprav je bil pridelek v povprečju večji, je imela namreč lanska letina zaradi jesenske suše nižjo vsebnost sladkorja, pridelovalci pa se bojijo tudi stroškov prevoza, saj predelava sladkorne pese poteka na Hrvaškem in ne v Sloveniji, zato si želijo, da bi se znova vse opravilo v Sloveniji. Člani komisije za sladkorno peso pri KGZ Slovenije so sklenili, da bo treba nekaj najaktualnejših problemov rešiti še letos, da je treba sladkorno peso vključiti v prihodnjo strategijo kmetijstva in imenovati posebnega svetovalca za sladkorno peso. (SD) EU • Zakonodajne novosti pri zaščiti kmeta Odklenkalo nepoštenim trgovinskim praksam? Kmetje v EU in mnoga evropska agroživilska podjetja naj bi bili v kratkem z novo zakonodajo celovito zaščiteni pred praksami, ki so v nasprotju z dobrovernim in poštenim ravnanjem, so odločili v Bruslju. Po novem naj bi bilo prepovedanih do 16 nepoštenih trgovinskih praks v prehran-ski verigi, kijih en trgovinski partner vsili drugemu. Druge prakse naj bi bile dovoljene le, če se bosta vpleteni stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili. Gre za zamude pri plačilu za hitro pokvarljiva živila, preklice naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb, zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode, in za zavračanje pisnih pogodb. Evropska komisija je zakonodajni predlog predložila aprila 2018, da bi zagotovila pravičnejšo prehransko verigo in minimalno zaščito na ravni EU. Novi okvir državam članicam zagotavlja pristojnost za izvrševanje novih pravil in nalaganje sankcij v primeru ugotovljenih kršitev. Slovenija je nepoštene prakse že opredelila v zakonu o kmetijstvu; kot so povedali na resornem ministrstvu, se obe zakonodaji, naša in evropska, bistveno ne razlikujeta, popraviti bo treba le del, ki se nanaša na plačilne roke. (SD) Podravje • Na KGZ Ptuj zadovoljni z rastjo števila ekoloških kmetij Ekološko kmetovanje zahteva ogromno znanja Če ga pri konvencionalnem kmetovanju kaj polomiš, lahko marsikaj rešiš s kemijo. To pa pri ekološkem kmetovanju odpade, zato mora ekološki pridelovalec svoje delo poznati in razumeti do podrobnosti, da lahko težavo predvidi in prepreči, še preden se ta pojavi. Na območju Kmetijsko-gozdar-skega zavoda (KGZ) Ptuj deluje približno 280 kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, med njimi je nekaj tudi takih, ki so se odločile za biodinamično pridelavo, ki je nadgradnja ekološke. Podobno kot za preostalo Slovenijo tudi tu velja, da v dosedanji ekološki pridelavi prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter ne-mesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih. Za ekološko pridelano mleko po novem višja cena »Drži, pri nas se kar 70 % ekoloških kmetij ukvarja z živinorejo in travniki, na območju Haloz imamo šest kmetij, ki so temu dodale ekološko prirejo mleka,« pravi Darja Artenjak, ptujska svetovalka za ekološko kmetovanje. Zadovoljna je, da jim je prav pri ekološkem mleku uspel velik korak. »Pred mesecem dni smo mu namreč skupaj z mlekarsko zadrugo pri Ljubljanskih mlekarnah izborili višjo odkupno ceno. Ta je bila doslej enaka konvencionalno prirejenemu mleku, tudi zbiralnice so bile skupne. Po novem se ekološko mleko zbira ločeno, odkupna cena pa je višja za 14 centov po litru.« Premalo ekoloških kmetij glede na povpraševanje Ekološko kmetijstvo predstavlja veliko podjetniško priložnost, zato ne preseneča, da se trg ekoloških živil v Evropi hitro širi, a kljub temu komaj zagotavlja povpraševanje po njih. Tudi na Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) ugotavljajo, da je povpraševanje veliko, da pa število ekoloških kmetij pri nas kljub že dvajsetletnemu organiziranemu delu raste prepočasi. Med krivci za to so po prepričanju Marije Marinček, predsednice ZDEKS, akterji, ki so odgovorni za razvoj podeželja, kapitalski interesi, ki prevladujejo nad interesi podeželja, administrativne ovire, ki ekološkim kmetom preprečujejo, da bi se bolj povezovali, pa tudi premalo znanja o ekološkem kmetovanju. Zato od države zahtevajo odstranitev teh ovir, hkrati pa tudi učinkovito usposabljanje in motiviranje kmetov za ekološko kmetovanje, saj je po njihovem treba rešiti paradoks, da po eni strani hočemo več ekološko Preveč kitajskih »eko« izdelkov Ekološko kmetijstvo velja za enega najbolj rastočih trgov v Evropi, vrednega kar okoli 33 milijard evrov. Po ekoloških pridelkih je izredno veliko povpraševanje, tudi v trgovske centre prodirajo. Žal pa na evropskih policah še vedno najdemo tudi ekološke pridelke in proizvode iz tretjih držav, kar 12 % uvoza naj bi bilo iz Kitajske. Podatki kažejo o veliki obremenjenosti teh, povsem legalno uvoženih ekoloških pridelkov z ostanki uporabe kemije v kmetijstvu. Zato je pomembno, da spodbujamo domačo ekološko pridelavo. Je pa seveda vse odvisno od kmetov, ali bodo želeli izpolnjevati stroge pogoje ali ne. Zdaj se namreč dogaja, da lahko kupimo domačo, ekološko pridelano hrano, ki pa ni certificirana, ker se kmet pač ne odloči za postopek pridobivanja potrebne dokumentacije,« pripoveduje Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Skoraj 83 % ekoloških kmetij so pašniki in travniki V Sloveniji je bilo v letu 2017 3.635 ekoloških kmetij, kar je skoraj 9 % več kot v letu poprej; te kmetije so na ekološki način obdelovale 49.000 hektarjev površin oz. 11 % več kot leta 2016. Po podatkih državnega statističnega urada daleč največji delež celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi, kar 82,8 odstotka, še vedno predstavljajo trajni travniki in pašniki. Status ekološki je imelo 4,6 odstotka vseh kmetij. Število ekoloških kmetij v Sloveniji torej raste, v primerjavi z evropsko sliko smo nekje na sredini. pridelane hrane, po drugi strani pa za to nimamo dovolj ekoloških kmetij. Masovne zgodbe se slabo končajo »Razumljivo je, da se zveza zavzema za čim hitrejše povečanje števila ekoloških pridelovalcev, to je ne nazadnje njeno poslanstvo. Osebno pa sem prepričana, da napredujemo v dobrem tempu, ne sicer hitro, vendar konstantno, z rezultati sem zelo zadovoljna. Število ekoloških kmetij na našem območju vztrajno narašča, letno pridobimo med 15 in 20 novih ekokmetij, tudi na področju vrtnin se stvari premikajo na bolje, število izstopov iz programa je majhno, zanimanje je veliko, res pa je, da ne gre za enostavno odločitev,« pojasnjuje Artenjakova. »Nisem pristašinja masovnih odločitev, ko se ljudje na vrat na nos podajo v neke projekte, v katerih vidijo zaslužek, potem pa obupajo pri prvi oviri ali pa ne razumejo, da v kmetijstvu ni hitrih zaslužkov. Spomnimo se samo neuspešne masovne zgodbe z lešniki: pred tremi dese- tletji so se vsi zagnali v sajenje, danes pa ni nikjer nikogar več.« V šolah premalo izobraževanja o ekokmetovanju Artenjakova priznava, da še posebej ekološko kmetovanje zahteva izjemno znanje, ki ga, kot tudi na drugih področjih, nikdar ni dovolj. »Če ga pri konvencional-nem kmetovanju kaj polomiš, lahko marsikaj rešiš s kemijo, ta pa pri ekološkem odpade, zato mora ekokmet svoje delo, rastne procese, bolezni in podobno poznati in razumeti do podrobnosti, da lahko težavo predvidi in prepreči, še preden se ta pojavi. Na kmetijskih šolah na tem področju mladi pridobijo še premalo znanja, zato je nujno dodatno izobraževanje s predavanji, delavnicami, primeri dobrih praks, svetovanji. Je pa tako, da mi ne zapovemo, kako je treba delati, kot to naredi šef v neki službi, ki ga podrejeni mora poslušati, mi samo svetujemo, od kmeta pa je potem odvisno, ali nas tudi upošteva.« Senka Dreu Foto: MZ torek • 2. julija 2019 Politika Štajerski 7 Kultura demokracije Majhne občine so začele nastajati kmalu po osamosvojitvi države, večina med njimi, tudi podravske in slovenskogoriške, v letih 1994 in 1998. Demokratični sistem in vsi z njim povezani procesi so se takrat spustili do temeljev, do lokalne skupnosti, kjer velja med ključne lastnosti omeniti transparentnost in dostop do informacij, ki so javnega značaja. Na procese demokratizacije pa so se lokalne skupnosti s svojimi župani, občinskimi upravami in sveti odzvale zelo različno, vsaj glede obveščanje javnosti in sodelovanja z mediji. V večini novonastalih občin težav z medijskim komuniciranjem nimajo. Predstavnika sedme sile pisno ali ustno povabijo na sejo občinske sveta in mu priskrbijo tudi gradivo zanjo, svetniki pa potem na seji suvereno razpravljajo o tekočih zadevah in izražajo svoja mnenja. Ponekod je svetniška sproščenost ušla izpod nadzora in so zaradi prisotnosti novinarja bolj zagreti, celo nastopaški. Kar se še posebej odraža v tistih občinah, kjer so seje občinskega sveta sklenili snemati in jih prikazovati na lokalnih televizijskih postajah. Tam se seje pogosto sprevržejo v dramski nastop enega ali dveh posameznih svetnikov, ki v vsakem drugem stavku poudarjata pripadnost in zavezanost svoji volilni bazi. Zavedajoč se, da so gledani, seveda. Na drugi strani pa so občinska vodstva, ki se še vedno ne zavedajo, da so javne ustanove, ki delajo za javno dobro, v prid svojim občanom. Ki imajo pravico do neodvisnih informacij in ne le zgolj do tistih, kijih občinarji posredujejo medijem, če sploh, kijih naložijo na občinsko spletno stran ali objavijo v občinskem glasilu. Tam pred novinarjem skrivajo datume javnih sej, dostop do gradiva je onemogočen; če se ta le nekako dokoplje do datuma seje občinskega sveta in se na njej tudi pojavi, pa se tako župan kot svetniki pogosto počutijo ogrožene, skoraj napadene, razprava ne steče, predlagani sklepi so sprejeti ali zavrnjeni po hitrem postopku, zgodi se, da je naslednja seja za javnost zaprta. In to kljub temu, da so tudi v teh občinah sprejeli poslovnik, s katerim si občinski svet sam določi svoj način poslovanja in v katerem uredi tudi vprašanje zagotovitve javnosti dela. Na kratko to pomeni, da so seje javne, da se zanjo medijem pošlje vabilo z gradivom, da se javnost seje zagotavlja tudi z navzočnostjo novinarjev in da se lahko sejo za javnost zapre le v primeru, ko je treba zagotoviti varstvo podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. Imamo torej dve skrajnosti: na eni že zgledno razvito kulturo demokracije, na drugi strani pa tako, kije šele v povojih. Ker pa se demokracije vendarle učimo že četrt stoletja, bi bil čas, da jih končno odstranimo. Senka Dreu Ormož • Z drugim rebalansom višji dolg Pomisleki predvsem okoli povečane ravni zadolževanja Po dokaj pestri razpravi in pomislekih, ki so se vrteli predvsem okrog zadolževanja, so ormoški občinski svetniki potrdili drugi rebalans letošnjega proračuna. Proračun je po novem debelejši za slabega pol milijona evrov, kolikor naj bi znašali državni prihodki za sanacijo plazu Vičanski Vrh. Druga največja sprememba pa se nanaša na projekt izgradnje prizidka k hardeški športni dvorani; okoli 260.000 evrov so namreč namenili za izvedbo talnega ogrevanja in menjavo parketa. Poleg tega so med drugim črtali ureditev Košarkine hiše na Kogu v višini 65.000 evrov, ki naj bi se v sklopu energetske sanacije izvajala v prihodnjem letu. V ta namen so zagotovili čez 40.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije za energetsko sanacijo javnih objektov, na novo pa so zagotovili tudi okoli 70.000 evrov za nakup objekta v mestni grabi. Trstenjak: »Za hostel panika, da ga moramo čim prej zagnati, sedaj že zagotavljamo dodatnih 26.000 evrov« Med drugim so dodatnih 17.000 evrov poslej namenili za ureditev projektne dokumentacije za Je-remičev mlin, za dobrih 49.000 evrov so povišali tudi sredstva za postavitev turistično obvestilne signalizacije na vinskih cestah ter še zagotovili dodatnih 26.000 evrov za hostel, kar je med drugim zmotilo svetnika Emila Trste-njaka: »Za hostel je bila takšna panika, da ga moramo čim prej zagnati, sedaj pa že moramo zagotoviti dodatnih 26.000 evrov. Kar se tiče gospodarskih dejavnosti, pa bi rekel takole: malo jemljemo, malo dajemo. Jeremičev mlin smo s prejšnjim rebalansom črtali, sedaj spet nekaj dajemo. Košarki-no hišo smo najprej uvrstili, sedaj črtali. To pa je eno malo razmetavanje denarja ... Menim tudi, da je za postavitev turistične signalizacije 48.000 evrov premalo.« Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da so z rebalansom za turistično signalizacijo zagotovili vsega skupaj 85.000 evrov, kar zadostuje, okrog Jeremičevega mlina pa, da gredo v urejanje dokumentacije za pridobitev denarja na razpisih. »Raven zadolževanja je skrb vzbujajoča« Sicer pa so se nekateri svetniki obregnili predvsem ob načrtovano zadolževanje. »Raven zadolževanja s tem rebalansom je skrb vzbujajoča predvsem zaradi velikih načrtov v naslednjem letu, saj bomo morali zagotavljati svoj delež. Nimamo nobenega konkretnega projekta, zaradi česar se zadolžujemo,« je med drugim navrgel Simon Kolmanič. Podobnega mnenja je bil tudi Danilo Kosi, ki je sicer poleg Trstenjaka edini glasoval proti rebalansu: »Moti me za- dolževanje. Želim, da bi pripravili bolj razvojno naravnan proračun, da bi namenili več za razvoj gospodarstva in ne toliko za ceste. Za asfaltiranje se bo namenilo slab milijon evrov.« Načrtovano zadolževanje skrbi tudi svetnika Mateja Hebarja: »Rebalans bom podprl, saj verjamem, da prinaša veliko pozitivnih stvari. Se pa strinjam, da bomo v prihodnje morali paziti na zadolževanje. Lani se je občina občutno zadolžila, letos bomo naredili naslednji korak v dolg, kar na dolgi rok nikakor ni dobro.« Monika Horvat Višji proračun Z rebalansom je sedaj veljavni proračun tako na prihod-kovni kot odhodkovni strani nekoliko višji ter znaša približno 14,8 milijona evrov prihodkov (prej slabih 14,3 milijona) in 19,3 milijona evrov odhodkov (prej 18,3 milijona). Hkrati so povečali tudi zadolževanje za slabega pol milijona evrov, z nekaj manj kot 2,49 milijona na 2,95 milijona evrov. Hajdina • Z junijske seje občinskega sveta Zakaj je potrebna podražitev vode Čeprav je bilo okrog predloga za podražitev cene oskrbe s pitno vodo nekaj pomislekov, so svetniki občine Hajdina tega na koncu soglasno podprli. Občina Hajdina je ena tistih, ki proračun za naslednje leto sprejme precej hitro. Tako so že junija letos brez večjih pripomb svetnikov potrdili proračun za leto 2020. Kot je pojasnil župan Stanislav Glažar, so v času javne razgrnitve opravili številne razgovore s krajani, predstavniki vaških odborov, društev: „Strinjali smo se, da je v proračunu zajeto vse, kar smo po posameznih vaseh določili kot prioritetne naloge. Nadaljujemo začete investicije in se po planu lotevamo novih. Seveda si želimo, da bi lahko naredili še kaj več, a imamo omejena sredstva." Kot kaže, je bil predlog proračuna za 2020 tako dobro usklajen, da svetniki niso vložili niti enega same- Hajdinske seje so odličen primer tega, kako se dogovori za vsako točko dnevnega reda sprejmejo že pred samo sejo (na odborih, komisijah). Seje zato tečejo kot po maslu, velika večina sklepov pa je sprejetih soglasno ... ga amandmaja. Aleksander Vaupo-tič je na sami seji sicer predlagal, da bi se v občinskem proračunu zagotovila sredstva za pomoč kmetom ob morebitnih poplavah. Spomnil je, da je prav zaradi poplavnosti tega območja in težav z njim doslej bila ustanovljena tudi civilna iniciativa. S tem predlogom in pripombo se je župan sicer strinjal, a je pojasnil, da država pripravlja akcijski načrt, ki bo podlaga za urejanje teh zadev tudi na občinskem nivoju. Kakšni so stroški dela v Komunalnem podjetju Ptuj? Tako kot številni drugi občinski sveti je tudi hajdinski na junijski seji potrdil predlog elaborata o oblikovanju cen vode. Ta bi se, kot je pojasnil Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, podražila za okrog 2,5 evra mesečno. Nujnost podražitve je argumentiral z dvigom stroškov (nazadnje so se cene oskrbe z vodo podražile leta 2014) in načrti za vlaganja v dotrajano vodovodno omrežje. Svetnik Marjan Leber je sicer dejal, da mu je kalkulacija, predstavljena v elaboratu, dvomljva. Zmotila ga je tudi primerjava, ki kaže, da so cene Komunalnega podjetja Ptuj višje kot pri nekaterih drugih izvajalcih na primerljivih območjih. „Ta zadeva po mojem ne drži, to zame osebno niso vzdržne obrazložitve," je vztrajal. Širec je pojasnjeval, da so stroški dela v podjetju zrasli za kar 25 %, za toliko naj bi jim jih leta 2013 znižali. „Še vedno pa so plače pod slovenskim povprečjem," je zatrdil. Vztrajal je tudi, da je cene oskrbe z vodo težko primerjati, saj da so odvisne od številnih dejavnikov: kje vodo črpajo, koliko kilometrov je vodovoda ... Kot je znano, se v prihodnjih letih namerava v Spodnjem Podrav-ju končno sanirati stari vodovod. Idejna zasnova je bila prav minuli teden posredovana na občine Spodnjega Podravja, časa za urejanje dokumentacije in pridobivanje služnosti, pa, kot je pojasnil Širec, ni veliko. Dženana Kmetec Foto: MH Foto: CG 8 Štajerski V središču torek • 2. julija 2019 Ptuj, Podravje • Organizacija in lokacije letošnje Ptujske noči dvignile na noge mestne gostince Ptujska noč mora ostati v mestnem jedru, ne Mestni gostinci že dlje časa ugotavljajo, da so povečini odrinjeni na rob, ko gre za pogovore in dogovore v zvezi z mestnim dogajanj vse, pa je letos počilo, saj naj bi se del dogajanja, kije bil prejšnja leta na tržnici, preselil na nadomestno lokacijo na robu mesta, zdaj pa naj bi jih organizatorji največje ptujske zabave „prikrajšali" še za morebitni dohodek na mestni zabavi, s katero naj bi vse V igri je bila najprej lokacija pod ptujskim gradom, zdaj pa je v igri še možnost, da bo del zabave v Rajšpovi ulici, na lokaciji Goya centra. »Sploh ni narobe, da se odpirajo nove lokacije za zabavo na Ptuju. Vsem želimo, da so uspešni, moteče pa je, da organizator na novo lokacijo postavlja največjo mestno zabavo,« pravijo mestni gostinci. To je zanje nelojalna konkurenca. Menijo namreč, da je še veliko koncev tedna, ko lahko zabava poteka na novi lokaciji, medtem ko mestne zabave, ki poteka le enkrat letno ob občinskem prazniku, ne bo. Ptujska poletna noč je namreč blagovna znamka, ki so jo razvili mestni gostinci, ki največ prispevajo, da živi in se razvija. „V mestnem jedru že dalj časa potekajo prenovitvena dela in se kljub napovedim očitno ne bodo končala v začetku avgusta. V tem času (in tudi že prej ob prenovi Mestnega trga) smo gostinci, trgovci ter drugi obrtniki in podjetniki dejansko odrezani od širšega mesta in kupcev, saj je ožje mestno jedro veliko delovišče, ograjeno z zaščitnimi ograjami. Normalno delo onemogočajo delne in občasno popolne zapore, prah, hrup idr. Močno je otežen tudi dostop do naših poslovnih prostorov. Posledično imamo velik izpad dohodka. Kot dolgoletni organizatorji in soorganizatorji Ptujske poletne noči se letos še posebej trudimo pri pripravi kvalitetnega programa, saj prireditev poteka v sklopu občinskega praznika in 1950-letnice mesta. V program bomo vložili tudi precejšnja finančna sredstva, več kot prejšnja leta, in to kljub kriznim časom, ki v ptujskem mestnem jedru trajajo že predolgo. Jasno povemo, da smo kalkulacije stroškov delali na osnovi dogovorov in uveljavljene prakse iz prejšnjih let, vezano na lokacije prireditev. S tem v zvezi smo opravili dva sestanka z Zavodom za turizem, kjer smo se tradicionalni organizatorji postavili na stališče, da v primeru, da tržnica še ne bo obratovala, ta lokacija odpade in se ne išče druge. Razlog za naše stališče je v dejstvu, da je koncept prireditve tradicionalno vezan na ožje mestno jedro in ptujske gostince, ki delamo v tem okolju. Ptujska noč je ena redkih priložnosti, da se v optimalnih razmerah nekaj zasluži v sicer obubožanem mestu. Tako smo razumeli, da priprave potekajo tekoče in v skladu z večletno prakso pri organizaciji in izvedbi te prireditve. Na zadnjem sestanku z Zavodom za turizem pa se je naenkrat pojavila nova lokacija pod ptujskim gradom, ki odstopa od ožjega mestnega jedra ter logistično in drugače ne sodi v tradicionalni koncept prireditve. Dejansko smo postavljeni v nov položaj, s katerim nas nihče ni prej seznanil. Nikakor ne sprejemamo lokacije, ki jo želijo posamezniki vriniti v projekt Ptujske noči na hitro mimo dogovorov in ob netransparentnih pogojih. Lokacijska širitev zunaj ožjega mestnega jedra bi ogrozila koncept prireditve in posledično tudi možnost za uspešno pokritje znatnih finančnih stroškov. Verjamemo, da obstaja skupen interes Ormoško poletje 2019 Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož in Društvo vinogradnikov Ljutomer-sko-Ormoških goric Jeruzalem sta v soboto, 15. junija, v okviru prireditev Ormoško poletje 2019 organizirala 1. FESTIVAL VIN DES-TINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA Z velikim veseljem in tudi ponosom lahko zapišemo, da se je povabilu odzvalo kar 20 imen iz naše destinacije, med drugimi vsi najpomembnejši -Ormoška klet Puklavec Family Wines, ki je bila tudi pokroviteljica dogodka, Kogl iz Velike Nedelje, Verus Vinogradi z vsemi tremi soustvarjalci blagovne znamke, pa Samo Kupljen (Svetinje Jeruzalem), ki je pred leti Vse je pozdravil in tudi strokovno nagovoril priznani vinski pisec in urednik revije Dolce Vita Tomaž Sršen, ki je povedal precej o šiponu in potencialu de-stinacije, ki ga ima prav skozi prizmo te odlične sorte in mednarodno zanimivega vina, kot šipon tudi je. Prav šipon smo želeli na festivalu še posebej izpostaviti, tako smo našteli samo na prireditvi kar 15 različnih, veliko več pa se še jih skriva pri pridelovalcih v kleteh! V duhu prihajajoče Gastro-nomske regije 2021 smo na festivalu izpostavili tudi svoj kulinarični biser - postržjačo, ki jo prav tako želimo predstaviti kot lokalno posebnost in ji dati posebno mesto. Teta Marta, ki je naš simbol peke in kvašenih dobrot, ter Kmetija Štuhec, ki se prav tako ponaša z odlično kulinariko, sta nape-kli postržjače in s tem obogatili dogodek in mu dali pravo lokalno noto. prevzel očetovo posestvo, Eko kmetija Hlebec s Koga, ki so dandanes celo bolj poznani po kulinariki kot po vinih - s Koga so bili tudi Pravino Čurin Prapo-tnikovi, ki nadaljujejo zgodbo Stanka Čurina, Mirovino ter Miran Plemenič in njihova vinska kraljica, Turistična kmetija Blaža Puklavca pri Miklavžu, ki jih poznajo gosti iz Avstrije, Češke in Poljske morda bolj kot Slo- venci, s podgorske strani je bilo Posestvo Bartol, ki je poskrbelo za nekaj oranžnih podtonov, prišel pa je celo vinar Krampač iz Koprive pri Razkrižju, pa seveda številni manj poznani, a vendarle odlični vinarji naše destinacije, kjer leži - kot radi rečemo - največji in najslavnejši slovenski vinograd Emila Tropa, Vino Krajnc iz Lahoncev, ki prideluje tudi olje iz grozdnih pečk, Turistična kmetija Ratek, kjer je nedavno prevzel vajeti sin Timotej z družino, Stanko Pesrl s Kajžarja, ki se tudi spogleduje s turizmom tako kot njegov sosed Jernej Štampar, veseli smo bili tudi Tjaše Kos, ki je bila nekdaj dejavni člen vinskih dogodkov na Jeruzalemu, Tomaža Letonja, ki je navduševal s svojimi peninami, presenečenje za marsikoga je bila Hiša Hebar, ki zdaj poleg Ormoških goric obdeluje še posestvo v Halozah, ter na koncu Glavi-nič vina z Vinskega Vrha. Promocijsko sporočilo Želeli pa smo, da bi bil dogodek vsestransko bogat, zato smo v goste povabili odlično zasedbo Flat hats, ki je pričarala pravo poletno razpoloženje in tudi nekaj prestiža. Tokratni festival je bil namenjen predvsem domači publiki, ki - tako tudi ugotavljamo skupaj z vinarji - še premalo pozna, kaj vinarji pridelujejo in tudi sicer počnejo, kako je šel naprej razvoj stilov, kakšni so trendi v svetu in pri nas. Domačini so najboljši promo-torji svojega kraja in vsakršne ponudbe, tako je dobro, da jo poznajo in da vedo, koga in zakaj priporočiti. Verjamemo, da smo skupaj z vinarji in glasbeniki v Ormož prinesli nekaj veselja ter tudi glamurja in kulture. Veseli smo bili, da je bilo veliko mladih ljudi, verjamemo pa tudi, da bo obisk v prihodnje še večji - šele začenjamo skupno zgodbo, začenjamo promovirati destinaci-jo in gradimo vinsko kulturo. Na koncu lahko zaključimo, da smo več kot zadovoljni, da to počnemo z roko v roki, povezani, o čemer priča res lep odziv vseh vinarjev, za kar smo še posebej hvaležni. To je tisto, kar daje pečat vsemu, kar tudi zavezuje in predvsem vliva optimizem za nadaljnje delo nas vseh. Vabljeni na dogodke Ormoškega poletja, ki prihajajo! Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Andreja Brglez JERUZALEM torek • 2. julija 2019 V središču Štajerski 9 : na nekih obrobnih lokacijah! em. Ko so že mislili, da so v pripravah na Ptujsko poletno noč, ki jo soorganizirajo, dorekli Ogorčeni so, saj zaradi dolgotrajne prenove že itak poslujejo v izjemno težkih razmerah, ij deloma omilili že skoraj enoletni izpad prihodkov. in želja, da projekt lokacijsko in programsko izpeljemo tako, kot smo ga zastavili v preteklih letih, v zadovoljstvo obiskovalcev. Zato se obračamo na vas, da nas s svojo župansko avtoriteto in pristojnostmi podprete pri naših prizadevanjih," je v pismu ptujski županji Nuški Gajšek zapisalo 22 tradicionalnih organizatorjev Ptujske poletne noči. Ptujska županja: »Nadomestne lokacije za tržnico ne bo!« Foto: Črtomir Goznik Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si v.radio-ptuj.si S P- Google p'ay I • AppStonc „Lokacije za Ptujsko noč ostajajo nespremenjene, nadomestne lokacije za tržnico ne bo. Na Zavodu za turizem smo preverili informacijo o spremembi lokacije. Povedali so, da so možnost nadomestne lokacije prisotnim na sestanku res omenili, ni pa to bilo potrjeno. Predhodno tega predloga niso niti preverili niti usklajevali z MO Ptuj, na sestanku tudi ni bilo predstavnika MO Ptuj. Zakaj zavod za turizem podpira tuje gostince namesto domačih Éñr C \ Aleksandra Levanič Sama absolutno zagovarjam, da je za vsako stvar predhodno treba dogovoriti in doseči najširši možni konsenz deležnikov. Vsekakor se bomo še naprej trudili, da bomo z gostinci in ponudniki v mestnem jedru v rednih stikih, da ne bo prihajalo do nesporazumov," je na naše vprašanje o „predvideni" novi lokaciji Ptujske poletne noči odgovorila ptujska županja Nuša Gajšek. Aleksander Poharič: »Če ne bo dogovora, bo naš del zabave na prostoru Goya centra!« „Zadnja štiri leta je bila v času Ptujske noči naša lokacija tržnica. Ker njena obnova še ni končana, iščemo nadomestno lokacijo. Ob tem moram tudi povedati, da smo bili edini organizator mestne zabave, ki je moral uporabo prostora plačati, vsi drugi gostinci so prostor v mestu, na ulicah in trgih, koristili brezplačno. Najprej je bil naš predlog prostor pod ptujskim gradom in Panorama. Žal nam zaradi velikega nasprotovanja ni uspelo. Lahko povem, da tako z Zavodom za turizem Ptuj kot MO Ptuj še potekajo dogovori, kje v mestu bi lahko dobili prostor za naš del ptujske praznične zabave. Če se ne bomo uspeli dogovoriti, bo zabava pač potekala na prostoru Goya centra v Rajšpovi ulici," je povedal Aleksander Poharič, direktor podjetja Prireditve, d. o. o. MG ■■■■■■ Aleksandra Levanič, gostilna Pri pošti: „Ne strinjam se z novo lokacijo Ptujske poletne noči, ker je prav in korektno, da se Ptujska noč izpelje z gostinci starega mestnegajedra. Če se bo odprla nova lokacija na parkirišču pod ptujskim gradom ali kje drugje, po vsej verjetnosti naše gostilne ne bo v letošnji zgodbi praznične zabave v mestu. V tem primeru bi šlo za nelojalno konkurenco, ki bo zagotovo oslabila dogajanje v mestu, ker ne bo obiska, s tem pa ne možnosti, da tisti, ki vlagamo v dogodke v mestu, dobimo vložek povrnjen. Sprašujem se, zakaj naš Zavod za turizem podpira druge gostince oz. prireditelje, ne pa nas, ki v mestnem jedru še vztrajamo. Gostilna Pri pošti je organizirala prireditev ob 100-letnici gostilne, Zavod nas ni podprl, podpira pa gostince od drugod. Zakaj naše ponudbe ne oglašuje, kot oglašuje npr. Odprto kuhno?! Celo več: plača jim vse stroške za prodajo na Ptuju, nas pa niti ne povabi zraven. Si je sanitarni inšpektor kdaj ogledal, v kakšnih razmerah pripravljajo hrano na stojnicah?! Ne vem, pri nas seje oglasil tri dni pred našo prireditvijo in nam postavil jasne pogoje, kako in kaj, da bo vse skladno z zakonom. Resnično je v takšnih razmerah težko delati." Ptujska noč - eno samo I «I •« v • veliko pijančevanje Marko Kolarič, Kavarna Bodi: „To 'grdo gledanje' drug drugega bi morali po moje preseči Vsem bi morala biti motivacija celoten projekt Ptujske poletne noči, dajo spravimo na 15-krat višjo raven, kot je sedaj. Ne govorim samo o kvaliteti in pestrosti glasbenega programa, ampak o celotnih ČG vsebinah, ki se dogajajo in so povezane s Marko Kolarič Ptujsko nočjo. Slednja je, na žalost tako kot velika večina drugih velikih dogodkov na Ptuju, postala ena veliko pijančevanje in veseljačenje do četrte ure zjutraj, metanje plastike po tleh. Varaždin nas je s Špancirfestom prehitel za deset let, prehiteli so nas tudi drugi manjši kraji. Na Ptuju pa imamo vsako leto enak glasbeni nabor na pustovanju in na Ptujski poletni noči; vedno neki izvajalci z juga, enaka ponudba, brez nekih presežkov. Če se pridružim mnenju gostincev v centru mesta, bi morali biti toliko boljši, toliko zanimivejši, da nas takšen obrobni dogodek sploh ne bi smel skrbeti. V tem trenutku pa je res neprimerno, da se odpirajo obrobna prizorišča, da se nekdo priključi karavani, ki jo financiramo mestni gostinci. Ker vemo, kako je v mestu: morda živimo pet mesecev v letu, ostalih sedem pa životarimo. Osebno proti novemu organizatorju nimam nič, lahko je dober partner, morali pa bi se usesti za skupno mizo in pogovoriti. Naj si izbere drugi termin, dolgoročno pa moramo iskati druge rešitve, ne pa se ukvarjati s takšnimi stvarmi" Žalostno, da se moramo ^ boriti, da Ptujska ^ noč ostane v mestnemjedru Vlado Čuš, Kava bar Florijan: „Če gre za Ptujsko noč, je nesporno, da gre za avtorsko delo ptujskih gostincev iz starega mestnegajedra, ki tudi nosimo največje finančno breme mestne zabave. Foto. ( Žalostno je, da se moramo v že nekaj let Vlado Čuš zanemarjenem mestnemjedru sedaj boriti, da bo Ptujska noč ohranila svojo tradicijo in čar, da bo ostalo dogajanje v strnjenem mestnemjedru in bo ljudem omogočalo kroženje in uživanje v različnih glasbenih zvrsteh ter ponudbi kulinarike in pijače. Moteče je, da vsa leta nimamo sogovornika, ki bi dejansko stopil do nas, da bi skupaj iskali dobre rešitve za revitalizacijo starega mestnegajedra. Niso redki primeri, da nas niti ne obvestijo o dogodkih, ki se bodo odvili. Če zanje izveš v zadnjem trenutku, se težko dobro pripraviš. Vse, kar je vezano na Ptuj, na dogajanje v njem, vse, kar promovira Ptuj, bi moralo biti bolj premišljeno in transparentno. To je problem Ptuja, ki tudi turizma ne vodi v pravi smeri, ne gradi na njegovi blagovni znamki Tudi sredstva za promocijo se po nepotrebnem delijo. Ključ od vrat, da bomo tudi letos lahko uspešno izpeljali največjo praznično zabavo v mestu, ima ptujska županja Nuška Gajšek" v j Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. julija 2019 Hajdina • Humanitarna pomoč slabovidni deklici Slabovidna Taša bo lažje brala Izročitev elektronske lupe, prenosnega računalnika, zoom texta in druge opreme slabovidni Taši Marčič z Zgornje Hajdine je ena naših številnih akcij pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Po vsej Sloveniji smo jim v 25 letih delovanja zavoda VID s pomočjo dobrih ljudi, posameznikov in podjetij pomagali spremeniti življenje na bolje. Več kot 3000jih je že bilo. Eden takšnih otrok je tudi 10-le-tna Taša, učenka 4. razreda OŠ Hajdina. Od drugih učencev jo ločuje samo to, da pri šolanju zaradi nenadnega poslabšanja vida potrebuje pripomočke, ki ji omogočajo spremljati pouk, pisati, delati naloge, videti na tablo ... - pač vse tisto, kar njeni videči sošolci počno z lahkoto. Da je do sedaj lahko spremljala pouk in se učila, so ji pomagali tako, da so ji povečali gradivo. Vendar to ni moglo trajati v nedogled, saj je obremenjevalo vse, predvsem pa slabovidno deklico, ker ni zmogla dohitevati sošolcev. Velikokrat so ji pomagali učitelji in sošolci, a končna rešitev zanjo so bili pripomočki, ki bi ji olajšali šolanje in omogočili, da bi postala samostojna in enakovredna svojim vrstnikom. Zato so ji na Centru IRIS za slepe in slabovidne Ljubljana omogočili preizkus pripomočkov, da bi zanjo našli najoptimalnejšo rešitev. Obenem so pomagali tudi učiteljem na šoli, da so se lažje soočali z njenimi potrebami. Tukaj je veliko vlogo imela tiflopedagoginja Tina Rajh, ki je s Tašo zelo veliko delala in jo učila tipkanja. Pomagali so številni dobri ljudje Ker takšni pripomočki pomenijo družinam, še posebej tistim z nižjimi dohodki, zelo veliko obremenitev, so se obrnili na naš zavod, da bi Taši poskušali pomagati. V dobrem mesecu dni se je zanjo zbralo 6.632 evrov za nakup velike elektronske lupe, programa za povečanje ekranske slike, prenosnika z velikim ekranom in drugo potrebno opremo. Najprej smo za pomoč pri zbiranju sredstev prosili podjetja na Haj-dini in v okolici, potem so se nam pridružili še talumovci in vsi drugi, ki so jih pozvali. V podjetju Talum, Foto: Arhiv občine Hajdina Slabovidna 10-letna Taša Marčič z Zgornje Hajdine se je pripomočkov, ki ji bodo olajšali učenje, zelo razveselila. pripomogli, da so se zbrala potrebna sredstva. Prav tako smo k sodelovanju povabili še Leo klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, številne druge posameznike in okoliška podjetja, tudi ansambel Sanjski muzikanti in še bi lahko naštevali. Iskrena hvala vsem, ki ste dodali kamenček v mozaiku te čudovite in srčne zgodbe in Taši omogočili nakup drage, a nujno potrebne opreme. V ponedeljek, 17. junija, je bil prav poseben dan na OŠ Hajdina, kjer smo še uradno zaključili akcijo zbiranja sredstev in slabovidni Taši izročili težko pričakovane pripomočke, s katerimi se bo lažje učila in nabirala novo znanje. Bilo je lepo in prisrčno. Taša je pokazala, kako dobro že obvlada novo lupo in sledi pouku. Z njenimi sošolci in učiteljico Bojano so pripravili še kratek program za donatorje, ki so deklico z dobrimi željami pospremili v prihajajoče počitnice. Mojca OštirPajestka Foto: Arhiv občine Hajdina d. d., Kidričevo, kjer je zaposlen dekličin oče Robert, se je začela prava zbiralna akcija, sredstva so darovali številni sodelavci in za- posleni. Hvala njihovim poslovnim enotam, PE Ulitki, sodelavcem službe za strateški razvoj in vsem drugim, ki so na kakršenkoli način Sveti Andraž • Venček prireditev v počastitev dneva državnosti Umetniki na placi pri Andraši Pred cerkvijo svetega Andraža je že četrto leto zapored potekalo kuhanje piščančje obare, hkrati pa je v občini potekal tudi prvi slikarski dan, na katerem so umetniki v različnih slikarskih tehnikah upodabljali lepote kraja. Dan državnosti so v občini Sveti Andraž slavili več dni: Začelo se je z ogledom s štirimi oskarji nagrajenega filma Bohemian Rhapsody, a ga zaradi slabega vremena niso mogli predvajati na dvorišču Hrgove do-mačje; kino na prostem se je moral zato seliti v vitomarško večnamensko dvorano. Sledila je občinska slovesnost pri lipi na trgu pred cerkvijo svetega Andraža, tam pa je na praznični dan zelo dišalo, saj so se že četrto leto zapored pomerile ekipe v kuhanju piščančje obare. Letos je sodelovalo devet ekip. Med lokalnimi društvi so se v pripravi najboljše obare pomerile ekipe društev vinogradnikov-sadjarjev, Letos je piščančjo obaro kuhalo devet ekip. upokojencev, gospodinj, vitomar-ške lovske družine in dve ekipi turističnega društva, pridružile pa so se jim še ekipe občinske uprave, vaškega odbora Vitomarci in prijateljske občine iz hrvaške Vinice. Hkrati je v občini potekal prvi slikarski dan z naslovom Umetniki na placi pri Andraši, na katerem so umetniki v različnih slikarskih tehnikah upodabljali lepote Svetega Andraža. Njihovi izdelki bodo razstavljeni v E(t)noteki, kletnih prostorih občine, kjer bodo jeseni odprli medge-neracijski center za druženje, protokol in promocijo lokalnih izdelkov domačih proizvajalcev. SD Juršinci • Županov sprejem najboljših učencev Polni znanja se vrnite v domači kraj Juršinski župan je sprejel štiri odličnjake, jim zaželel uspehov pri nadaljnjem šolanju, v prihodnosti pa bi jih rad znova videl v Juršincih. Župan Alojz Kaučič je tudi letos sprejel in nagradil devetošolce, ki so bili odlični v vseh razredih osnovne šole. Alja Gornjec, Doroteja Kozar, Zoja Munda in Rok Dokler so deve-tošolci, ki so šolske klopi v Juršincih tako dobro »gulili«, da so si vsa leta prislužili odličen uspeh. Odličnjake je v občinskih prostorih že tradicionalno sprejel in jim čestital juršinski župan Alojz Kaučič, ob tej priložnosti pa so prejeli tudi monografijo o izumitelju Janezu Puhu, ki se je rodil v Sakušaku v občini Juršinci. Četverica, ki bo šolanje nadaljevala na gimnaziji, si je bila edina, da je bil čas osnovnega šolanja v Juršincih nepozaben, povezanost s sošolci izjemna, razredničarka Slavica Gerič pa druga mama. Župan jim je zaželel uspehov pri nadaljnjem šolanju in v življenju, v prihodnosti pa bi jih rad znova videl v Juršincih. »Število naših občanov narašča, tudi otrok imamo posledično vse več, kar pomeni, da gremo v pravo smer. Potrebujemo mlade, zagnane ljudi, ki imajo ideje in so drzni. Zato upam, da se boste nekoč polni znanja in elana vrnili v domači kraj in poskrbeli za njegov še večji razvoj.« SD Cirkulane, Zavrč • Mini maturanti Pri županu in županji Triindvajset mini maturantov se je sredi junija z glasnim žvižganjem podalo po cirkulanskih ulicah ter oznanjalo skorajšnje slovo od vrtca. i Foto: Arhiv Vrtca Glasno oznanilo mini maturantov je odmevalo tudi v prostorih občine Cirkulane, kjer jih je nadvse prijazno sprejela in pozdravila gospa županja s svojimi sodelavci. V znak zahvale za odlično sodelovanje in podporo otrokom v vrtcu so se zahvalili s prepevanjem pesmic in deklamacij ter darilom, ki so ga naredili sami. Otroci so bili deležni čudovitega sprejema, spodbudnih besed županje in sladko-slanega presenečenja. Ob zaključku druženja so se mini maturantje še odpravili čez Varež ter občanom še zadnjič pomahali kot otroci iz vrtca. Nekaj dni kasneje pa smo na občino Zavrč pospremili še štiri pogumne mini maturante. Z glasnimi koraki in še bolj glasnimi piščalmi so stopili pred župana in direktorico občinske uprave. Druženje je bilo nadvse prijetno, zabavno in sproščeno. Najprej smo veselo poklepetali, povedali, kaj bomo, ko bomo veliki, se posladkali, ob koncu pa s pesmijo Cici maturant županu prenesli vse zahvale za trud, pomoč in podporo. Otroci so prejeli čudovita darila ter veliko lepih in spodbudnih besed na poti njihovega šolanja. S.P. Foto: Arhiv Vrtca Foto: SD Foto: SD torek • 2. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Kidričevo • Osrednja slovesnost ob 22. občinskem prazniku 18 milijonov € evropskih sredstev Predzadnjo junijsko nedeljo so v občini Kidričevo slovesno zaznamovali 22. občinski praznik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Anton Leskovar. V nagovoru je med drugim poudaril, da občinsko vodstvo ne dela s figo v žepu, temveč odkrito in tran-sparentno. Pohvalil se je tudi, da so v občino Kidričevo za prihajajočo finančno perspektivo uspeli pripeljati za 18 milijonov evrov evropskih sredstev. „To je velik dosežek, gre za sredstva za razvoj in napredek naše občine. V zadovoljstvo nam je, da se tudi društva v partnerstvu z občino prijavljajo za evropska nepovratna sredstva. Dva projekta se že izvajata, druga dva sta pred izvedbo. Verjamem, da bomo uspešni tudi na turističnem področju (ŠRC Pleterje in Visit Ravno polje) ter na gospodarskem z razvojem obrtne cone Strnišče. Zgradili bomo 20 kilometrov kolesarskih stez, obnavljamo ceste, pričakujemo gradnjo obvoznice. Ponosni smo na decembrske prireditve, ki jih skupaj z društvi organiziramo v Parku pod tisočerimi zvezdami," je med drugim navedel župan Leskovar in poudaril: „Vsega tega ne bi bilo brez vas, občank in občanov, ki se aktivno vključujete v družbeni utrip in prostovoljstvo. S tem bogatite kakovost življenja v naši občini. V minulih letih smo vsi skupaj moč- Prejeminiki grbov in plaket v družbi župana in direktorja občinske uprave no strnili vrste, združili znanje, ideje in dokazali moč sodelovanja." Župan Anton Leskovar je na prireditvi zaslužnim za delo v lokalnem okolju in učencem z izjemnimi uspehi podelil občinska odlikovanja. Grb občine sta prejela učiteljica Lilijana Krošl za delo na področju glasbene umetnosti ter kmetovalec Franči- ček Hergan za društvene zasluge in požrtvovalno delo v Strojnem krožku Dravsko polje. Plaketi je župan izročil nekdanjemu gospodarstveniku in poslancu v državnem zboru Janku Vindišu, ki je zaslužen tudi za ponovno oživitev kulturnega življenja v Kungoti. Prejemnik plakete je tudi župnik pri Sv. Lovrencu na Foto: Simba Photography Dravskem polju Karel Pavlič, ki cerkveno poslanstvo v tej župniji opravlja od leta 1991. Župan je prav tako nagradil devetošolce OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, ki izstopajo z dosežki in učnimi uspehi. To so Nia Krajnc, Nela Nahberger, Tosja Pišek, Eva Žunkovič in Matija Strnad. Mojca Zemljarič Videm • Osrednja prireditev ob 13. občinskem prazniku Zahtevati več, dobiti več, imeti več V prireditvenem šotoru v Vidmu pri Ptuju so se 13. občinskemu prazniku in 25. obletnici obstoja Občine Videm poklonili s posebno slovesnostjo, posvetili so jo dnevu državnosti. Slavnostni govornik, župan občine Videm Branko Marinič, je v nagovoru spomnil na dosedanje dosežke lokalne skupnosti: »Z ustanovitvijo občin se je začelo obdobje razvoja lokalnih skupnosti, ki si ga do takrat skorajda ni bilo mogoče predstavljati. Veliko se je spremenilo na bolje, uspešno zgodbo pa je pisala tudi naša občina. Zahvaliti se moram vsem, ki so k temu prispevali in oblikovali podobo naše občine.« Poudaril je, da je občina danes usmerjena v prihodnost: »Želimo zmanjšati razvojni zaostanek in zagotoviti našim občanom dostojno in bogato družbeno, kulturno, socialno in tudi osebno življenje.« Dodal je še, da ne bo dovolil, da bi bila Občina Videm še kdaj del neuspešnih zgodb, v kakršnih je doslej sodelovala v obliki finančnih obveznosti: »Imamo namreč legitimno pravico zahtevati več, dobiti več in imeti več. Želimo si enakopravno in pravično partnerstvo pri sodelovanju z vsemi in z vsakomer.« Župan je občino nosil v torbi Prvi župan in častni občan občine Videm Franc Kirbiš je spomnil, da je občinske papirje skoraj dva meseca nosil s seboj v torbi, saj pisarne pač ni bilo: »Začeli smo iz nič, brez pednja lastniške zemlje.« Poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko je dejala, da je videmska Pestra zgodovina videmske občine Občina Videm je na samostojno pot stopila leta 1994, že dve leti pred tem pa so krajevne skupnosti Videm, Podlehnik, Leskovec in Dolena javno izrazile željo po samostojni občini. Takratni krajevni skupnosti Leskovec in Podlehnik sta nato želeli postati samostojni občini. Leta 1998 so v Podlehniku ustanovili samostojno občino, Bolečka vas pa se je odločila priključiti občini Majšperk. Leta 2001 se je del Lancove vasi preimenoval v Lancovo vas pri Ptuju in se priključil občini Hajdina. V videmski občini je tako nastalo osem krajevnih skupnosti, kolikor jih je še danes. občina že prerasla otroško in najstniško obdobje: »Zdaj je resnično dozorela in je v obdobju polne delovne aktivnosti; želimo, da se raz- 1 p ...... : i Domača društva in osnovnošolci so slavje obogatili s pestrim kulturnim programom. vije v vsej svoji moči.« Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pozval k sodelovanju med občinami, so se pa slovesnosti udeležili še številni drugi predstavniki lokalnih skupnosti širšega Ptujskega, zavodov, organizacij, društev in podjetij. Prireditev se je začela s parado praporščakov društev. Zapeli so otroci iz videmskega vrtca, otroški pevski zbor Osnovne šole Videm pod vodstvom Mateje Krajnc in ženska vokalna skupina Kulturnega društva Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca. Osnovnošolec Ema-nuel Feguš je zaigral na diatonično harmoniko, s folklornim spletom se je predstavila odrasla folklorna skupina Folklornega društva Rožmarin Dolena. Prireditev sta vodila Tatjana Mohorko in Marjan Nahberger. Eva Milošič Foto: CG Sv. Tomaž • Slovesen vstop v 13. občinski praznik Poklon društvom, klubom, V ••• 4 župniji, ustanovam Tomaževska občina je pred kratkim s parado vseh delujočih društev, klubov, ustanov in drugih organizacij slovesno vstopila v devetdnevno praznovanje ob 13. občinskem prazniku. Foto: MH Lepo število zbranih na slovesnem pričetku občinskega praznovanja Kot je v slavnostnem govoru poudaril župan Mirko Cvetko, je letošnji praznik poseben, saj v tem času praznujejo tudi 300-letnico župnije pri Svetem Tomažu. V nagovoru tokrat ni izpostavljal številnih naložb, ki so jih v zadnjem letu uspeli postoriti, pač pa občane in njihovo delovanje v okviru društev, klubov in drugih organizacij. »Ta prireditev je namenjena vsem delujočim društvom, klubom, ustanovam, župniji in vsem, ki v tem kraju tako ali drugače gradimo svojo skupno prihodnost. Vesel sem, da se iz leta v leto zbiramo v tako lepem številu, saj se prav vsi zavedamo, da brez vašega velikega vložka, trdega dela v posameznih društvih najbrž naša občina ne bi bila videti tako. Zato sem hvaležen in ponosen,« je zbranim dejal župan Cvetko ter se ob tem zahvalil tudi občinski upravi, občinskemu svetu in vsem, ki so vpeti v javno-družbeno življenje občine. V nadaljevanju so s podelitvijo zahval še posebej nagradili uspešno delo posameznikov. Iz rok župana so zahvale prejeli: Albin Belšak iz PGD Koračice za dolgoletno delo na gasilskem področju, Andreja Vu-rušič za uspešno delo v PGD Trnovci, prejemniki certifikata kakovosti kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija: Kmetija Štuhec, Kmetija Dimitrovski-Rajh in Čebelarstvo Brumen, družina Brumen iz Pršetincev za uvrstitev v izbor najuspešnejših prenovljenih objektov kulturne dediščine, Andreja Fridman Vidovič za trud in delo v Društvu prijateljev mladine Sveti Tomaž, Anton Filipič iz PGD Pršetinci za dolgoletno delo, Boštjan Klemenčič za neprecenljiv prispevek v Smučarskem klubu Sveti Tomaž, Anica Škrinjar za trud in delo v Aktivu kmečkih žena, Blaž Emeršič ter člani ekipe Kluba malega nogometa Tomaž U-15 in KMN Tomaž Šic bar za izjemne športne dosežke, Milica Cizerl za delo in trud v krajevni organizaciji RK Rakovci in Katarina Pondrk za uspešno vodstvo folklorne skupine Škrjanček. Prireditev, ki sta jo vodila Blanka Kosi Raušl in David Vrbančič, so obogatili z nastopom pihalne godbe Dornava in glasbeno točko Mete Ivanuša. Sledila je zabava z ansamblom Pivski bratje, poskrbljeno pa je bilo tudi za jedačo in pijačo. Monika Horvat Podlehnik • Na obisku pri najstarejši občanki Še vedno rešuje križanke Konec maja je v krogu domačih 97. rojstni dan praznovala Angela Voda z Gorce 1b. Angela se je pred leti preselila iz Ptuja k sinu Silvu in snahi Marijani. Podeželje ji dobro dene. Rada ima rože in naravo nasploh. Rada poseda v senci vrtnic pred hišo. Prav tako se trudi kaj koristnega postoriti pri hiši. Rada rešuje križanke, prebere kakšno revijo ter Štajerski tednik. Velikokrat ji družbo dela pravnuk Leo, ki bo jeseni postal šolar. Vedno se razveseli tudi druženja s hčerko Anico, ki si je svoj dom in družino ustvarila v Mislinji. Angelo razveseljujejo trije vnuki, pet pravnukov in prapravnukinja. Ob jubileju so ji poleg družine in prijateljev voščili zdravja in sreče tudi župan Sebastian Toplak, podžupanja Jožefa Svenšek in občinski svetnik ter predsednik Odbora za negospodarstvo Stojan Kojc. S.P. Foto: Arhiv Občine Podlehnik 12 Štajerski Kultura torek • 2. julija 2019 Žetale • 19. mednarodni slikarski ex-tempore Vsako leto se spomnijo, kako čudovite so Haloze V žetalski večnamenski dvorani so odprli razstavo vseh likovnih del, nastalih na 19. mednarodnem slikarskem ex--temporu krajinarjev Žetale, in razglasili najboljša. Foto: EM Nagrajenci letošnjega žetalskega slikarskega ex-tempora (nekaterih na odprtje razstave ni bilo). Grand prix si je letos prislužilo delo Pogled na Donačko avtorja Gregorja Samasturja. Na letošnji ex-tempore se je prijavilo 32 slikarjev od blizu in daleč, svoja dela jih je oddalo 30. Ustvarjali so na temo Žetal, Haloz in Haložanov. Umetnine je pregledala strokovna žirija; sestavljali so jo slikar Alojz Krevh, vodja Talumove umetniške zbirke Darko Ferlinc in predstavnik sponzorjev Sašo Gajšt, predsedoval ji je akademski slikar Dušan Fišer. Najboljša likovna dela po izboru strokovne žirije so občine in podjetja nagradili oz. odkupili. Župan občine Žetale Anton Butolen je spomnil, da likovna umetnost človeka spremlja vse od začetka: »Človek je poslikaval svoje življenjske prostore že takrat, ko je prebival še v jamah.« Sodelujočim umetnikom je dejal: »Potrebujemo vas, da nam vsako leto pridete povedat, da je naša pokrajina čudovita. Potrebujemo vas tudi zato, da nesete v svet sporočilo, da tu živijo pridni, marljivi in delovni ljudje.« Opomnil je še, da je vsaka skupnost brez kulture obsojena na propad. Slavnostno odprtje razstave je s pesmijo obogatil moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale pod vodstvom Silva Potočnika. Prireditev je vodil Jože Krivec, članice Društva podeželskih žena občine Žetale so pripravile pogostitev. Eva Milosic Letos kar devet nagrad Grand prix je prejel Gregor Samastur za likovno delo Pogled na Donačko. Prvo nagrado je prejela Nada Zidarič za Anino faro Žetale, drugo Igor Dolenc za Haloške grape, tretjo Vlado Geršak za Haloško dvorišče, četrto Leander Fužir za Brentarje, peto Dani Ferlinc za Orača v Žetalah, šesto Janez Korez za Spravilo sena in sedmo Marija Strnad za Žetale pred večerom. Letos so prvič v zgodovini ex-tempora podelili še nagrado za najboljše abstraktno delo, ki bo svoje mesto našlo v Talumovi umetniški zbirki; nagrado je prejela Lučka Falk za delo brez naslova. Ptuj • Pravljični večeri za odrasle Tečejo besede, vije se voda, tam stoji ... V začetku junija je bilo razstavišče Knjižnice Ivana Potrča lepo obiskano prizorišče pravljic za odrasle. Le-te so letos dočakale deseto jubilejno sezono v okviru projekta Mariborske knjižnice. »Naše mesto praznuje 1950. obletnico prve pisne omembe. Častitljivo! Davni časi, zelo davni. Toda tiste davne dni in še veliko poprej so si ljudje pripovedovali. Pripovedovali, da bi postali in ostali, da bi vedeli, od kod, kako in kam. Pa tudi zakaj je včasih na Zemlji raj, spet drugič pekel,« je v uvodu povedala domača pravljičarka Liljana Klemenčič in poudarila pomembnost negovanja pripovedo-valskih in poslušalskih veščin. Na lepo urejenem prizorišču, ki ga je posebej za ta večer pripravila mladinska knjižničarka Mateja Mi-lošič, so vabljivo zvenele pravljice, ki so jih pripovedovali Tone Oba-dič iz Ljubljane, Monika Čermelj, Suzana Slavič in Agica Kovše iz Maribora ter Marko Bezenšek iz Slovenskih Konjic. Poslušalstvo je Foto: Taja Bračič Ptujska pravljičarka Liljana Klemenčič je poudarila pomembnost negovanja pripovedovalskih in poslušalskih veščin. z nasmehom prisluhnilo resničnim Tone. Monika je nežno potrkala zgodbam o davnih železničarskih na srčne duri s pravljico o prevzet-peripetijah, ki jih je izbral pravljičar nosti, Suzana je pripovedovala o umnem in umetelnem krojaču, ki je skoraj razsrdil vladarja, Agica je navdušila s pohorskim dialektom in vražjo pravljico, Liljana pa je vse skupaj začinila s Pustom, ki je hudiče s sveta pregnal. Glasbeni uvod in predahe med pravljicami sta izvrstno pripravila profesorja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Urška Lukovnjak in Tom Hajšek z učencema Ano Lajh in Maticem Majcnom. Tako je tudi Ptuj gostil pripo-vedovalsko karavano, ki je v to sezono romala skozi Lenart, Mursko Soboto, Slovensko Bistrico, Ormož, Ljubljano, Velenje, Slovenj Gradec, Krško, Novo mesto, Slovenske Konjice, Ljutomer, Trst, Radovljico, Celovec, Maribor in Gornji Senik na Madžarskem. K.L. Podlehnik • Razstava ljubiteljskega fotografa Marka Vindiša Podlehnik kot nekoč ... V podlehniškem večnamenskem kulturno-turističnem centru so odprli razstavo fotografij domačina Marka Vindiša z naslovom Kako podravsko avtocesto vidijo ptice. Prvo samostojno razstavo ljubiteljskega fotografa so pripravili v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, na ogled bo vse do zgodnje jeseni. Mladega avtorja je predstavila Zdenka Golub in poudarila, da mu je gradnja avtoceste skozi Podlehnik pomenila zgodovinski trenutek: »Kot tudi vsem nam občanom, saj smo na gradnjo čakali skoraj dve desetletji. Marko Vindiš je vedel, da Podlehnik kot nekoč lahko ostane le na fotografijah.« Pred leti si je omislil brezpilotni zrakoplov oz. dron; tako je novo avtocesto s počivališčema, nadvozi, izvozi itd., torej popolnoma spremenjeno dolino, lahko fotogra- firal iz ptičje perspektive. Avtor je pojasnil, da se je podviga sprva lotil zato, da bi si nove infrastrukturne pridobitve lažje predstavljali: »Fotografije so na spletnih družbenih omrežjih dosegle nepričakovano Z leve: fotografa Stojan Kerbler in Marko Vindiš ter župan občine Podlehnik Sebastian Toplak velik odziv, na Facebooku jih je videlo okoli 60.000 ljudi. Delili so jih tudi na raznih forumih avtoprevo-znikov ... « Župan občine Podlehnik Sebastian Toplak je dejal: »Zelo me veseli, da se Marko Vindiš vedno bolj resno ukvarja s fotografijo in da s svojim delom promovira naše kraje.« Zbrane na odprtju razstave je nagovoril tudi mednarodno priznani fotograf Stojan Kerbler. Spomnil je, da so se fotografije iz zraka pojavile v prvi svetovni vojni: »To so bile špijunske fotografije iz avionov. Kasneje, po drugi svetovni vojni, so razvili specialne fotoaparate prav za fotografiranje iz letala. Kasneje so prišli motorni zmaji, danes imamo drone.« Odprtje razstave sta s pesmijo obogatila vokalna skupina Cantilena in Trojiški vokalni ansambel. Pa sedaj, ko je podravska avtocesta zgrajena? »Pravemu fotografu idej nikoli ne zmanjka,« je zagotovil avtor razstave ... Eva Milosic Foto: EM Ptuj • 15 let ljudskih pevcev DU Turnišče Z ljudsko pesmijo ohranjajo spomin na pretekle čase V domu krajanov Turnišče so sredi junija praznovali ljudski pevci DU Turnišče že 15-letnico svojega delovanja. Od začetka do danes so na oder stopili že več kot 400 krat, letno imajo med 25 in 32 nastopov. V tem času so v svoj repertoar uvrstili že blizu 150 ljudskih in ponarodelih pesmi. „Naša zgodba petnajstih skupnih let je resnično lepa. Ko človek poje, vsi problemi odpadejo. Še lepša pa je zavest, da s svojim petjem skrbimo za to, da pesem naših staršev, naših prednikov ostaja v spominu, da jo ohranjamo in pojemo za vse tiste, ki se zavedajo pomena ohranjanja ljudske pesmi in besede za prihodnost naroda. Vsi skupaj si želimo, da bi lahko še dolgo peli," je po koncertu povedala vodja ljudskih pevcev DU Turnišče Ivanka Merc. Ljudsko pesem so pričeli obujati in ohranjati na pobudo tedanjega predsednika DU Turnišče Jožeta Milošiča, je povedala Merčeva, ki je v tej vlogi že od samega začetka. Že leta 2004 se je skupini kot mentorica pridružila Silva Kajtezovič in v njej že nekaj časa tudi nastopa. V začetku je imela skupina več kot 12 pevcev, sčasoma pa se je ustalila pri osmih oz. devetih. V 15 letih delovanja so se uveljavili z večglas-nim petjem, število vaj pa je krepko prekosilo število nastopov. Na vse svoje nastope so zelo ponosni. Vsako leto se udeležijo revije ljudskih pevcev in godcev v organizaciji OI JSKD Ptuj, na prireditev ZKD Ptuj v tednu ljubiteljske kulture, vsako leto organizirajo tudi letni koncert, na katerega povabijo skupine ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega in širše. Tudi na jubilejnem koncertu je bilo tako, pridružilo se jim je kar 14 skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so jim ob tej priložnosti čestitali na najlepši možni način - s pesmijo. Občinstvo je bilo navdušeno. S spominskim darilom se je pevcev spomnila ptujska županja Nu-ška Gajšek, čestitke jim je prinesla tudi predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, na svoje ljudske pevce pa so še posebej ponosni v DU Turniš-če. MG Foto: Črtomir Goznik Na 15. jubileju ljudskih pevcev DU Turnišče skupaj nastopilo 15 skupin ljudskih pevcev. Za dolgoletno prepevanje so pevke in pevci skupine ljudskih pevcev DU Turnišče prejeli Maroltove značke. Bronasto Maroltovo značko je prejela Pepca Podpečan, zlate pa Erika Krajnc, Rozina Selinšek, Ivanka Merc, Marija Milošič, Janko Rogina, Janez Topolovec in Silva Kajtezovič. torek • 2. julija 2019 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Petovia kvintet Skupaj pod isto zvezdo - prvi skupni valček V mladem ptujskem ansamblu Petovia kvintet so s prihodom pevke Larise Majcen na neki način začeli svoje novo poglavje glasbenega delovanja. Tako so pred kratkim z velikim veseljem sporočili, da so 24. maja na tretjem Festivalu pod Pohorjem Oplotnica 2019 prejeli nagrado strokovne komisije za najboljšo lastno skladbo. Pod njihov prvi skupni valček z Lariso pod naslovom Skupaj pod isto zvezdo sta podpisana Martin Juhart in Igor Pirkovič. Kmalu mu bodo dodali tudi videospot. Organizatorjem festivala v prečudovitem okolju grajskega dvorišča pod Pohorjem so se zahvalili, da so skupaj z drugimi ansambli dobili priložnost, da skupaj širijo glasbeno tradicijo. Poklon ptujskemu festivalu narodno-zabavne glasbe „Na nagrado strokovne komisije za najboljšo lastno skladbo smo izjemno ponosni, saj smo skupno delo z Lariso začeli šele dober mesec pred festivalom. Tako je letošnji oplotniški festival za nas v tem letu neke vrste odskočna deska. Predstavili se bomo tudi na festivalu v Števerjanu, na ptujskem festivalu in ob koncu poletja še na festivalu Graška Gora. Skladbe, s katerimi se bomo udeležili ome- vsi v velikem pričakovanju, kaj bo novega slišati od uvrščenih ansamblov in kdo bo presenetil. Seveda ansambli za to porabimo ure in ure trdega dela, vadimo med štirimi stenami, da vse usklajujemo. Kljub že zelo naštudirani izvedbi vedno znova najdemo kakšno pomanjkljivost v izvedbi skladbe, ki nas zmoti, zato jo želimo odpraviti vse do popolne izvedbe skladbe. Letos imamo malo grenak priokus, saj se je vodstvo festivala odločilo, da ne bo tekmovalnega dela, torej se bomo lahko samo predstavili z nekaj skladbami na odru, brez prisotnosti tekmovalnega vzdušja. Kljub temu se bomo zelo potrudili, širši Sloveniji pokazali, zakaj je to najboljši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, najprestižnejši tovrstni festival in zakaj je nastal prav na Ptuju. S tem želimo še dodatno poudariti to, da še vedno kot nekoč v okolici Ptuja nastajajo odlični kvinteti, ki osvajajo srca ljudi in puščajo sledi na zlati niti slovenske narodno-zabavne zgodovine. Festivala se zelo veselimo, saj komaj čakamo, da pokažemo širši publiki, kako mladi skrbimo za čudovito zapuščino bratov Avsenik in kako se jo trudimo prenašati naprej," je v imenu ansambla povedal Kristijan Markež. Tudi zato kličejo festivalu še na mnoga leta, da ostane in vztraja v svoji kakovosti naprej, da še naprej ohranja slovensko kulturno dediščino na področju narodno-zabavne glasbe. Prepričani so, da bo letošnji zlati praznik ptujskega festivala praznik vseh praznikov na področju te glasbe. MG Foto: osebni arhiv Ansambel Petovia kvintet njenih festivalov, so že pripravljene. Na roko nam je šlo tudi muhasto vreme, da smo lahko pridno vadili, da nas ni vleklo v naravo. Poletje in uživanje na plaži bosta za nas letos bolj skromna, morda kakšen manjši pobeg med tednom. Vikendi bodo v tem času v celoti zapolnjeni, delavni, v festivalskem oz. tekmovalnem duhu, igrali pa bomo tudi na različnih drugih prireditvah, zabavah," je v imenu ansambla povedal Aljaž Kolarič. Zelo so ponosni tudi na to, da se bodo letos kot domačini udeležili tradicionalnega, 50. ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Ta festival ms je zanje največja možna titula na področju narodno-zabavne glasbe, poudarjajo. „Kakršen koli dosežek na tem festivalu pusti največji pečat na ansamblu in širši publiki po celotni Sloveniji. Za nas je to najvplivnejši in najbolj uveljavljen festival, ki je kadarkoli obstajal. Na njem se vedno zbere vsa smetana strokovnjakov narodno-zabavne glasbe, od tekstopiscev, aranžerjev, legendarnih ansamblov, poznavalcev do ljubiteljev te glasbe in še bi lahko naštevali. Samo ozračje je zato že cel teden pred vsakoletnim festivalom zelo napeto, saj so ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. SAŠA LENDERO IN DOMEN KUMER -100% Z. MANCA ŠPIK IN EROSI - Bela barka 3. DEJAN VUMJAK - Cist majčken Zmagovalec meseca junija: ČUKI - Punca drž se stran od mene NARODNA I. GADI - Ti si kriva Z. SLOVENSKI ZVOKI - Pabrišiva prah za sabo 3. MURNI - Pri stari mami Zmagovalec meseca junija: FHAJEHKE - DnpleSka deklina NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Gorišnica • 21. tabor pionirjev Gasilske zveze Veselo in poučno druženje mladih gasilcev Prvi junijski konec tedna so se mladi gasilci iz vseh društev GZ Gorišnica že tradicionalno zbrali na tretjem dnevnem taboru pionirjev, kije tokrat potekal v PGD Gorišnica. Zbralo se je 80 otrok, za katere je skrbelo 20 mentorjev. Tabor 2019 je vodila Barbara Šumenjak skupaj s člani komisije za delo z mladimi pri GZ Gorišnica Tadejem Cimermanom in Dušanom Kosta-njevcem. Barbara Šumenjak je povedala: »Kot vodja tabora sem se maksimalno potrudila, da so otroci pridobili nova znanja in seveda so se tudi zabavali.« Program tabora je bil zastavljen po konceptu združevanja in povezovanja mladih z vsemi nivoji gasilcev GZ. Zato so otroke obiskale članice GZ Gorišnica ter predsedniki in poveljniki vseh prostovoljnih gasilskih društev. Obvezni del programa je poleg orientacijskega teka tudi gasilska šola, seveda pa poleg izobraževanja mora biti del tabora tudi zabava. Vsako leto mlade gasilce z mentorji zadnji dan tabora obišče tudi župan občine Gorišnica Jožef Kokot in jih bogato nagradi. Na letošnjem taboru pionirjev pa sta zbrane obiskala tudi predsednica mladinske komisije Pod-ravske regije Lavra Slatenšek ter poveljnik Podravske regije Dušan Vižintin. Barbara Ambrož Cirkulane • Dobrodelni koncert Od orglic do ustne harmonike Letos rekornih 60 nastopajočih Klub Halonga iz Cirkulan seje tudi letos, tokrat že četrtič, lotil organizacije dobrodelnega koncerta „Od orglic do ustne harmonike". Tokratni, zdaj že tradicionalni koncert je bil vsekakor presežek po številu nastopajočih, saj seje na odru zvrstilo 16 skupin in posameznikov, skupaj več kot 60 nastopajočih, ki so z odličnimi nastopi navdušili publiko. Rekordno število nastopajočih in obiskovalcev dokazuje, da se je koncert dodobra umestil v kraj in skupnost. Med nastopajočimi sta posebno pozornost in aplavz požela prekaljena slovenska glasbena ustvarjalca Stane Vidmar in Rudi Šantl. Sicer pa so poleg njiju zelo uspešno nastopili ljudski godec Anton Merc iz Vidma pri Ptuju, ha-loški trstenkar Janez Jerenec, Mi-3je - Daniel Polajžer KD Cirkulane, violončelski trio Mateja, Tomaž in Kajetan, Dvorjanski muzikanti KD Duplek, Halonga potepuhi Cirkulane, TD Podlehnik s šaljivim skečem, Sestre Kopinske KD Cirkulane, „Prijatelji 6 še šešče" Prebold, ženski zbor Lilith Ptuj, Videmski tamburaši in Karmen Ivančič, Ljudski godci Videm, Kapljica band in trio Vetrnica. Klub Halonga pa je marca letos ravnateljem in učiteljskim zborom haloških osnovnih šol Cirkulane-Zavrč, Podlehnik, Videm pri Ptuju in Majšperk ter podružničnim šolam Leskovec in Ptujska Gora poslal tudi vabila za sodelovanje učencev pri izvedbi natečaja na temo Podoba Haloz v letu 2030. Na razpis so se odzvali učenci in učenke z različnimi pisnimi (spisi, pesnitve ...) in likovnimi prispevki. Predsednik kluba Stanko Golc in predsednica komisije za izbor prispelih prispevkom Vida Milunič sta izbranim učencem in skupinam podelila pisne zahvale in simbolične finančne nagrade. Ostanek dohodka od prireditve bomo tudi letos namenili v posebni sklad. Stanislav Kostanjevec Foto: Ivan Svajgl Foto: BA 14 Štajerski Nasveti torek • 2. julija 2019 Kaj bomo danes jedli * \ ♦» TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK telečja obara, ajdovi zelenjavna juha, korenčkova juha, zapečene testenine grahova kremna juha, čebulna juha, ražnjiči juha, grahova omaka, žganci, palačinke pečena piščančja pečen krompirček, z zelenjavo, zelena ocvrt puranji zrezek, z žara, zelenjava, krompirjevi kroketi, bedra, mlinci, solata, solata, skutni zavitek solata s kumaricami, šobska solata, jogurt lepinje, ribezovo rižev narastek sadje jogurtovo pecivo s s sadjem pecivo s skuto sadjem Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Zelena solata s kumaricami in mlado čebulo • v • ' ' ^f'f, ■. ■ % v ^ . /.-.., % 1 < 7 ^ ' ^r J " ¥ ^ ' V A VmSZ^BB Sestavine: zelena solata, kumare, mlada čebula, solatni preliv (sol, kis, olje). Včasih pridemo do kakšnega okusnega recepta čisto po naključju in ob tem pomislimo: 'Kako se nisem sam(a) spomnil(a) na tovrstno kombinacijo sestavin?!' No, nedavno smo imeli obisk iz tujine in naša gostja ni želela biti v breme, pač pa se je odločila biti v kuharsko pomoč. Pripravila je solato, ki nas je navdušila. Pa ni nič ekstravagan-tnega, same domače sestavine. Zeleno solato operemo in narežemo na rezance. Kumarico olupimo in narežemo na kockice (če imate domače kumarice, jih niti ni treba olupiti, razen če ste jih 'zdravili' s škropivi). Mlado čebulo narežemo na kolobarčke (porabimo tudi zeleni del čebulnega stebla). Vse skupaj premešamo in prelijemo s solatnim prelivom (sol, kis, bučno olje). Verjemite - nekaj drugačnega in okusnega! Ribezov kolač s skuto Sestavine: testo: 250 g masla, 400 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 200 g sladkorja, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, 1 ščepec soli; nadev: 1,5 žlice sladkorja, 25 g masla, 2 jajci, 2 žlici sladkorja, 250 g skute, 1 žlička naribane limonine lupine, 2 žlici jedilnega škroba (gustina), 500 g rdečega ribeza. V večji skledi zmešamo moko (2 žlici prihranimo za kasneje), pecilni prašek, sladkor, vanilijin sladkor in ščepec soli. Prilijemo staljeno in ohlajeno maslo in vse skupaj z električnim mešalnikom (uporabimo gnetilne metlice) mešamo, da nastane drobtinam podobna zmes. Potresemo s preostalo moko in skledo dobro potresemo. Polovico maslenih drobtin potresemo po dnu namaščenega modela (tortni model s premerom 26 cm) in jih s prsti dobro pritisnemo ob dno. Za nadev stalimo maslo in ga ohladimo. V dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake s 50 g sladkorja penasto umešamo ter vmešamo skuto, limonino lupinico, jedilni škrob in staljeno maslo. Iz beljakov in 30 g sladkorja stepemo čvrst sneg ter ga počasi vmešamo v skutno-rumenjakovo zmes. Nadev enakomerno razporedimo po testu v modelu in po njem enakomerno razporedimo ribez. Potresemo s preostalimi maslenimi drobtinami. Kolač pečemo v ogreti pečici približno 55 minut. Ohlajenega posujemo z mletim sladkorjem. Zeleni nasveti Zastirke na vrtu niso samo za zatiranje plevelov Tudi v letošnjem poletju seje izkazalo, da imajo zastirke na vrtu velik pomen tudi za zdravje vrtnin. Mnogi menijo, da tla prekrivamo zato, da preprečimo rast plevelov. A je ta vloga zastirke samo dodatno plačilo za delo. Rastline bodo zdrave samo, če bo zračna, vlažna in živa. Vse to pa v poletni vročini, ki jo spremljajo pogosta neurja, kakor smo jim priča letos, zagotavlja prav zastirka. Rastline lahko hranila dobijo samo, če so v okolici njihovih korenin prisotni tudi številni in različni mikroorganizmi. Ti pa ne marajo poletne vročine. Ko sonce pripeka, se tudi zemlja preveč segreje. V takih razmerah pa tudi korenine rastlin ne funkcionirajo normalno. Tako so rastline v stresu ne samo zaradi previsokih temperatur, ampak tudi zato, ker nimajo dovolj hranil. Ce zemljo zasenčimo z zastirko, bo hladnejša. Poletne nevihte neusmiljeno tolčejo tudi po zemlji. Kmalu za njimi pa sonce ponovno pripeka. Zemlja okoli rastlin se zelo hitro zbije. V njej ni več zraka, zato je tako razraščanje korenin in obnavljanje koreninskih laskov močno oteženo. Zastirka kot odeja prepreči tako zbijanje tal, zemlja ostane zračna in s tem primerna za rast in razvoj koreninic naših vrtnin. Uporaba slame in suhe zastirke - da ali ne? Mnogi že razmišljate in živite naravi bolj prijazno, čim bolj ekološko. K temu pa sodi tudi varčevanje z vodo in predvsem uporaba naravnih zastirk. Folije so velik onesnaževalec okolja že, ko nastanejo, predvsem pa jih za zdaj še ne znamo povsem razgraditi, uničiti na naravi prijazen način. Med naravnimi zastirkami se lahko odločite za suhe ali zelene, sveže zastirke. Med suhimi najbolj poznate seveda slamo, lahko sušite tudi travo, a odlična suha zastirka je tudi gozdna praprot. Slamo lahko pomešate s suho gozdno praprotjo (tako navadna kakor orlova prideta v poštev) ali svežimi bezgovimi listi ali deli zlate rozge, pa boste polžem zasmradili skrivališče. Še eno slabost imajo suhe zastirke. Vsa suha organska masa, tudi slama in seno, za začetek razgradnje potrebuje dušik. Zato si morajo rastline dostopen dušik deliti s to zastirko. V številnih poskusih je bilo dokazano, da je pridelek pod slamnato zastirko nekoliko nižji. A ker so prednost številne, je ta slabost zamer- ¿i -■ v-;.