Poštnina plaöana v gotovinl izhaja v pondeljek in petek f opoldne. ; :t'-ečno Din 7"—, L,'. :p.o2<;iiiitvo Din 20'—. Račuri pri poštno-čekovnem /.avoou š!. 10.066. ^^^H ^^K .^flflH^k ^^^HHfe^^L .^^tt^^BKS Bk^^^^L ^^^^H .^^tfl^^^^ ^^^^^^^^^. ^guMn Cena 1 Din Redukcija in upravn: Celje, Srr.">ssi7ujycrjo-»'a ulic-«. I oritličje, resoo. Rokopisi se ne vraČAin Ogbsi po tarifu. Velcton int. št. 65. Predpisi giedt prostora in dritva objave oglasov sv uvažujejo Je po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s števiikami so plačljivc. Štev. 1. Celje, petek 1. januarja 1932. Leto XIV. SRSČNO IN VESELO NOVO LETO žeiita vsem naročnikom, čitaLeljein in inserentom redakcija in uprava »Nove Dobe«. DANAŠNJA ŠTEVILKA obsega 8 strani in stane I Din. PHIHOBNJA ŠTEVILKA »Nove Dc^e« bo izšla redno v pondeljek 4. januarja popoldne. Dr. J. K. (Praga): 0 svetovoi krizi V današnji ležki dobi se mnogo ugiba, kaj je povzroCilo krizo, kakrS» iic nihCe ne pomni, in nele v Jugo- slaviji, temveč tudi na Ceškem sli- šiš pogosto opazko, češ da jc bilo v bivši Avstriji bolje. Bodisi da so to ljudje, ki so protislovanskega pro- pričanja in hočojo kaliti vodo, kar opažarno ravnokar v Neinčiji, Avstri- ji in na Maclžarskem, ali pa so to nevedneži, ki ne vedo, kaj govorijo. 2e dejstvo, da je kriza svetovna in da so težko prizadete ncle države, ki so se dcjansko udeležile sveto'vne vojne, temveč tudi narodi, ki so v tern svetovnem požaru stali na stra- ni in so imeli od vojne velikanske dobičke, priCa jasno, da krizo' ni po- vzroCJ] razpad avstrijske monarhije. Kriza je imela svoj zaCetek že pred svetovno vojno in bi bila izbruhnila, četudi bi ne bilo prišlo do vojne, ki je krizo samo oddaljila, ne da bi je mogla preprečiti. Dobro je še znano, da je hotela Avsti'ija slabo Srbijd uničiti in ni dovoiila, da bi imela izhod na mor- je. Ne samo to. Na pritisk madžar- skih agrarcev je zaprla meje proti Srbiji in je onemogočila izvoz žive- ža in živine. Srbija se je na to zava- rovala proti uvozu industrijskih iz- delkov, vsled Cesar je vladala žo pred vojno v Avstriji silna nezapos- lenost, in težka industrija jc z veli- kiin veseljem pozdravila vojno kot odrešenje iz težavnega položaja, Dr- žavna blagajna je bila prazna in vodno večji davki so pritiskali na delavstvo in na male kmete. Bila. je splošna nezadovoljnost in nihče ni vcdel, kaj princse najbližja bodoC- nost. V tern so zagrmeli prvi topovi. In tu jc marsikateri narodni go- spodar z /alo'stjo glcdal na splošno uničevanje zgradb in dobrin, za ka- tere je poprej delalo nekoliko poko- lenj, češ, kako dolgo bo trajald, pred- no se vse to, kar je uničila vojna, zopct nabavi in urcdi. Toda prišlo je drugače. Res so bile tovarne nekaj lot pd vojni dobro zaposlcno in naraščalc so nove tovarne, ki so v kratkem ča- su nele nadomestile vse izgube, po- vzročene po vojni, tcmvee nakupiči- le so takšno množino izdelkov, da Ijdiko za nekaj let ustavijo obrato- vanje. isto jo opažati v poljedelstvu. Konjunktura, ki je vladala na svc- tovnein trgU me(\ vojno, poscbno v Ameriki, je ustvarila popolnoma no- vo ppdlago za racijo'nalno izkorišča- nje zemlje. Poscbno južna Amerika je začela nevarno konkurimti sever-' ni Ameriki v pridelovanju bombaža, ki je v kratkem času padol v c.eni na eno četrtino. Kuba je ustvariia veli- kanske nasade s sladkornim trsdm in jc deloma uničila sladkorno in- dustrijo v starem svetu, ki jo je mo- ral omojiti na najmanjšo mero in še pri tern znižati cene sladkorni pesi. Blagostanje se jc prcselilo v Arne- ko, ki je postala edini upnik obubo- žane Evropc. Pri tern je bila ruska konkurenca, kar se tičo izvoza, sko- raj popolnoma izključena. Seveda llusija tudi ko't odjemalka ni priha- jala v poštev, kar so je pri 150-mili- jonskem narodu zelo težko občutiio? Njej se je pridružila Kitajska, ki je za dolgo vrsto let izločena iz svetov- nc trgovinc. To je kritični položaj še poglobilo. Toda vse to bi ne bilo moglo povz- i o'citi krize na vsem svetu, temveč samo tarn, kjer so posledice vojne posebno občutne, kakor na pr. v Ru- siji, če bi ne bilo novega pojava, ta- kozvane racijonalizacije, ki pomeni tehnično izkoriščanje strojev na pod- lagi najnovejšili iznajdb. Sam ob se- bi bi ta prenos dela od človeka na stroj ne bil škodljiv, če bi se vršit siKtematično, t. j. Če bi se prilagodi! danim razmeram. Vcmo döbro, ko- liko jc bilo pritožb proti gradnji že- loznic, češ da bodo vozniki izgubili zaslužck. Danes se je pokazalo, da so prinesle železnice velikanski na- predck, kajti aajejo zaslužek milijo- riom ljudi in poleg tega vrše svojo službo v splošno koiist naroda, ki živi danes mnogo udobneje nego pred 50 leti. Nornializa-cija je tu na- ravnost zdrav pojav. Toda, če na drugi strani stroj ogroža eksistenco človcka in ga izpodriva, da delavec ne more dobiti več zaslužka, potem ni stvar v redu. Dognano je na pri- mer, da ena delavka pri enem stro- ju naprede v 8 urah toliko niti, ko- likor je napredlo pred 150 leti 45.000 gospodinj na kolovratu v 16 urab, uli z drugimi besedami, da delo, ki ga je opravljalo poprej 90.000 ljudi, opravlja danes eden človek. Ali: le- ta 1918. je izgotovil 1 tovarniški de- lavec dnevno 40 elcktričnili žanric dočim jib izgotovi danes na avtonia- tičncm stroju v 24 urah 73.000. Co ba napredovala tehnična veda samo v ttikšnein tempu, kakor danes, ni da- leč čas, ko bo stroj Cloveško silo po- polnoma izpodrinil. Ko je bil po voj- ni uveden 8-urni delavnik, se je splošno smatralo, da je to velika na- paka, ker bo delo moralo zaostajati, in da bo nastalo pomanjkanje de- lavcev. Pokazalo pa se je v desetih ictib, da bo treba delovni čas zopet znlanjšati, sicer bi moralo veliko štc- vilo delavcev pustiti delo v tovar- nah. To so senčnc strani racijonali- zacije, ki so se v industrijskih drža- vah že pojavile s svojimi zlimi po- sledicami, zlasti z nezaposlenostjo. Iz racijonalizacije se je rodila nadprodukcija. Obe sta glavni vzrok današnje krize. Prizadete so pred vsem industrijske države in v manj ši meri agrarni kraji, kjer se ne go- spodari intenzivno. Neposredno pa tro prizadete tudi agrarno države, ker- ne morejo izvažati svojih poljedel- skih pridelkov v takšni meri, kakor v normal nib dobah. Krizo poostr-u- jejo v tern slučaju carinske meje in pomanjkanje denarja v državah, ki so se vsled svetovne vojne silno za- dolžilo. Jugoslavija jc kot agrarna dr'zava v srcCni poziciji, ker ne trpi ponianjkanja živil, tako da lahko tudi v najhujši krizi prehrani svoje probivalstvo. In to je v krizi glavna stvar. Današnja kriza ni prva. Bile so kr'ize že davno in mnogo težje. Ve- liko prescljcvanje narodov je povz- ročila kriza, najbrž lakota in kužne bolezni, in tako so bili ljudje prisi- ljeni poiskati si hrane drugod. Isto, četudi v manjSom obscgu, se je po- navljalo v srednjoni veku in še da- nes razsaja lakota na Kitajskem, ka- kor pred leti v Rusiji. Temu pa so kiivo prometne ovire v tch dveh dr- žavah. I»il nas se ni treba bati, da bi priSla kriza v tern pomenu, ker če bi res nckatero leto ne obrodilo, bo to samo' krajevnega značaja, kar pa se pri danaSnjih prometnih sredstvih z dovozom iz drugih rodovitnih kr-a- jev kraalu izenači. Kriza je bila tudi leta 1873., pač kot posledica velikih vajn leta 1866. in 1870. Vlekla so jc precej dolgo, to- da ni imela težkib posledic. Današnja kriza pa je, kar so tiče njenih vzrokov, edinstvena. Vsega je obilo, primanjkujo samo dela in rto- narja. (Konec prih.) Narodni poslanec Ivan Prekoršek med volilci VOJNIK, 30. deccmbra. Narodni. poslanec g. Ivan Prekor- šok je porabil čas svojega bivanja v Celju, da naveže čim tcsnejše stike s svojimi volilci. Tako se je vršil v iorck 29. decembra ob 8. zveCer v gostilni g. Vrečer-ja v Vojniku izred- no dobro obiskan shod našega na- r'odnega poslanca. Shoda so se ude- ležili številni volilci iz Vojnika, No- ve cerkve, Višnje vasi, Škofje vasi in s Frankolovega, ki so napolnili vse gostilniške prostore do zadnje- ga kotička. Shodu je predseddval učitelj in posestnik g. Šinigoj. Na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek je v zanimivem, temeljitcm govoru po- ročal o današnjem gospodarskem in političnem položaju v državi ter o dolu in načrtih Narodne skupščino /,{). izboljšanje gospodai'skega stanja. Zborovalci so spr'ejeli go vor po- slanca g. Prekorška z iskrenim na- vdušenjem in hvaležnostjo. Soglasno je bila sprejota zaupnica narodnemu poslancu g. Prekoršku, istotako tu- di pmHagane rcso'lucije gg. Ribiča, Okorna in Lešnika, ki vsebujejo glavns žcljo glcdo rešitve najbolj pc- 1'cči.h gospodarskih zadev. Shod je pokazal, da uživa poslanec g Prekoršek tudi v Vojniku in oko- licr slejkdprcj popolno zaupanje svo- jih volilcev. Otvoritev umobolnice v Novem Celju CELJE, 31. decembra. Prvi transport 