XT A spnr T <3 XT f*T^TQTTTrT?T\T T TQ1^ Jtxil X IJJLslJLjDxx wJCaJtrLKV. V JCalSI JLaJLo JL . „Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po poMi za celo leto 4 gl. 20 kr . za pol le*a 2 gl. 2u kr.. za četen leta 1 gl. kr. V tiskarniei sprejemaua za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. b>0 kr., za V4 leta 90 kr.. ako zadene na ta «lan praznik, izide „Danica" dan } ■■} rej. Tečaj XLIV. V Ljubljani, prosinca 1 & 91. List 2. Sv. Valentin povzdignjen. V ljubljanski škofiji se sv. Valentin nui-čenik posebno časti. Zato so sv. ()če dovolili, da se njegovo česčenje pri nas na višjo stopnjo povzdigne. Zadevno privoljenje iz Kima do pre-milostnega gospoda škofa Jakoba Missia pravi: Ker verniki ljubljanske škofije sv. Valentina mašnika in marternika zavolj prejenianili dobrot kot posebnega patrona pri Bogu raste, so sedanji prečastiti škof ljubljanski, da bi željam dubov-stva in svojih vernikov zadostili, ponižno prosili svetega očeta našega papeža Leona XIII. da naj bi god tega svetega mučenca, ki se obhaja 14. svečana, zanaprej po cerkveni pratiki in lastnem škofijskem branji smeli povzdigniti na obred manjšega dvojnatega godii (Duplici* mi-noris). Sveti zbor za obrede, rabi vsi posebne pravice, ki so mu od Svetega očeta dobrotno podeljene, je dovolil prošnjo s tem. da se ohranijo „rubrike" ali opravila pri cerkvenih opravilih. Branje za II. ponočnico zamore služiti tisto, kakor je že poterjeno za Teržaško skotijo. Milostni gospod knez in škof poterjujejo, da od sv. zbora za obrede omenjena berila II. nokturna se čisto zlagajo z izvirnikom, ki se brani v ljubljanskem škofijstvu. Rimski Martirologij ima sedem svetih Valentinov. Ta, o kterem je tukaj beseda, je bil mučenec in je dal življenje za sv. vero pod cesarjem Klavdijem. Bil je rimski mašnik velike čednosti in posebne svete čistosti. Cesar ga je tudi dal v ječo vreči in v železje djati. Xe sam cesar Klavdij in ne sodnik Asterij ga ne z vsim vabljenjem in zvijačami in ne z žuganjem nista mogla od sv. vere odverniti. Ravno nasproti se je bil Asterij sam z vso svojo družino k sv. veri spreobernil. potem ko je bil sv. Va-lentin že dve leti slepi deklici pogled pridobil, ko ji je oči pokrižal z zaznamujem sv. križa. Bil je Asterij to deklico za svojo hčer sprejel. To je bilo naznanjeno cesarju, kteri pa se je bil s tem tako razserdil, da je dal Valentina mašnika s palicami pretepati in potem zunaj mesta ob glavo djati. Xeka žena je poskcrbcla, da je bil sv. Valentin ravno tam pokopan. Papež Julij je njemu na čast cerkev zidal. Njegov spomin obhaja sv. Cerkev 14. svečana. Ivan bogoslovec. vojak. . Dalje.) O b i s k na pokopališč u. Smert ubozega častnika napravila je na našega verlega Ivana globok vtis. Saj ga je tako iskreno ljubil, kakor punčico v svojem očesu. Bil je nj.-gov najzvestejši prijatelj. In njegova smert žalostila ga je toliko bolj. ker je takorekoč le žertev slabih prijateljev. <>h, kako rad bi bil rešil njegovo življenje, ako bi bilo mogoče s svojo lastno ker v jo' Vsak dan. kedar mu je le pripuščal čas. zahajal je na. pokopališče, na zapuščeni grob svojega prijatelja in ondi pretakal gorke solze. <)j. koliko vročili molitev poslal je na njegovem grobu v nebesa /.a zveličanje njegove duše! Ivan sam se ga je spominjal še po smerti; vsi drugi so ga bili popolnoma pozabili. Lejte! toliko je vredno prijateljstvo zanikarnih tovaršev. Ko je šel nek večer sam na mirodvor, srečal je tolpo veselih vojakov. Vsi so ga spoštljivo pozdravili, kajti Ivan se jim je zdel več nego navaden človek ; zdel se jim je angelj v človeški podobi. Ivan jih je povabil. naj grel«'» ž njim na spreh «1. in radi s«» mu sledili Po poti jim jo pričel govoriti • » minljivosti v s« posvetnega in • • prijateljstvu. Pri izbiranji! prijateljev. d« jal je. treba nam je bit: y.< \ ' previdnim. kajti p». slabi '..varšiji rada glava I»-h Nek * ti-ri prijatelji nas v« In«» Ii vali j>. nas ribajo, k »k««! m ilika a to I«? iz sam«>pridn »sti. Ali kakor pr» vi t;-k | faii i k : jV >|ečna .|. I »a ti življenja klije. In s..ln'-e sreče ti prijazn» sije -Prijateljev dobil boš brez števila A «V zadenejo te «ln«»vi mračni. S' pripoil»'- rez te stebri oblačni Ne>reča t v "ja Im» jih razkropila Taki prijatelji ¿54j. za nas največj a nesreča. A \>*• kaj «Iruzega j-- < 1«><_-r prijatelj. 