- Foto: Miša Pušenjak Zastirka iz slame ljiva. Pomagate si lahko tudi tako, da zalivate rastline in zastirko z namočenimi koprivami ali kompostom. Sama bi spomladi in jeseni zagotovo dala prednost suhim zastirkam. Poleti priporočam sveže, zelene prekrivke na vrtu V poletni vročini imajo več prednosti pred suhimi. So hladnejše in že takoj po nameščanju zemljo ohladijo. Sokovi, ki iztekajo iz pore-zane zelene mase, vsebujejo hranila, zato tako prekrivanje tal pomeni tudi rahlo gnojenje. V njih se polži le redko zadržujejo, saj jim ne ustreza vonj razpadajoče zelene mase. Najprej naj zanikam dva mita, zaradi katerih mnogi ne želijo uporabe zelene zastirke. Plevelov seveda ne bo več, če uporabite zeleno zastirko, razen če ste pokosili rastline, ki že imajo seme. Tega pa seveda ne delajte. Polžev pa je v zeleni zastirki prej manj, več pa zagotovo ne. Zelena zastirka hitro razpada, ob razpadanju pa se ponovno sproščajo tudi hranila za rastline. Obe, suha in zelena zastirka, pa v tleh puščata tudi počasi razpadajoče vlaknine, te pa ustvarjajo trajni humus, ki dolgoročno preprečuje zbijanje zemlje. Toplo svetujem uporabo naravnih zastirk tistim, ki gnojite po večini z briketiranimi naravnimi gnojili, da bo zemlja ostajala zračna in prhka. Novejše zastirke Danes dobite v trgovinah še več. Lahko kupite zastirko, fermentiran kompost, ki je enake barve kot zemlja. V jeseni jo samo zadelate v tla, saj gre za kompost in ste hkrati tudi pogno-jili. Odlična zastirka je tudi ovčja volna, v trgovinah pa dobite agrofilc, narejen iz ovčje volne. Volna je zagotovo ena najboljših zastirk na vrtu, saj pomladi greje, poleti hladi, zadržuje vodo in jo počasi oddaja rastlinam. Prav tako jo jeseni lahko zadelate v tla, ki jih bo rahljala in bo hkrati tudi gnojilo. Pa še stranski učinek ima, sčasoma prežene škodljivce iz tal, tudi voluharja. Danes pa so se na tržišču pojavile še zastirke iz miskanta, posebne trave. Zastirka ima podobne lastnosti kot trava. Ker je delo naše pameti in prihaja z naše kmetije, je seveda prav tako ena izmed možnih izbir na vrtu. Zadnja zastirka, ki sem jo srečala, pa so briketi iz slame. Tudi to je odlična izbira. Ob prvem srečanju z vlago se napijejo vode, in ko se posušijo, je prekrivka še vedno zračna, plevelom pa skoraj ne da možnosti kaljenja. Uporaba zastirk je koristna in jo na zelenjavnem in tudi okrasnem vrtu v takih vremenskih razmerah toplo priporočam. Miša Pušenjak * MINERAL NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN torek • 2. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Za šankom Prireditvenik Otroci pojejo slovensko ... ... mi pa jemo špansko, kitajsko, italijansko, avstrijsko - samo slovensko ne! Ja, tudi tako bi lahko prilagodili naslov prireditve, ki navdušuje stare in mlade, nastopajoče in nenasto-pajoče, predvsem pa tiste, ki jim je mar ... Mar za to, da je nekaj slovensko, pa naj bo to pesem ali roman, solata ali jabolko, pivo ali vino ... Pa je žal tega na našem 'jedilniku' zmeraj manj. Ker nam se nič ne izplača. Le nakupovanje na tujem izdelanega in pridelanega ter (pre)prodaja na domačem trgu še nekaj velja. Ste se kdaj vprašali, zakaj za česen, pridelan tako rekoč na sosedovi njivi, v domači trgovini plačate več kot deset evrov, medtem ko tisti, ki je zorel pod španskim soncem, stane četrtino manj, dobre tri evre? Pa je prepotoval več sveta, kot ga letno povprečen Slovenec ... Zakaj je vino iz več kot tisoč kilometrov oddaljene Makedonije in več kot deset tisoč kilometrov oddaljene Južne Afrike cenejše od tistega z Majskega Vrha ali iz ormoškega Jeruzalema? Da o cotah, ki so jih sešili v Bangladešu, in tistih iz sosednje vasi ne govorimo ... Kaj je tako zelo slovenskega, da je toliko dražje? Ker s česnom se v našem gospodinjstvu ne pogovarjamo, da bi nas motilo to, da ne poje' slovensko. Tudi naši riti 4 4 je vseeno, ali jo pokrivajo gate, ki govorijo bengalsko ali slovensko ... V vsakem primeru se rit veseli, da je pokrita, tam okoli nje pa se itak bolj malo govori... Res je malce bogokletno v današnjem globaliziranem svetu ne misliti najprej na domače. Ampak tole 'domače' bi lahko pomislilo na to, da je tudi naša denarnica bolj 'domača'. Ne more si privoščiti ekskluzivno visokih cen. Ampak glede na to, da vsi, ki v naši državi nekaj proizvajajo, nenehno tarnajo, kako slabo so plačani - kam za hudiča gre tista razlika med na primer slovensko in nizozemsko solato? Ker po našem prepričanju so plače na Nizozemskem večje kot pri nas. In če se njim splača na Ptuju prodajati kos solate za 60 centov, našim proizvajalcem pa šele pri evru pa pol, tu nekaj smrdi. (Saj bi zapisali tudi kaj o vinskih cenah, pa bi imel gotovo kaj proti minister za zdravje ... ) Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 5 3 8 9 9 6 3 5 8 7 9 2 9 3 6 4 7 2 3 1 7 4 5 9 3 6 2 1 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ © €€ ooo Bik ¥¥ ©©© € o Dvojčka ¥ ©© €€ ooo Rak ¥¥ ©©© € oo Lev ¥¥¥ © €€€ oo Devica ¥ ©© €€€ o Tehtnica ¥¥ ©© € ooo Škorpijon ¥ ©©© €€ o Strelec ¥¥¥ ©© € oo Kozorog ¥¥ ©©© €€ o Vodnar ¥¥¥ ©© €€€ ooo Ribi ¥ ©©© oo Torek, 2. julij 10:00 Ptuj, Mestni park, Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, vsak dan do petka, 5. 7., med 10. in 12. uro, otroške ustvarjalnice, družabne igre, športne igre 10:00 Ptuj, CID, Cidove Poletne počitnice 2019, izdelovanje letalskih modelov, vsak dan do petka med 10. in 13. uro, modelarsko društvo Aviotech 10:00 Ptuj, CID, Cidove Poletne počitnice 2019, Poletje na koleščkih, vsak dan do petka med 10. in 12. uro, tečaj rolanja z uporabo didaktičnih pripomočkov in veliko zabave, obvezna oprema: rolerji, čelada, kolenski, komolčni in zapestni ščitniki Sreda, 3. julij 16:00 Ptuj, dvorana Kmetijsko-gozdarskega zavoda, okrogla miza Pomen zadrug pri ohranitvi poseljenosti na podeželju 21:00 Ormož, Dom kulture, festival Ormoško poletje, predstava Čakalnica Četrtek, 4. julij 17:00 Knjižnica Ormož, Minka Gantar, predstavitev knjig Ko imajo hormoni žur in Ko ima življenje žur, Podzavestni vzorci, zelišča, podrobnosti glikemičnega indeksa Petek, 5. julij 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje 17. festivala sodobne umetnosti Art Stays, velika zvočna instalacija 19:30 Velika Nedelja, poletno gledališče, ljudska igra Miklova Zala Mestni kino Ptuj Kino brez stropa, dvorišče ptujskega gradu: Torek, 2. julij: 21:30 Najljubša. Sreda, 3. julij: 21:30 Ne puščaj sledov. Četrtek, 4. julij: 21:30: Srečen kot Lazzaro. Kino brez stropa: Mestni kino Torek, 2. julij: Kino vrtiček: Sreča na vrvici. Sreda, 3. julij: filmska čajanka: Bojevnica. Četrtek, 4. julij: Kino vrtiček: Poletje v školjki 2. Mestni kino, redni spored: Petek, 5. julija: 17:00 Svet igrač 4; 19:00 Spider man: daleč od doma; 21:10 John Wich 3: Parabelum. 2 GLASBO DO SRCA Velja za teden od 2. do £ 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog .julija 2019 - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžreba- dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anika Gojkošek, Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Križemkražem torek • 2. julija 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (10) Bolj ko plujemo proti severu, bolj je vreme muhasto, deževno. Zato raje, kot da bi šla peš, sedem na tramvaj, za katerega se zdi, da je ob nedeljskih jutrih edini igralec na cestišču. Med počasno vožnjo mi razkaže Blan-kenberge, eno najpomembnejših obmorskih počitniških mest ob belgijski obali. Stopim na ulico. Mrzlo je kot pri jogurtih v Šparu, zato raje pobegnem v majhno kavarnico, kjer me rahel dež ne more več motiti. Utaborim se na udobnih sedežih, medtem ko uživam v pravi belgijski vroči čokoladi. Romantičen pogled na pomol, ki se vije več kot tristo metrov v morje, pa ustvari prijetno vzdušje - mirno, nič kaj aprilsko. Kdo sploh lahko uživa ob morju, če ga zmeraj zebe? "Poleti je tukaj čudovito," pripomni toča-jka, kot da bi prisostvovala toku mojih misli. "Mesto kar zasije," me prepričuje. Peščene plaže ponujajo sprostitev, sprehajalne poti so kot nalašč za popoldanski špancir, izjemno domiselna kolesa, ki jih je na plaži mogoče najeti za slabe tri evre, pa poskrbijo za Zeebrugge: Blankenberge, Belgija tedensko dozo smeha. Če poskušaš voziti kolo s kvadratnimi ali jajčastimi kolesi, pri katerem je krmilo tako daleč, da je pravi podvig že, če ga sploh spraviš v pogon, je za crknit smešno, a precej jalovo početje. Obstaja celo takšno, pri katerem je treba voziti vzvratno, da se pelješ naprej! Čeprav si je to ob Severnem morju težko predstavljati, me domačini vztrajno prepričujejo, da so poletja peklensko vroča (vau, celih dvajset stopinj v avgustu, Foto: Mateja Toplak na hitro zguglam). Menda topli dnevi s seboj prinesejo prijetne večere, a ti so verjetno malce hladnejši, kot smo jih vajeni doma, na hrvaški obali. Aja ne, mislim slovenski, seveda. Mlade družine ali pari se ob poznejših urah tako stiskajo po lokalnih restavracijah ali barih, kjer srkajo ledeno hladno Stello in pomfri, otroci pa zraven zmažejo še hrustljav vafelj, prelit z javorjevim sirupom in oreščki. "Lahko to, kar imajo oni?" vprašam. Zabovci • Memorialno ribiško tekmovanje Lovilo 25 ribičev Ribiška sekcija Športno-rekreacijskega društva (ŠRD) Zabovci je predzadnjo soboto v juniju priredila ribiško tekmovanje v spomin na preminula člana Janeza Janžela in Martina Popoška. Foto: Srdan Mohoric Skupinska fotografija udeležencev spominskega tekmovanja Sodelovalo je 25 ribičev, lovili so štiri ure. Najboljši uplen je uspel Miranu Zorcu. Drugouvrščeni je bil Edi Popo-šek, sin pokojnega Martina. Na tretje mesto se je uvrstil Franc Janžel, brat pokojnega Janeza. Vsi trije so prejeli pokale, medalje in darilne bone podjetja Petrol. Doniral jih je Boštjan Tršinar, ki je vse obiskovalce počastil tudi z zakusko. Pripravili so odojka. Člani ribiške sekcije ŠRD Zabovci, ki se na ribniku pod Ptujskim jezerom družijo vsak teden, so na sobotni tekmi prejeli nove brezrokavnike. Kupili so jih s pomočjo sponzorjev, društva in prispevkov članov. Vodja sekcije ribičev Miran Ljubec je poudaril, da so z udeležbo zadovoljni, spominsko tekmovanje bodo ohranili tudi v prihodnje. Tako kot letos ga bodo organizirali 22. junija, ko je imel rojstni dan pokojni Janez Janžel, ki je bil tudi vodja sekcije. MZ Nova vas • 18. košnja na star način in 11. srečanje V znamenju običajev iz preteklosti V Novi vasi pri Markovcih so v letošnjemjuniju, tako kot že vrsto let doslej, priredili dva tradicionalna dogodka v duhu ohranjanja etnološkega izročila, tradicije, običajev in tehnične dediščine. Sobota, 15. junija, je bila namenjena prikazu košnje na star način, nedelja pa srečanju konjenikov in voznikov starodobni-kov. Košnja v Šturmovcu je obi- čaj, ki ga Novovaščani ohranjajo že 18 let. Kosci se zberejo zgodaj zjutraj in se odpravijo čez staro strugo Drave kosit v Šturmovec. Zaradi visokega vodostaja Drave se letos čez strugo z lesenimi ladjami niso peljali. Na travnik so se podali s konjsko vprego, ki je vlekla zapeljivčke in vozove. Ko je bil travnik pokošen, so se koscem pridružile gospodinje in postregle z malico. Še pred tem so vsakemu koscu za klobuk zataknile šopek svežega cvetja. Tudi letos so na košnji sodelovali kosci z BCS-kosilnicami. Po opravljenem delu je nato ob kozarčku dobre kapljice in zakuski sledilo prijateljsko druženje. Nedelja, dan po košnji, je v Novi vasi rezervirana za druženje konjenikov in ljubiteljev starodobnikov. Na letošnjem srečanju, ki je bilo 11. po vrsti, se jih je zbralo okoli sto - vseh nastopajočih v paradi mimo gasilsko--vaškega doma. Pred predstavitvijo so se udeleženci odpravili še na panoramsko vožnjo skozi Markovce in Zabovce do mlina ter nato nazaj v Novo vas do prireditvenega prostora. V paradi so sodelovali konjeniki, vozniki vpreg, traktorjev in avtomobilov starodobnikov, mopedisti, vozniki BCS-kosilnic, pa tudi najmlajši s traktorji, ki služijo kot igrače. Sodelujoči so bili iz markovske in sosednjih občin Dornava, Videm, Destrnik, Kidričevo, Gorišnica ter iz nekaterih drugih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Kulturno noto dogodku so dodali člani harmonikarskega ansambla Modras in grabljice iz Markovcev. Blagoslov s priporočilom za dobro letino je opravil farni župnik Janez Maučec. Ta dan so v Novi vasi proslavili tudi god zavetnika kmetov sv. Izidorja. Osrednji organizator prireditev je bilo Konjeniško društvo Nova vas, ki ga vodi predsednik Anton Kekec. Pri organizaciji so sodelovali tudi vaški odbor, aktiv podeželskih žena, gasilsko društvo in občina. Mojca Zemljarič Vesela družba na košnji v Šturmovcu ILA - zahodnoafriško jorubsko trgovsko mesto v Nigeriji, RAITA, Henna - nekdanja finska alpska smučarka, SINAPSA - stična točka živca ali čutnice z drugim živcem, ZUSE, Konrad - nemški gradbenik, izumitelj in računalničar KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Footgolf Na Ptuju vrhunec slovenske footgolf sezone Stran 18 Rokomet Ormoški olimpijec na obisku v OŠ Ivanjkovci Stran 18 EUROPE GAMSEN Strelstvo Urška v Minsku med strelci do najvišje uvrstitve Stran 19 Tenis Makoričeva v finalu boljša od ameriške študentke Strani 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • Prijateljska tekma tednik {Poiluïajk nal na íuitounún ífiblu! RADIOPTUJ tea- afeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Lepa predstava, zadovoljni navijači Aluminij - Hajduk Split 1:0 (1:0) STRELEC: Štor (13.). ALUMINIJ (do 60. minute): Jan-žekovič, Amuzie, Krajnc, Marti-novič, Kontek, Horvat, Marinšek, Vrbanec, Leko, Matjašič, Štor. Od 60. minute so igrali: Kovačič, Jakšič, Ploj, Petek, Kontek, Čer-mak, Petrovič, Bračko, Rogina, Fla-kus Bosilj, Živkovič. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v nedeljo odigrali svojo tretjo pripravljalno tekmo, tekmec pa je bil naj-slovitejše ime do sedaj - Hajduk. Atraktiven tekmec iz Dalmacije ima tudi v naših krajih ogromno privržencev, kar se je lepo pokazalo na obisku sicer »zaprte« tekme, saj se je v prijetnem sončnem vremenu v športnem parku zbralo kakšnih 400 gledalcev. Rezultat na takšnih tekmah ni v ospredju, trenerje ponavadi bolj zanima stanje igralcev v tej fazi priprav, kljub temu pa so se domači privrženci zelo razveselili zadet- Tahiraj: »Hajduk je res velik klub« Številni nogometni navdušenci v Kidričevem so v postavi Hajduka zaman iskali Francesca Tahiraja, ki je v lanski sezoni navduševal navijače Aluminija, potem pa oblekel dres kluba iz Splita. »Trenutno okrevam po poškodbi kolena, rehabilitacija je v zaključni fazi in se bom v ponedeljek že priključil treningom,« je pojasnil Tahiraj, ki je bil zelo vesel srečanja z nekdanjimi soigralci. Kako pa se počuti kot hajdukovec? »To je res velik klub, že po spremljevalnem osebju se to lepo vidi (smeh). Sicer se počutim zelo dobro, vse je v redu, le nekaj časa je pač potrebnega za popolno prilagoditev. V spomladanskem delu lanske sezone smo dosegli dobre rezultate, s 6. smo se pomaknili na 4. mesto, kar nam je prineslo sodelovanje v evropskih pokalih. Takoj po koncu priprav na Pohorju, kjer bomo ostali do 7. julija, se odpravljamo na Malto, kjer bomo v 1. predkrogu Lige Evropa igrali z ekipo Gzira United.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so razveselili privržence in dosegli lepo mednarodno zmago. ka Luke Štora v 13. minuti. Vrbanec mu je lepo podal žogo v prazen prostor, Štor pa jo je preko vratarja poslal v mrežo - 1:0. 20-letni napadalec je bil tudi v nadaljevanju osrednja figura tekme, saj je imel vsaj še pet res izjemnih priložnosti za povišanje vodstva (v 18, 38., 43., 45. in 51. minuti). Odlično se je gibal na napadalni polovici igrišča, prihajal v izdelane situacije za strele, le njihova realizacija je bila slaba. Če mu bo uspelo popraviti še ta element ... Na tekmi sicer ni manjkalo lepih in atraktivnih potez, nekaj pa tudi lepo povezanih akcij, ki so privedle do zaključnih strelov. Pretok žoge je bil hiter, vse niti igre pa sta v svojih rokah v domači vrsti držala v obrambi Martinovič, v zvezni vrsti pa neumorni Horvat. Po 60. minuti sta oba trenerja zamenjala vse igralce na igrišču, s tem da so gostje v igro poslali več prvokategornikov, med njimi Brazilca Jaira da Silvo, Madžara Adama Gyurcsa, Gambijca Hamza Bar-ryja in kapetana Josipa Juranoviča. Kljub temu so mladi Kidričani lepo držali ravnotežje, z agresivnim pokrivanjem so velikokrat prišli do žoge in jo tudi uspešno prenesli na nasprotno polovico. Najlepšo priložnost so v drugem delu imeli Kidričani v 85. minuti, ko je po podaji Rogine iz kota Petek streljal z glavo, njegov poskus pa je vratar odbil v okvir vrat. Komentarji gledalcev po tekmi so bili zvečine zelo pozitivni, kot le redko doslej je bilo čutiti dokajšnjo mero optimizma. Jože Mohorič Tenis • Wimbledon Tami proti finalistki izpred petih let V ponedeljek se je v All England Clubu začela 133. izdaja najslavnejšega teniškega turnirja na svetu - Wimbledona. Najboljši igralci in igralke sveta se bodo merili za skupni nagradni sklad 45 milijonov evrov, že nastop v 1. krogu prinaša dobrih 50.000 evrov nagrade (pred odbitim davkom). Naslov prvakov bosta branila Nemka Angelique Kerber in Srb Novak Djokovic. Wimbledon, žreb, posameznice: 1. krog: Tamara Zidanšek -Eugenie Bouchard (Kanada). Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Peterson (Slovenija/Švedska) - Buzar-nescu/Olaru (Romunija). Prvič se bo v glavnem delu turnirja na »sveti travi« predstavila Tamara Zidanšek (61. na WTA). Varovanka ptujskega trenerja Zorana Krajnca je ena od petih slovenskih predstavnikov v posamični konkurenci. Že v ponedeljek sta nastope začeli Polona Hercog (proti Slovakinji Viktoriji Kužmovi) in Dalila Jakupovič (proti Belgijki Kirsten Flipkens), v torek bodo na igrišča stopili še Aljaž Bedene (proti Italijanu Matteu Berretiniju) ter Kaja Juvan (proti Čehinji Kristini Pliško-vi) in Tamara Zidanšek. Najboljša športnica MO Ptuj v letu 2018 se bo za preboj v 2. krog borila z 79. igralko sveta Eugenie Bouchard. Danes 25-letna Kanad-čanka je bila pred petimi leti že 5. igralka sveta in programirana številka 1. svetovne teniške lestvice, a se stvari takrat niso odvile v želeno smer. Kljub temu že sedem let zaseda mesto v TOP 100. Travnata igralna površina je za popularno Genie med priljubljenej-šimi, konec koncev je na njej dosegla svoj doslej največji uspeh, ko se je leta 2014 uvrstila v finale Wim-bledona. Na poti do finala je takrat med drugimi premagala Angelique Kerber in Simono Halep, v finalu pa jo je ustavila Petra Kvitova. Tamara je z majhnim številom treningov na travi solidno odigrala edini pripravljalni turnir v Eastbournu, ko je po dramatičnem dvoboju ugnala 31. igralko sveta Carlo Suarez Navarro (4:6, 7:5, 7:5). V naslednjem jo je ustavila 11. igralka sveta Aryna Sabalenka (2:6, 3:6), a nekateri deli dvoboja so vzbujali optimizem. Ga lahko Tami potrdi tudi na travi? Zagoto- vo, sploh zato, ker v njeni ekipi ni čutiti kakšnega posebnega pritiska rezultata. Trenutno je primarni cilj ohranitev trdnega mesta v elitni stoterici in temeljita priprava za naslednje sezone (beri: izboljšanje posameznih elementov igre), ko bodo želje višje. Zmagovalko dvoboja med Zi-danškovo in Bouchardovo v 2. krogu čaka zmagovalka dvoboja med Kitajko Qiang Wang (15.) in Beloru-sinjo Vero Lapko (106.). V dvojicah s Švedinjo V igri dvojic bo imela Slovenija štiri igralke, ob uveljavljenih Katarini Srebotnik in Andreji Klepač bosta nastopili še Dalila Jakupovič in tudi Tamara Zidanšek. Članica TK Terme Ptuj bo tokrat združila moči s 23-letno Švedinjo Rebecco Peterson, njuni tekmici v 1. krogu pa bosta Romunki Mihaela Buzarnescu in Raluca Olaru. JM Tamara Zidanšek Eugenie Bouchard Poletna univerzijada v Italiji V slovenski ekipi tudi Domjanova, Kuharičeva in Stojak V prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se pred dnevi zbrali študenti športniki, ki bodo Slovenijo zastopali na 30. poletni univerzijadi v Neaplju. Odprava šteje 85 članov, od tega 65 športnikov in športnic, ki bodo nastopili v 10 različnih športnih panogah. Univerzijada bo na jugu Italije potekala med 3. in 14. julijem 2019. Na univerzijadi v Neaplju pričakujejo več kot 8.000 športnikov iz 128 držav. Podelili bodo 222 kompletov medalj, slovenski tekmovalke in tekmovalci pa bodo poskušali osvojiti 21. medaljo na poletnih univerzijadah. Na tokratni univerzijadi bo največ športnikov nastopilo v atletiki, kjer bo slovenske barve branilo 19 športnic in športnikov. Osem bo sabljačev in judoistov. V strelstvu bo tekmovalo 7 športnikov, 6 študentk se bo predstavilo v ritmični gimnastiki. Po pet športnikov bo Slovenijo zastopalo v športni gimnastiki in lokostrelstvu. Štirje bodo nastopili v tenisu, trije pa bodo iskali svoje priložnosti v plavanju. Iz Spodnjega Podravja bodo na jugu Italije nastopali Veronika Domjan (atletika), Urška Kuharic in Sašo Stojak (oba strelstvo). UR 18 Štajerski Šport torek • 2. julija 2019 -_« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Absolutni zmagovalec turnirja na Ptuju je postal Madžar Bence Pri dekletih je slavila Slovakinja Lucia Čermakova (v ozadju je dru- Na Ptuju je nastopil tudi prvi zvezdnik svetovnega footgolfa, Argen-Bacskai. gouvrščena Madžarka Izabella Ujvari). tinec Matias Perrone. Footgolf • Turnir FIFG 250 na Ptuju Vrhunec slovenske footgolf sezone odlično uspel »Začetki so bili sila zanimivi, po petih letih pa je footgolf na našem igrišču že lepo vpeljan ter tudi sprejet od golfistov. Vsega tega ne bi bilo brez delovanja izjemno zavzetih predstavnikov Footgolf kluba Ptuj, na čelu z Matijem Brodnja-kom in Damijanom Turkom. Ker so se footgolfisti v teh petih