25 bolnikov v bol- nico za dušcvne bolezni v .Novem Ce- lju bo prispel v petek 7. januarja, v naslednjih dneh pa bodo' sledili na- daljni transport!, tako da bo do 15. januarja nastanjenih v novi bolnici za duševne bolezni 100 bolnikov. Za- onkrat bodo pripeljali v zavo'd le moškc. Transport iz bolnice za ilu- šcvne bolezni na Studencu pri Ljub- ljani v Novo Celje bodo oskrbeli av- tomobili Higijcnskega zavoda v Ljubljani. Službo upravnika novega zavoda jc te dni prevzel g. Anton Manfreda, j v zavodu so tudi že Stiri scstre usmi- Ijcnkc. Bivše gospodarsko poslopje graščine Novo Celje, v katerem bo nastanjenih omenjenili 100 bolnikov, je žo popolnoma adaptirano irr do- gotovljeno. Dela v glavnem delu gra- Stine se nadaljujejo in bodo predvi- doma do aprila konfiana, nakar bo- do v tcb prostorih namestili nadalj- nih 300 bolnikov. Bolniške sobe v bivšem gospodarskem poslopju so zelo lepe in ustrezajo vsem zahtevam higijene. Urejcira je tudi centralna kurjava, električna napeljava ter vo- dovodna naprava z elcktrično Črpal- ko za pitno vodo in kopalnico. Del adaptirancga bivšega go'spodarskega ]>oslopja bo služil gospodarskim na- menom. Te dni si je ponovno ogledal novo bolnico za duScvne bolezni bodoči zdravstveni vodja tega zavoda gosp. dr. Pestotnik, specijnlist zn duSpvno bolezni v Ljubljani. d Povratek Nj. Vel. kraija in kra- ljice v Beograd. V torek 28. decem- bra ob 10.45 dopoldno sta se vrnila Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu kneza Pavla, kneginje Olge in ministra dvora g. Boška Jeftica z dvorno suito po kratkem bivanju v Par-izu v Beo- grad. Na beo'grajskem dvoru so pri redili svečan sprejem člani vlade z ministrskim predsednikom g. Pe- trom Ži.vkovičem na čelu. d Otvoritvena seja Narodnega predstavništva. Kakor znano, sc bo- do visile volitve v senat v nedeljo 3. januarja. V pondeljek 4. januarja se bo sestal državni odbor pod pred- sedstvom predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu dr. Dušana Su- botifca, da ugotovi končni rczultat volitev in izda izvoljenim sena.tor- jem potrdila o izvolitvi. Novoizvolje- ni senat se bo sestal okrog 10. janu- arja. Ker bo trajala verifikacija man- datov predvidoma štiri do pet dni, se bo vršila svcčana otvoritev Na- rodnega predstavništva, to je Na- rodne skupščine in senata, najbrž 15. janujuja.. d Volilnim upravičencem za se- naiorske volitve (gg. narodnim po- slancem, banskim svetnikoni in. žu- panom). Na dan volitev v senat, v nedeljo 3. januarja, bo posloval Cen- tral ni akcijski odboi- v Ljubljani ne- pretrgoma od 7. zjutraj do 9. zvečer v Kazini/II. (tolefon St. 21-23). Tu do- bite vso iniormacije, ki se tifejo vo- litov, in vsa evcntualna druga po- jasnila. d Z banske uprave. Ban dravske banovine gosp. di1. Drago Marušič je nastopil svoj dopust in d6 11. janu- arja ne bo sprejemal strank. d Nofarska vest. Gosp. Jakob Ko- gej, notar v Šmarju pri Jelšah, bo 18. januarja nasto'pil službo kot no- tar v Mariboru. d Rnzsirjenje vodovoda v Rcgaški Slatini. Gradbeno ministrstvo je odo- biilo načrte za razširjenje vodo'voda v Hogaški Slatini. Str-oški so prora- čunani na 1,838.342 Din. d Jubilejni iriglavanski vecer z elitnim plesom so bo vi-.šil v pi-oslavo 10-letnifo Ijubljanskega JAD Trigla- va v soboto 9. januarja v Narodnem domu v Kranju. Ker bo to letos edi- na triglavanska prireditev te vrste, priznano elitna in družabna., ki ji daje jubilejni značaj še poseben po- men in na kateri se bo zbrala vsa triglavanska družina aktivnega in starežinskega članstva, je zanimanje zanjo vscsplošno. Ker je Cisti dobi- ček namenjen v humanitarne aka- demske svrhe, se upravičeno1 pi'ica- kuje, da se bo tudi najširša javnost prireditve udeležila v lepem žtevilu. I d Ljudje, ki trpijo na otežkočeni | telesni poirebi, ki jib zaradi toga mu- čijo ki-vno prenapolnjenje trebuha. pritisk krvi na nmžgauc, glavobol, niočno utripanje srea, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jcmljejo za iztrebljenje črevesa zju- t)-«j in zvečer jio četrtinko »Franc Joželove« grenčice. Vodilni zdravni ki kirurgiCnih zavodo'v izjavljajo, da se poslužujcjo »Franc Jožefcve« vo- de po oporacijah z najboljšini uspe- liom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specorijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za petek 1. januarja 1932: Mrzlo vie- me, pojemajoča oblačnost. Stran 2. »Nova Doha« 1. I. 1932. Stev. 1. Celje in okolica c Silvesirov večer, ki ga priredi po stari tracUciji celjsko Sokolsko dru- štvo, bo v Celjskem domu tudi letos nudii mnogo lepega in zabavnega. Na sporedu so telovadne in šaljive točke, zlasti pa bo zanimal nastop znanega kupletista Danila Bučarja iz Ljubljane. Predvajal bo silno posre- Čene komične kuplete, ki jim je pes- nik in komponist on sam in je ž nji- mi žel že velike uspehe. Po polnoč nera nagovoru bo otvorjen pies. Omo- go'Ceno bo vsakomur, da si zagotovi vescl in pogumen vstop v novo leto. c Božični prazniki so potekli r Ce- lju in okoliei v pravem božičnem miru. Veejih prireditev ni bilo Ugodno vrcme je omogočalo števil- no izlete v okolico, smučarji pa so pohiteli na liribe, kjer je bilo dovolj pri like za prelepi beli sport, c Delitev novcletmh daril in slič- nih nagrad. Sreski grcmij trgovcev v Celju dobiva od svojih članov števil- na vprašanja, kako se naj ravnajo giede obicaja delitve novoletnih da- ril in drugih priložnostnih nagrad. Na ta vprašanja obveščamo vse Cla- ne, da. je okrožnica, ki jc bila v pred- metni zadevi poslana vsem članom 12. decembra 1930., v permanentni veljavi do preklica. Toliko vsem čla- nom v vednost in ravnanje. c Obrtni krogi v Cclju in okolici naj izvolijo vzeti na znanje, da se prične reden pouk v vseh razredih celjske obrtne nadaljevalne sole že v ncdeljo 3. januarja kakor navadno ob 8. zjutraj. — Naslednjega dne, t. j. v pondeljek, bo pa v Obrtnem do- mu ob 7. zvečer že prva pevska in tamburaška vaja za priglašene va,- jence in vajenke tukajšnjega obrt- nega naraščaja. Prosimo, da bi se mladina udeleževala ten vaj z naj- večjo točnostjo1. — Veselo Novo leto želi cenjenim obrtnim krogom za uCitcljski zbor: Joško Bizjak, upra- vitelj obrtne nad. sole. c Predavanje o davku na poslovni promei. V torek 29. decembra ob 20. se je vršilo v dvorani Obrtnega do- ma zanimivo in poučno predavanje višjega finančnega svetnika g. Josi- pa Mozetizba iz Ljubljane o sploš- iiem in skupnem davku na poslovni promet. Predavanje so posetili šte- vilni obrtniki, trgovci in industrijei iz Celja in okolice, ki so z zanima- njem sledüi izvajanjem p^odavate- lja. Po izčrpnem refei'atu so je vr- šila debata, v kateri je predavatelj odgo'varjal na razna vprašanja. Pre- davanje, ki je trajalo 1 uro, je otvo- ril in zaključil podpredscdnik Obrt- nega društva g. A. Lečnik. c Proračun sreskega cestnega od- bora v Celju za 1. 1932., ki je do 1. (januarja v pisarni sreskega cestnega odbora v Vodnikovi ulici St. 2. javno razgrnjen na vpogled, izkazuje 3,277.720 Din potrebšoin in 1,185.799 dinarjev dohodkov. Primanjkljaj v znesku 2,091.921 Din se bo kril z do- nosom okrajne cestne doklade na ne- po'sredne državne davke in z odkup- nino za ljudsko delo za 1. 1931. Mod potrebščinami je predvidenib 50.840 dinarjev za upravne in pisarnjške stroške, 411.220 Din za izdatke za po- možiio osobje, 1,524.1(50 Din za mate- rijalne izdatke za vzdrževanje bano- vinskih cest, 270.000 Din za preure- ditev in obnovo banovinskih cest, 35.500 Din za okrajno cestno upravo, 786.000 Din za prispevke občinam za vzdrževanje občinskih cest in 200.000 dinarjev za gradbene sklade. Med do- hodki je predvidenib 40.000 Din od banovinskih cest, 875.799 Din kot pri- spevki banovine za vzdrževanje ba- novinskih cest, 135.000 Din kot pri- spevki banovine za nove gradbe in preuroditvc in 135.000 Din od grad- benih skladov. c Slikarska razstava akad. slikar- jev Miroslava Modica in Rajka Sla- pernika v dvorani Mestne hranil ni- ce na Krekovem trgu bo še odprta do nedeljo 3. januarja vsak dan od 8. do 12.30 in o'd 13.30 do 19. Vkljub temu, da je razstava kvalitativno odlična, je bil obisk doslej prav skro- men. Umetnika zaslužita pač mnogx) več pozornosti. Vsem ljubiteljem sli- Jvarske umetndsti, ki si še niso ogle- dali razstave, toplo priporočanio, da to do nedclje nadoknadijo. c GregorčiČev spominski večer. Društvo »Soča1« v Celju priredi v so- boto 10. januarja spominski večer ob 25-letnici smrti pesnika Simona Gre- gorčiča in pro'si vsa ostala društva, da bi ta večer ne prirejala svojih pri- reditcv. c Obdni zbor SK Celja se bo vršil v četrtck 7. januarja ob 20. v kavat*- niški sobi Celjskega doma. Vsi Clani in prijatelji kluba so vabljeni, da se sigurno udelcžijo občnega zbora. c Krajevni odbor IJdruženja vojnih invalidov v Celju bo imel svoj redni letni o b č n i z b o r na praznik 6. januarja ob 20. v mali dvorani Na- rodnoga doma. c Družabni večer z zaključnim venčkom priredi plesna sola trgov- skih nameščencev v torek 5. januar- ja v mali dvorani Celjskega doma. l»adi splošne gospodarske krize ko- tiljoni in cvetlice odpadejo. Vstop prost. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim. Vabljeni so vsi prija- telji plesa. c Plesna sola trgov. nameščencev naznanja, da bo na zadnji plesni va- ji v soboto ponovitev vseh plesov in pouk novega plesa »Humbe«. Dolž- nost vsakega člana je, da se udeleži ta vGcer plesne vaje. c Fcziv pevcem in občinstvu. Pev- ski zbor Glasbeno Matice v Ljublja- na slavi svojo 40-letnico in priredi v pondeljek 4. januarja v veliki uni- onski dvorani v Ljubljani slavnost- ni koncert. Po koncertu so vrši v istih prostorih priprost komerz na Cast ravnatelju Hubadu in pevske- mu zboiu. Pozivamo vse pevce in pevke Celjskega pevskega društva. in ostalih pevskih društev v Celju ter prijatelje peami in glasbe, da se udolcžijo tega koncerta našega naj- boljšega šlovenskega. zbora in inu izkažejo cast ter dokumentirajo svo- jo bratsko vžajemnost. CPD odpošlje k proslavi oficijclncga zastopnika, kateremu se naj pridružijo ostali po- setniki. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni v Ljubljani. Ko- mur clopušča čas, naj ne zamudi pii- likc! — Taj ništvo CPD. c Dijaški pies se bo vršil v soboto 9. januarja z začetkom ob 20..v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Vsa, društva so naprošena, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta da- tum. c Omiljenje kuluka. Kr. banska uprava jo na prošnjo celjske okoliš- ke občine znižala prebivalcem oko- liškc občine, ki plačujejo manj ka- kor 120 Din letnega direktnega dr- žavncga davka, odkupnino za ljud- sko delo od 3 na 1 enoto, t. j. od 60 na 20 Din. c Osebna vest. Iz upravnega sveta Celjske posojilnice d. d. v Celju je iz- stopil gosp. vladni svetnik Emilijan Lilek, na njego'vo mesto pa je vsto- pil gosp. Vinko Kukovec, župan ob- Cinc Coljo-okolica in industrijalcc. c Uradni dan Zbornice za trgovi- no, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v to- rek 5. januarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica St. 8., pritlič je, levo. c Prihodnji. sestanek učileljskih upokojencev so bo vršil v soboto 2. ja- nuarja ob 10. v goslilni »Pri mostu« na Brcgu. c Drsališče SK Celja v mestnem parku je odprto vsak dan od 8. zju- traj do 9. zvečer. Led je prvovrsten Drsališčc je zvečer razsvetljeno, za razvedrilo pa skrbi roproducirana glasba. Obisk drsališča je zelo zado'- voljiv. c Iz železniške službe. Prometni uradnik g. Emil Kupljen je preme- §Ccn iz Maribora v Colje. c Mala nezgoda mestnega avtobu- sa. Ko je v sredo 30. decembra okrog 13.30 vozil celjski mestni avtobus od Štor v St. Jurij ob juž. žel., se je na cesti pri Prožinski vasi zlomila os avtobusa. Potniki so izstopili in se podali peš v St. Jurij. Iz bližnje že- lezniške čuvajnice so obvestili mest- no avtobusno podjetje, ki je takoj poslalo mehanika, ki je montiral no- vo os. Avtobus, ki vozi itak samo do St. Jurija, se je vrnil po popravilu v Celje. Govorice, da se je avtobus prevrnil, no odgovarjajo resnici. c Avtobusni promet ustavljen. Mestno avtobusno podjetje v Celju je zaradi zapadlega snega do nudalj- noga ustavilo promet z avtobusi na vseh progah. c Sneg smo dobili v sredo in četr- tck. V Celju in okolici ga je namedlo 25 do 30 cm. Sneg je potrgal precej telcfonskih in brzojavnih žic. Smu- Carjem se je želja vendarle uresniči- la. Sodaj bo dovolf snega za beli sport. c Tujski prcmei. V decembru je obiskalo Celje 084 tujcev in sicer 567 Jugoslovenov, 37 Avstrijccv, 23 Ce- hoslovakov, 22 Nemcev, 11 ltalija- nov, 8 Madžarov, 5 Rusov, po 3 An- gleži in Po-ljaki, 2 Švicarja in po 1 Estonec, Dance in Amcrikanec. Po' lioklicu je bilo 240 trgovskih potni- kov, 108 uradnikov, 125 jobrtnikov, 18 delavcev, 13 dijakov, 8 odvetni- kov, 7 industrijeev in 5 zdravnikov, 100 osob je bilo brez poklica. c Obrliiio gibanje v Celju. V letu 1931. je bilo v Celju na novo prijav- ljonih 80, odjavljenih pa 27 obrti. Prostih obrti je bilo prijavljenih 48 in odjavljenih 17, rokodelskih obrti iiijavljenih 25 in odjavljenih 0, kon- cesijoniranih obrti prijavljenih 7 in Gdjavljene 4, industi-ijskih obrti pri- javljenih 0, odjavljcna pa nobena. V mosecih novombru in decembru je bilo ha novo prijavljenih 13 prostih obrti in 4 odjavljene, dalje so bile prijavljene 1 koncesijonirana, 1 in- dustrijska in 4 rokodclske obrti. c Trobeniice v zimi. Trgovce gosp. Jurij Sane nam je poslal sveže tro- bentice, ki jib je te dni nabral na svoj em poses tvu pri Sv. Primožu v šentjiirski okolici. Pač redek pojav sredi ziine. c Bolocilev dimnikarskih okolišev, Kakor smo ze v septembru i)oroCali. je banska uprava z odločbo z dne 16. septembra 1931. izvršila razdeli- tev mesta Celja in celjskega sreza v (> dimnikarskih omotalnih okolišev. Po tej odločbi je mesto Colje razde- Ijono v 2, celjski srez pa v 4 dimni- karsko ometalne okoliše. Proti tcj odločbi jo bila vložena pritožba dveh dimnikarskih mojstrov na ministr- stvo za trgoviim in industi'ijo, ki pa je z rešitvijo z dne 2. decembra 1931. to pritožbo odkjonilo kot neosnova- no. Odločba bnnske uprave je sedaj postal a, pravomo^na. c Anica Zdolškova f. Ravno na bo- žični dan jo uinrla v celjski bolnici po kratkom, težkem trpljenju v než- ni mladosti 14 lot Anica Zdolškova, hCerka ugledncga vcleposestnika in gostilničarja g. ZdolSka p. d. Andcr- burga iz okolice St. Jurija ob juž. ž. VcliČastni pogrel), ki se je vršil v pondeljek 28. decembra na pokopa- lišče v Št. Juriju, je pričal, kako is- kreno so6ustvuje ljudstvo s težko prizadeto rodbino. Pokojnici bocli oTiranjen blag spomin, spoštovani rodbini našc iskreno sožalje! c Smrtna kosa. V sredo 30. decem- bra je umrl v (xlju (Pred grofijo 9) v starosti 54 let poročnik v p. in za- sebni uradnik g. Karl Kolterer, 26. aecembra je umrla v Gaberju 9 me- secev stara delavčeva hčerka Gabri- Izvirne francoske pastilje za sportnike pred, med in po naporu. | Prodajajo vsc lekarne in drogerije. jola Kolškova in 30. decembra v Koš- nici 7 mesecev stara, posestnikova hčorka Mari ja Vrečarjeva. V celjski bolnici so umrli: 26. decembra 17- letni dninar Boštjan Gorenšek iz ZreČ, 27. decembra 79-lctna posestni- i ca Ana Feršnikova iz Rogatca, 28. decembra 57-letna dninarica Marija Žnidarjeva iz Stranic pri Konjicali, 63-letna gospodinja Jožesa Seličeva iz Gabeija, 23-letni Ivan Plibei-šek z Ostrožnega, kurjač v tovarni »Met- ka«, 30. decembra pa 6-letni posest- nikov sin Jože Dornik iz Gladomesa pri Slovcnski Bistrici. N. p. v m.! c Restavracija »Lis^o«, ki jo je ne- davno otvoril g. E. Petriček na svo- jem posestvu v Lisca.li nad Savinjo, spada gotovo med najlepše izletne točke v celjski okolici. Restavracija je zelo okusno urejena. Na razpolago so 4 veliki, krasni gostilniški pro- stori in 7 izredno lepih sob z 20 po- i steljami. Postrežba je v vsakem ozi- ru prvovrstna. Poset te lepe nove re- stavracijc toplo priporoCamo. A. RUTAR CELJE priporoča orožje in municijo za Sou, sport in obrano. i c Poi.:?.v davčnim ravezancem, ki | plačujejo skupni davek na poslovni | promei. Davčna uprava v Celju raz- • glaša: V smislu § (i." zakona o' skii])- nem davku na poslovni promet in | Ciena 18. zadevne uredbe;s« obve- I zanci skupnega davka na poslovni i promet, ki so dolžni ta davek plače- I vati mesečno, pozi^vajo, da v teku • niesoca decembi'a 1931 davčni upra- vi prijavijo, ali želijo v letu 1932. plačevati skupni davek na poslovni promet meseCno po vplačilih v go- tovini in menicah ali pa pb naprav- ljenih odn. izdanih računih (faktu- rah). V prirheru plačevanja po vpla- čilih v gotovini in menicah se mora izvršiti plaCilo davka najkasiieje Cez L0 dni, v primcru iilaöevanja davka po izdanih računih (faktui'ah) pa najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Izbrani način pla- čevanja se tekom leta ne more mc- njati. Ce davčni za.vezanec v dolo'ce- nem roku ne prijavi izbranega na- čina place van ja, je smatrafti način plačevanja v preteklem letu (1931) I za obvezon tudi v naslednjem letu ! (1932). c Nočno lekarniško službo ima od sobote 2. do vštetega petka 8. janu- arja lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasiino drušivo v Celju. Tcden- sko službo ima od nodelje 3. do všte- te sobote 9. januarja I. vod pod pd veljstvom g. E. Berne. T0VARHA KONFEKGIJE STERMECKi Ccije IZ TOVARNE DIREKTNO NMEIO TOJEPOCENI | NAJ VSI VEDO! Obleke, plašci, krila po zelo nizkih cenah! Posetite trgovino! Nakup neobvezen! štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 1932. Stran 3. Fovratek guslarja Barjaktaroviča iz ino- zemstva v JugoaLmjo