'An i" ?akorek«»č naš »Irugi angelj varli. M"»l t»*m pogovorom prišli s«» i-, grobišča. „Pojdite / lneii''j. «iragi moji." rekel je Ivan: „tu na božji njivi Vam l»oin pokazal jate menda vsi p znali in kavri j-- padel k»»t žertev slabili. sebičnih prijateljev/ Molee s«, mu sledili me I posameznimi gomilami. Vsi so postali bolj zamišljeni, k-«t prej. Minljivost vsega zemeljskega »topila |im j.- tu / vso svojo presunljivo močjo pred oči. Ko so prišli »1»> n« vega častnikovega groba, obstopili so inolčv gomilo in zerli v tlä. A ko je pričel Ivan na glas moliti ..!)• profund is." — I/, glo-I>očine pristavljajoč: ..Molimo za tega nesrečnega mladenča in za vse nase sobrate. ki tu počivajo in čakaj., vstajanja." odkrili so se vsi in nr glas m- lili za svojim mia»iim učiteljem. In lnarsikteriin lesketale so se solze v očeh! Oinjeni in zamišljeni vernili s.» se na večer v Vojašnico. fialje naši. Pompeji nekdaj in sedaj. .1 a n»»/ liil. \ Vod. Mnogo slavnih božjih pot..v. Mariji posvečenih krajev, kjer Gospod p,og n» pripiošnjo preblažene Device pobo/nim vernim dobrote in milosti skazuje. nam je že .Zgodnja Danien"4 ..pisala Le o naj novejšem svetem mesni, kjer se na nsuče in tisuče vernikov zbila. ejsko svetišče z»'l*» pri s.-p-u l'ape>. hvalijo in priporočajo p,>božnost do I)e\*iee Mar.)e Poill|H'jske. in Zato So tlldi nOVo baziliko poinpejsko obdarovali > premnogimi odpustki in predpra vk\am, kakoršno ima le redko ktero svetišče. skoraj vsi italijanski in mnogi ptuji škofje so obiskali milostni kraj. ter sebe in svoje cede tukaj nebeški Kraljiei priporočili. Na ven krajih po Laškem s.» oltarji, kapele in celo cerkve Mariji Pompejski posvečen-•. Papež Pij IX so razglasili neomadežano spočetje preblažene Deviee Marije in ona si je izvolila Lourdes iLunl». da jo tarnkej kristjani časte, „kot Kraljico brez madeža izvirnega greha spočeto" Papež Leon XIII so kot drugi Dominik razširili in ponovili pobožnost sv. rožnega venca, in Marija je pokazala Nove Pompeje. kraj, kjer naj se časti kot ..Kraljica p res ve te ga rožnega venca/ Pisatelj teh skromnih v e r s t i c se j e v m n o g i 11 zadevah priporočal Mariji No v o-Po m p ej s ki, ter je bil tudi uslišan. 11 v a I e ž e n za te milosti, je obljubil, Slo-v»>nee poz na niti s tem svetiščem, kar naj bo z naslednjimi versticami spolnjeno. Posnel sem pa. kar tu spisujem. po več letnikih, v Valle di Pompeji izhajajočega, obširnega mesečnega lista, ki se imenuje „II Rosario e la Nuova Pompeji"; torej je vse zajeto iz zanesljivega vira. Po tem kratkem vvodu naj preidem k stvari! — I. Pompeji v starem veku. Popotnik, kteri hoče obiskati novopompejsko svetišče, mora na Xapoljski postaji stopiti na železnico; pripelje se potem v ii.3 minutah na Pompejsko ravan. Zares krasna okolica se mu razgrinja pred očmi. Xa tej strani sinje, veličastno morje, na uni se inu kažejo lepe. cveteče pokrajine. Portiči, Rezina, stari llerkulan in Oplont. žalujoči sestri Stabiji in Pompejeni. Nad njimi gospodari vedno Vezuv, iz kterega se zmerom kroži in dviguje na kviško čern, gost dim. Med tem smo že derdrali mimo Torre del Greco, mesto, ki je bilo že dvanajstkrat zasuto in dvanajstkrat zopet sozidano po prebivalcih, kteri se ne morejo ločiti od preljubljenega kraja; in Torre Anun-ziata. eveteče mesto, polno tergovcev in obertnikov. je že za nami. Pa glej, že smo dospeli na postajo starega Pompeja. pa v dolino Svetišča še nismo prišli. Pompeji! ime zgodovinsko, slavno, znano vsemu omikanemu svetu. Pompeji, nekdaj svitlo in krasno mesto. Se neka in Tacit, Flor in Livij so ga imenovali mesto lepo in cvetoče, obsevalo ga je solnce z vedno jasnega neba. cvetela mu je tergovina in obertnija; vezale so ga bele. ravne ceste na vse strani s sosednjimi mesti. Slonelo je na podnožju gore, pod ktero je gorel strašen ogenj, topile se v nji rude in žgalo se, kamenje. Gora je bila vedno pripravna izbruhniti žeplo, pepel in lavo. Močili in hladili so mesto valovi čiste in bistre reke z imenom Sama, ktera je zamogla takrat manjše ladije nositi. Krog in krog mesta so se širili krasni verti. zeleni travniki. rodovitne polja, košati vinogradi. Gora se zbudi in strese, bruhati začne ogenj in pepel, kam n je in žlindro, ter pokrije mesto in okoli'"0. ljudi in živali s strašno, smertno odejo. Vse je bilo končano, vse je poginilo! — Popotnik ne vidi tu druzega kot griče zemlje in lave (žlindre) in cele verste zidin. potertih poslopij brez krova, stoječih ali ležečih stebrov, obokov, ostankov lepo barvanih