letih izkazali za zanesljivega partnerja, pa sedaj vsi skupaj želimo zadevo še nadaljevati in jo tudi nadgraditi,« so bile uvodne besede direktorja Igrišča za golf Ptuj Jerneja Lončari-ča, ki je konec tedna gostil največji letošnji footgolf turnir v Sloveniji. Turnir z oznako FIFG 250 je na slovenskih tleh doživel tretjo izvedbo, prvi je bil izpeljan v Bovcu, zadnja dva pa na Ptuju. »Footgolf klub Ptuj je najbolje organiziran klub v Sloveniji, zato je izvedba takšnega turnirja na Ptuju nekako najbolj logična izbira. Veseli me tudi to, da je v Sloveniji že na petih golf igriščih možno igrati tudi footgolf, kar je dejansko odlična pokritost. Zaenkrat imamo približno 50 aktivnih igralcev, skupno pa je ta zanimiv šport na naših igriščih preizkusilo že približno 1500 igralcev in igralk,« je dejal predsednik slovenske footgolf zveze Aleks Kravanja. Drugi turnir FIFG 250 na Ptuju je bil v vseh pogledih izpeljan izjemno, navdušenja niso skrivali tekmovalci in spremljevalci. »Zelo nas veseli, da smo lahko gostili kar 83 tekmovalcev iz 11 držav, izmed katerih jih je bilo kar 59 iz tujine. Vse skupaj se je začelo s četrtkovo neformalno prijateljsko tekmo Slovenija - Argentina (tesna zmaga za goste, op. a.), nadaljevalo s petkovim treningom ter sobotnim in nedeljskim tekmovanjem. Poseben vrhunec so bili nedeljski dodatni dvoboji, ko se je zaradi izenačenosti tekmovalcev odločalo o končni zmagi v ženski konkurenci ter o končnem 3. mestu med moškimi,« je tekmovalni del povzel predsednik organizacijskega odbora in vodja tekmovanja Damijan Turk. Letošnja izvedba je bila s tekmovalnega vidika daleč najmočnejša doslej, k čemur so največ pripomogli odlični tekmovalci iz Madžarske, Slovaške in Argentine. Slednjo je zastopal tudi prvi zvezdnik svetovnega foogolfa, svetovni prvak Matias Perrone, kar je dalo tekmovanju prav poseben pečat. »Zavedam se, da smo dejansko pionirji footgolfa v svetu, po desetletju razvoja pa se že lahko pohvalimo z veliko rastjo števila igralcev in igralk. Posebej me veseli, da je tudi Slovenija del te zgodbe,« je nad Slovenijo navdušen Matias - to je bil njegov tretji obisk na sončni strani Alp. Kljub manjši poškodbi se je do konca boril za mesta na stopničkah, a ga je v dodatnem razigrava-nju za en sam udarec prehitel rojak Rezultati, absolutno: 1. Bence Bacskai (Madžarska) 2. Gabor Simonyi (Madžarska) 3. Nicolas Garcia (Argentina) 4. Matias Perrone (Argentina) 5. Tomaš Gažovič (Slovaška) 14. Gaj Rosič (Slovenija) 20. Uroš Krajnc (Slovenija) 23. Vasja Kovač (Slovenija) 24 Ian Emeršič (Slovenija) 28. Matija Brodnjak (Slovenija) Ženske: 1. Lucia Čermakova (Slovaška) 2. Izabella Ujvari (Madžarka) 3. Dana Bombalova (Slovaška) 4. Martina Majerčikova (Slovaška) 5. Irena Krajnc (Slovenija) Seniorji: 1. Gyorgy Podusli (Madžarksa) 2. Robert Tajtyi (Madžarska) 3. Jan Jilek (Češka) 9. Miran Perič (Slovenija) - 21 - 18 - 17 - 17 - 17 - 10 - 7 - 6 - 6 - 5 - 5 - 5 9 24 27 - 13 - 11 - 11 - 1 Foto: Črtomir Goznik Skupinska slika organizatorjev in nekaterih domačih igralcev Nico Garcia. Prvi mesti sta sicer osvojila Madžara Bence Bacskai in Gabor Simony, pri čemer je Bence v dveh dneh dosegel absolutni rekord igrišča - 21 udarcev pod parom igrišča! Zmagovalec je po zmagi povedal: »Z zmago v tako močni konkurenci sem seveda zelo zadovoljen, tudi sama igra je bila na visoki ravni. Turnir na Ptuju sicer spada v cikel priprav na še močnejši masters turnir, ki bo na sporedu v Italiji. Igrišče je bilo odlično pripravljeno, tudi celotna izvedba je bila na zelo visoki ravni.« Še bolj je bil izenačen boj med dekleti, kjer smo zmagovalko dobili šele po petih luknjah repesaža med Slovakinjo Lucio Čermakovo in Madžarko Izabello Ujvari - daljši konec je potegnila Slovakinja. »Izabella je bila v zaključku izjemna tekmica, zato sem še toliko bolj vesela, da mi je uspelo zmagati. Na Ptuju sem drugič in obakrat sem slavila zmago - očitno je to moje srečno mesto. Nad zmago sem navdušena, vesela sem tudi zaradi tukajšnjih zelo prijaznih ljudi in odličnih organizatorjev, ki so pripravili zares lep turnir. Sicer sama nimam preveč rada vodnih ovir, ki jih je tukaj na Ptuju kar nekaj, a sem jih vseeno uspešno premagala, kar je zame še poseben dosežek,« je Matija Brodnjak: »Želimo se povezovati« »Z zgodbo najmlajšega športa v najstarejšem slovenskem mestu smo začeli pred petimi leti, še vedno pa je naš namen povezovanje. Kot je footgolf fuzija golfa in nogometa, si mi želimo povezovanja športa in turizma. S takšnimi in podobnimi turnirji ustvarjamo nočitve, zato footgolf vidim kot eno glavnih zgodb ptujskega športnega turizma. Ker se tudi v okolici Ptuja veliko dogaja v tej smeri, se lahko nadejamo nadaljnjih uspešnih zgodb,« je dejal predsednik Foogolf kluba Ptuj Matija Brodnjak. dejala zmagovalka med dekleti. Najboljši Slovenec na tekmovanju je bil s 13. mestom Gaj Rosič (Bovec), med domačini pa je najvišje mesto zasedel Uroš Krajnc: »S samo igro in uvrstitvijo na 20. mesto tokrat nisem najbolj zadovoljen, saj mi predstav s treninga ni uspelo prenesti na tokratno tekmovanje. Je pa bila konkurenca res močna, tekmovanje dobiva na kakovosti, zato se že lahko veselimo naslednje izvedbe.« Organizatorji so za vse udeležence pripravili bogat spremljevalni program, vključno z zaključno pogostitvijo in slovesno podelitvijo priznanj najboljšim. Pokale je prispeval Zavod za šport Ptuju. Jože Mohorič Rokomet • RKJeruzalem Ormož Ormoški olimpijec na obisku v OŠ Ivanjkovci Minuli državni praznik so vsaka na svoj način obeležile tudi osnovne šole. Osnovna šola Ivanjkovci (150 učenk in učencev) je ob dnevu državnosti pripravila svečanost, ki so jo popestrili s posebnim gostom - vrhunskim rokometašem in olimpijcem iz Ria de Janeira Markom Bezjakom. V bogatem kulturnem programu ni manjkalo odlične glasbe, plesa in vzpodbudnih besed, s katerimi so se predstavili osnovnošolci. Obisk bivšega rokometaša Jeruzalema, Gorenja in danes Magdeburga ter dobitnika bronaste medalje s svetovnega prvenstva leta 2017 v Franciji je bil tudi darilo ivanjko- vskim šolarjem ob zaključku uspešnega šolskega leta. Še posebej sta se obiska maestra razveselila Vanesa Lesjak in Maj Meško, ki sta iz Markovih rok prejela pokala za naziv športnik šole za leto 2019. Obisk v Ivanjkovcih je Bezjak izkoristil tudi za podelitev majic RK Jeruzalem; prejeli so jih učenke in učenci, ki so celo šolsko leto marljivo obiskovali rokometne treninge na šoli. Udeleževalo se jih je skoraj 30 otrok. Obenem je Marko med učenke in učence razdelil letake za 21. poletni tabor, kjer bosta letos avgusta združila moči RK Ormož in Mažorete iz Ormoža. Tabor bo potekal od 24. do 27. avgusta pri Miklavžu pri Ormožu. „Gre za osnovno šolo, kjer je naš klub po večletnih prizadevanjih pričel črpati mlade športnike. Spomnim se pričetkov z generacijo 2002, saj je danes Denis Škrinjar kapetan slovenske reprezentance mlajših kadetov, Blaž Fergola s svojimi 195 cm že trka na vrata članske ekipe in v nadaljevanju ob marljivem delu tudi na vrata mlajših reprezentančnih selekcij, Rok Rubin pa je član mladinske ekipe Jeruzalema, ki igra v 1. slovenski ligi. Iz OŠ Ivanj- kovci v klubu ne manjka niti igralcev generacij 2004, 2005, 2006 in 2007. Najzanimivejša in najštevilčnejša pa je generacija 2008/09, saj bi OŠ Ivanjkovci lahko imela tudi lastno klubsko ekipo! Na OŠ Marko Bezjak in ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar Ivanjkovci treniramo dvakrat tedensko po eno šolsko uro. Čeprav gre za jutranje termine (ob 6.45 in 7.00), je dvorana v obeh terminih polna. Ob tej priložnosti bi se v imenu kluba zahvalil celotni OŠ Ivanjkovci, ravnateljici Nadi Pignar in športni učiteljici Vesni Havlas za posluh in dobro sodelovanje," je povedal klubski koordinator mlajših selekcij in trener na OŠ Ivanjkovci Uroš Krstič. Veselje ob prihodu Bezjaka na šolo je bilo več kot očitno, saj so številni Marka pričakali kar pred šolo in iskali njegov avtogram. „Preživel sem lep dopoldan na tej šoli in se tudi malo kulturno izobraževal, saj sem bil po dolgem času priča kulturni svečanosti ob prazniku dneva državnosti. V preteklosti nisem imel veliko soigralcev iz te šole. Danes vidim, da je zgodba v ormoškem klubu drugačna in da so se obrnili še na šole zunaj Ormoža, kar je zelo dobro. Po Uroševih besedah je pro- blem, da v Ormožu primanjkuje trenerjev, ki bi lahko še bolj pokrili naše področje in črpali še več igralcev za klub. Škoda za te 'bele lise', saj zagotovo kar mrgoli odličnih športnikov na šolah pri Miklavžu, v Središču, pri Sv. Tomažu in tudi Ljutomer je navsezadnje zelo blizu," je svoje misli strnil Bezjak. Ormoškega rokometaša čaka še dobrih štirinajst dni počitka, nato pa sredi julija pričetek priprav na novo sezono v Magdeburgu, lani tretjeuvrščeni ekipi nemške Bundeslige. „V klubu so nam pred kratkim sporočili, da ne bo nič iz tako želene Lige prvakov. Škoda! To bi bila prava nagrada za naš klub in nas, igralce, ki marljivo delamo celo leto. Tako bomo tudi letos nastopali v pokalu EHF," je še povedal Marko in na vprašanje glede igranja v reprezentanci skrivnostno dejal: „Pustimo času čas. Sam se še nisem odrekel dresu z reprezentančnim grbom." Če bo vse po sreči, bomo Bez-jaka v reprezentančnem dresu v jeseni spremljali na Hard Eku. Nasprotnik bo več kot atraktiven: Hrvaška ali Madžarska. UK torek • 2. julija 2019 Šport Štajerski 19 Strelstvo • Evropske igre Minsk 2019 Urška do najvišje uvrstitve V beloruski prestolnici Minsk je v nedeljo padel zastor na 2. Evropskih igrah, ki so Sloveniji in odličnim slovenskim športnicam prinesle kar šest prestižnih odličij, od tega štiri zlate! Med več kot 4.000 športnicami in športniki iz 15 športnih panog se je v Minsku v 69-članski slovenski reprezentanci predstavila tudi šesterica slovenskih strelcev in med njimi tudi odlična Urška Kuharic. Ormožanka je slovenskim strelcem na igrah priborila najvišjo uvrstitev z zgodovinsko prvo strelsko uvrstitvijo v finale z zračno puško na 10 m. V nemški izbrani vrsti s pištolo pa je tekmoval tudi drugi ormoški strelec - Kevin Venta. Kuharičeva v boju za odličja ter kvoto za Tokio 2020 Ormoška strelka se je odlično odrezala v kvalifikacijah z zračno puško, kjer pa je s 625,6 kroga doživela tudi »športni poljub sreče« in se za vsega desetinko kroga kot osmouvrščena prebila v zaključni finale. S prvimi petimi serijami (103,2; 103,8; 104,2; 104,7 in 103,4) oz. s povprečnim rezultatom 103,9 kroga je bila tik pred zaključkom tekme za krog in pol oddaljena od finalistk, nato pa je v zadnji seriji Tenis • Člansko DP dobesedno eksplodirala, nizala desetico za desetico in z najboljšo serijo na tekmi, z visokimi in nevsakdanjimi 106,3 kroga, ujela finale za desetinko kroga! Z uvrstitvijo v finale je ormoški strelki kot prvi doslej uspel velik met preboja med strelske finaliste, pred štirimi leti je v azerbajdžanskem Bakuju osvojila 17. mesto. Finalno streljanje na dodatnih 24 strelov je najboljšim strelkam omogočalo ne samo boj za prestižna odličja, temveč tudi osvojitev neposredne olimpijske vstopnice -t. i. kvote za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020. V finalu so bile štiri strelke, ki so takšno kvoto že imele, in štiri strelke (Čehinja Mazurova, Belorusinja Martynova, Nemka Beerova in Kuharičeva), ki so se borile za eno, ki je bila na razpolago v vsaki olimpijski disciplini. Kuharičeva v finalu osvojila končno 7. mesto Vedno zahtevni finalni nastop je Kuharičeva začela precej stresno - s prvim strelom v osmico, nato z drugim v devetico, sledilo je devet desetic. Ker je uvodni strel v osmico ponesrečeno »ušel« tudi odlični Nemki Beerovi, je slednja Makoričeva boljša od ameriške študentke Pretekli teden je na igriščih TK Branik Maribor potekalo poletno državno člansko prvenstvo, na katerem so se igralke in igralci merili za rekorden nagradni sklad v teh tekmovanjih, za 3000 evrov. Znova so se lepega uspeha veselili v TK Terme Ptuj ... Čeprav tudi tokrat niso bili prisotni najboljši slovenski igralci, saj nastopajo na veliki sceni VVimbledona in še na nekaterih drugih mednarodnih turnirjih, pa so bili odigrani številni dobri in kvalitetni dvoboji. Ženski del ptujske odprave sta pod vodstvom trenerja Luka Haz-dovca sestavljali Maja Makorič in Tara Gorinšek. Letnici 2001 in 2002 nista bili med ožjimi favoritinjami (nista bili nosilki), a sta kljub temu posegli visoko, Maja celo do naslova državne prvakinje. Rezultati: zračna puška 10 m (ž): 1. Coman Laura-Georgeta, RO M 626.7 + 251.3 2. Christen Nina, ŠVI 627.8 + 250.0 3. Mazurova Nikola, ČEŠ 626.5 + 228.7 7. Kuharič Urška, SLO 625.6 + 141.3 22. Dvoršak Živa, SLO 623.7 Puška 50 m trojni položaj (ž): 1. Zykova Julija, RUS 1165 + 459.6 2. Mazurova Nikola, ČEŠ 1168 + 453.9 3. Khorosheva Polina, RUS 1166 + 444.0 4. Vukašinovic Sanja, SRB 1168 + 433.7 30. Kuharič Urška, SLO 1149 32. Dvoršak Živa, SLO 1147 Poletno člansko DP, posameznice: 1. krog: Makorič - Belinger (LTA, 7.) 6:1, 6:7(5), 7:5; Gorinšek -Kostanjšek (Maja) 6:0, 6:0; 2. krog: Makorič - Kočevar (Medvode) 4:6, 6:2, 6:4; Gorinšek - Jurič (ŽTK MB, 2.) 7:5, 1:6, 6:2; četrtfinale: Makorič - Gorinšek 6:3, 7:5; polfinale: Makorič - Bečirovič--Novak (ŽTK MB) 6:3, 6:1; finale: Makorič - Kozar (Triglav) 6:3, 3:6, 6:2. To je delno napovedal že začetek, ko je Makoričeva izločila 7. nosilko Aljo Belinger, Gorinškova pa je Kostanjškovi zavezala dve »teniški kravati«. Tara je izjemno odigrala 2. krog, ko je izločila 2. nosilko, Mariborčanko Noko Jurič. S tem Maja Makorič (TK Terme Ptuj) je v finalu Članskega DP ugnala Niko Kozar. Potočnikova in Čukova v Franciji in Italiji Nina Potočnik (Galtena, 423. na WTA) in Pia Čuk (TK Ptuj, 485.) sta v zadnjih tednih nastopali na ITF-turnirjih z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Potočnikova je na dveh zaporednih turnirjih (v češkem Prerovu in v Padovi) uspešno preskočila uvodni krog, nato pa obstala v 2. krogu. Dragocena je bila zmaga proti Hrvatici Jani Fett (328.) v Italiji. Na zadnjem turnirju v Trbižu ji ni uspelo preskočiti prve stopničke. Čukova se je najprej v Franciji v glavni del turnirja prebila preko kvalifikacij, nato pa dosegla še eno zmago v glavnem žrebu. Vajo je še dopolnila v italijanskem Trbižu, ko se je preko dveh tekmic iz Hrvaške, Ive Primorac in Jane Fett, prebila v četrtfinale. kot prva izgubila boj za obstoj v finalu. Kuharičeva je vseeno imela skoraj krog in pol zaostanka za Belorusinjo Martynovo, česar pa ji ni uspelo nadoknaditi v naslednjih dveh strelih ter je bila izločena kot druga finalistka in osvojila končno 7. mesto. »V finalu sem začela malo nervozno, vendar bi po občutku rekla, da je bila nervoza ravno pravšnja. Prvi strel pa sem prehitro oddala, ni bil dovolj izdelan in zadela sem nesrečno osmico, ki mi je preprečila višjo uvrstitev. Z nastopom in z uvrstitvijo v finale sem zelo zadovoljna, velik napredek v letošnji sezoni pa sem naredila prav z je poskrbela za ptujski četrtfinale, v katerem pa je zmago slavila leto starejša Maja. 17-letna Primorka, ki že nekaj let trenira na Ptuju, je bila uspešna tudi v obeh zaključnih dvobojih. Za zaključek se je v finalu merila s študentko ameriške univerze Virginia, 20-letno Niko Ko-zar, ter slavila v treh nizih. Za Majo je to drugi naslov državne prvakinje, decembra je bila najboljša na zimskem državnem prvenstvu v kategoriji do 18. leta starosti. Pri fantih je slavil 24-letni Mariborčan Matic Špec (ŽTK Maribor), študent ameriške univerze Minnesota, ki je v finalu ugnal člana domačega kluba Miha Veličkega. Ptujska trojica - sestavljali so jo Toni Hazdovac, Blaž Vidovič in Matevž Krajnc - je izpadla v 1. krogu. JM Foto: Strelska zveza Slovenije Mlada ormoška strelka Urška Kuharic je na svojih drugih Evropskih igrah v Minsku dosegla najvišjo uvrstitev v slovenski strelski reprezentanci s prvo in zgodovinsko uvrstitvijo v finale. nastopi v finalu, kar me še posebej veseli,« nam je zaupala odlična ormoška strelka. Olimpijsko kvoto je z bronastim odličjem osvojila mlada češka strelka Nikola Mazurova, zmago pa je slavila aktualna evropska prvakinja, Romunka Laura-Georgeta Coman pred Švicarko Nino Christen. Kuharičeva najboljša Slovenka tudi v trojnem položaju na 50 m Urška je v četrtek opravila še s svojim drugim nastopom na EI - streljala je t. i. strelski maraton z malokalibrsko puško na 50 m v trojnem položaju. V zelo zahtevnih vetrovnih razmerah, ko je strelkam nagajal močan veter, je Kuharičeva dosegla 1149 krogov in zasedla 30. mesto. V klečečem položaju je zadela 386 krogov, leže 384 ter na koncu v zadnjih štiridesetih strelih stoje 379 krogov. Za vstop v finale je tokrat zadostovalo že 1161 krogov, veliko favorizira-nih strelk - med njimi tudi Slovenko Živo Dvoršak (32. s 1147 krogi) - pa je tokrat »premagal veter«. „Za nastop s puško v trojnem položaju sem bila zelo samozavestna, saj sem že na uvodnih dveh treningih dosegla dva osebna rekorda. Občutki so bili tako dobri, kot jih še nikoli do zdaj nisem imela. Na dan tekme smo bile strelke soočene z močnim vetrom, ki je bil grozen, saj le redko na tekmi doživiš podobne razmere, kar pa še dodatno bistveno oteži tehnično izvedbo strelov. Kljub težkim razmeram sem bila s streljanjem v klečečem in stoječem položaju zadovoljna. V ležečem položaju pa sem se čisto izgubila, saj nisem več vedela, ali sem delala napake zaradi vetra ali sem zatajila s tehnično izvedbo strela. Svoja nastopa na Evropskih igrah ocenjujem kot zelo pozitivna in se že veselim naslednjih večjih izzivov z nastopi na Uni-verzijadi v Neaplju in na domačem DP na 50 m v juliju, nato v avgustu na svetovnem pokalu v brazilskem Riu de Janeiru in nato v septembru še na EP v Bologni,« je svoje vtise z drugega nastopa strnila ormoška strelka Urška Kuharič. Ormožan Kevin Venta v prvem nastopu na igrah za Nemčijo Drugi ormoški strelec Kevin Venta, ki smo ga z zanimanjem spremljali v Minsku, je nastopal v nemški izbrani vrsti. Prvič se je Venta na strelsko linijo podal v mešanih parih z zračno pištolo, kjer je nastopal z nemško klubsko in reprezentančno kolegico Julijo Hochmuth, s katero sta dosegla 564 krogov in za finalisti zaostala za osem krogov. V svojem drugem nastopu z zračno pištolo je Venta s 571 krogi (95, 93, 94, 99, 95, 95) osvojil 22. mesto in za finalisti zaostal za osem krogov. S svojima nastopoma ni bil zadovoljen, saj se zaveda, da zmore bistveno več od pokazanega, kljub temu pa je hvaležen za izkušnjo nastopa v Minsku in optimistično zre proti naslednjim tekmovalnim izzivom. Simeon Conc Jadranje • Regata na Ptuju Regata za vse vrste jadrnic Brodarsko društvo Ranča Ptuj je drugo leto zapored organiziralo jadralno regato ob dnevu državnosti 2019. Posebnost tega tekmovanja je v tem, da lahko sodelujejo tekmovalci s svojimi jadrnicami, in tako smo tokrat na »ptujskem morju« opazovali tekmovalce s štirimi različnimi tipi jadrnic. Tekmovanje, ki je še v začetni fazi, je zajemalo po dva plova prvi in drugi dan, tako da so jadralci opravili dve »navigaciji« in dve »palici«. Oba dneva je pihal skorajda idealen veter za jadranje, tekmovanje je nekoliko oviral le dež. Ne glede na vse so jadralci na Dravi pokazali svoje jadralno znanje in uživali v zelo dobro organiziranem tekmovanju. Po rezultatih je bil najboljši Matej Petrovič na jadrnici tipa Laser Radial, za njim sta se z Optimistoma zvrstila mlada domača jadralca Jaka Solina Petrovič na drugem in Tine Flac na tretjem mestu. Po regati je predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič povedal: »Vemo, da ima mnogo Ptujčanov in okoličanov doma različne tipa jadrnic, prav njih želimo privabiti na to praznično tekmovanje. Letošnje je bilo nadgradnja lanskega, v prihodnjih letih si želimo še več tekmovalcev. Tisti, ki so letos prišli tekmovat, so lahko zares uživali ob jadranju.« Na 2. regati ob dnevu državnosti 2019 je tekmovalce in organizatorje prišla pozdravit tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. David Breznik 20 Štajerski Šport, rekreacija torek m 2. julija 2019 Nogomet • Turnir v Grajeni Kegljanje • Borbene igre 2019 Ob memorialu še prvi otroški turnir Tradicionalno kegljaško tekmovanje Nogometni klub Grajena je organiziral turnir za selekcije U-9, U-11 in U-13 ter članski turnir 27. Memorial Romana Krajnca. V selekciji U-9 je igralo devet ekip. Mladi so pokazali veliko znanja in energije, v finalu pa je Miklavž U-9 premagal Podvince s 3:2, medtem ko je tretje mesto zasedel Miklavž U-8. Na turnirju U-11 je igralo šest ekip po sistemu vsak z vsakim. Najbolj so se izkazali igralci Podvincev, drugi so bili člani ekipe Golgeter Hajdina in tretji Miklavž U-10. Pri U-13 so sodelovale tri ekipe, končni vrstni red pa je bil: 1. Golgeter Hajdina, 2. Grajena in 3. Go-rišnica. Predsednik NK Grajena Boštjan Skerbiš je dejal: »Turnir je potekal v super vzdušju, ob tem smo videli zanimive nogometne predstave. Mislim, da smo za prvič turnir dobro organizirali, saj smo od drugih klubov prejeli precej pohval. Vesel sem tudi, da nas je prišla pozdravit tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Kar pa se tiče naših ekip, pa smo posebej ponosni na našo selekcijo U-9, za katero igra pol ekipe, ki so še mlajši. Osvojili so 4. mesto, kar je odličen rezultat, glede na to da so komaj pred približno mesecem dni odigrali prvo tekmo v svoji karieri.« V NK Grajena dobro delajo z mladimi in vabijo vse učence osnovnih šol v svoj klub, da začnejo vaditi najpopularnejši šport na svetu. Memorialno tekmovanje osvojila Grajena Celodnevno dogajanje, ki je v večini pripadlo otrokom, je bilo dopolnjeno s turnirjem za 27. Memorial Romana Krajnca. Na njem so sodelovale štiri članske ekipe, zmagala pa je domača ekipa NK Grajena, druga je bila ekipa Juršin-cev, tretji so bili Podvinc in četrta Slovenja vas. David Breznik Ekipa NK Grajena - zmagovalci Članskega turnirja Odbojka na mivki • Kvalifikacijski turnir na Ranci Nika prvič zaigrala na mivki Odbojka na mivki je zelo atraktiven šport in so ga na Ptuju igrali na različnih lokacijah, a vrhunska lokacija v zadnjem desetletju je nedvomno na Ranci. Tu so pred leti odigrali močne turnirje, v nedeljo pa smo bili priče kvalifikacijskemu turnirju U-16 za državno prvenstvo. Na Ranci se je v nekoliko muhastem vremenu pomerilo šest ženskih in šest moških ekip, ki so bile razdeljene v dve kvalifikacijski skupini, nato pa se potekalo še razigravanje za posamezna mesta. Zmagovalca v moški konkurenci sta postala Rok Bračko in Primož Jeklin. Rok Bračko je mlajši brat Brine Bračko, ki igra blokerko pri Braniku, in je bil prejšnji teden z Rokom Možicem evropski podpr-vak v kategoriji do 18 let v avstrijskem Badnu. V ženski konkurenci sta prvo mesto osvojili Zoja Kalar in Rima Posedel. Mlada ptujska predstavnica Nika Milošič, ki se je prvič udeležila turnirja, je igrala v paru z Nelo Škraban iz OK Puconci (zaradi odsotnosti Vite Koren, op. a.). Nika in Nela sta vknjižili dva poraza in eno zmago za končno 5. mesto. Nika Milošič: »Mislim, da sva vsako tekmo odigrali bolje. Videlo se je, da sem igrala na prvem turnirju v odbojki na mivki, tako da sem se še malo lovila. Sem pa uživala v igri in mislim, da sva z Nelo odigrali dobre tekme, še posebej zadnjo, za peto mesto, ko sva že zaostajali 6:12, a sva z dobro igro preobrnili rezultat za končnih 21:19.