Naši javnosti je gotovo še v spo- rninu, da je odšel naš znani in pri- ijubljeui guslar g. Milovan Barjak- tarovic pred dvcma mesecema na vcliko turnejo po Evropi. Četudi v najtežjih časih . svetovne krize in mednarodnih reparacijskih vpra- šanj, se je g. Barjaktaroviču, ki ga je vodil instinkt ustvarjajočega du- ha in idealizem jugoslovcnske na- cijonalne misli, posrečilo, da je z ve- likim uspehom poncsel naše gusli in pesmi med široke masc narodov v inozcmstvu. V izvrševanju velikega, nacijonalno-kulturnega poslanstva je seznanil inozemstvo z veliko in slav- no prctcUlostjo jugoslo'venskega na- roda. Pokazal je inozcmstvu naše narodne gusli in pesmi kot našo naj- večjo svetinjo, ki jc v teku stoletij tvorila duševno vcz med predvojni- mi plemeni in neosvobojenimi po- krajinami, svetinjo, ki je pripravlja- la svobodo našega naroda in veliko Jugoslavijo. Pred dneyi se je guslar Barajkta- rovic vrnil s svoje inozemske turnc- je v Jugoslavijo s spric'evali, pohva- lami in priporočili slovitih glasbe- nikov, književnikov in ziianstvoni- kov. Prcpoloval jc glavna mosta Av- strije, Čehoslovaške, Puljskc, Nem- Čije in iVladžarskc. V radiu, na uni verzab. in konservatorijih je nudil široki javno'sti in ožjim krogom znanstvenikov bogat materijal za proučeva.nje naše narodne poezije in preteklosti. Kot inteligenten mož, ki se je bil pripravil za uciteljski poklic, se gus- lar Barjaktarovic zaveda ulo'ge na- rodnega prosvetitelja in je kot po- znavalec bistva, ustvarjanja in šir- jonja narodne poczije izzval s svo- jimi predavanji, pesmimi in gusla- mi velik interes y, inozemstvu ter zani'manje in upoštevanje miselno- sti, etike in značaja jugoslo'venskega naroda. Po praznikih nadaljuje guslar Barjaktarovic svojo turnejo po Ju- goslavijj. Najprej bo obiskal vsa več- ja mesta v Sloveniji. Žclimd mu na tej turneji mnogo uspehov! „Pogumni Tonček" (K predstavi v Mestnem gledališču v Celju.) Clani celjskega Dramatičnega dru- Stva so uprizorili v nedeljo 20. de- fembra ob l(j. v Mestnem gledaliSCu v Celju v režiji go. Sadarjeve prav- ljico Jakoba špicarja »Pogumni Ton- cek«. la mladinska igra je vsebinsko prav posrecena in pisana za mladi- no s svežim Carom pravljice Gospa Sadarjeva je režirala igro uprav vzorno. Poglobila se je po'pol- noma v otroško dušo in v pravljični fevet. Vse uloge so bile pravilno za- sno'vane in temeljito naštudirane. Tempo igre je bil živahen in nepri- siljcn, skupna igra izenačena, kostu- mi in maske skrbno izbrane, scene- rije učinkovite, iluminacija scenam in stilu igre primerna. Pies vil, ki so ga predvajalc članice Sokola, je pre- cizno naštudirala gdč. Grudnova, petje pa g. Pec šegula. S toplino in zdravo naturno'stjo je TonCka podala gdč. Jelenova. Zelo posrečeni so bili tudi gdč. Krajnčeva (Tončkova mati) ter gg. Bele (berač Jernač), Velušček (kralj vil), Majnik (starešina) in Hribar (zeleni mož). V manjših ulogah so nastopili z uspe- hom gdč. Vučkova (Minka), Vizjak (kraljev odposlanec), Pogačnik (uče- njak) in Mikuš (povodni mož). Tudi ostale uloge- so bile posrečene, zlasti se je krepko uveljavila, skupina otrok. Predstava bi lahko služila za vz- gled, kako je treba režirati in igrati otroškc igre. Skoda, da je bil obisk le srednji. Predstava bi bila zaslu- zila razprodano gledališče. Mnogo o'trok ni bilo delcžnih lepega učitka. Pred Božičem bi jim ga bili starši pač lahko privoščili. R. P. Zrtve nesreč in napadov 50-letnega dninarja Miho Zdolška iz Bezovice pri Vojniku so 27. de- cembra v gozdu blizu njegovega dö- ma napadli trije moški s kolom in ga poškodovali po gla\i in vsem ostalem telesu. :17-Ietnemu rudarju Fiancu Iglar- ju iz St. Ruperta nad Laškini je 29. dccembra padla težka veja na glavo { in ga občutno poškodovala. (K)-letna, i>rcvžitkarica Jožefa Ko- kotčeva iz Brslonice pri Marijagrad- cu je padla v sredo 30. dccombra ta- ko nesrečno, da si je zlomila poga- cico' na desnem kolenu. 01-letna kuharica Marija Ferleže- va iz Celja (Slomškov trg) si je 30. decembra pri padcu izpahnila levo loko v rarni. 1-letno kočarjevo hčerko Ano Be- Ictovo z Donačke gore so te dni otro- ci med igro polili' s kropom. Deklica je dobila težke opekline po celi dcs- ni strani telesa. 22-letni dninar Jožef Božič iz Gru- sovelj pri Sv. Petru v Sav. dol. si je 30. decembra pri padcu zlomil desno stegncnico. 21-letnega posestnikovega sina Franca Hrovatiča iz Dobrine v obči- ni Loki pri Žusmu je na Stefanrivo napadel neki Albert Vršnak iz Loke in ga sunil z nožem v levo stran prsi. 28-letni Jožef Juvan iz Öt. Ruperta nad Laškim, rudar v Drobnem dolu, je 23. decembra padel na cesti in si zlomil levo nogo. 42-letni delavec Ivan Erzen z Lju- bočne si je na Ötefanövo pri padcu na cesti obcutno poškodoval desno koleno. 25-letna posestnikova hči Pavla Hojnikova iz Trnovelj se je na Šte- ianovo popoldne po nesreči vsekala s sekiro v desni podlaket in si prc- sekala kite. 21-letna brezposelna služkinja El- za Zorčanova iz Braslo'vC je v torek 29. decembra ob 12.15 padla v bara- ki nasproti Mestnega mlina na Ma- riborski cesti tako nesrečno, da si je težko poškodovala. d«sno' koleno. 45-letni Miha Lesjak, oskrbnik po- sestva g. dr. Kukovca in kurjaC v cinkarni, je v pondeljek 28. decem- bra zvečer zapiral vrata na posestvu pri Grenadirju, pri tern pa je spodrs- nil, padel in si zlomil desno pddoč- no kost. Neki sosed ga je prepeljal z avtomobilom v bolnico. Vsi poSkodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Glasovi iz občinstva Dva nedostalka Pešpot iz Celja ob Mariborski ce- sti do Gaberja in Sp. Hudinje je ne- prestano povod za pritožbe. Ob zad- njem južnem vremenu pred snegom se jo po poti vsesk6zi prelivala blat- na brozga, ki je segala pešcem do gležnja. Ta pešpot je izredno pro- metna in se Cudimo, da državna ce- stna uprava ne odpravi škandaloz- nega in uprav sramotnega stanja. Ne bomo naStevali, koliko skode na ob- leki in obutvi povzroča blato in kak vtis dobivajo tujci, ko vidijo to pot. Skrajni Cas je, da se cestna uprava zgane in pošteno' uredi pot Tebi ostanem zvesta mm ,' Druga zadeva je stranišče pri dr- sališču v mestnem parku. Drsališče jo skoro stalno dobro obiskano. Tu gojijo drsalni sport moški in ženske, odrasli in mladina. Vse je lepo ure- jeno, le eno manjka: primerno stra- nišče. Poleg ute na drsališču je sicer neka latrina, nekateri hodijo v bliž- njo stanovanjsko hišico pod hribom, nekateri pa opravljajo svojo potrebo kar na prostem. Nočemo moralizira- ti — eno pa je gotovo: mestna ob«*i- na bi lahko v sezoni drsalnega spor- ta odprla stranišče v bližini drsali- šča v parku in ga vzdrževala kakor poleti. Zadeva je nujna in bi se mo- rala čim prej urediti. Prizadeti. Zanimiva razlika Odkar se je zgodila strahovita av- tobusna katastrofa v Medlogu, se stalno opaža, da dajejo savinjski vlaki med vožnjo skoro neprestano dolge signale, ki se čujejo celo od Levca v mesto in ki gredo včasih skoro že na živce. Pred avtobusno katastrofo so savinjske lokomotive žvižgale neprimerno redkeje. Prebi- valstvo je takoj po nesrečnem 9. de- cembru opazilo to razliko in jo po svoje komentira. Savinjčan. Sokolstvo Društveni občni zbori. Po pravilniku morajo biti dru- štveni občni zbori končani najpoz- neje do 10. januarja. Ker je meseca februarja župni občni zbor, naj dru- štva skličejo svoje rednc občnc zbo- re na vsak način še meseca januar- ja, ako že ni mogoče do 10. januar- ja. Dclokrog glavne skupščine je razviden iz društvenih pravil. Opo- zo'riti bi bilo predvsem na § 17. Brat- ske uprave naj ski-bijo, da Hste ne bodo pomanjkljivo. Tarn, kjer ni do- volj moči na razpolago, naj pazijo, da bo razen stareSine, njegovega na- mestnika, naCelnika, naCelnice, pro- svetarja in tajnika vsaj še 5 članov uprave, vsaj 2 namestnika, 2 račun- ska preglednika in 2 njegova na- mestnika. Računski pregledovalci ne smejo biti obenem člani uprave. Volite vsekakor tudi namestnika na- čolnika in načelnice, kar bo izved- Ijivol tudi še pri tako malih edini- cali. Obenem z društveno upravo iz- volite tudi društveno razsodišče (sud časti), glej točko 7. § 23. Slednje je tern važnejše, ker je v Sokolskem glsisniku št. 51. z dne 11. decembra 1931. izšel pravilnik razsodišča in je sedaj njegov delo'krog doloCno za- črtan. Ne pozabite sklepati o višini čla- narine. Uvažujte pri odmeri Clana- rine župne in savezno prispevke; nova društva naj upoštevajo dobo, za katero so teh prispevkoV opro- ščena. Po občnem zboru ostanejo navad- no Clani nove uprave v zborovalnici, da se uprava konstituira. Volijo iz svoje srede blagajnika, matrikarja in gospodarja. Takšno postopanje je priporočljivo zaradi tega, da dru- štvom po'zneje ni treba podajati po- sebnih poročil, kako so je uprava konstituirala. Župa prejme na ta način popolno listo. Revizijska