zidov. Na koncn zagleda amfiteater — gledališče tisučkrat s človeško kervjo omadeževano. Na misel je prišlo popotniku starodavno ljudstvo, že zdavnaj pokopano. Dobro ohranjeni tiri vozov po ulicah, hiše, prodajalnice. veliki tempeljni — vse se mu dozdeva, da čaka, da gospodarjev čaka. Vodnjaki in kipi. slike in dirjališča, grobovi in umetni mozaiki, vse kar tu vidiš, vse te spominja nekdanje moči in slovez.i rimskega ljudstva. Pa nekdanji gospodarji se ne vračajo; vsa poganska mogočnost, vse veličastvo je končano. Ono je seglo le do groba ! Velikanski terg in kopališče, hram Apolinov, Panteon. Avgustov tempolj. dve gledišči, amfiteater, vse je nemo. podobno velikanskemu okostju izkopanih velikanov. Tihota in groza vlada tu več kot osemnajst sto let. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (L epo življenje, lepa smert P. A mat-a Korošak-aj 2i». dec. je umeri pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani P. Amat K o rosa k, bogoslovec tretjega leta. Rojen je bil 22. junija 1 SG<» pri sv. Juriju na Štajerskem. Od svojih poštenih in vernih s ta ris«-v dobro odgojen. je kazal že v pervi mladosti veliko pridnost in veselje do učenja. .Stariši. dasi ubogi, pošljejo ga na prigovarjanje svojega duhovnega pastirja v šolo v Maribor, zanašajo se na božjo pomoč in usmiljena serca blagih ljudi. In res, kar je blagi ranjki obetal v hiši svojega očeta, je natanko spolnjeval Zveršil je v omenjenem mestu razrede in štiri latinske šole /. dobrim vspehom I čil se je pridno, lepo vedel, rad molil, posebno za svoje velikodušne dobrotnike. Kastel je v starosti, pridnosti in pobožnosti. prav po nauku našega božjega Izveličarja. Ker je pa hrepenelo njegovo mladeniško sere«; po večji popolnosti in tesnejšem zedinjenju z Bogom, se odpove. po dokončani četerti šoli. v »-vetju svoje mladosti, svetu in njegovemu veselju, zapusti dobrega očeta, skerbno. pobožno mater, brate in sestre ter stopi v red sv Frančiška Seraf. Katero pero more popisati njegovo veselje, ko je prejel 20 sept. 1. 1 s.s") redovniško obleko pred oltarjem Matere Božje na Ter satu V Spominjajo«' se vedno, da nosi častitljivo oblačilo vt likega asiškega, patrijarha. je živel vsaki dan svetejše. Bil j-' svojim sonovicem najlepši izgled v vsem dobrem. Po dokončanem letu poskušnje ga pošljejo predstojniki v Kostanjevški samostan pri «¡orioi. naj bi tu nadaljeval šole in se pripravljal za svoj vzvišeni stan. Ni mi treba tudi tu omenjati njegove pridnosti, natančnosti, vestnosti in pobožnosti. ampak le to pripomnim, da je bil resnega, terdnega in moškega značaja. Kdor je z njim govoril, si je utegnil misliti, da ima pred sabo moža pri 50 letih. Zaradi teh lepili lastnosti pa je imel tudi biti odlikovan. K« «j po per vem bogoslovnem letu je napravil slovesno obljubo 2'J. sept. 1 in tistega l«-ta is. oktobra, so ga posvetili goriški knezonadšk«.f, mašnika. Blagi mladenič, zdaj si dosegel najvišo čast na zemlji! Zdaj vživa Tvoje serce. po čemur je hrepenelo leta in leta: Kedo za popade radost in vesel je njegovo, ko stopi v svoji tari 27. okt. istega leta oblečen kot namestnik Kristusov obdan od svojih starišev. bratov, sestra, sorodnikov, znancev in prijateljev, v praznično ozaljšano eerkev in pred oltar trojedinega Boga ter opravi pervič Najvišjemu nekervavo daritev! — Pa človek ni nikdar dovolj pazljiv. Na novi maši se j" nekako prehladil in že v Gorico se vračajo jo tožil v ljubljanskem samostanu, da je močno pr lila jen in da čuti hude bolečine v persih. Prišel v ie-rioo je vergel nekaterikrat kervi i/, sebe in nato se ga je lotila jetika. Dasiravno hudo bolan in slab. je vsejedno vestno spolno val svoje šolske in duhovske dolžnosti. Mesca avgusta ga pokliče P. provincial v Ljubljano, češ, naš zrak mu bode bolje vgajal. Čez nekaj dni odide v Nazaret na Štajersko, v nadi. da se tam pozdravi; a ker se je čutil 'edalje slabšega, pride če/, kake tri tedne n-'/aj. Zdaj se zroči popolnima v voljo božjo, le to pr-«si Boga. naj bi inu dal še božičnih praznikov dočakati. Deset dni pred smert jo je nehal maševati. V sv »ji dolgi bolezni se jo kazal pravega učenca Jezusov--ga. Nikdar ga nisi videl žalostnega, ali nadležnega ali čmernega. ampak zmirom veselega, mirnega in značaj nega. Vsak je občudoval njegovo železno potrpežljivost in vdanost v volj.. Najsvetejšega. Zjutraj na dan nedolžnih otročičev je prosil, da bi prejel zakramente za umirajoče, četudi ves slab in onem« .gel, zapusti postelj, počedi celico, se umije, obleče in •/. nekim rajskim veseljem pričakuje nebeškega Ženina. Taka radost, je obsevala njegovo obličje, da ni bil«» na. njem poznati skoro nobene p,.teze «lolgotr ne bolezni. Spravljen z Bogom in ljudmi željno pričakuje smerti. prečuteč. da Lota i-' prehod i/. '<'j:i življenja v boljše - večno. Na dan smerti ostane v p«»st*'Iji in je m;.