« Najboljše ekipe borbenih iger 2019 Organizatorji so se zelo potrudili Kvalifikacijski turnir je organiziral ŽOK Ptuj v sodelovanju s KPŠ Ptuj in Zavodom za šport Ptuj. Igralci in igralke so bili nagrajeni s pokali za prva tri mesta, za katere je poskrbel Zavod za šport Ptuj. Pri organizaciji je glavno delo opravil Mitko Siračevski, pri izvedbi pa so mu pomagali tudi Tomaž Gojkošek, Miha Vindiš, Alida To-manič, Rok Markež, Emil Mesarič, Klara Milošič, Ana Jančič in Primož Zemljič. Vsak udeleženec turnirja -vključno s starši - je dobil brezplačen obrok, turnir pa so vsi ocenili kot zelo dobro organiziran in izveden, kar je zelo lepa popotnica za naprej. David Breznik Kot veleva tradicija, so ptujski kegljači tudi letošnjo sezono zaključili s tradicionalnimi borbenimi igrami, ki so potekale na starem dvosteznem kegljišču Drave. Podobno kot lani je tudi letos nastopilo 12 štiričlanskih ekip. Sestavljali so jih člani kegljaških krožkov, ki celo leto kegljajo na starem ptujskem kegljišču, in člani vseh treh tekmovalnih ekip KK Drava. Pri ekipah velja omejitev, da lahko v eni ekipi nastopita samo dva igralca prve ekipe Drave. Če bi namreč dravaši sestavili svojo najmočnejšo ekipo, bi bili verjetno premočni za ekipe krožkov in bi bilo tekmovanje manj zanimivo. Tako pa se dogaja, da praviloma zmagujejo prav ekipe, ki v svoji postavi nimajo igralcev iz prve ekipe Drave. Borbene igre so namreč nekaj posebnega, saj gre za staro ekipno igro v kegljanju, kjer pride do izraza uigranost, pravi moštveni duh, kjer ni mesta malodušju, pač pa je treba celo tekmo trdo „delati" po principu „vsi za enega, eden za vse", napake se namreč hitro kaznujejo ... Zmagala ekipa Društva upokojencev Ptuj V predtekmovanju je vsaka ekipa nastopila štirikrat, v skupni seštevek pa so šteli trije najboljši rezultati. Tretje leto zapored je bila v predtekmovanju daleč najboljša ekipa Društva upokojencev Ptuj s 1117 podrtimi keglji. Zraven njih so se v polfinalne borbe, med štiri najboljše ekipe, uvrstili še Kombajnisti (1016), Podlehnik (1005) in Dravca I (983). V prvi polfinalni tekmi je ekipa Podlehnika premagala Kombaj-niste (354:338), v drugem polfi-nalu pa so bili Upokojenci boljši od Dravce I (329:305). Obe finalni tekmi, tako mali finale za 3. mesto kot veliki finale, sta bili napeti in zanimivi kot malokdaj v preteklih letih. Najprej je Dravca I za samo tri keglje (329:326) premagala Kom-bajniste, ki so tako letos ostali brez pokala. V tekmi za 1. mesto sta bili ekipi Podlehnika in Upokojencev tudi po 12 setih še vedno enaki -326:326. Šele po dodatni igri, tako imenovani „sudden victory", smo dobili srečnega zmagovalca za leto 2019 - to je postala ekipa Društva upokojencev Ptuj, ki je v dodatni igri podrla osem kegljev več kot Podlehničani - 68:60. Končni vrstni red: 1. DU Ptuj 2. Podlehnik 3. Dravca I 4. Kombajnisti 5. Optimisti-Lovec, 6. Gostilna Muršič, 7. Prijatelji, 8.-9. Talum I in Dravca II, 10. Elektro, 11. Talum II in 12. Invalidi. Sestave najboljših ekip: DU Ptuj: Janez Krajnc, Stane Kralj, Miro Morano, Nikola Pralija Podlehnik: Igor Gaber, Bojan Krušič, Ivan Lozinšek, Milan Podgoršek Dravca I: Robi Golob, Milena Golob, Ivanka Plajnšek, Marija Kozo-derc, Erika Čurkovič Kombajnisti: Nada Fridl, Sonja Kajnih, Boris Premzl, Janko Zagor-šek David Breznik Powerlifting • Svetovno prvenstvo Katja Babič presegla pričakovanja V Helsingborgu na Švedskem je potekalo 7. svetovno prvenstvo v klasičnem powerliftingu - troboju moči. Skupno je v vseh težnostnih in starostnih kategorijah tekmova- lo 594 moških in 406 žensk. Powerlfiting zveza Slovenije -zveza troboja moči (krajše PLZS) je bila s svojo ekipo tudi letos prisotna na tem velikem tekmovanju. Foto: Siniša Siračevski Najboljše ekipe na tekmovanju na Ranci (Nika Milošič in Nela Škraban sta desno spodaj) Katja Babič Slovensko reprezentanco je ob treh moških predstavnikih zastopala najboljša športnica občine Kidričevo Katja Babič in kljub nekoliko slabši pripravljenosti zaradi poškodb z začetka leta s seštevkom 357,5 kg (135 kg počepa, 77,5 kg potiska s prsi in 145 kg mrtvega dviga) osvojila 14. mesto v kategoriji članic do 57 kg ter za 2,5 kg popravila svoj državni rekord v potisku s prsi. Prvo mesto je v tej kategoriji zasedla Kanadčanka Maria Htee (472,5 kg seštevka), druga je bila Američanka Meghan Scanlon (471 kg seštevka), tretja pa Britanka Butters Bobbie (450 kg seštevka). Katja Babič: »S svojim nastopom sem zadovoljna, saj sem celo presegla pričakovanja. Zares uživam, ko stopim na tekmovalno platformo in tekmujem s puncami, ki so mi velika motivacija in vzor. Dogajanje na tem tekmovanju je težko opisati z besedami, vem pa, da mi bo ostalo v posebnem spominu.« Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v beloruskem Minsku, nanj pa se slovenski tekmovalci lahko uvrstijo z izpolnitvijo norme na marčevskem državnem prvenstvu ali na katerem od mednarodnih tekmovanj. David Breznik enakost, prijateljstvo, sopomoč . Foto: Črtomir Goznik Letos se je zabavalo več kot 1200 udeležencev iz cele Slovenije, ki so preživeli še en nepozaben dan druženja v Termah Ptuj in v najstarejšem slovenskem mestu. Ptuj • Šesta prireditev Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč Druženje za vse - vsi drugačni, vsi enakopravni Tudi šesta prireditev Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč je nadvse uspela. Zbrala je več kot 1200 udeležencev iz socialnovarstvenih zavodov, institucij, organizacij in od drugod iz Slovenije in Hrvaške (varaždinska županija), ki jim je primarna skrb za ljudi s posebnimi potrebami. 26. junija se je v Termah Ptuj vse uskladilo, tudi vreme; kot da bi sonce vedelo, kako zelo potrebujejo takšne dni udeleženci te dobrodelne glasbene prireditve. Vsak izmed njih je občutil svojo zgodbo dogajanja tega dneva, najlepši pa so bili veseli in smeha polni obrazi, še posebej ko so na oder stopili njihovi priljubljeni glasbeniki: Tanja Žagar, Maja Oderlap, Gadi in Čuki. Z nekaterimi so se v teh letih že tako tesno povezali, kot se lahko le prijatelji in ljudje, ki cenijo drug drugega. Za večino udeležencev so to edini kopalni dnevi v letu in edini, ko se srečajo z varovanci iz drugih zavodov. Četudi se ljudje dobre volje zunaj institucij nadvse trudijo, da bi s takšnimi in podobnimi prireditvami polepšali življenje drugačnih, mnogi teh lepih trenutkov še niso deležni. Ne glede na vse pa je bil letošnji 26. junij ponovno tisti dan v letu, ki ga ne gre zamuditi, ker je to bil dan prijetnega druženja, namenjen za trajen spomin. Projekt Vsi skupaj smo ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč je zakorakal že v sedmo leto. V sedmi izvedbi prihodnje leto si želi postati še večji, da bi se njegov duh, njegovo pozitivno poslanstvo, da smo „vsi drugačni, vsi enakopravni" še bolj razširil in dosegel tudi tiste, ki še stojijo ob strani - tako ljudi v zavodih oz. institucijah, ki skrbijo za kvali- tetno življenje drugačnih, kot ljudi, ki jim je življenje prizaneslo in jih ni postavilo pred takšne ali drugačne ovire, fizične in psihične. Več kot 1200 veselih in nasmejanih, ki so tudi letos uživali v celodnevnem druženju in zabavi, jim je lahko svetal zgled, da med ljudmi ni ovir, največje so največkrat le miselne. Če bodo vsi sprejeli izziv, da bodo del dobrodel-no-glasbene prireditve, bodo v prvi vrsti razveselili in poduhovili sebe, šele na to druge. Škoda, da so manjkali tudi Ptujčani, ki še niso prepoznali prednosti tega edinstvenega celodnevnega druženja in zabave. Družba Radio-Tednik Ptuj je pričela pripravljati prireditve Vsi skupaj smo ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč v letu 2014, da bi na nek način povrnila izgubljene vrednote. Svoje poslanstvo bo nadaljevala, saj se duh te prireditve kljub temu širi - že tretje leto tudi zunaj meja Slovenije, v varaždinsko županijo, odkoder je letos prišlo 120 udeležencev. Marin Vučic, ravnatelj Centra za vzgojo in izobraževanje Tomislav Špoljar iz Varaždina, ki je zaslužen, da so se v projekt vključili tudi Center za vzgojo in izobraževanje Podravsko sonce iz Koprivnice, Za- druga Kokotiček in Zadruga distrofičarjev varaždinske županije, ki letos sicer osebno ni prišel na Ptuj, se je toplo zahvalil vsem, ki so se ponovno potrudili, da so njihovi varovanci preživeli nepozaben dan v Termah Ptuj skupaj s slovenskimi prijatelji iz podobnih zavodov, institucij in organizacij. Hvaležen je, da ta lepi projekt sodelovanja, povezovanja, druženja in veselja v mednarodnem prostoru še naprej živi in se razvija. V celi varaž-dinski županiji se že veselijo srečanja v letu 2020, je poudaril. MG 22 Štajerski VSI SKUPAJ SMO ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč ... Foto: Črtomir Goznik Franc Zebec, Majšperk: „Z vnukinjo Lejo in vnukom Gregom ter njuno prijateljico Silvo smo se letos prvič udeležili te prireditve. Lani nas niso povabili, zato smo bili malo žalostni. Ženina zasluga pa je, da so nas letos povabili. Lahko rečem, da smo vsi skupaj uživali v druženju in lepih trenutkih, ki so nam jih pripravili. Včasih je potrebno zelo malo, da smo vsi skupaj srečni. Ta prireditev je zagotovo tista, ki osrečuje vse, ki nanjo pridejo. Vidim, da so iz vseh koncev Slovenije." Foto: Črtomir Goznik Snežana Fatkič, Varaždin: „Na tej prireditvi smo bili letos že tretjič. Vedno je lepo, moja otroka, sin Sebastijan in hčerka Lucija, sta skupaj z menoj tudi tokrat uživala. Oba sta zbolela za cerebralno paralizo, hčerka ima težjo obliko in je na vozičku. Bilo je nadvse čudovito, nimam nobene zamere. Bili bi zelo srečni in zadovoljni, da bi še naprej organizirali to prireditev, saj ljudem s posebnimi potrebami nadvse veliko pomeni. To je njihov dan, dan, ko se lahko nadvse veselijo, družijo in zbirajo nepozabne spomine, se srečajo z glasbeniki, z njimi fotografirajo. Skupaj z njimi tudi mi, starši, doživimo te nadvse lepe trenutke. Resnično jih vsi skupaj potrebujemo." S i«-. á Na voljo mobilni aplikaciji „ Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: Črtomir Goznik Primož Ilovar, skupina Gadi: „Takšna prireditev nam pomeni zelo veliko, ko lahko s svojo glasbo pripomoremo, da se imajo mnogi ljudje lepše, tudi tisti, ki jim tega življenje v osnovi ni namenilo. Že od začetka svoje kariere pogosto nastopamo na humanitarnih oz. dobrodelnih prireditvah. Še posebej pa smo veseli, če lahko s svojo glasbo pomagamo našim najmlajšim oz. vsakomur, ki je pomoči potreben. Občinstvo je ustvarilo izjemno vzdušje, čutila se je energija, bili so navihani, razigrani, in to veliko bolj kot vsi drugi, ki jim je bilo življenje bolj naklonjeno." Foto: Črtomir Goznik Jože Potrebuješ, Čuki: „Na tej prireditvi nismo prvič. Zelo podpiramo, da se v tem času - saj vemo, kakšen je -, še sploh kdo spomni, da za ljudi s posebnimi potrebami organizira takšno prireditev. Ko so nas poklicali iz družbe Radio-Tednik Ptuj, smo odgovorili, da bomo prišli, če bo le čas. Lahko povem, da smo posebej za to prireditev pripotovali z morja. Na takšnih in podobnih prireditvah pogosto sodelujemo, a tega ne obešamo na veliki zvon. Glede na to, da osebno poznamo nekaj ljudi s posebnimi potrebami, predvsem pa njihove starše, vemo, kakšno življenje imajo in s koliko nekega odpovedovanja se srečujejo dan za dnem. Če jim lahko vsaj kak dan polepšamo s svojo glasbo in petjem, to storimo z največjim veseljem. Vemo pa tudi, da so naše pesmi in naša glasba med njimi zelo popularne. Tudi zato jim z velikim veseljem zapojemo in zaigramo v živo." DOMINKO ptuj Ime s tradicijo/ ® Mercedes-Benz Gospodarska vozila :FIT CENTER RABLJENIH VOZIL TEHNIČNI PREGLEDI www.dominko.si PSS Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj, Vošnjakova 6 r lui VtVfVf "*"»] .«»-¡.i»-" Tel: 771-9511, e-mail: pss.ptuj@siol.net V našem podjetju nudimo: - celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov - izvedba rednih in nujnih vzdrževalnih del - kakovostno in pravočasno opravljanje storitev - računovodska in knjigovodska opravila - pravno in tehnično svetovanje - izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja - vodenje rezervnega sklada - uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov - izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo m VSI SKUPAJ SMO ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč ... Štajerski TEDNIK 23 Foto: Črtomir Goznik Nuška Gajšek, županja MO Ptuj: „Prireditev je zelo pomembna, ker počasti prav posebne ljudi v našem posebnem mestu. Zelo so se zabavali, zelo jim privoščim, všeč mi je bilo, da sem bila tudi sama del te zabave. Vedno je lepo priti med srečne in nasmejane ljudi." Foto: Črtomir Goznik Tanja Žagar: „Nastop na prireditvi Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč je zame že tradicija. Pomeni mi vsakoletno veselje, pričakovanje, ker se z ljudmi, ki pridejo na to druženje, že kar dobro poznamo in jih imam na nek način že za svoje glasbene prijatelje. Drug drugega se vsako leto izjemno razveselimo, jaz se razveselim njih, oni pa mene. Skozi leta se je med nami stkala posebna, pristna vez, to se čuti." Foto: Črtomir Goznik Maja Oderlap, pevka: „Ta oder je res poseben, zelo sem vesela, da lahko skupaj pomagamo. Veliko je priložnosti, ko Slovenke in Slovenci ne bi smeli preveč godrnjati, ampak preprosto stopiti skupaj. Pravijo, da je najlepše pomagati iskreno in iz srca. Danes je ta priložnost. Če ji dodamo zraven še sonce, vodo in glasbo, imamo že skorajda vse. Rada sodelujem na takšnih prireditvah, rada se odzivam tovrstnim povabilom, sploh pa, ko vem, da gre tudi za naše najmlajše, ki jim je treba pričarati košček pravljice. V življenju se je treba pogosto veseliti in smejati. Humor je neke vrste svoboda, naj bo te svobode čim več. Pred časom sem obiskala Onkološki inštitut v Ljubljani. Ko stopiš med bolnike, ki si želijo edino zdravje, takrat veš, da imaš vse. Dokler smo zdravi, dokler lahko hodimo, jemo, pijemo, imamo vse. Zato moramo vsi skupaj nadvse ceniti življenje, se veseliti drug ob drugem in tudi pomagati, če je treba." Foto: Črtomir Goznik Žiga Lovrec se je letos še posebej veselil, ker je lahko zaigral na harmoniko, naro-dno-zabavna glasba mu je tudi najbolj všeč. Še prav posebej je bil navdušen, ker je zaigral skupaj z Gadi, saj mu njihova pesem Malo, malo še posebej ugaja. Harmoniko igra vsak dan. Glasba mu pomeni sprostitev, tudi ko je jezen, se sprosti z glasbo, je povedal. P AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Ponedeljek 50(%popust| na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda so, % popusti na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci samo 30 €. Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS atp.ptuj@gmail.com - 00386 31 366 146 24 Štajerski VSI SKUPAJ SMO ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč ... Foto: Črtomir Goznik Patrick Šabeder, zmagovalec v mlajši kategoriji pete sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je tudi tokrat navdušil s svojim odličnim petjem. Povabila se je zelo razveselil, še z večjim veseljem pa odpel pesem Lahko noč, Piran, ki ga je pripeljala na zmagovalni oder. Foto: Črtomir Goznik Milena Mojzes, izvršna direktorica Term Ptuj: "Terme Ptuj so v tem projektu že od samega začetka. Odlično se počutimo, ko vemo, da pomagamo drugim, da pomagamo predvsem tistim, ki so res potrebni pomoči. Te občutke delijo tako naši zaposleni kot naši gostje. Največja nagrada za nas je, da vidimo toliko srečnih obrazov. Že danes se veselimo vseh prihodnjih prireditev, ki jih bomo še naprej z veseljem gostili pri nas zato, da bodo nekateri imeli še lepše poletje in še lepše počitnice." Foto: Črtomir Goznik Lidija Hameršak Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj: „Tako kot že vsa leta doslej je bila tudi letošnja prireditev zelo dobro pripravljena. Tako naši učenci kot njihovi starši in spremljevalci so zelo uživali v vsem, kar so jim organizatorji pripravili, prav tako v druženju z drugimi otroki, ki jih poznajo." Nastopili so: Maja Oderlap, Gadi, Tanja Žagar in Čuki ter Patrick Šabeder, zmagovalec v mlajši kategoriji pete sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na harmoniki pa k Žiga Lovrec. VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU i//i/i/i/i/.zerox. s/ SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi - vodovodne instalacije Lil \ ■ strelovodi in rrferitMb.-domofoni in videofoni ■ klimatske naprgffc ■ Foto: Črtomir Goznik Gašper Malek (brata Malek), RUD Eleja: „V sodelovanju z družbo Radio-Tednik Ptuj smo že stalni udeleženci te izjemne humanitarne prireditve. Tudi letos smo udeležence povabili v našo delavnico, v kateri ni manjkalo najrazličnejše animacije, od poslikav, tatujev, modelirnih balonov, tudi cirkuške animacije pa vse do iger na prostem. V RUD Eleja smo vsi specializirani za delo z drugačnimi, radi delamo z drugačnostjo. Tu se najbolj vidi, da če delaš pravilno, so tudi rezultati, lahko dosežeš praktično vse. Mi smo vedno pozitivni, to pozitivnost pa skušamo prenašati tudi na druge; včasih uspemo, včasih pa tudi ne. Vsi drugačni, vsi enakopravni pa je neke vrste moto našega dela. Četudi nas včasih daje slaba volja, je treba stvari obrniti na pozitivno stran, zadeve prespati in se zjutraj zbuditi dobre volje, s polno elana za dan, ki prihaja, in za vse prihodnje dni. Nikoli ne smemo dopustiti, da nas težave premagajo, pozitiven stres je dober stres." I • a Glej zeleno,^^ delaj modro! NAČRTOVANJE, ' IZVAJANJE IN -VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.o.û. . Renault MEGANE RENAULT Passion for life Ze za 12.490 €* + O0 5 let podaljšanega jamstva' *Cena velja za model Renault Megane Life TCe 100 FAP in že vsebuje redni popust v višini 1.550 €, bonus staro za novo v višini 600 € in dodatni popust v višini 1000 €, ki velja ob nakupu vozila preko Renault Financiranja. **5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 4,4-6,9 l/100 km. Emisije CO2 117-155 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0194-0,077 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00015-0,0007 g/km. Število delcev (x1011): 0,02-1,33. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP Ogljikov dioksid (CO^ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča SnO □□BUDU renault.si AH TERBUC d .aa Darnava 11 Bb, SI-2252 DORMAVA Tal.: OZ 754-[30 HO Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. VSI SKUPAJ SMO ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč ... Štajerski ! 25 Foto: Črtomir Goznik Vesna Cafuta, Zavod Dornava: „Na to prireditev prihajam vsako leto, vsako leto znova se je neizmerno veselim. Ne samo druženja in plavanja, predvsem sem navdušena nad vsakoletnim koncertom, na katerem vedno zelo uživam. Najbolj mi je všeč glasba Čukov, zlasti pa njihove novejše skladbe. Sicer pa sem Vi-demčanka, že nekaj let v Zavodu, stanujem pa v stanovanju na Ptuju." ■HUP Foto: Črtomir Goznik Bojan Vuk, Ozara Maribor: „Prišlo nas je okrog trideset. Za vse lahko rečem, da so nadvse uživali, tako kot tudi jaz. Vse je odlično, od organizacije naprej, vsi se zelo trudijo, da bi nam bilo lepo. Tudi glasbeniki so bili odlični. V glasbi vsi uživamo. Želimo si, da bi bilo takšnih prireditev in dni še veliko več." Foto: Črtomir Goznik Mateja Jerkič: „Pridem vsako leto, komaj že čakam, da bo ponovno ta prireditev. Doma sem v Brezovcu, vsako leto pridem tudi na Ptujsko noč. Prireditev Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, so-pomoč mi je zelo všeč, saj je veliko dobre glasbe, dobrih glasbenikov in predvsem dobrih ljudi. Meni osebno najbolj ugajajo Gadi in njihova Malo, malo še ..." Foto: Črtomir Goznik Blaž Bregan, Zavod Dornava: „Bivam v bivalni enoti na Tratah. Nisem se kopal, prišel sem le na koncert. Imam hudo možgansko poškodbo, konj me je udaril v glavo. Lepo je preživeti tako lep dan, še posebej lepo pa je bilo na koncertu. Zelo rad imam glasbo. Še posebej uživam v glasbi Tanje Žagar, ki je res edinstvena pevka, prav tako rad poslušam Dejana Vunjaka." Prireditev so omogočili: Terme Ptuj, Avtobusni in tovorni prevozi ATP, Zavarovalnica Triglav, MO Ptuj, Občina Majšperk, AH Terbuc, Dominko Ptuj, Avtoservis Turnšek, Kaass avto, Sazas, Teleing gradnje, Talum, Zerox, Kager hiša, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, Anpro tehnik, Lunos in Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj. Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Lepi spomini ne bledijo! Milan Kraženč kandidat za sekretarja medobčinskega svata ZKS Maribor Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 e\ Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0-4,1 i/100 km in 113-108 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0585-0,0278 g/km, trdi delci: 0,00156-0,00012 g/km, število delcev: 1,23-0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topiogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov. AVTOSERVIS TURNSEK VSE NA ENEM MESTU - OD CENITVE ŠKODE DO POPRAVIU SPECIALIZIRANA DELAVNICA Za ličarske in kleparske storitve za vse vrste vozil CENITVE AVTOMOBILSKIH ŠKOD www.avtoservis-turnsek.si avtoservis.tu rnsek@siol. net TEL> 02 / 771 77 61, FAX> 02 / 779 85 71, GSM> 041 68 49 04 Simona Turnšek s.p., Brstje 27a, 2250 Ptuj 26 Štajerski VSI SKUPAJ SMO ZA enakost, prijateljstvo, sopomoč ... H i •v VM M BT1 hllin^ v (]■ M^JM ■ 1 W M H Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, organizatorice prireditve Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč (na fotografiji z voditeljico Natalijo Škr-lec): „Letos nam je šlo še vreme na roko, lani ni bilo tako. Verjamem, da so vsi uživali in da se bomo prihodnje leto ponovno srečali v še večjem številu kot letos. Vabilo za udeležbo na tej celodnevni prireditvi je odprto za vse, tudi za tiste, ki se nam doslej še niso pridružili. Ponosni smo, da smo v sodelovanju s Termami Ptuj, MO Ptuj in prevozništvom ATP ter nekaterimi drugimi, ki so nas tudi letos podprli, uspeli pripraviti že šesto tovrstno prireditev. Seveda pa se še posebej zahvaljujem za lep odziv vseh tistih institucij, zavodov, organizacij, ki jim je ta prireditev v prvi vrsti namenjena!" Štajerski T E DNIK www.tednik.si Stajerskited n i k 3 Stajerskitednik A Lahkota prihodnosti Spoštovanje in zaupanje Odprtost in sodelovanje Ustvarjalnost in podjetnost Skrbnost in odgovornost Znanje in odličnost Vztrajnost in zavzetost Vsi skupaj smo ZA vrednote, ki v prepletu s preteklostjo ustvarjajo prihodnost, www.talum.si Lahko noč, skrbi. O svojih zavarovanjih ne razmišljate pogosto a z občutkom varnosti, ki vam ga dajo, živite vsak dan. Triglav komplet Združite zavarovanja cele družine in prihranite do50%. •r; • t:; \ tuts Si ss »X J llí ¡T 1 " Tir-Lr 'i ii R MÜ ii i! m !! »i 1 ; Š ■ e 4 L" • > , »u. ► ■ I ' JI II II 11 ■ >■! »> p- n »'Hit . -¡¡g1" V « » ki H- '«t ~ f c r™ n ' » ■ ' 1« »11« i< 1 1 F Vse bo v redu. triglav www.triglav.si torek • 2. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 27 Ptuj • Lana Kunčič, uspešna mlada glasbenica Zaigrala v zahvalo in veselje Mlada ptujska violinistka Lana Kunčič, doma iz Spuhlje, pri petnajstih letih navdušuje z igranjem violine. Začela jo je igrati pri sedmih letih. V glasbeni šoli soji sicer ponudili rog, a ga je zavrnila, ker je bila že takrat odločena, da bo igrala samo violino in nobenega drugega instrumenta. Foto: Črtomir Goznik Lana Kunčič, uspešna mlada violinistka, je zaigrala ptujskim in mariborskim soroptimistkam; na klavirju jo je spremljala prof. Živa Horvat. Ko je na violino slišala igrati sosedo Tjašo, je vedela, da je to njen instrument. Zdaj violino igra že osem let. V jeseni bo šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. V tem času je nanizala več uspehov: v iztekajočem se šolskem letu, ko je zaključila nižjo glasbeno šolo, je prejela zlato diplomo na 9. mednarodnem internetnem tekmovanju v Beogradu, srebrno pa na mednarodnem glasbenem tekmovanju Citta di Palmanova. Ker je izbrala pravi instrument in ker je imela voljo do igranja in vaj, so sledili tudi rezultati. Lana vadi najmanj dve uri dnevno. »Če si vztrajen, če imaš glasbo rad, se to opazi,« je prepričana. Glasba in igranje ji prinašata sprostitev. Tudi ko je žalostna, se velikokrat zateče k violini in pozabi na vse. Vesela je, da ima polno podporo domačih. Njen profesor v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je Matjaž Antončič. Najbolj ji je pri srcu Mozartova glasba, zato jo je tudi izbrala za tekmovanje in sprejemni izpit. Od sodobnih glasbenikov pa sta ji všeč 2Cel-los in violinist David Garret. Po končanem konservatoriju si želi študij nadaljevati ali na Dunaju ali Salzburgu, če bo priložnost, pa tudi v Londonu. Kot akademsko izobražena glasbenica si želi nekoč igrati v simfoničnem orkestru, tudi v komorni zasedbi ali v podobni zasedbi kot 2Cellos. Njeno nadarjenost so prepoznale tudi ptujske soroptimistke in ji dodelile enoletno štipendijo. Zelo prav ji bo prišla, saj jeseni odhaja v Maribor. Štipendija ji prinaša večjo samostojnost, saj bo imela svoj denar, da ji ne bo treba zanj vedno prositi staršev. V zahvalo za štipendijo jim je v jedilnici minoritskega samostana zaigrala ob obisku sestrskega kluba soroptimistk iz Maribora. Navdušen aplavz je povedal vse. Četudi naj bi se Lana temu že privadila, ga je tudi tokrat sprejela skoraj sramežljivo, skromno, kot je skromna sama. Danica Starkl je v imenu Soroptimist kluba Ptuj povedala, da je Lana z igranjem dokazala, da je šla štipendija v prave roke: njeno igranje na violino je glasba, ki boža. MG Radovljica • 22. vseslovenska Prangerjada Še ena uspešna srednjeveška zgodba Radovljica, Linhartovo mesto, najslajše slovensko mesto, prestolnica medu in čokolade, je 15. junija praznovala 60-le-tnico Čebelarskega muzeja in gostila 22. vseslovensko Prangerjado. Na Linhartovem trgu so se zbrali predstavniki slovenskih mest, krajev in trgov, kjer so se ohranili prangerji, ter tamkajšnja turistična in druga društva, ki ohranjajo dediščino in utrip srednjega veka tudi skozi sojenje na prangerjih v obliki predstave. V Radovljici so sramotilni steber skupaj s sramotilno klopjo postavili na mestnem trgu nasproti graščine, arhitekturno pa je bil povezan z vhodom v hišo. TD Brestanica je nastopila s plesno skupino, TD Motnik s sojenjem Podminskemu Tinčetu, z zgodbo o grofici Agne-zi iz Pustega gradu Kje je moj sin je nastopilo KUD Linhartov oder Radovljica, z dogodkom na tržnici so se predstavili člani umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk v sodelovanju s TD Ptujska Gora, člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so predstavljali TD Ptuj in mesto z največjim prangerjem, uprizorili pa razsodbo, da so na pranger postavili dve prepirljivki in ju malo umirili, z gorsko pravdo so se v srednji vek, ko so na prangerju sodili malim ta-tičem, vrnili člani TD Negova, člani TD Pilštanj pa so uprizorili sojenje postopaču Gustlu. Sodelovali so še Turistično-kulturno društvo Lemberg, TD Rečica ob Savinji, TD Predgrad z Grajskimi pevci in TD Podsreda. Tokratni utrip sodelujočih krajev, mest in trgov je bil prepoznaven skozi ponudbo na stojnicah, kjer ni Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so se pod vodstvom Marije Hernja Masten predstavili z razsodbo: na pranger so postavili opravljivki, ženski s strupenim jezikom, da sta se malo ohladili, saj njun prepir na sejmu slavnega Ptuja ni bil mestu v prid, še manj pa v čast. manjkalo najrazličnejših turističnih izdaj, predvsem pa je obiskovalce pritegnila kulinarična ponudba. TD Rečica ob Savinji je kot posebnost predstavilo zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščiteno suhomesno kulinarično speciali-teto, domači čebelarji so povabili na ogled čebelarskega muzeja, na tržnico s čebeljimi pridelki in izdelki ter na medene degustacije, pridružil pa se jim je tudi Zavod za turizem Radovljica. Mesta, kraji in trgi v Sloveniji, kjer še stojijo prangerji, so pripravili še eno lepo srednjeveško obujanje spominov. Njihovi predstavniki so se sprehodili po izjemno lepo urejeni Radovljici, ki je lahko zgled marsikateremu kraju in mestu v Sloveniji. Ena zadnjih pridobitev Radovljice je edinstven lekarniški in alkimistični muzej. MG Nemška »prangerska violina« „Naše Prangerjade zahtevajo veliko truda, da nastanejo sojenja, plesi, zgodbe. Vedno bolj se uveljavljamo v nekaterih okoljih, predvsem tistih, kjer sramotilni steber ali pranger poznajo. V Radovljici imamo prangersko klop. Na prangerju so sodili majhnim falotom: mesarjem, ki so prodajali slabo mesto ali pa so goljufali pri tehtanju, pekom in klepetuljam. V Nemčiji je bila znana posebna naprava, t. i. violina, ki je imela prostor za dve ženski glavi oz. za dva ženska vratova; ženski sta se lahko zmerjali do onemoglosti, stepsti pa se nista mogli. Ta sojenja so bila v Nemčiji posebno priljubljena, ker so bile opravljivke tako na vasi kot mestu tiste, ki so delale posebne zdrahe," je v 22. vseslovensko Prangerjado popeljala predsednica TD Alenka Bole Vrabec. Alenka Bole Vrabec, predsednica TD Radovljica: „Naše Prangerjade zahtevajo veliko truda, Človeške topline, da nastanejo sojenja, plesi, zgodbe." Foto: MG Hajdina • Srečanje nekdanjih osnovnošolcev Minilo je že neverjetnih 60 let »Mineva že 60 let, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi. Zato je prišel čas za naše srečanje, da obudimo spomine na mlada skupna leta, preživeta v osnovni šoli Hajdina,« je Alojz Šijanec zapisal svojim nekdanjim sošolcem v vabilo na srečanje po šestih desetletjih. Zbrali smo se v petek, 14. junija, pred hotelom Roškar v Hajdoš-ah. Kljub vročemu vremenu nas je prišlo 17. Veseli smo bili drug drugega. Po uvodnih pozdravih in objemih nas je privabila senčna soba. Že v nekaj trenutkih so oživele zgodbe iz naše preteklosti. V mislih smo videli svoje učitelje pred starimi katedri, pa našo kuharico z mlečnim rižem v skodelici, prehodili smo zaraščene poti proti stadionu v Kidričevem, kjer smo sodelovali v športnih igrah okoliških šol. Podoživljali smo čas, ko smo bili skromni otroci kmečkih in delavskih staršev, a smo hoteli nekaj postati. V hajdinski šoli so nam tlakovali pravo pot v resnično življenje. Nekaterim so se mladostne želje in sanje uresničile bolj, nekaterim Foto: Franc Repec manj in to smo si ob srečanju povedali. Vse skupaj smo popestrili z zgodbami o svojih vnukih, in prav-nukih ter si ogledali nekaj fotografij. Spomnili smo se tudi sošolcev, ki jih zaradi različnih vzrokov ni bilo med nami. Nekaj ji je žal že preminulo. Žal pa letos nismo zapeli niti ene pesmi. Le zakaj? Med nami ni bilo učiteljice glasbe gospe Mani-ce Terbuc, ki je zaradi svojih častitljivih let ostala doma. Zelo smo jo pogrešali in ji to tudi povedali v posebni poslanici v obliki pisma. Po nekaj urah smo ugotovili, da nam je bilo lepo v prijetni družbi, v prijetnem ambientu, s prijetnimi natakarji, z dobro jedačo in pijačo, in si rekli: «Drugo leto bomo vse ponovili.« Hilda Levstik 28 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. julija 2019 Dornava • 24. občinski praznik, osrednja prireditev Župan: „Poti naj vodijo naprej" V občini Dornava so v petek, 14. junija, pripravili osrednjo slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Župan Janko Merc je zaslužnim za delo v lokalnem okolju izročil pet občinskih odlikovanj. Plakete so prejeli dolgoletna predsednica Turistično-etnograf-skega društva (TED) Lukari Marija Belšak, Pihalna godba Dornava za 20 let delovanja in PGD Mezgovci za 8o let prostovoljnega in humanega poslanstva. Priznanji občine Dornava so izročili nekdanjemu dornavskemu županu in podjetniku Francu Šeguli ter Janku Peteršiču, dolgoletnemu vodji sekcije oračev pri TED Lukari Dornava. Župan Janko Merc se je v slavnostnem nagovoru dotaknil zgodovine kraja, predvsem pomena dvorca in zapuščine prednikov. „Naši predniki so nam na vseh področjih zapustili bogato kulturno dediščino. Vprašanje je, ali se je dovolj zavedamo in kaj smo iz nje naredili. Jo dovolj ohranjamo? Bi lahko bila del turistične ponudbe in zgodba o gospodarskem uspehu?" se je spraševal, nato pa svoj pogled usmeril v prihodnost. „V načrtu imamo končanje gasilsko-vaškega doma v Mezgov-cih, sanacijo kurilnice v šoli, urejanje javne razsvetljave, modernizacijo cest in ulic, asfaltiranje parkirišča pri župnišču, novogradnje in obnove avtobusnih postajališč, izvajamo Prejemniki plaket in priznanj v družbi župana Janka Merca in podžupana Marjana Hrga sanacijo plazu na Polenšaku, legalizirali bomo ribiški dom in pokopališko vežico, dogovarjamo se s potencialnimi najemniki za šolo Polenšak, pripravili bomo program za oživitev baročnega dvorca Dornava." Župan je v govoru napovedal še racionalizacijo občinske uprave, pripravo načrtov prostorskega urejanja, prijave na razpise za različne programe. „Ponosen sem na delovanje društev in gasilcev, ki so nam v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč. Iskrena čestitka velja prejemnikom občinskih odlikovanj, ki ste jih predlagatelji v svojih sredinah prepoznali kot nosilce pozitivnega razvoja," je poudaril prvi mož dornavske občine in nadaljeval: „Sprejemamo dobronamerne in konstruktivne kritike. Manj so dobrodošle tiste, ki so namenjene same sebi ali lastni ceneni promociji. Predlagam, da energijo, ki jo nekateri trošite ob raznih anonimkah in prijavah, usmerite v dobra dela. Poti naj vodijo naprej, ne zavirajte korakov, dela, načrtov in misli. Tako kot mladi gospodar, ki prevzame domačijo in želi marsikaj spremeniti na bolje in dodati novosti, ki bodo dale boljše rezultate, smo tudi mi prevzeli posest (občino), ki jo želimo izboljšati in posodobiti. Prizadevamo si, da bo kraj prijazen, varen, s čutom za skupnost, socialno skrb in zdravje, za lepo in srečno mladost naših otrok." Na slovesnosti ob 24. prazniku občine Dornava so se predstavili domači pevci. Zapeli so člani Okteta Dornava in pevci mešanega pevskega zbora Magnificat s Polenšaka. Prireditev je vodil Matej Zorko, ob koncu proslave so kot presenečenje zaigrali še harmonikarji. Mojca Zemljarič Prejeli smo O nostalgikih Po eni strani so »nostalgiki« veseli, da smo v EU, da še vendar kaj gradimo moderniziramo, po drugi strani pa jim ni všeč, saj komunizma zahod mara Odkar nam s pomočjo intrig ponovno vladajo komunisti - nostalgiki, se praktično ne moremo na noben področju pohvaliti in še posebej ne, da bi kaj večjega zgradili z lastnim denarjem. Tovarne s katerimi se še vedno ponašajo, čeravno jih večina več ne dela, so prav tako bile zgrajene s tujim denarjem ali pa so bile s surovinami vred zaplenjene lastnikom. Po vojni smo dobili 50 milijard USA dolarjev (danes je to 126 milijard darila), da bi se rešili komunizma. In čez nekaj let smo bili prisiljeni v svet poslati kakšen milijon, dva »gastarbaj-terjev«, in smo še na koncu imeli 11.000 odstotno inflacijo. Med tem pa so nas zahodna gospodarstva - države gospodarsko prehitele za nekaj deset letij. Tudi v sedanjem »nostal-gičnem komunizmu«, ki nam podaljšano vlada že 23 let, se skoraj nič ne zgradi z lastim denarjem, kot se tudi ni zgradilo v realnem komunizmu. Sem se pošalil z Avstrijci (Strabbag), ki so pred leti sodelovali pri modernizaciji proge Pragersko - Hodoš . Ko so odstranjevali »ka-zerjeve« železniške zapornice v Ptuju , sem jim v šali dejal: »Brez vas ne moramo. Zgradili ste nam to progo pred 150 - timi leti in kot drugič jo sedaj modernizirate spet vi«! Takrat, pred tolikimi leti so glavno vlogo imeli furmani s konjsko in menda tudi volov-jo vprego, in so še bili kar hitri. Sedaj pa so to težaško delo (menjavo šin) znatno hitreje opravili univerzalni stroji - » čudne lokomotive«. Pa ne mislim samo na polaganje novih tračnic, je še tu bilo znatno bolj zamudno delo z napeljavo elektrike, saj je bilo potrebno priviti na milijone raznih vijakov. Druga naša podobnost »kitenja z tujim perjem«, je bila gradnja Podravske AC Draženci - Gruškovje . No to so gradili domači ljudje , če še za domače štejemo tudi Bosance in sosede Hrvate. 13 km zastarele »zagorske magistrale«, ki jo je zgradila JNA v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja, je že bila sramota za Slovenijo, da smo se kot zadnji na Pyrnski AC vendar lotili te gradnje. Hočem reči , da bi še lahko ta »sramota« trajala v nedogled , če zanjo nebi dobili tako imenovanih »evropskih sredstev«. (Kot vmesno pa se samo sprašujem , ali je bilo potrebno zamenjati prav vse mostove iz že imenovane zagorske magistrale, ki so še tudi bili novi in zadostne nosilnosti, in še dodatno zgraditi kak ducat, dva kroži-šč, viaduktov, podvozov, tunel, da se že malce dementni domačini potem niso mogli dolgo znajti kako priti v Ptuj. »Ali je pri tem vmesno uporabiti že stari rek oziroma se vprašati; » ... če nori dobi denar - pameten trži...?) Pri obojem , kot pri modernizaciji železnice in gradnji , pa je tudi razmisliti , da se tako obsežna dela izvajajo le enkrat v nekaj sto letih in je že tudi iz tega vidika upoštevati najnovejše dosežke in infrastrukturne rešitve! 22. 6.2019, Rajko Topolovec, Abramičeva 14,2251 Ptuj, tel. 783 6181 Prejeli smo Hardeška dvorana bo zahtevala še četrt milijona evrov Pod tem naslovom je Štajerski tednik dne 14. junija 2019 ponovno poročal o gradnji prizidka k ormoški športni dvorani na Hardeku. Kot je videti iz zapisanega, tej sagi o prizidku ni videti konca. Če smo pred nekaj manj kot dvema mesecema namreč v istem časopisu lahko prebrali, da je bil opravljen tehnični pregled in da se po odpravi pomanjkljivosti pričakuje uporabno dovoljenje, pa nas zapisano sedaj obvešča, da bo dvorana nared komaj jeseni. Istočasno pa smo v omenjenem zapisu tudi obveščeni o naraščajoči ceni investicije, ki da naj bi po zapisu Tednika zrasla iz 1.28 milijona evrov na 1.5 milijona evrov. Za objektivno obveščenost občanov, je treba stvari zapisati bolj natančno in sicer, da je osnovna pogodba za prizidek k športni dvorani Hardek bila podpisana dne 12. 7. 2017 v višini 1.277.503,02 EUR. K tej pogodbi sta bila podpisana dva aneksa. Prvi dne 30.3. 2018 v višini 55.604,37 EUR in drugi dne 14. 11. 2018 v višini 80.597,21 EUR. Oba aneksa imata tudi priloge iz katerih je razvidno, zakaj je bilo povečanje potrebno. Osnovna pogodba se je torej povišala za 136.201,58 EUR. Vsi zneski so zneski z vključenim DDV. Kar se pa tiče urejanja talnega ogrevanja in menjave celotnega parketa v športni dvorani, kar naj bi po izjavi župana stalo od 200.000,00 do 250.000,00 evrov, pa z zgoraj navedeno pogodbo o izgradnji prizidka nima nobene zveze. Za talno ogrevanje se je občina odločila dodatno, ker da bo to pomenilo prihranek 2.000 do 3.000 EUR na leto. Najbrž je to toliko, kolikor bodo znašale obresti za kredit, ki ga občina očitno najema tudi za to investicijo, saj svojih sredstev nima. Samo letos je namreč po drugem rebalansu predvideno zadolževanje v višini 2.950.385,00 EUR in to kljub dejstvu, da občina ne izvaja v tem letu na novo nobenega večjega projekta, saj gre v glavnem pri večjih investicijah za dokončevanje že lani začetih projektov. Zaradi prihranka pri zimski službi bi namreč bilo treba s proračunom predvideno zadolževanje zmanjševati in ne povečevati. Čeprav se je pogodbeni rok, gradnje prizidka, letos konec februarja iztekel, je dvorana torej še vedno nepripravljena oz. si je trenutna ormoška oblast zamislila, kot sem že zapisal, menjavo parketa in ureditev talnega ogrevanja. Investicijo v višini do 250.000 evrov, pa je pripisala kar k osnovni pogodbi, kar pa seveda ne gre, saj bo moral za ta dela biti objavljen nov razpis in na novo izbran izvajalec. Se pa bojim, da je s tem izvajalec VG5, ki bi moral po preteku roka plačati pogodbeno kazen v višini dve promili od skupne vrednosti pogodbenih del, za vsak dan prekoračitve roka, dobil alibi, da te pogodbene kazni ne bo plačal, saj občina očitno spreminja zaveze iz osnovne pogodbe. Po osnovni pogodbi, bi namreč povzročeno škodo na parketu moral sanirati izvajalec VG5 in uničeni del parketa urediti v prvotno stanje. Kako bo to uredil, je njegov problem. V ta namen je VG5 dobil tudi del sredstev od zavarovalnice, saj ima vsak izvajalec dela zavarovana. Tukaj torej ne more biti nobenega pogajanja in dogovarjanja, o čemer nas obvešča župan in poskuša s prstom kazati name, ko pravi, da je to šolski primer, kako se ne dela. In res je, prav ima, tako se ne dela. Tisti ki je predlagal tak način rešitve problema s parketom, najbrž že ve, saj slišim, da je občina najela celo super nadzor pri tej investiciji. AlojzSok, dr. vet. med. Foto: MZ torek • 2. julija 2019 Šport, zanimivosti Štajerski TEDNIK 29 Art football • World Cup - Moskva 2019 Srebrni na sceni in osmi v nogometu Nogometna reprezentanca estradnih umetnikov Humane zvezdice ali Art Football team Slovenija je letos že sedmič sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu Art football, ki ga organizira svetovna art zveza WAFA. Na tem največjem festivalu umetnosti in nogometa, ki ga je od 8. do 16. junija gostila ruska prestolnica Moskva, je nastopilo 16 najboljših reprezentanc iz vsega sveta. Slovenija je nastopila v skupini A, v kateri so bile še reprezentance Srbije (tretji z zadnjega SP), Kirgizistana in Madžarske (letos je osvojila bronasto medaljo). V prvi tekmi so naši fantje remizirali s Kirgizistanom (1:1), nato so izgubili proti favorizirani reprezentanci Madžarske (0:2), v odločilnem srečanju pa so premagali Srbijo (3:1) ter si s tem zagotovili mesto med prvo osmerico, ki ima pravico brez kvalifikacij nastopiti tudi na naslednjem SP, ki bo jubilejno, deseto. Zaradi številnih poškodb v ekipi v nadaljevanju ni šlo vse po maslu, tako da so morali priznati premoč Nizozemski (3:5) in se zadovoljiti s končnim 8. mestom. So pa zato slovenski fantje zab-lesteli v umetniškem delu festivala, še posebej na velikem glasbenem odru slovitega parka Gorky. Spektakularna otvoritev Rusi so se izkazali kot odlični organizatorji in pripravili zares spek-takularno otvoritev festivala, ki jo je spremljalo več kot 10.000 gledalcev. Slovensko zastavo je no- Prejem nagrade za 2. mesto v umetniškem delu programa Planinski kotiček Tradicionalni izlet na Triglav 27. so 29. julij 2019 Planinsko društvo Ptuj organizira 27., 28. in 29. julija tradicionalni izlet na Triglav (2864 m). IZHODIŠČE: planina Blato (1145 m). SESTOP: planina Blato (1145 m) - Stara Fužina (600 m). PRENOČITEV: - 1. dan: Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) - 2. dan: Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) TURA: Pohod bomo pričeli na parkirišču pri planini Blato. Pot nas bo vodila mimo lovske koče po markirani planinski poti do planine Krstenica (1670 m), kjer sledi kratek počitek. Nadaljujemo na Jezerski Stog (2039 m), nato se spustimo na Velo polje. Še malo višin-cev in bomo pri Vodnikovem domu. Popoldan bomo izkoristili za pripravo opreme in vzpon na Bohinjska vratca (1973 m), mogoče še kaj višje. Drugi dan nas bo pot vodila prek doma Planika pod Triglavom na vrh. Čakal nas bo še spust do Vodnikovega doma. Tretji dan bomo začeli s spustom na Velo polje in vzponom mimo planine pod Mišelj vrhom na Mišeljski preval (1995 m). Tukaj bomo pustili malo opreme in se povzpeli še na Prevalski Stog (2075 m). Po sestopu bomo nadaljevali pot proti Lazovškemu prevalu (1966 m), z njega pa se bomo povzpeli še na Ograde (2087 m). Čakal nas bo še povratek do planine v Lazu (1560 m) in do koče na Planini pri Jezeru (1453 m). potem pa še spust do Planine blato, našega prevoza domov. Tako bomo pot zaključili s petimi dvatisočaki (Jezerski Stog, Mali Triglav, Triglav, Prevalski Stog, Ogradi), mogoče tudi šestimi (Vernar). ODHOD: v soboto ob 4. uri zjutraj s parkirišča pod gradom. VRNITEV: v ponedeljek v večernih urah. CENA IZLETA: 80 EUR. ROK PRIJAVE: torek, 23. julij, v pisarni PD PTUJ do zasedenosti avtobusa (21 udeležencev). Obvezno morate ob prijavi navesti vse podatke in tudi telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade zaradi neugodnih vremenskih razmer) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike). OPREMA: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, po možnosti samovarovalni komplet in čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika, voda „.). Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano. Plačana članarina za tekoče leto. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko z vodniki PD Ptuj. INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva, 777 1511, in pri vodji izleta, tel. 040 754 499. Foto Peter Planinšek Art Football team Slovenija Člani slovenske ekipe v Moskvi Tokrat so barve slovenske izbrane vrste nogometašev/umetnikov zastopali: Goran Stankovič, Tomaž Strgar (vratarja), Miha Guštin Gušti, Omar Naber, Uroš Štefanič, Aljoša Debevec, Boštjan Grizold, Suad File-kovič, Boštjan Žnuderl, Aleš Tihec, Svetozar Budič, Peter Pešut, Bruno Krkiec, Tadej Kolar, Damjan Švajncer Butinar, Nani Franc Matjašič, Petja Četkovič, Peter Dimbek, Luka Denič, Robert Korošec, Bojan Zrnko, Primož Novak, Mirnes Sišič in Miro Todosovski. Ekipo je vodil Uroš Šmigoc (trener ŽNK MSM Ptuj), tehnični vodja ekipe je bil Nenad Vasic, fizioterapevtka Laura Radelj, zdravnik ekipe Darko Tasevski, sodnik na prvenstvu je bil Tilen Strgar, za fotografijo je skrbel Peter Planinšek, za PR Eva Srebernjak, član mednarodne umetniške žirije pa je bil Rado Čevnik. Foto: Peter Planinšek sil nekdanji član skupine Big foot mama Miha Guštin Gušti. „Čudovita ura raznovrstne glasbe, zato se je splačalo priti v Moskvo," je takoj po slovenskem koncertu v parku Gorky dejala urednica radijske postaje iz Sankt Petersburga. Naši fantje so na moskovskem odru ponovno navdušili: izjemna interpretacija Mira Todosovskega, sveži ritmi glasbenega mojstra Guštija, raznolikost Saše Kuzmanoviča, mladostni navdih skupine Brudaz in glasbeno elegantni nastop Omarja Naberja - vse to je bilo dovolj za vsesplošno navdušenje in gromozanski aplavz na odprti sceni. Eden od članov mednarodne žirije je kar vstal in kot na Evroviziji oznanil: „Slovenija - 12 točk." Direktor glasbenega festivala v Moskvi je tako kot drugi gledalci namenil našim glasbenikom velik aplavz in na koncu dodal: „Moj poklon Sloveniji. Vedno pripravite izjemen program, tudi tokrat je bil veličasten. Hvala za toliko čudovite glasbe in odličen nastop!" Slovenija je tako osvojila 2. mesto na svetu - srebro za najboljši glasbeni program. Nastop si je ogledala tudi Andreja Šimenc s slovenske ambasade v Moskvi. UR Slovenec na čelu evropske zveze Art football V Moskvi je bil izveden tudi ustanovni kongres evropske zveze Art football - AFAEU. Za prvega predsednika je bil soglasno izbran predsednik naše zveze Nani Franc Matjašič. Gre za predsednika ptujskega društva MSM International Organisation, ob slovenskem art footballu pa bo prihodnja štiri leta vodil evropsko zvezo, kar je še eno priznanje za Slovenijo. V petčlanskem predsedstvu so še Rus Juriy Davidov (podpredsednik), Turk Daniz Cem Karavas, Italijan Osvaldo Brescani in Anglež Jimmy Garber. Med člani nadzornega odbora najdemo še Tomaža Strgarja. »Naša prva naloga bo vključitev čim več držav v zvezo, saj je ta oblika športa oziroma nogometa, umetnosti in glasbe ter humanitarnosti vse bolj priljubljena. Pa seveda krepitev sodelovanja z različnimi evropskimi organizacijami, tako glasbenimi, nogometnimi kot humanitarnimi. Prav tako nas čaka tudi organizacija evropskega nogometnega prvenstva z velikim glasbenim festivalom. Upam in želim si, da bo to v Sloveniji,« je ob vrnitvi domov dejal Matjašič. Nani Franc Matjašič v družbi Aleksandra Čeferina Športni ribolov • 14. prvenstvo Donava-Jadran Ptujski ribiči najboljši v lovu rib s plovcem Po treh zaporednih drugih mestih so ptujski ribiči letos na Hrvaškem dosegli izreden uspeh na 14. mednarodnem prvenstvu Do-nava-Jadran v lovu rib s plovcem, ki je bilo v sredini junija izvedeno v organizaciji Športnega ribolovnega društva »Zajednice športnih ribolovnih društev Baranje« ob vodah stare struge Drave, ki je del Naravnega parka Kopački rit v bližini naselja Bilje, ki je 14 kilometrov oddaljeno od Osijeka. Voda je naseljena z več različnimi vrstami tekmovalnih rib, moteče so bile le ribe tolstolobiki, ki so jih naselili v tem delu Drave. Tekmovanje je potekalo v kon- kurenci 14 ekip. Slovenijo so zastopale ekipe ribiških družin iz Ptuja, Ruš in Gornje Radgone. Na tekmovanju sta svojo premoč dokazali ekipi iz Ptuja, ki sta osvojili 1. (RD Ptuj) in 4. mesto (RD Ptuj -Gastro). Ekipo RD Ptuj so zastopali Davor Božič, Aleks Mesaric in Janez Slu- Ekipa RD Ptuj, od leve: Matjaž Mesarič, Janez Sluga, Bojan Božič, Davor Božič, Aleks Mesarič, Bojan Stermšek in Stanko Žitnik ga, ekipa Gastro pa je nastopila v sestavi Bojan Stermšek, Matjaž Mesarič in Stanko Žitnik. Ekipi je uspešno vodil Bojan Božič. Prvo-uvrščene ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa Ptuja še prehodni pokal. Ptujski tekmovalci so bili uspešni tudi med posamezniki, saj je Bojan Stermšek osvojil 2. mesto, tretji pa je bil Davor Božič. Prvouvrščeni posamezniki so dobili medalje. Uspeh ptujskih ribičev sta dopolnili ostali slovenski ekipi: tako je lanska zmagovalka iz Ruš osvojila 5. mesto, 6. pa je bila ekipa Gornje Radgone. Uspeh Ribiške družine Ptuj ni naključje, saj se Ptujčani že vrsto let borijo za najvišja mesta na državnem prvenstvu in tudi na mednarodnih tekmovanjih izven Slovenije. 14. mednarodno prvenstvo Donava-Jadran, rezultati, ekipno: 1 Ptuj, Slovenija 26 NT teža 17.465 g 2. Čigra, Kruševac Srbija 28 NT teža 17.665 g 3. Ribolovac, Novi Sad Srbija 33 NT teža 15.765 g Posamezniki: 1 Vladan Markušic, Srbija 3 NT teža 7.100 g 2. Bojan Stermšek, Ptuj 4 NT teža 7.260 g 3. Davor Božič, Ptuj, Slovenija 5 NT teža 7.010 g Stanko Žitnik 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. junija 2019 |J „rodno iabovne lasbe Ptuj 2019 M 0) 9. 8. 2019 Odštevamo do abrahama (1.2008-1.2018) 10. 8. 2019 Nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov 11. 8. 2019 Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju Vse tri dni brez vstopnine! KADROVSKE ŠTIPENDIJE 2019/2020 47 štipendij za dijake in študente STROJNIŠTVO ELEKTROTEHNIKA MATERIALI IN METALURGIJA GOSPODARSKO INŽENIRSTVO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA strojni tehnik mehatronik operater oblikovalec kovin - orodjar elektrotehnik elektrikar metalurški tehnik Prijave do 31. julija 2019 Več informacij na: www.talum.si./mladi.htm na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP Vabljeni-užiM/^JSlSji .■p »4 Informacije in rezervacije: ^J^ ATP Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Orjnož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevoz. znaniff- Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Ä Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. skternH naročniško razmerje za Štajerski tednik-Brezplačno boste lahko na morju uživa|i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. » Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK radioPTUI Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! torek • 2. julija 2019 Oglasi in objave Štajerski 31 00:00 Video strani OS:00 Oddaja iz preteklosti 09:20 Ringaraja 2019 10:20 Gostilna pr' Francet' 11:20 Se še spomnite? 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 1S:00 Majšperk - Ob dnevu državnosti 20:00 90 let PGD De senci 22:00 Ringaraja 2019 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil-2017 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil-2019 20:00 Hajdina ob dnevu državnosti 21:10 Kronika iz občine Hajdina 22:10 Sreda v sredo _ 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Praznik Občine Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanski trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 &0 let PGD Mezgovci 21:00 Glasbena oddaja ??'99 J^P Urs^nt4tvo: Oomaua 11 M, 2252 DORNAVA: info@sipWsi 23:00 Video Strani kontakt 02 754 DLJ 33: Ml 6IS 044: www.fliptv.fii Merkstinj: MSflamaiktlins d.U.6.1 OZ 749 27:031 527 340 program v živo tudi preko spleta: www,siptv.si Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in uminm. (T. Kuntner) OSMRTNICA Svoje novinarsko pero je za vedno odložila naša upokojena novinarska kolegica, spoštovana sodelavka Vida Topolovec (1940-2019) Vida! Skupaj smo soustvarjali zgodovino naše časopisno-radij-ske hiše, zapisovali dogodke in opisovali ljudi, ki so zaznamovali našo preteklost - sedaj si sama postala del te zgodovine. Pogrešali te bomo in se te vedno s hvaležnostjo spominjali. Bila si v naših srcih in tam boš za vedno ostala. Od drage sodelavke se bomo poslovili danes, v torek, 2. julija, ob 18. uri na pokopališču v Slovenski Bistrici. Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in traktorske priključke. Tel. 031 284 917. PRODAM gumi voz-platonar, ličkalnik, bočno koso za traktor Ferguson, škropilnico Gorenje Muta. Tel. 031 494018. PRODAM par belo-rjavih gosk po simbolični ceni. Tel. 031 395 790. PRODAM 4 koze in 5 mladičev. Tel. 02 753 11 81. PRODAM prašiča domače reje, 120 kg, cena 1,60 za kg, ter podarim bursko kozo. Tel. 070 896 081. PRODAMO štiri teličke, simental-limuzin in enega bikca, stari so 3 mesece. Tel. 031 532 785. Picerija Slonček iz Prešernove 19 redno zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116. RAZNO MAMA samohranilka išče prijateljico za druženje, pogovor in izmenjavo izkušenj. Tel. 041 894 583. OSAMLJEN moški srednjih let bi rad spoznal osamljeno žensko srednjih let za resno zvezo ali krajšanje prostega časa. Tel. 051 766 181. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: r.dlib.sl SREDAJEDAN PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA Zakaj Luko Mesca (še) ne bo zamenjal Matej Tonin AFERA Boštjan M. Zupančič sesul sodbo Vladimirju Vodušku INTERVJUJI Mitja Žagar, Mojca Buh in Pavel Skaza KOLUMNE Milena Miklavčič, Rado Pezdir, Drago Karl Ocvirk, Maja Sunčič OTROCI NAS POTREBUJEJO S poslanim SMS sporočilom ! ZVEZEK5 na 1919 ! boste darovali 5 EUR. Hvala! é jtí F ¡¿j t * www.karitas.si Zbiramo šolske potrebščine za 11.000 otrok v stiski. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha. T-2, Bob in HOT.si. V SPOMIN 1. julija sta minili dve leti, odkar si nas za vedno zapustil, dragi Franc Cafuta IZ VAREJE 22B Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi. Tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče in tete Frančiške Erjavec Z ZAGREBŠKE CESTE Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za darove, sveče in za svete maše. Hčerka Silva z družino Smrt nam je vzela tvoje telo, besede, korake. V naših srcih pa živijo spomini, ki čakajo dan, ko se spet snidemo! SPOMIN Ivana Tobijas MOŠKANJCI Danes, 2. julija, mineva 10 let, odkar nam je bilo odvzeto tisto, kar bilo je najbolj sveto - naša draga mama. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanjo. Vsi njeni Zakaj vse v hipu mine, odide med spomine, zakaj zmeraj je tako, skrivnost ostala bo. ZAHVALA Franca Paternosta Z MESTNEGA VRHA 17B Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in botra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za stiske rok in vse objeme, za sveče in sv. maše še enkrat velika hvala. Iskrena hvala p. Mateju za opravljen cerkveni obred in besede tolažbe. Iskrena hvala tudi vsem govornikom za besede slovesa ter njegovim pevcem MPZ Grajena, MPZ Kidričevo, hajdinskim pevcem Staneta Petroviča in cerkvenim pevcem od sv. Ožbalta ter ge. Veri za molitev. Hvala Društvu vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice za častno stražo, Pihalnemu orkestru Ptuj in Kidričevo za žalno spremljavo do groba. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji, ki te zelo pogrešamo Umrli so s a 19 1 Matilda Koren, roj. Kunstek, Pleterje 62, roj. 1935 - umrla 14. junija 2019; Viktor Svenšek, Pacinje 36, roj. 1931 - umrl 12. junija 2019; Marija Ašanin, roj. Havlas, Ormož, Ulica dr. Hrovata 20, roj. 1933 - umrla 16. junija 2019; Božidar Martin Berčič, Sela 39a, roj. 1939 - umrl 15. junija 2019; Matilda Žlahtič, roj. Prosenjak, Ptuj, Zagrebška c. 54, roj. 1930 - umrla 14. junija 2019; Ana Pulko, roj. Šalamun, Skorba 51b, roj. 1944 - umrla 17. junija 2019; Vinko Mlakar, Zg. Leskovec 10a, roj. 1958 - umrl 17. junija 2019; Gera Kmetec, roj. Kmetec, Velika Varnica 85, roj. 1944 - umrla 19. junija 2019; Jože Magdič, Ptuj, Langusova ul. 10, roj. 1939 - umrl 6. junija 2019; Marija Marinič, roj. Sever, Ptuj, Bevkova ul. 12, roj. 1931 - umrla 16. junija 2019; Matilda Petek, roj. Čontala, Dornava 51, roj. 1936 - umrla 9. junija 2019; Janez Duh, Dravinjski Vrh 28, roj. 1936 - umrl 16. junija 2019; Vilijem Simonič, Grajena 10a, roj. 1938 - urml 18. junija 2019; Otilija Meško, roj. Jesih, Mihovci pri Veliki Nedelji 20, roj. 1930 - umrla 21. junija 2019; Silva Petek, roj. Muršič, Pobrežje 117b, roj. 1970 - umrla 20. junija 2019; Viktor Zelenko, Bišečki Vrh 19, roj. 1931 - umrl 17. junija 2019; Irena Valenčič, Kumer, Ptuj, Rimska ploščad 5, roj. 1962 - umrla 23. junija 2019; Jožef Galun, Spuhlja 66a, roj. 1941 - umrl 22. junija 2019; Nataša Majerič, roj. Kekec, Bukovci 42a, roj. 1962 - umrla 22. junija 2019; Marko Matič, Ptuj, Murkova ul. 7, roj. 1952 - umrl 24. junija 2019. Slovenija, Podravje • Črna statistika naših cest Leta umrlo že 13 motoristov V prvi polovici letošnjega leta so na slovenskih cestah zabeležili 345 prometnih nesreč z udeležbo motoristov, v katerih je umrlo 11 voznikov in dva potnika, so sporočili z Javne agencije RS za varnost prometa. Vzroka za večino nesreč s smrtnim izidom sta prevelika hitrost in nepravilno prehitevanje. Ptujsko dolgo „vroče poletje 2019 Povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so umrli motoristi, so bili v 10 od 11 primerov kar motoristi sami, največkrat pa sta bil vzroka nesreče neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje, ugotavljajo na agenciji za varnost prometa. V osmih od 11 primerov so bili povzročitelji stari med 40 in 60 let. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom motoristov so zabeležili v Posočju, kjer so umrle štiri osebe, vsi tuji državljani, so sporočili z agencije. Sicer je bilo od skupno 13 umrlih motoristov kar pet tujcev. V enakem obdobju lani, ko je bila prometna varnost voznikov motornih koles ena boljših v zadnjih letih, se je sicer zgodilo več tovrstnih prometnih nesreč (407), a je bilo kljub temu manj smrtnih žrtev. Do 26. junija lani je na slovenskih cestah umrlo šest motoristov. Na agenciji pa vseeno ugotavljajo, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta poškodovanih manj motoristov. Letos se je hudo poškodovalo 57, lažje pa 193 motoristov. V enakem obdobju lani se je huje poškodovalo 88, lažje pa 228 motoristov. V ponedeljek seje začel drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov. Njen cilj je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj in naj ne podcenjujejo voznih razmer. Akcija bo pod okriljem agencije za varnost prometa potekala do 14. julija, pri izvedbi pa bo sodelovala tudi policija, ki bo v času akcije izvajala poostren nadzor. Na agenciji so še poudarili, da je samo v letošnjem juniju umrlo osem motoristov. Ob tem so pozvali, naj se motoristi in drugi udeleženci, še posebej v poletni vročini, ki vpliva na zbranost ter lahko upočasni reakcije. Sta, sm Ptuj, Juršinci • Bežal z ukradenim kombijem Filmski lov za mladim zmikavtom Svenškovim na Ptuju so v noči s petka na soboto ukradli službeni kombi VW Transporter. Lastnika sta o tatvini obvestila policijo, novico o kraji pa delila tudi na družbenem omrežju Facebook. Objava je bistveno pripomogla k temu, da je policistom s pomočjo občanov uspelo storilca hitro izslediti. Svenškovi so prišli do informacije, da naj bi bil njihov službeni kombi pred UKC Ljubljana, vozil naj bi ga 22-letnik iz okolice Ptuja. Občani so nato policiste s terena obvestili, da so ukradeno vozilo opazili na območju občine Juršinci, vozil ga je mlajši fant. Policisti so za vozilom usmerili patrulje. Poskusili so ga večkrat ustaviti, a se jim je mladenič, ki je sedel za volanom, uspešno izmikal. Zapeljal je na težje dostopen teren, kljub temu so mu možje v modrem sledili Rojstva: Iza Malovič, Ulica 25. maja 10, Ptuj - deklica Meta; Natalija Bratuša, Bukovci 169, Markovci - deklica Inja; Klavdija Štumec, Rimska ploščad 17, Ptuj - deklica Manca; Albina Rotar, Dragovič 47b, Juršinci - deček Nik; Laura Korošec, Borovci 57, Markovci - deklica Klara; Petra Lah, Pavlovski Vrh 50, Ivanjkovci - deček Jan; Karmen Verlek, Slovenja vas 38d, Hajdina - deček Nal; Andreja Kukovec, Formin 43, Gorišnica - deček Leo; Mateja Reišl, Križevci pri Ljutomeru 3b - deček Matic; Petra Mesarec - deček; Klara Zorko - deček Kevin; Nataša Vidovič - deček Lucas; Simona Anžel - deček Liam; Marina Keršič Tement - deček Urban; Natalija Marko - deček Domen; Melita Šestanj Vidovič - deklica Zarina; Anita Vršič - deček Mark; Anja Jazbec - deček Jon; Petra Puklavec - deklica Zala; Urška Lešnik - deček Jakob. Poroke - Ptuj: Mitja Gorinšek in Nadja Vogrinec, Stogovci 55; Peter Palijan in Patricia Branco de Medeiros, Trnovec 16a; Nejc Zemljarič, Stojnci 135b, in Sara Cenar, Mezgovci ob Pesnici 55b; Aljoša Fruk, Apače 221, in Sara Kovačič, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 11; Robert Bezjak in Edita Pučko, Ptuj, Reševa ul. 13; Aleš Mlakar, Spuhlja 20a, in Maja Marinič, Kicar 111a; Matjaž Tement in Nataša Šmigoc, So-betinci 30a; Žan Zajc in Nejka Čerič, Fram, Cesta v Ranče 22; Borut Kovačič in Nevenka Mlakar, Cirkulane 71; Franc Peer, Rogatec, Steklarska ul. 12, in Adrijana Prevolšek, Majšperk 3; Rajko Žist in Tanja Zemljič, Pesnica 23; Donald Rus in Marta Šamperl, Hlaponci 54b; Milan Čepe in Suzana Dobnik, Draženci 33b; Želko Levanič in Nataša Šori, Zamušani 42a; Matej Hauptman, Destrnik 23, in Barbara Šilak, Dornava 29; Sašo Jordanovski in Maša Rebernik, Ptuj, Mejna c. 17. in ga zaustavili. Lov policistov za pobeglim voznikom, ki je vozil ukradeni kombi, je trajal uro in pol. Odvzeli so mu prostost ter opravili preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal, da je predrzni mladenič za volan sedel popolnoma trezen. Alkotest je pokazal 0,0 mg/l izdihanega zraka. V nadaljevanju so opravili še strokovni pregled in ugotovili, da 22-letnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Med bežanjem je storil večje število prekrškov. Policisti ga bodo kazensko ovadili zaradi tatvine vozila, zbirajo pa tudi obvestila v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Za pomoč pri iskanju ukradenega vozila so se policisti zahvalili vsem občanom, ki so jim pomagali z informacijami. Mladenič, ki je Sven-škovim ukradel službeni kombi, naj bi bil stari znanec policije. Podobni grehi naj bi mu na ramenih ležali že iz preteklosti. Mojca Zemljarič Izšla je še ena publikacija z naslovom Poletje na Ptuju. Potem ko je naslovnica v eni prejšnjih izdaj bolj spominjala na frizersko revijo, je vsaj letošnja naslovnica z veduto Ptuja. Nekoliko pa zmoti že glavni naslov na prvi strani, saj je v angleščini zapisan z velikimi, poudarjenimi črkami nad slovenskim poimenovanjem z manjšimi. Kot da se sramujemo slovenskega jezika in svoje identitete, četudi z njo hkrati nagovarjamo naše in tuje obiskovalce. Po nakladi sodeč naj bi dosegel 7500 naslovov oz. najmanj toliko prejemnikov, ki naj bi poleti pol- Foto: Črtomir Goznik Ptujska publikacija na ueč kot 60 straneh in Poletje 2019 v Radol'c (Radovljici) na štirih straneh nili ptujske ulice in trge ter uživali na najrazličnejših prireditvah tega poletja. Letos ima prednost rimska preteklost in njeno novodobno. Razumljivo, saj letos praznujemo 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Povsem odrinjeno pa je drugo ptujsko cvetoče obdobje - srednji vek, ki ga obuja društvo Cesarsko-krajevi Ptuj. Če pogledate fotografijo, s katero so povabili k ogledu tega srednjeveškega dogajanja, ne veste, za kaj v resnici gre, saj prikazuje dva para nog, nikjer pa ni ne duha ne sluha o ptujski srednjeveški gospodi, vitezih, knezu in kne-ginji. Na drugi strani pa avtorji z množico slavospevov predstavljajo „neptujski projekt" Odprta kuhna, ki jo povrhu mastno plačujemo z davkoplačevalskim denarjem, za ptujske gostince in njihovo kulinarično ponudbo pa ni prostora. Razen za Gostilno Grabar, ki jo je na kulinarični zemljevid uvrstil mednarodno uveljavljen kulinarični vodnik Gault & Millau, pri tem pa so v 'poletni' publikaciji izpustili ptujskega vinarja Bojana Kobala, kije prav tako kot prvi vinar s tega območja uvrščen v ta vodnik. Bolj kot ne mimogrede so se spomnili tudi Kuhne na dvorišču, ki je prav tako skromno predstavljena, brez fotografije. Pa gre za domače gostince, ki se trudijo povečati mestni pretok gostov in oživiti mestno dogajanje. Tudi najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki je začel svojo pot leta 1969, ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, si kot edini dogodek iz tistegajubilejnega leta ni zaslužil večje pozornosti, ampak le malo pogleda v svojo zgodovino, ko se je slovenska pesem oglašala z vseh mestnih ulic in trgov. V tistem času se je začela pisati tudi zgodovina ptujskega poletnega festivalskega dogajanja, četudi za nekatere novodobne akterje ptujskega dogajanja ta zgodba ne obstaja. Zagotovo bi si večjo pozornost zaslužil tudi ptujski festival kave, ki seje prav tako rodil na Ptuju. Ko je leta 2016 izšla publikacija Ptuj, zven mesta tisočletij, so si hvalospevi kar sledili. Vsi v en rog so ponavljali, da ima sedaj Ptuj pravo publikacijo za ptujsko poletno in drugo dogajanje, v kateri so predstavljeni vsi festivali tega obdobja. Tako ne bo treba več trošiti denarja za nove poletne publikacije: vsako leto se bo izdal koledar poletnih in drugih prireditev na nekaj straneh, ker organizatorji posameznih festivalov tako in tako izdajajo svoje prireditvene knjižnice. A so kmalu vsi pozabili, o čem so govorili še ne tako daleč nazaj. Prišel je Zavod za turizem z novimi ambicijami in načrti ter s podporo mestne oblasti, ker sicer danes ne bi govorili o poletnih publikacijah na 60 in več straneh. Publikacijo Ptuj, zven mesta tisočletij v TIC-u Ptuj prodajajo za pet evrov. Letos na Ptuju povečini vsi praznujemo častitljivo obletnico, tudi vsi organizatorji prireditev jo navajajo v svojih vabilih ali drugih pisnih dokumentih. Pravega pomnika pa ta jubilej ne bo imel, ker se mesto od jubileja v letu 1969, torej celih 50 let, ni znalo in zmoglo poenotiti glede tega, s katero osrednjo mestno zgodbo bo v novem tisočletju vabilo k ogledu svojih zanimivosti. Tudi za novi vodnik po Ptuju, ki naj bi nastal zato, da se ne bi s ponatisom starega „prodajalo" zgodb, ki jih mesto več nima, v zadnjem desetletju ni nihče uspel zbrati denarja. Na drugi strani pa so luč sveta ugledale (pre)zajetne publikacije o poletnem dogajanju, katerih naklada je za posamezno leto stala najmanj 5.000 evrov, a jih ni mogoče spraviti v žep „poletnih" hlač. V drugih mestih, ki so turistično razvitejša kot Ptuj, niso tako bogati, obiskovalce vabijo s skromnejšimi edicijami. In to zelo učinkovito. Majda Goznik Ako je dež na Cirila in Metoda, oreh in kostanj domala ogloda. Danes sprva delno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno. V notranjosti države bodo nastajale plohe in nevihte, ki se ponekod lahko zavlečejo v noč. Možno bo tudi kakšno krajevno neurje. Zapihal bo severovzhodni veter, zvečer na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 16 do 20, najvišje dnevne od 26 do 32 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Sreda 03,07.2019 Četrtek 04.07.2019 J®* 18 Dopoldan 29 Popoldan Hitrost vetra 3 m/s O 16 Dopoldan 26 Popoldan Hitrost vetra 3 m/s 17 Dopoldan 31 Popoldan V Vir: ARSO