poročila moVajo biti go- tova pred občnim zborom in nika- kor nc gre, da bi računske priloge pregledovali revizorji šele na obe- nem zboru. Telovadcem in telovadkam dajte priliko, da se posvetujejo o novi upravi. Običajno sklicujejo društva dva, tri dni pred obCnim zborom Clanske sestanke. V upravo naj vstopijo le bratje in sestre, ki imajo voljo in veselje do del a. To bo'di glavno načelo pri iz- biri nove uprave. Kjerkoli se bo po- stopalo v tern pravcu, ne bo med le- tom nepotrebnih sprememb v upra- vah, ki povzročajo društvom in žu- pi često mnogo preglavic. Razpravljajte na občnem zboru o delu v novem poslovnem letu in daj- te navzočim priliko razgovorov. Po- zovite prisotne, da si naročijo sokol- ske liste. Vsesokolskemu zletu v Pragi 1932 posvetite pösebno pozor- nost. Udeležba na občnem zboi*u je dolž- nost, kateri se ne sme nihče umak- niti brez opravičenega razloga. Stran 4. »Nova Doba« 1. I. 1932. štev. 1. Tales unken Radio aparati Gramofoni plošče in igle Tudi na obroke A. Lecnik, Celje, Glavni trg lire, zlati in srebrni predmeti, očaia. Popraulla najtolnejc. Oglejte si izložbo. Kar je navedono za društva, velja v prlavnein tudi za čete. Župna uprava. x Seja uprave Celjske sokolske žu- pe bo v petek 8. januraja ob pol 9. zvcčer v Narodncm doinu v Cclju. Na sporedu jc med drugim tudi do- io'citev župnega obenega zbora. Sport l Smuški tečaj na Mozirski plani- ni, ki ga prirodi zimsko sportni od- sck iSPD v Cclju, sc bo vršil od 3. do 10. januarja. Skupni odhod iz Celja v soboto 2. januarja ob 7.47 zjutraj s savinjskim vlakom, oziroma drugi del v nedeljo ob istem času. Srau- ! čarjif ki se niiso utegnili prijaviti, naj prispejo kar na pianino. Za tiste, ki nimajo toliko časa na razpolago, bodo prirejeni tečaji in sicer od 3. do (i. in od (j. do 10. januarja. t Smučarji! Kakor že objavljono, priredi zimsko-sportni odsek SPD v Celju od 3. do 10. januarja smučar- ske tečaje na Mozirski planini. Od 6. do 10. januarja bo vodil specijal- ni tečaj za terensko vožnjo kakor tu- di za, Slalom gospod A. Kopinšek, sodnik JZSS, ki je v ta namen dobil dopust od ivrdke Kramar & Mislej v Celju. iTisoi macijc o vsem potrcbnem v trgovini (pisarni) Kramar & Mis- lej. Kino Mestnl kino Gelle. Novo leto 1. in scbota 2. januarja: »Hai Tang«. Ve- ličasten zvočni film iz življenja na rusko-kitajski meji. V glavnih ulo- gah siovita kitajska igralka Ana May Wong in Franc Lederer. Glasba: Hans May. Husko petje, kitajski pie- si, divna godba. — Nedelja 3. in pon- dcljek \. januarja: »Kdo bi pla- kal . . .« Sijajna zvoena. veseloigra po znani opereti Hugo n a Hirsch a. V glavnih ulogali Dina Gralla in Har- ry Halm. Predstave ob delavnikih ob pol 9. zvečer, na Novega leta in v nedeljo 3. januarja ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. Sestanek v o 1 i 1 c e v iz Šentjurja in okolice bo na praznik 6. januarja ob pol 9. zju- traj v gostilni Cizelj. Na sestanku bo poročal narodni poslanec gospod Iv. PrckorSek. LaSko. TukajŠnje društvo »Blago srce« je tudi letos obdarovalo uboge otroke iz občin Laško, Marijagradec in Sv. Krištof. Otroci so bili obdaro- vani z zimsko obleko, periloni in čevlji. S tern je bilo gotbvo ustreže- no mnogim revnim staršem, ki ni- majo zadostnih sredstev, da bi svo- jim otrokom kupili potrebno obleko in obutev za zimo. Za božičnc praz- nike pa se je društvo spomnilo s pri- mernim zneskom tudi ostalih reve- žcv v naši občini. ADLER - StaL*idLax»d Model 19») Glavno zastopstvo Marija Krell, Zagreb, Nikoličeva 12. — Podzastopstvo Vitomir Dolinšek, Celje. Kralja Petra 33/I. Nalivno pero »Mont-Blanc« na odplačilo. FRAN ROŠ: Novoletna zdravica V sneg so zavite mrzle daljine, bele zvezde v polnoč se blesle. Pri&'o je mlado novo leto, rosne oči mu v smehljaju žare. Biio dovcl] je gladu in trpljenja, ur prečutih in blodnih iskanj, bilo dovolj je laži in sovraštva, bilo preveö je varanih sanj. He], asirolcgi in hiromanti in teozofi, kvišku, na plan! Milo bodočnost iz Evezd prorokujte, kruha in sieče za ncvi dan! Sivi možje si božajo brade, pa ugibljejo ono in to. Svoja pota teko ozvezdja v večno brezmejncst in teino. Ncvo leto, tebi to čašo, bodi nam mi-o ali hudö! Krepka ramena bodo nosila, kar iiam naklcniš, dobro in zlo! FRAN ROŠ: Silvestrovali so Leto sedomnajsto, strahot pol no, se jo nagibalo h kraju. Bil je Silvestrov večer, na Dunaju, v situ monarhijc črnega dvoglavca. Množica v svili in cunja.li je valo- vala. po šivokih, razsvetljenih cesiah, inimo tramvajev, kočij in avtomo- bilov. Iz restavracij in kavarn je šu- mela go'dba. Hladno je viselo oblač- no nebo nad milijonskim niravlji- ščem, le tuintain je snežinka zdrk- nila na mrzli tlak. Tu je stalo staro, sivo poslopje, ki je bil v njein nastanjen oddelek Cen- tral nega vojnega gospo'darskega. ura da. Tu je bil nekoč hotel, baje ni uži- val najboljšega slovesa, in v veži v nekdanji portirjevi loži je sedel zdaj enoletnik prostak Miloš Majnik. Bil je v službi, ki je trajala štiriindvaj- sct ur. Ljudi, ki so prihajali v po slopje, je ustavljal ob prihodu, jim dajal poja.sni.la in jih prijavljal ura- du. Zdaj se je grol ob žolezni pečici v loži, ki je bil a opremljena še z ozko posteljo, telefonom, mizico in stoloin. Ozek, svetlolas, bled fant je bil, za- vit v tenak vojaški plašč. Glad mu je sijal iz vclikih oči, tri dni je bil že brez denarja in tople hrane. In glodalo je v njcm domotožjo po dalj- nili doinačih krajih na jugu. Saj mu jo bilo komaj devetnajst let in je zdaj čas in zdravje tratil tu v tuji službi, v bcdi. In še dobro, da mu je bilo tako! Saj so premnogi njegovi tovariši stali zdaj na frontah, kjer je smrt žcla, in nekateii izmed njih so bili že padli tain za to okrvavljeno črnožolto doinovino. Nocolj pa je priredil šef oddelka oberst Gellitz častnikom in uradni- cam tu v oilicirski obednici Silve- strov večer. S pričetkom ob osmih. Miloš Majnik je stal ob vhodu in ilvigal desnico k čepici v pozdrav gospodi. Oficirji so prihajali v sve- canih uniformah. Mlade uradnice so živahne stopale mimo njega. Lep jim bd vecer, lepši nego njemu v tesni kajbici. »Ali Njunje no bo?« je ugibal. In razvesolil se je ob misli, da morda vendar ne pride in pove s tern, da ji ni do te gospode. Da ima zares ra- da le njega, Miloša, ki jo ljubi. Ah, Njunja! Osemnajstletna viso- ka črnolaska z modrimi očmi in opojno sanjavim nasmeškom v njih, Poljakinja, gališka bcgunka, ki je bila komaj mesec dni sole v tern uradu. In vendar so ji dvorili vsi, celo stari oberst se ni upal lajati v njcni bližini. Miloš Majnik je bil vz- ],lamtel k njej že ob prvem sreCanju. In nedavno jo je zvečer spremljal iz urada, pa se je oklenila njegove ro- ke, naslanjala se nanjo in mu govo- rila, kako Ceden deček je. Nato ji je z drhtečimi besedami razkril Ijube- zen tik pred vratmi hiše njenega stanovanja. Pa mu je nenadoma, sam ni vedel, kako, pritisnila poljub na ustnice in je odbcžala po sto'pni- cah z zvenečim smehom. Ali ga lju- bi? Ali ji ni vse le šala in igra? 0, da bi vedel! Potem ji je pisal pismo, da bi izzval njen odgovor, a molčala je. Kadar* sta se srečala, mu je pri- jazno odzdi'avila kakor dobremu btarcmu prijatelju. Njunja je prišla. Skozi steklene duri je pogledala v ložo, tarn je se- del Miloš in pušil cigareto. Potrka- la je in vstopila, sveža, hudomušno iiasmcjana v očeh, v lieu: »Ah, v službi ste! Skoda, da niste oficir, bili bi z nami in plesali bi z morioj. In zaigra-li bi nam na kla- virju kaj veselega. Vi plešete in igrate! Kdo bi si to mislil o vas, saj ste sicer tako mirni, pohlevni. Vi, pridni dečkd!« »Gospodična Njunja! Menil sem že, da vas ne bo.« »Kako bi bila mogla zamuditi pies! Z oficirji! Sijajni dečki so. Tu- di vi ste sijajen, Majnik! Tu v loži! Haha! Lep Silvestrov večer! Dobro zabavo'! Pismo .ste mi pisali, ali ne? Odgovorim naj vam, da vas imam rada, to bi vam bilo všcč. No, čeinu vas ne bi imeia rada? Samo škoda, da niste vsaj praporščak. Potem bi vas poljubila takoj zdajle. Tako'le« P'ianila je vanj s poljubom. Iztcg nil je roke, da bi jo pridržal v obje- mu, ali že je bila stekla iz lože in po stopnicah navzgor. »Igra se z menoj,« je vzdihnil Mi- loš, »ali pa je tako zivahna po na- turi.« Ni vedel, ali naj jo obsoja, ali naj bo srečen, vsaj malo srečen. Po- tem je mislil na njeno oči, i-oke, po'- ijub, na. Njunjo vso. Trpel je v boli in si'oci, nervozno jo pušil cigareto in .¦-iiiM'i v dim. Go- i v oficirski «bednijei je bilo zdaj pac 2.0 živahno. Vča.sih iso se začuli zvoki klavirja in gosli. Dva poročnika sta igrala. Morda so že plesali. Tudi Njunja je plesala, da, gotcvo je že plesala. Zdaj pač ni več ¦inJ.slila na.nj, ki bedasto sedi tu v za- steničeni loži in ni 'avsh-ijski oficir in ne bo. Vzdranii! se jc. V vcže> je )>ilo j>j• i- jokalo drobno, rovno dekletce. ¦ Hote- lo je yi.ni.ti })d stopnieah, a Miloš mu je zastavil pot. »NpČcni vec dcniGV, nočcm, saj ni- sem kriva in mati me je tepla. Ko- maj ki'ono sem priberačila čez dan. Mama pa mi ne verjame . . .