« n, ljubeznjiv in nekako zadovoljno smehljanje mu je opaziti na obrazu. Ob 1 lili predpoldne se tisede vr mirno reče pričujočim sobratom: „Zdaj je prišla moja, zadnja ura/ Nato sklene t"ki. vpre oči v mv»I sabo ležeči križ. se pripor« »či Bogu, Materi Božji. >v. Frančišku in drugim svetnikom tako goreče in i/ dna serca. da so ok«»li stoječim solze oči zalile. Po *aki vr<»či molitvi se ule/e. stisne med roki britko marro in goreče moli s pri njem stoječim sobratom. Ko tiho izreče: „Zdaj gred<\a izdihni dušo in mirno zaspi v rjnspodu okoli tri četerti na dvanajst. 0 ljubi sobrat! Nisi bil še popolnima dosegel, kar si želel. Nisi še prišel v vinograd Gospodo/, v kterem bi bil najgorečniše delal za east Božj" n blagor svojega bližnjega. Zapustil si v najlepši d--bi svojega življenja svet in njegove dobrote: pa za *o te ne pomilujem. Pač pa te blagrujem in kličem: Blagor Ti! Premagal si svet. premagal vse. Tvojo dušo pa so ponesli nedolžni otročiči v nebeški rs»j. Tam bo Boga vekomaj vživala. in gledala /. oblieja v obličje. Le to imam še na sen u: Dragi s«»l»rat' Sprjm» za spomin prijateljsko solzico. prosi za nas gori nad * svetlimi zvezdami. «la bi tudi mi enkrat srečno in mirno izdihnili svojo duš«» in prišli k tebi v večno. I »resrečn« » domovini » * Na BpimIu. 2!». dee.-mbra (Vari se blaznosti!) V>a jM>zornost ljudi, posebno bolnikov. obrača se sedaj v Berolin. kjer so jeli p« > Kohovi inetodi zdraviti je^ièn«* bolnike h«» sedaj je* pač š ■ malo vspeha. Pa kakor j«- dandanes velik" bolnih na telesu, tako je tudi d"Sti jih. ki so bolni na umu. ki niso zdrave pameti, ktere blazne imenujemo. Prav dobro knjigo o uinobolnih spisal je dr. Anzelin Hiker. naslov je: „Pastoral Psyehiatrie." duhovnom namenjeno: stane le 1 gl d. in y res izverstna Pastor Jakobs terdi v knjigi -die I»esserung des Verbreehers", da so med H m »o ljudmi blazni ali umobolni. toraj bi jih utegnilo biti na Kranjskem blaznih K»oo. k- r ima Kranjska do .".oo.uon ljudi : v Parizu se takih blaznih do l."»(H)o nahaja. \a Anglešk-n» j" «d I do število blaznih poskočil.....I U.ooo d * :;o.oon. Po vsem svetu se števil«» blaznih z»lô množi. Profesor dr. Mendel v Berolinu piše. da ni še potov»-stati-»ike o blaznih, in da rastoča mertudnost. alkoholizem sploh pojenjuje. kretinizem pa tudi se manjša vsl«-d zdravstvenih naredi» Ta profesor tudi meni. da je toliko več blaznih is - jim pamet meša», kolikor bolj se kultura razvija: kolikor hujša je borba za vsakdanji kruh in življenje iker so živei toliko naperjeni», in kolikor v>-č se vživa opojnih pijač To so glavni še bolezni -na pameti. Zanimivo je. kar piše profesor Kraft Kbing. profesor na (iraški univerzi, v svoji knjigi _die Psiehiatrie" tcena K» gld.»: on pravi o alkoliolu. žganji, te-le besede: Alkohol je med vsiuii živili najvažnejši, in tudi najbolj nevaren, zato. ker <«• ira največ vživa Ko so se bojevali eivilizirani amerikanei zoper divje Indijanec, so jih bolj pr magovali in ugonobili z žganjem, kakor pa z mečem. Res je si<*er. pravi nadalje, da so naši predniki veè opojnih pijač popili, kakor sedanji rod: toda pili >o 1.- vino. in š.- to ni bil.) močno, ni imelo veliko alkohola v >»bi Pandan.-s se kom-en-trirani. *u i • prav močen dkohol. žgai.j»». izdeluje, ponuja, in oi»'-r' :i i k i ga lahko po .-eni prodajajo. Ta alkohol e naj slabeiš. vt-rsv*. ki ima v sebi tvarin«». _l*ilsel- l" imen van ». in Ta d"la naj ve»"o škodo >eenîralnerven/ist.mu", čutniskim m .čem Ker je v- lik - blaznih. Toraj je treba nove poslopja zidau in stare širiti in I »zidavati. Na Stu ien-u imamo novo veliko blaznisèe. kj r gg primarij dr. vit. Bleiweis in s -kun larij leinič. bolnike zdravita i »»voljnim v-p bom : bolnike pa osk.-rbljujej . neip ru lljive usmi-ljenke. /ele! i !.i bilo le veêe 11 V" kapeli *e /a božjo službo, ki se sedaj opravlja v sobi. k: je v kapel«, spremenjena. V Opivi imajo ž - blazni«-.» p . PaviU-n-sistemu. V B Igiški .1 ržavi kt«ra iuia posebno olikan narod, imajo pa še boljo napravo Ondi imajo blazne v p«»sebnih sliščih: v srdi vasi ali selišča biva zdravnik: blazni pa bivaj«, po hišah pri družinah, k t er-- dobivajo d-.br » plaèo /;i .. . drugo I.-to pa le J i; Večelll'1 od sto bolnih Bil sem že v raznih hišah. vi.l-l b lnike po b «lnišnicali opazoval jetnike v ječah, delavce po tovarnah videl bedo in revo človeško: ali naj globo- keji vtis napravilo je na me obiskovanje blaznice, ktero sem večkrat obiskal, kjer dušna tema krije njene prebivalce. Ker je dandanes toliko blaznih, in se z vsakim dnevom njih število množi, in ker nobeden ne ve, kaj ga še čaka; toraj. kaj nam je storiti, da si ohranimo zdravo pamet? Pervič. deržitno se rednega življenja, — sej že pregovor pravi: Derži se reda in red te bo ohranil; varovaj se pa. kar s-.i da. vsih strasti, kakor n. pr. igre. pijančevanja, nečistosti, jeze, napuha itd., kar dostikrat človeka ob pamet pripravi. Drugič, ker vsak dober dar pride od Boga, Očeta svitlobe; prosimo Boga, naj nam On ohrani luč pravega spoznanja in zdrave pameti, da bi za-mogli mirno, zadovoljno in trezno na tem svetu živeti, in si tako po dobrih delih in mnogih zaslugah ni-besa zaslužiti. Cvetlici. V mladosti, starosti. Kjer kodi živim. V veseli radosti, Al kadar terpim: Le eno Cvetlico Jaz ljubim serčno, Marijo Devico Nebeško Gospo! — V nadzemeljski slasti Se serce topi, Ko gledam, da v časti Nebeški žari. To divno Cvetlico Jaz ljubim serčno Marijo Devieo; To rajsko Gospo. C'e žalosti pšica Mi rani serce; Ta rajska zvezdica Tolažba mu je. To žarno Cvetlico Jaz ljubim serčno, Marijo Devico. Prečudno Gospo. V bolezni zdravilo, Cvetlica je ta: Ozdravlja premilo Z lečilom neba. To milo Cvetlico Jaz ljubim serčno, Marijo Devico Premilo Gospo. Nedolžnim zaščitje Mogočno vsak čas, Nadzemeljsko bitje, Nadangeljski kras! To čudno Cvetlico Jaz ljubim serčno; Marijo Devico, Prekrasno Gospo. Brez nje mi živeti Bi bilo grenko; Za njo pa umreti Bi bilo sladko. To rajsko Cvetlico Jaz ljubim serčno, Marijo Devico, Presladko Gospo. Oj bodi mi mati. Otrok sem tvoj naj; Daj priti mi v zlati Izvoljenih raj: Da s taboj Cvetlica Pa Bogu živim, Cvetlic vseh Kraljica. Te večno sla vim! ■S. M. Bonacent. Razgled po svetu. Pervi občni shod württemberskih katoličanov v Ulm-u. Dné 2'». in 21. novembra p. 1. veršil se je v I lmu shod \vurttemberških katolikov, še noben kongres katoličanov ni bil tako dobro obiskan; vdeležilo se ga je namreč najmanj 17 — ls.OOo osebstev, ter je bilo vse mesto prenapolnjeno in so mnogi morali po bližnjih vaseh ostati. Prišlo je tu«ii devet vlakov, nalašč v ta namen prirejenih, kteri sami so pripeljali nad 13.000 deležnikov. Samo železnična uprava je zaslužila ta dan 50 — (iOOOO mark. ulmski gostilničarji, peki. mesarji i. t. d. pa tudi ne manj od 25 — 3O.OO0 mark. To so števila, ki jasno kažejo, da katoliškemu ljudstvu na Nemškem noben trud in darežljivost za dobro stvar ni prevelika. Shod se je veršil vseskozi u zorno; vsa čast tedaj Vvurttemberškim katoličanom za tako častno in izgled no obnašanje' Vse vdeležence kongresa zedinjevala je ena misel, da so vsi sinovi iste matere sv. katoliške Cerkve in bratje v Jezusu Kristusu. In v resnici, bili so zastopani na shodu vsi stanovi: učenjaki, plemstvo, duhovščina, deržavni, občinski in zasebni vradniki. tergovci, obertniki in poljedelci. V začetku je odbor nameraval v ponedeljek napraviti samo eno zborovanje v „Tuchhalle." A ker je sprevidel, da za toliko ljudi ni dovolj prostora, bilo je mesto enega sedem zborovanj, in sicer v štirih različnih krajih. Kazim tega je bila še v nedeljo (21. nov. i pred skupščina in v torek sklepna seja. tedaj vsega skup devet zborovanj. Toda. kako je bilo z govorniki? utegnil bi kdo vprašati Tu se je pokazalo, kaj premore sveta navdušenost. Govorniki so hiteli od jednega. kraja, kjer so bile skupščine, do drugega in poučevali ljudstvo. Niso se strašili nobenega truda za sv. stvar. Predskupščina v nedeljo je odposlala poklonivne berzojavke kralju, škofu in njegovemu koadjutorju. Tudi so o tej priliki izvolili za predsednika kongresu grofa Rechberg-a. za podpredsednika pa odvetnika in deželnozl»ornega poslanca Runolfa Probsta. Pervi je govoril stolni kapitular grof Wolegg iz Rattenburg a, odposlanec škofov. Govoril je nekako tako le: „Svojo častno nalogo hočem z malo besedami izveršiti. Prinašam namreč celemu kongresu, Vam vsem, najprijaznejši, najserčnejši pozdrav škofa i n nje g o