« Sostradana, rumenopolta. ženska je vsto'pila s kletvico, z roko je mašil.a doklici usta in jo tirala preko ceste. MiloS je zrl za njima. In je pristo- pila nova ncznanka, prikazen z uli- oc, do oči zavita v plašč. S kornol- ccm se jc opiia obenj in g«ri pdvabila z ostrim pogledom: »Pojdi z menoj, enoletnik! Ah, ti si v službi. siromak! Lahko noč!*« In je o'dbrzela daljc in sc je ozirala scm- intja. Potem se je primajal velik, debel gospod z mogoCnimi brki. Spremlja- la gc\. je mala, elegantna dam a. »Šaj je tukaj hotel?« »Zdaj je tu urad.« »Tako? Zdaj se torej' drugačne za- deve rcšujcjo tukaj? Haha!« Iz bližnjega variotcja je glasnejo in glasneje hrumela godba. MiloS Majnik je zaklenil viata Zopct je sedel v loži. Odprl je knjigo, bile so otožno posmi Rusa Nadzona, ali. ni mogel dolgo čitati. Zamisli! se je vase, v svoje dneve, domov mu je segla misel in zopet v bo'docnost. Potcm, ko je zopet zazvenel zvok iz obednicc, je čutil v sebi še večji raz- kol. Bedno, glupo življenje! In la ko- medija je tragedija! Da bi imel ko- ga, ki bi mu bil dober ob teh urah! Da bi ga ljubila Njunja, ali resno, iskreno, globoko! Po ednajsti uri je zazvonil telefon. PoroCnik Fclber ni bil pozabil nanj: »Majnik, pridite tako'j sem! t Za- igratc namesto mene, prsti so mi skoro že ohromeli. Vi ste spočiti. Na uka.z gospoda obersta!« Ii-onija! Tej go'spodi, siti vsega iz- obilja, naj igra k plesu on, ki je gla- den, gladcn! Veselo naj igi-a njim in Njunji, ko mu je neskončno praz- no in težko v duši! Ko je stopal po' stopnicah navzgor, ga je spreletavala rahla vroCa zona. Glad! Vstopil je v svetlo dvorano, zaSCe- mele so ga oči. Vinjeni oficirji in dame so kričali vsevprek, smeh in case so zveneli. S stene sta zrli z brSljanom okrašeni sliki Karla in Vi- ljeina. Na mizi so ležali ostanki pe- čcncga mesa in rumenih kolačev. Njunja je sedela poleg obersta, ki ji je napival s pesmijo iz »Štambulske rože«: »Geir, sag1 doch Schnucki zu mir!« In Njunja je odpela: »Nein, Schnucki sag1 ich nicht!« Zagleda.la je Miloi$a: »Schnucki!« Poročnik Felbei- je potisnil Miloša h klavirju. Valčck, mehak in valo- vit, je dvignil parčke. Telesa so se prižcmala, Miloš je igral z večjo in večjo silo, z boljo in gnevom. Troje valčkov, da so pari obnemogli. Ves drhteč je obstal. Zvrnil je vase troje kozarcev vina, ki mu jih je natočii poiočnik. Cutil je, da. jo že o'mam ljen. Lahka mcgla ga je zagrinjala vase, prijetneje mu je bilo v glavi in prsih. Zaorila je bedasta pesem: »O, Susanna, ist das Leben doch so schön . . .« Tudi Njunja je pela. Zdaj jo sedc- ia ob starem majorju. Jokal se je in ji poljubova.l roke. Ona pa so je skozi tobakov dim nasmihala Milošu, ki je z lahko rdečico v licih slonel ob kla- virju. In je zopet udaril k plesu Njunja se je zavrtela s poroCnikom Fclberjcm. Valovala je množica, sive in zolo- nc uniforme so se gnctle med živimi barvami ženske svile. Vonj parfema in tobaka se jc lnešal s soparo raz- grotili teles. Opolnoči je oberst izpregovoril: »Gospoda, minilo je leto sedem- najsio, leto žrtev in slave. Naše zina- govito orožje je dokazalo našo silo. Stopamo v novo leto in \ njem bodo, to trdno upamo, s konfno zinago ventani naši herojski napori. Živola. monarhija, živel naš csisar, živela Cctvorozveza.!- Vse za domovino, go- spoda! Bodi nam torcj srečno in zina.gpvito novo leto osemnajsto!« »Prpsit!« je vzbesnela dvoiana, za- zvcnkctalc so' ča5e. Poi'o.cnik sc je vrnil h klavirju in Miloš je odšcl. Zopet je bil v loži, sam. Lcgel je na pcsteljo in si zapalil cigareto. Da bi se rešil iz vse te gnusobe! Da bi bil prost, prost, prost! In v domovini, daljni, ponižani, ljubljeni! Čoz uio ali dve so odhajali. Naj- pi i?j cvber.st, ki se je rahlo zibal. Po- tem ostali oficirji v. damami. Na(i- pordCnik Karpf je biuhal v veži. Na hrbet mu je tolkel praporščak Pa- zocha, ki je še venoiner j)io})o.v;jl: »Da habt's mein lotztes Krandl und spielt's mir auf zum Tanz . . . 0, Susanna . . .« Zadnji je odhajal poročnik Felber / Njunjo. »Servus, du!« je še))tiila Milošu in mu z roko poslala poljubček z ust- nic. MiloŠ jo stoj)il na cesto. Felber in Njunja sta sc opotekala po praznem tlaku. Nekaj his odtod je stanoval poročnik. Miloš je videl, kako sta vstopila oba. Njunja jc bila šla ž njim. Zdaj je Miloš stal sam na cesti. Nokje v daljavi je kričala pijana družba. Tarn zunaj j>a so slale fronte in na njih so. umirali ljudje. Že je bilo tu novo leto, leto osemnajsto. Kaj pri- nese? Sužnjcm smrt ali svobodo? Konec vojne in memarhije? O, domo- vina, dočakaš svoj dan! Mrzel voter je zavel po cesti, pre- • ko vsega niilijonskcga mra.vljišča. Miloš sc je nasmejal. Gladen in sam nesvoboden je čutil bližino ve- likcga časa. Verno je zrl vanj. Bil je očiščen in zdrav. Proti jugu so je za- gledal, vedro \r mehkd: »Tarn si ti . . .« »Recite mi, plačilni, ali igra orke- stcr vse, kar kdo hoče?« — »Seveda, gospod ravnatolj!« — »Potem pa, prosim, stopite tja in recite kapel- niku, naj igi'a. dokler sem tu, s svo- jimi Ijud-mi bridge.« * * Faširani zrezek je kakor veleban- ka: nikdar ne veš, kaj je notri. Štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 1932. Stran $. A KOPINŠEK: oozicno pismo smu- čarja Mozirska koča, Božič 1931, Draga — ljuba Meri! Tu ložimo in sedimo v mali pre- kajeni koči in se smojimo, kuhamo, pojemo, pijemo, plešemo, kurimo, mažeino... Vsi smo enih misli. Sa- mo Ti manjkaš! Ker iniaš tako trdo ¦glavo! Še bolj trdo kakor zunaj zmrz- njcni sneg. Še bolj! —- Toda prav Ti je tako! Le praznuj sveti vecer tam doli v megli med tetami, nečakinja- mi, taščaini in mačkami. Le pdj z inilim glasom v blaženem rodbin- skein krogu »Tiho noč!« Uboga Me- ri. ea! \Taše božično drevesce razsvetlju- je s svojimi tremi svečami le malo običajni nered v koči. Vse prenapol- njeno! Tam v kotu leži Beba, poko- pana pod matraco, na kateri leži vse- hina vseh nah;rbtnikov. — On.a se eeše z liiojiin brivskim aparatom in — kor nima tako irde glave kakor Ti ----- ji posodim iucli novo Gillette britvko, ki ji služi kot oglodalo. Še vce! Nosirn britvico okoli Bebe, da so ona (Beba) v njej (britvici) ogle- chijo. In vsled toga je ona (Beba) ta- ko ljubozniva in mi... Prav Ti je — T( hi in Tvoji tvdi butici. I.cpo toplo in čisto domače je tu Da. Kljjub 1500 in in kljub minus 18 & top in jam. Kavnokar si daje stric Bruno tret- ji mrzli obkladek na plešo. Da se razumemo: bunke na glavi je do'bil včeraj zvečer. Igrali smo namreC Jurfiičeve »Rokovnjače« — in on glavno ulogo. Saj veš: strop je tako nizok — za to ulogo' še posebno! In sevcda — on ni tako trde glave ka- kor Ti! Branko fabricira zopet za vsG v umivalniku mehko kuban čaj In koine po norveško — ker mu kap- Ija v čaj vo'da oil mokrib nogavic, ki visijo nad pečjo. Moj Bog! Za par kapljic take komedije! Saj je vendar čaj pokrit z lcsenim oknom — to pa zaradi »arome«, kakor pravi Lud- vik. Desa krpa Jožetove hlače — on pa popravlja njeno zlomljeno desno smučko. Dobričina Žani deli kekse in kislo kumaricc. Prve smrdijo pd Mix-ma- ži, druge pa smrdijo po katranu. To se dogaja, če človek ne zapira dobro notrarvjih žepov v nahrbtniku. In splob ne sine služiti nabrbtnik za vzglavnik — ravno na Sveti vcee-r, ko ima vsak toliko piškotov, potic in steklenih okraskov. Saj razumeš! In — božična. darila smo imcli včeraj! Še sedaj me peče goltanec po likerju, ki ga je Marta sem gori pri- vlekla. Vsi smo ga bili deležni — sa- mo Ti seveda ne. Ker imaš tako tr- do glavo in ker nisi hotel a z nanii. Edo je dobil nov vosek — tekoči A 21. Poizkusili smo ga. Mislim pa, da madežev, ki smo jih dobili na srajee, ne bomo več odpravili. Tajri je dobil od Mance pol kilograma te- lečjih zrezkov. Zakopal jih je v sneg — sedaj jih pa ne najde. Preneumno — ko so bili vendar telečji — in ne konjski. Več o tern ustmeno. Frk nam je zopet spekel palačin- ke — še večje in še bolj prismojcno kakor lani. Kajti malega umivalnika nismo več našli. Mini nam je okra- sila božično drevesce z žlicami, v šta- njolu zavitimi praznimi konzervni- mi škatljicami itd. Morska trava iz ži.mnic nadomestuje zlate laske. Jaz sem bil božični mož — zavit v rjuhe. Moj nagovor bi bila moral a slišati! Povsod solze! (Stara peč se še vedno tako strašno' kadi kakor prod tremi leti.) Kot angelček je iungirala Irma — z eno sarao perut- nico (zaradi pomanjkanja materija- la). Ravno zato je morala reviea mod coremonijami stati popolnoma mir- no po strani. — Na koncu se je še edina perutnica pri edini sveči vž- gala in zgorela. Ta smola! — Potem smo peli vsi pesem »Tiha noč — sve- 1a noč« vedno bolj ganljivo — dok- ler ni donela pravilno napačno. Danes smo se smučali. Imeli smo sol nee — in pršič! Od samega vese- Ija (in ker še ne poznamo smučar- ske tehnike) smo se valjali po snegu! Kakor poleti ob Savin ji. Sedaj scdimo utrujeni, toda polni humor ja, okoli peči, na njej in pod njo in si drgneino mcdsebojno hrbte. Ker se tako srajce prej posušijo in ker tako prihranimo perilo. Od soln- ca ožgani obrazi se svetijo — dišijo po raznih kremah. Vsak hoče pripo- vedo'vati. NihCe ne mara iti spat. Saj ni prostora. Ljuba duša: pet postelj — in nas je osemindvajset! Med te- liii dvanajst »fantkov« — in nima jo vsi tako nežne linije kakor Ti! Kokor vidiš, se nam tu godi ne- ver jetno dobro. Vedno smo si žcleli takih pra^nikov. Kaj nas briga mraz, strmina in vse serpentine. Saj sijo po dnevi solnce — planinsko solnce. Saj ima.mo pi'sic — in dilce. Naše božično darilo — naša sreča! Saino end: čcmu imaš Ti — pred- met. mojih sanj — okras moje za- konske i:os1elje — tako trdo glavico? Ccrnu? V naglici sto poljubčkov! Tvoj — kljub »Nivea Cremi« po kozjem hlevu duhteei možek. Smešnice Gospa A.: »Ncnadoma čujem ro- pot. Prižgom luč in kaj vidim: mo- ško nogo pod svojo posteljo.