v e ga ko a d j utorja. (Gromovito ploskanje.) — Oba gospoda sta v duhu pri vsem našem delovanji sredi med nami; pričakujeta pa in upata, da bode pervi shod \vurttemberških katolikov se pokazal kot delo prave jedinosti in pravega miru. da se bode s tem okrepila vernost, da se bode pravo katoliško življenje Še bolj razširilo ter se v vseh obnovila sinovska ljubezen do sv. matere katolisk«' cerkve in do njenega vidnega poglavarja. Prečastiti gospod škof so mi vzlasti naročili, naj povem, da se bodo danes in jutri posebej spominjali pri sv. maši tega shoda in upajo, da bode ta skupščina v prid in blagor Cerkvi in deržavi Istotako pošiljajo prečastiti člani stolnega kapiteljna skupščini najpriserčnejša voščila. P»og naj blagoslovi in dokonča pričeto delo"' Gromovito ploskanje nastalo je pri teli besedah po dvorani. Katoliški shod zvedel je slovesno in vradno, da se škot popolnoma ž njim strinjajo. (Konot nad.; I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o lj s t v a Nameni za mesec j an u v ar (prosinec), a) Glavni nameni: (Ježoiijc sr. Alojziju, r,irh vdoležuje razširjenja češčenja sv Alojzija. Komaj j-- Al«)jzij Goncaga zemljo zapustil, že s«» se z laškimi mesti skor«» vsi katoliški narodi združili, sprosit -»l apo-stoljskega Sedeža, da s«.* prištej«! me«| sv»*tnike Za Nemčijo sta dobila ž-* 1 h»o.r» kardinal Frančišek knez Ditrihstajnski. škof' »»lomuški. v»«rs--v ;«»v in nekdaj v rimskem kolegiju njegov s«»u«1 Pavla V privoljenje očitno ga časti*! Pr«-«l kratkim je tu«li dunajska nadškolija «»«l a»Ij-k-'ga >-»«l»'ža spr<« sila. da smela praznik sv Alojzija v višji red postavit'. da bi nj *gov«« prazn vanje / ¡radi najnovejšega prazniškoga roda kako loto n-- izpadi«». Odkar je Uenedikt «ln«: «!»'«-embra '7JM pr«>-glasil sv. Alojzija slov-sno za varha inla«lin«\ s»' j.- I\« r n.iin y.v«'/.»'k . >f!nil»«»t«»v" ii: 'l<»>.jicl «» |žnost k njemu. posebno pa po šolah in vzgo-jilneah vs^h naroči«»v. tako razširila, urila, da ima ta pobožnost čudovito iii..č nedolžnost obvarovati, duha kerščan->ke«_'ri zatajevanja vzbujati, čednost pospeševati. Po pravici toraj vis««častiti škof iz Mantove v svoji okrožni«-! izrekuje upanj«', da s«* bo letošnje praznovanj* sinertnega leta sv. Alojzija slovesno izveršilo in da i»o b"i/at«> na vsakoverstnem blagoslovu. > K"Ih->- n.i»l. » Molitev. i•«»spod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na /. inlii v svojem pr«*sv Sercu in ga še zdaj hvališ br« / k i;ca v zakramentu sv li. Telesa po vsem svetu, iii v j. snemanje presv. Sen a brezmadežne Device Marij»*, lebi darujem danes in vsak trenutek vse >Y'.|" namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in I* »sede i I «o «(ni «»IpiMka enkrat na -lan. Leon XIII 1 NS.", , P««sel»no pa ti jih darujem za češčenje sv. Alojzija varha uda«line. kakor tudi za vse zadeve, ki so pri-I i čt-ne udom molitvenega apostoljstva v tein mescu in «l.niašnji dan. «i sladko S« rce mojega Jezusa, daj. da te vedno b' prip«»ro.Vni bolniki. I -inilii-i. i- / lllH.ailllj. •i < \ d »• I li a r «I. • ait»\ aoi** pred v««j~ko. notranjimi n-mir . I .«d»«/n i iii i v iitAt-m Mu. Kat«dišk«- učiteljišča. /,«lo v i/'«- -ku-ii •. :; S ii.-m»v.'ta. P«»sp«-iit» li m«»Iitveie-:M apos!«»ljstva. T-/ki -lii./iifki kri/i. «Mv. iiii.ii:«- o-itnih p«»hujšanj. Mla«la .i.kl.*i ki — v »ifVarn«»-Ti. i s T it r.oi za kerščan-k- -«-I". ljudski misij«»ni i', inli..\iii-vai>- in njihovi voditelji. li'a/-\• tlj« nie v vprašanjili »!••!«• i"«kli«*a. V«v diiak'«v. K «I v a r«I Zveličani«- «lus n«-Jolžuih otr««k \ l.|./v.i-k:l« dolžinah Versk«» pihani«' na sev-rii-iii «Vškem. | *..vrtii* ni** lila^a t; << :; K t a I i i Hvaležnost za p««kli«- k pravi veri. Vin- /ivi-ti-«- /a starčke Zidanje eerkve na čast presv. S. |. ii .!••/ i<«»v.-niu v Koliuu. " s I» a i n o I 1 ..l)uli««vni in «»bhajan« i.~ Več kupčijskih ni .».!ai -kili zadev Ti-žke «»pom ije. s S S t- v o rin. 1'esar avstrijski in njegovo d«-.liie d. /.. li- Katoliški piv«'- šavrasti os»*bi. Zalivale. Hrat je im« I /.«• ti i leta vsako let«» bolezen v vratu i vratni« «» i : opravljati sem za.Vla 9.ln«'vni«-o lansk«« leto na èast Mariji L», čistega spočetja iu sv. Antonu Pad. : preeej tisto n«»č s«- mu j«* začelo boljšati iu od ûstega časa se mu bo-lezeii Več ni ponovila : hvala Mariji l'isteira spo«*etja in sv. Antonu Pad.î M r>- Po več '.♦dm-vnieah k Sv.-ti Družini. sv. Antonu in sv. Franciskn ?«m do^-ula. kar >« m prosila. Prosila sem namreč za sina iii nje»ovo družino. d.i bi srečno «lošli v od«lalj«*n kr;ii. in pismo naznanja. da s«. r«-s sočno .1.»speli Z «joreco zalivalo jaz kot mali premim -<• zanaprej Sv. Družim». >v. Antona in sv. Krančiška. I«-lite pri itjili «1«> /a«liije«:a z«lili-lj»*ia. L. K. lm»la >••!!! v«č m«-S' -v v no«ri lin le spcčcuiue in tako iui je bil«« kakor «la bi s«- mi imela no«»a gnojiti. Začela s«-m z zaupaui«m opravljati d«-ve!«lnevniee v čast .Jezusovemu Sei«u. Materi IJ.žj; in sv. Jožetu. in se posebej k sv. \u-t«»uu Pa«h»vanu in sv. Kraučišku šei;ilin-k«'iu:i. z obljubo. če s«- mi m»ga ozdravi. du hočem t«» dobroto v „Daniei" razglasiti. Zares, po dokončanih i.vet«- dobrot»* preteklega leta. osobito za sa«I duhovnih vaj. priporočujoč s<- š«- nadalje Njenemu in njihovemu varstvu, sp. vrednik ! Prosim blagoizvolite sledeče veisti««* v «eiijeno ..Zg. Danico-sprejeti: 22. novembra t 1. sem dobil iz Prestraueka žalosten list. v kterem mi moji starši naznanjajo, «la je moja Iti letna sestra Micika za smert bolna, in že jo morajo previditi s ss. Zakramenti za umirajoče, ter ni upanja, da bi se kaki dan preživela. Vse zdravila, ki jih je zdravnik gos p. K*, pripisal. ji ne pomagajo. Neizrekljiva žalost me je obšla, ter zdihnem. J» Marija sedem žalosti, pomagaj'' in ko bi trenil mi prid»* na misel „voda iz Kastelpetroza." Zapečatim eno steklenico vode iz Kastelpetroza in jo pošljem staršem 7. opazko, da hitro, ko dobijo to steklenico, naj vlijejo nekoliko kapljic le t«'- vode sestri v usta in jo z njo prekrižajo, in naj z velikim zaupanjem Marijo sedem žalosti, ktera se v Kustel-petrozu prikazuje, na pomoč kličejo Ko so moji starši steklenico prejeli, je bila Micika ravno od čast. *r. kaplana iz Slavine J. M. s svetimi zakramenti za umirajoče previdena: to ie bilo 2o novembra t 1. Žalostni starši so jokajoči klečali pri postelji in ji dušo priporočevali, ker zdaj in zdaj je imela dušo izdihniti. Prečitavši moje pismo, odprejo hitro steklenico, vlijejo umirajoči deklici čudodelne vode v usta, jo z i'i j o prekrižajo — molijo z velikim zaupanjem k Mariji sedem žalosti — tudi jest sem opravljal devetdnevnico — in glej ! čez nekoliko časa je prišla deklica k sebi, prenehala i«- vsa smertua nevarnost, in drugi dan se je počutila popolnoma zdrava in krepka, j«- posteljo zapustila in zdaj ni več sledi bolezni na nji. — ('enim za «lolžimst t«» objaviti, ker sem obljubil, če ani«i" naznaniti. P»r. Irban Zel»-. frančiškan v «¡<»ri«i. Listek za raznoterosti. Očitna zahvala. Vsim preblagim dobrotnikom. ki so lansko leto v tako lepem številu dobrotne darove pošiljali za naše ubožne dijake pod imenom: „za dijaško mizo", da smo po večem z njimi izhajali, čeravno so bili troški. zlasti v ljudski kuhinji, zares veliki. — mili Rog poverni in neprenehoma z vso obilnostjo povračaj njih preblage dobr««te! Veže nas dolžnost še posebno zahv.il'» nazna-niti dvema preblagim i dobrotnikoma, ki sta zlaj o božičnem času velikos«Tčno s-' spominjal.» naših mla-denčev. Darovala sta namreč: Blagorodni gospod dr. .Jern gld. ,/.« «li-jaško mizo", in častiti gospod Ant«»n Jakšič. župnik v pokoju. 5ot) gld. ../.a en-» vstan «v-» dijaške mize v Ljubljani " - Močn» nas j • ginila tolika dobrot;«. B«>g ohrani ob -ma. že priletnima g«•>:••• luua. v Svoji milosti še mnogo 1 -t ljubo zdravje in življenje in pripravi prav l«*p » plačilo v svitlem raju! Tako pa tudi vsim drugim «i »biv»tnik«»m naše š dske mladine! Financministerski oddelek. C'* tuli nism«» p«.ti<-' pekli, vsaj na naš poštev ne. natu vendar „ljudska kuhinja" za mesec gru len olecemben pobral» za 1 mladenčev läs gl. «¡1 kr. V vsem skupaj pa ok<«li _»oo gl.. nekaj manj memo prešnj«?ga mesca. ker jih j«' bilo nekaj šlo «lomil o božižnih praznikih. „Denarnemu ministru" in dijakom bilo bi všeč. ko bi se vrnil saj vsak mesec, enkrat T. »žic s svojimi počitnicami! — Bog živi naše dobrotnike! Brv njih bi .kuhinja" z dijaki šla na boben! Za novo leto. Velika prati ka Bla/.nikovih naslednikov z mnogim drugim blagom '' ".n ! "» kr. Echo aus Afrika, je majhen mesečnik, prav znamenit, ki stane s itno ."»o kr na let », p a obsega, velik-« razne tvarine in služi protisužiijim namenom. Napis je: Löbl. Re.lietion «les Iv-h • aus Afrika. Wien. [. Johannesgasse s Škofjeloški grad. ki j«- v sosestvu z uršulinskim kloštrom. le nekoliko višj»' j«' postal lastina tega