« — Go- spa B.: »Za božjo voljo- To je bil ro- par!« — Gospa A.: »Ne. To je bil moj mož. On je namreč tudi slišal ropotA< * * Pred hotelom v St. Moritzu v Svici hodi neki inozemec na solncu gori in doli. Ravnatelj hotela ga opazi in stopi k njemu: »Gospod generalni ravnatelj, ali Vam smem ponuditi stol, da malo posedite na solncu?« — »Ilvala! Če bi bil hotel sodeti, bi bil lahko ostal doma!« * ¦ »Gospodje, oprostite, ali je pri tej mizi eno mesto prosto?« — »Samo še stojiščc.« Na vratih trgovino z divjačino v G. visi tabla s temle napisom: »P. n. strankam se snamo kn/ii t;ikoj v tr- govini.« I Amerikanec pride na Angleško in j ^kuša v neki družbi opisati prostra- | nost svoje domovine. »Zgddaj zjutraj j vstopite v državi Kentucky v vlak in čez štiriindvajset ur ste še vedno v Kentuckyju.« — »Da, da,1« je poki- mal eden izmed Angležev, »take vla- kc imamo tudi mi/« Kino reklamo, amatersko rfelo, poveöave, razglednice9 izdeluje najhitreje FOTO PELIKAN * O E L J E CON AN DOYLE: Boj if megli (Basfeervillski pes) 16 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Lepo bi bilo, če bi se dale vse težkoče tako lahko rešiti!« se je nasmehnil Sherlock Holmes. »Cudna rcC je to,« je pripomnil dokior Moilimer. »Pi'cd malico sem sobo natanko preiskal.« »In jaz tudi,« j" ^-\- \ v\^^,.vy\\\^ »Vsnko i-o,' posebej!« »Takrat pra.v golovo ni bilu ücvija v sobi.<; »Potem ga je moral natakar tja skviM, ko smo ¦ * deli pri malici.< Poklicali smo yn, i.m.u turn j. , n,; ,,,; :..- w\ in izpraševanje je ostalo brezuspeano. xNovo dejanje k neprestano se pojavljajoči vrsti malih skrivnosti, ki so se nam pokazalo v tern krat- kem času dveh dni: Prejem pisma z izrezanimi bo- sedami, črnobradi vohun v vozu, izginutje starega ^rnega, in zdaj najdenje novega r.javega Cevlja. Hol- mes je moJCe sedel v vozu, s katerim sva se vračala v Bakerstreet, in videl sem na njegovih namršenih obrvib in ostro stisnjenih Crtah obraza, da je bil njegdv dull prav tako, kakor moj, živo pri delu, da si izmisli teorijo, v katcre okvir bi lahko vložil vse te cudne in na videz brezzvezne dogodke. Ko sva bila domä, je sedel ves popoldan in še dober del ve- čera zavit v gdst oblak tobakovega dima, globoko zatopljen v svoje misli. Tik preden sva sedla k večerji, sta ])i'išli dve brzojavki. Prva se je glasila: »Pravkar zvedel, da j(» Barrylviore v baskcr- villskem dvorcu. Baskerville.« D)uga pa nam je javljala: »Po nalogu pregledal triindvajset hotelov, a razrezanega »Timesovega« lista na žaldst nisem nasel. — Car-twright.« »Tu se pretrgata dve moji niti, Watson! Ničesar pa ni, kar bi moj duh bolj razbistrilo, kakor slučaj, ko mi gre vse narobe. Pogledati morava za drugo sic «1 jo.« »Ostane še kosiijaž, ki je vozil vohuna.-w »Res je. Bi-zojavil sem giavni vozniški pisarni, naj mi sporoče njegovo ime in stanovanje... Prav nič so ne bi fudil, Cc bi tole pomenild odgovor na moje vprašanje.« V tern trenutku je namrefi pozvonilo in ta znak je pomenil še dokaj več kakor samo odgovor, kajti odprla so se vrata in v sobo je stopil zavaljen mož, dčividno voznik sam. »V uradu so mi povedali,« je začel, »da je neki gospod, ki stanuje tu na Bakerstrectu, vprašal po meni. Že scdem let vozim in nikdo se še ni čez mene pritožil. Zato sem prišel sam, da vas naravnost vprašam, kaj vam ni prav.« ] »Prav nič nimam proti vam, prijatelj,« je od- vrnil Holmes. »Nasprotnio' Pol funta dobite, če mi ; jasno in razločnd odgovdi'ile na nekaj vprašanj.« | »No, danes imam sreče-n dan. Vse gre res ime- \ nitno,« se je zarežal voznik. »Kaj bi j>a radi, go- ' spod?v< | »Najprej mi povejte svoje ime in stanova.njc, i:c ; vas bom morda So kdaj pdtreboval.« j »John Clayton, Turpaystreet, številka tri, v Bo-: l-oughu. Moj voz je last Shyployeve vozno druzbe, tik , pri Waterloojskem kolddvoru.« I Sherlock Holmes si je napisal naslov in ga takoj pobaral: »No, Clayton, zdaj mi pa, povejte, kar vesLc r> go'spodu, ki jc davi ob desetih Cakal v vašem vozu tik prod mojo hišo, in vam potem volol, da vozit-? po Regentki za dvema gospodoma.« Mož je bil videti v zadregi in ma Ice prosenečen »Hm, hm,« je rekel po kratkem premiSljanju, »saj se skoraj ne izplača, da bi vam to zgodbo^ pripo- vedoval, ko jo poznate dosti bolje od inene. Stvar je tale: Gospod mi je rekel. da je detektiv, in da jie smem živi dugi besedice povedati o njem.« »Dragi prijatelj, tu gre za resno' rcč, in fe boste poskušali kaj zamolčati in prikriti, bi lahko prišli v prav neroden položaj. Pravite, da. vam je gospod rckc-1, da jo detektiv?« »Da, tako mi je povedal/« »Kdaj?« »Ko je sei.« »Ali je rekc! še kaj drugegn?«. »Da, svoje ime je povedal.« Holmes me jo zmagoslavno pogledal in dejal: »Kaj, svoje ime je povedal? Res, to jo bilo pa zolo noprevidno. Kako pa mu je ime?« »Ime mu je,« je vo'znik zvesto in pridno odgo- voril, »ime mu jo Sherlock Holmes.« Öe nikdar ni moj prijatelj pokazal tako preso- nosienoga obi-aza,, kakor po besedah tega dobrodus- noga voznika. Za trenutek je obsedel bi-ez bosodo. Potem pa. se je od srea zasmejal in rekel: »PotegavSčina, Watson, neutajljiva potcgavSCina! Tu sem naletel na ostri.no, ki je prav tako urna in spretna. kakor mojn. Mož mi je to* pot poStrno po- svetil! Torej Sherlock Holmes mu je ime, ste rekli?*« »Da, gospod, tako mu je ime.« »Izvrstno. Recite mi, kje vas je dobil, in sploh vse, kar se je še 'drugega zgo'dilo.« »Ob pol desetih me je poklical na, Trafalgarski eesti. Rekel mi je, da je detektiv, in mi ponudil dve gvineji, če bom delal ves dan to, kar bo od mene zahteval, in ne bom stavil nobenih vprašanj. Seveda som pograbil z oboina rokama. Najj>roj sva so pe- Ijahi pi-ed hotel Northumberland in tain počakala, da sta prišla ven dva gospoda in stopil a v enega izmed voz, ki so čakali na postajališču. Vozil a sva za njima, dokler nista tu nekje obstala.« »Tu, pred mojimi vrati,« mu je Holmes skoCil > besedd. »Tega ne morem ta.ko natanko reči, toda nu ^ost je na vsak način vedel. Malo naprej na spodnt eesti sva tudi obstala in čakala poldrugo uro. Pdtei sta prišla ona dva guspoda mi mo; Sla sta peš i vozil a sva za njima po BaJccrstreetu in potem...« »2e vem,« ga je Holmes prekinil. ».... dokler nisva koučuo prevozila kake tri et trtine Regentovke. Tedaj je nenadoma odprl gospc v mojem vozu poklChpec in zaklical, naj kar moč hitro peljem na Waterloo'jski kolodvor. Takoj sei pognal in proj ko v desetih minutah sva bila tail Plačal mi je dve gvineji v suhem zlatu in šel n peron. V trenutku, ko je odhajal, se je obrnil i dejal: ,Morda vas bo zanimalo, da ste vozili Shoi ldcka Holmesa.1 Tako sem zvedel njegovo ime/« »Razumem. In potem ga niste ne videli, ne si šali?« »Ne, ko je stopit na kolodvor, nič več.« »Ali bi mi lahko gospoda Sherlocka Holme> malo dpisali?« Voznik se je popraskal za ušesom. »Hm, Inn, veste prav za prav ni bil človek, ki ! ga bilo tako lahko popisati. Kakih Stirideset. let ! mu prisodil. Srednje velikosti je, tako dva ali t prste manjši dd vas. Oblečen je bil izredno fino. No črno brado, ki je spodaj široko ostrižena, v obraz j, je bled.. Več vam pa o> njem no bi mogel reči.« »Barva njegovih oči?« »Nak, toga pa ne vem.« »In razen tega se no moroto ničosar voe spo'n niti?« »Ne, gospod, to je vse/« »Tu imate svojega pol funta, drugo polovieo | dobite, če zveste še kaj novega. Zbogom!« »Zbogom gospod in lepa hvala.« John Clayton je sei, ves vesel, skozi vrata. He mes pa. je skomignil z ramo, se o^brnil k meni in i 7. nasmeškom, ki je izdajal skrb, dejal: _^_ »Sek! Trotja nit jo pretrgana in spet stojiva p zacetku. Lopov premeteni! Najind hišno številko poznal, vedel je, da mo je sir Henry Baskervil \prasal za svot in me na Rcgontovki spoznal. Poter si je mislil, da si bom najbrž zapomnil številko vo; in poiska:l voznika, zato mi je poslal to predrzn poročilo. RcCem ti, Watson, tu imava posla z n; sprotnikom, ki je vreden najine sablje. V London me je matiral. Upam pa, da bom imel v Devonshire', več sreče. Toda skrbi me le nekako.« »Kaj pa?« »Da te pošiljam tja. Svinjska zgodba je to, Wa son, svinjska, nevarna zgodba, in čim več vem njej, torn rnanj mi prija, Da, fant moj dragi, $ s morda smeješ, toda častno' besedo ti dam, da böi : od srea vesel, ko te zagledam spet zdravega in va; nega tu na Bakerstreetu.« fltron 6. »Nova Doba« 1. I. 1932. Štev. 1. *Srec/zo //z vese/o J?kx>o /e/o že//ya sito/'/m ce/?/e/?//n s//*a//La/n, ^osfo/n /// od/e/z/a/ce/n s/et/ece /vrt//ce.- FRANJO DOLŽAN . . ' FRANJO URŠIč \ , , .. . . , . , ,. Vsem cenjenim odjemalccm zeli m „, galantenjsko m stavbno kle- stavbno in pohiStvcno mi- A. M. BALDASIN pai-stvo'. srečno Novo leto zai'stvo s strojnim obratoin tvornica soda vodc in pokalic Vodovodni inštalater. Oelje, Za kresijo. IV' HAVNIKAR| ^ Celje, Cesta na grad «. 1. Celje-Gaberje. MIHAEL DOBRAVC »P r o f i t a« IVAN MASTNAK z N slikar in pleskar pralno srcdstvo inaiiiiiakturiia in konfekcij-splošno kljucavničarstv BRATA KLINAR ciJska trgovina Celje, Za kresijo. Celie' Glavni tr8 «. Celje JavuQ skladišče. CelJGj Kralja Petra c 15< Vseni svojim ccnj. gostdm, VESELO NOVO LETO „rt„A »AM„AT,TTmmT prijateljcm in znancem ROZA ZAMPARUTTI žcli(st ANGELA KNAFLIÖ ALOJZ KALIŠNIK zajutrkovalnica in delikatcsa „ _ „ K kolodvorska restavraciia mestni stavbenik srečn0 m vesel° Novo ™° KoiocKoisKa lestaviacija ALOJZ in BERTA ŠRIBAR Celje, Glavni trg 18/11. Celje' Aleksandrova ulica. | rcstavracija Petrovče. Sv. Peter v Savinjski dol. F. S. LUKAS F. & J. KULLICH žganjarna in tovarna likerjev ZVEZNA TISKARNA kninnosoštvo Celje, Kralja Petra cesta. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Celje, Aškerčeva ulica 12. j Knjigarna DHOGERIJA »SANITAS« j GORIČAR & LESKOVŠEK Celje — Ljubljana — Trbovlje. Celje, Kralja Petra cesta. Veselo in srečno ISLovo leto vsem cenjenim gostom Hotel „Europa" d Celju Ljubl janska kredilna banka rxr,ocfflsascyji:::Axr.';^:ca! podružnica Celje, AleRsandrova ulica as»gr^ag»&a:;g»aa!S«s>. Centra Ia Y Ljubljani | Ustanovljena 1900 | Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Lfubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomeij, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle. Ätev. 1. »Nova Dob a« 1. I. 1932. Stran 7. KMETSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga ae neomejeno zaveio Pisarna v Presersiovi uiici S H rait ill? a vloge obresiufe do 6—8% cisttli, brez rentnega davka. Pri naložbi Din 50* se dobi nabiralnik na dom. FRAN SVETINA: Margerit (Konec.) »Kako drugaeen si bil, kako malo .si bil podoben vsem ostalim. Kje da- !oč jo že oni večer, ko sva si prviČ segln v roko, neprisiljeno sva si jih poda-la. Oko je bilo pvepolno noizrek- Ijivega, sol/a jo silila na dan, da se izlije od sreče. Plesala sva, so dobro so spominjam, tango ljubezni. Govo- rila nisva. Od časa do časa si pove- sil glavo, ujel moj pogled in iskal inojo misel. Gastone! Moja duša pa jo zahrepenela, dvignila se je k Tebi in oba sva bila neizročeno srečna.« »Takrat sva, se skupno vraCala 4 kleparsfvo, vodovodne instalacije, sfrelovodne naprave Prevzema us a v zgoraj navedene stroke spadajofa dela in popravila. — Cena zmerne. Post» ežb^ točna in «oiidna ! Telefon Ät. 245 Vinlso Huhouec, obi. lonces.niBstiii tEsarsRi moisten na Lavi nm| rsUii izvršujG vsakovrstnn tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za jli i vhIJII hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Iščem meblovano 3Ü nemeblovano sobo, se- pr.rirano v centrumu Celja za takoj. Dopise na upravo lista. Lepo suho stanovanje 3 sobe, kuhinja, pritikline, v novi stavbi v Celju se odda s 1. februarjem ali 1. marcem. Naslov v upravi lista. Več gospodov se sprejme na dobro domačo hrano in stanovanje. Poizve se v upravi lista. Sobo s popolrio oskrbo in hrano iščem pri boljši rodbini za učenca. Ponudbe z označbo cene na upravo lista. Novolelne dopisnice — «rep pa« plr, svilen in barvan papir — Blaznlkova in družtnske pratike ^irse y ^reliki izl3ii>i po nizki ceni it veletpgovini s papipjem in linjigarni Gorlčar A Lesteovšeh — Celje V paSači Ljudske posojilnicc v Celju se odda v naj em s 1. februarjem 1932 stanovani e s 5 sobaini in pritiklinami Inferesenti naj se obrnejo na Ljudsko posojilnico v Celju Objava Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem odslej sam svojo elektrotehnično obrt v istih prostorih kot dosedaj in da g. Inkret Leopold ne posluje več z menoj. Priporočain se za številna naročila. Z odličnim spoštovanjem Belak Franc, konces. elektrotehnik CELJE, Prešernova ulica 3 ZAHVALA Vsem, ki so v času bolezni in smrti naše drage, nepozabne Anice izkazali pokojni ali nam kakoršnakoli tolažilna dejanja, izrekamo s tem svojo prisrčno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom, cast, sestram in upravi celjske bolnice za vso skrb in pozornost pokojnici v težki bolezni, Cast, domači duhovščini, g. kaplanu Drvodelu kot bivšemu katehetu ter domačim gg bogoslovcem za častno sprem- stvo, domačemu mladinskemu pevskemu zboru pod voditvom g. Muršeca za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja, šolski mladini in cenj. učiteljstvu, dragim sorodnikom in sploh vsem, ki so spremili naSo drago Anico na njeni zadnji poti. ST. JURU OB JUŽ. ŽEL, dne 28. decembra 1931. Žaluioča rodbina Zdolžek- Anderburg. Stran 8. »Nova Doha« 1. I. 1932. Stev. 1.' Ucliko stonovonje 5 parketnih sob, rnrd temi 4 na uiico s pritiklinami, veliko kletjo in vrtom se odda s 1. februarjem za 1000 Din mesečno. Celje, Prešernova ulica §!• 22. Poizve se v hiši pri gospodu Favaju" Kupim jEtmski les bor, jelko, smreko v vcčji ninožini do 1500 ni3. Dobavni rok celo leto 1932. Ponudbe 2 navedbo ninožine in skrajne ccne za m3 franko vagon naloženo na postajah od Ve- lenja do Čelja pod Sifro »A. B. 1886* na upravo „Move Dobe". Esence prave ttiolandske za pripravo d o m a Č i h like?*Jev, ruma, konjak?v itd. Stara lekarna ,»Pri Orlu" Mr. Ph. Ivo Tončič Celje, Glavni trg — Äleksandrova ul. Kisnim posesfnikom v Cclju, okolici in Sav. dolini! Kdor hoče imeti zelo po ceni izdelane stavbne načrte, razne proračune za nove stavbe, za dozi- davo, prezidavo in za vsa v stavbno stroko ' spadajoča dela, se naj obrne neposredno na j naslov: Dragotin Korošec, Smartno ob Paki. j Imenovani bo obiskal vsako stranko, ki inu - to sporoči, s povračilom stroäkov za vlak. Prevzerna tudi vsa stavbna dela po zelo nizkih cenah. Vsi, ki boste prihodnje leto zidali, se obrnite na navedeni naslov. Različiia nov&letna das*ila pri tvrdki KaroS Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Ppvovrstno sftanovanje 5 sob in kuhinja s plinom, električno jučjo in kopalnico se odda s 1. febru- rjem 1932. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glsvnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'—. Kupuje in pro* doja. devize in volute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var» nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Sosianj Stanovanje Iepo, trisobno, s kuhinjo in par gred zemlje se s 1. januarjem 1932 po zmerni ceni odda. Naslov v upravi lista. Malo posestvo z dobro hiSo, 3 sobe, kuhinja in nekaj zemljišča pri Celju ali v Sp. Sav. do), blizu postaje, do Din 60.000"— sekupi. j Ponudbe na K. B reznik, Celje, Frankopanska 1. Dva krasna trgovska lokala v novi hiši se takoj oddata. Celje, Dečkov trg- St. 4/1. Samski upokojenci, uradniki ali duhovniki, pozor! Kdor posodi na hipoteko na večletno od- plačevanje z obrestrni Din 50.000"—, dobi dosmrtno brezplačno stanovanje, hrano in vsooskrbo. Stanovanje v lepem kraju v Sa- vinjski dolini, 5 minut od žel. postajp, 2 minuti od cerkve. Ponudbe pod Sifro »L. M. 1875^ na upravo Nove Dobe. Radio aparati znamke »Nora« Gramofoni »Columbia«, >HkMa^tera8 Voict' Gramofonske plošče vseh vrst Šlvalni stroji Smuči in smuške potrebščine so najpriraernejša božična darila. Dobite jili najboljše in najeeneje pri tvrdki 1 Ho Uaft, CeljB, Presernovfl 21 Inseriraite v „NOVI DOBI" ! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilamovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let J|___________________________ v Celju, Kre&ov trg (v lastoi palači pri Kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvencga in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje r e š u j e brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilsiice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetlna. -- Oba v Celju.