samostana. Grad. sv«»je de prihodnj«» nedeljo slo-vesno vineščen za župnika v Teržiču. kjer je bil-dozi la j ad i n i n i st rat« • r. V Kobilji glavi na Krasu je t, m. umeri on lotni vikarij č g. Anton Maku«-. R 1 P Kteri naj vežo škodo delajo narodnosti? o«Ig«»vor Tisti, ki jo nad vero povzdigujejo. — Zakaj vsak poštenjak se z zatnerz«» u«lvrača " 1 ta«-ih ljudi, ki so ali bedaki, ali pa hud«»bni bog«»kletneži Zamurski misijonar o. g Daniel Farim-Dsn je bil precej hud«> obolel: pa — hvalo Bogu - ž«' se um je zboljšalo. Vsled t»*ga m »rita misij««narja sv«»j o«lhod nekoliko odložiti. Vis. r. gosp. deželni glavar dr. Jožef Poklukar že nekaj časa lM»Ieha. B »g ohrani blag » življenje splošnoljubljenega g«»sp »la ' Jezičnik: knjiga slovenska v lil. veku. znamenito delo. slovenskega «'tim'»I»»ga g»sp ča>tn-:ga kanonika in pr-desorja J «»s. Mar na. j" na dn«*vn že k«»t -Js. letnik. Oosega «¡o strani in dobiva s»- v nekterih odtiskih v „Katoliški bukvamiu po kr. Ta letnik opisuje 17 slovenskih rojakov, ki s«j bili več ali manj pisatelji v domačem jeziku. Ti so: A. Kinspi»l»r. Mnt Majar. dr. J«ž. Muršer. Dav. Ter-stenjnk. Andr. Pirnat. Jak. Volčič. Mat. Cigal»». Fr. Levstek. 1 >rag De/man. Vitesl. in Jos. Kadonievič. Iv. Tuš» k Fr F.rjavee. V Mandele. Sim Jenko. Jan \Vlčič. P Ladislav llrovat. Te knjige, kterih je več ž m šIm. >•• čez malo časa tudi za drage peneze ne bod- vč dobivale: komur tedaj j«- do slovenske >*vari. naj b» rzo >• ž- tudi po tem letniku. Zahvala Kavn«kar nam je došlo od slavnega d* /* In»-ga odbora veselo naznanilo, da je vis. deželni /bor dovolil _mm» «/Id. za omizje naše ubožne šolske mladine v ljudski kuhinji ki naj se podpisanemu izplačajo i/, deželnega zaklada. Za ta velikodušni dar naznanjamo v svojem in v imenu podpirane mladine in njih staršev naj bolj iskreno zahvalo. L. Jeran. Iz Bima naznanjajo, da med vladarji, ki so sv. očetu čestitali za novo leto. je tudi ruski car. kteri je naznanil nado. da se bode njegova vlada z Vatikanom porazutnelo v vsih še ne rešenih vprašanjih med Kimoni in Kusijo. Molimo, da bi se to res z g« «lilo. Duhovni govori na vse zapovjedne svetkovine. I zda o Ivan Bečie. profesor u sjemeništu. Djakovo 1 v m >. - Cena v rKatol bukvami"1 1 gld. 50 kr. — Govori za praznike med letom in za nektere posebne prilike, so primarno vravnani. rabni in lahko umljivi, v h.-rvaškem jeziku, torej lično delo, blizo :»<><) str. v • smerki. vredno priporočilo. — Abbe Le Paillenr dobrotljivi vstanovitelj reda ..malih sester ubogih," umaknil se je pred nekimi mesei očitnemu delovanju in hoče poslednje dni sv«»jega življenja preživeti v večnem Rimu. Minulo j » >.♦• p» t«les«"t let. odkar je vstanovil pervi samostan tega reda v odležnem kraju francoskega departementa Dn-tangskega Podpiral»1 so ga samo tri uboge ženske. Sedaj pa je red .malih sester ubogih* razširjen že po relem svetu Abbe L»' Pailleur ima sedaj 78 let. Iz rimskega Martirologija. dr», mal serpana.) Nekdanji rimski trinogi so papeže, škofe, duhovne in sploh kristjane telesno terli in morili, sedanji samosilniki jih pa po duhovno terpinčijo. tergajo in ubijajo. Kadi bi svojo oblast daleč po svetu razširili, da bi svojemu napuhu zadostovali in povsod frama-sonstv«» gojili, ljuliko trosili. Kako da so nekdaj delali. kažejo vsi »Inevi leta. Poglejmo današnji dan, I »i. aprila. V Kimu ste življenje darovali ss. mučenici P a z i -lisa in Anastazija, plemeniti gospe in učenki apostrljnov. Ker ste bili stanovitni v veri ob času Neronovein. s«> jima trinogi jezik «odrezali in noge odse kali in jiotein ju z mečem končali. Tako ste • l-.sejrli krono mučenstva in slavo za vse čase. tri- nogov spomin pa je preklican in ognjušen na vekomaj. Hod«» li nasilniki v «luhovnem oziru imeli lepši spomin V Pa«' so tudi n« k«lanji trinogi. kakor sedanji, pisali ostudne laži zop« r kristjan»1, pa kdo jim zdaj verjame, kaj jim pomaga njihov«; i»r«'Z-boštvo V — Kavno ta «lan so sm»'it t.erpeli .ss. mu<'.'n«i: Mar on. Kvtih«*t in Viktoriu. Na pervo s> bili /arad spoznavanja sv. vre s sv. Pla vijo D »miti lo vred tirani v pregnanstvo na otok č« rnega morja; potem pod vladarjem Nervam rešeni; ko so pa že silo veliko ljudi spreobernili k sv. vori. jih je po«l Trajanom sodnik Val«rijan š«' mn«jgoter<» ter-pinčil in ukazal ob glavo djati. Kamor je seglo gospostvo volčjih Rimljanov, povsod je bilo klanje in pobijanje kristjanov. Spomin je ravno ta dan ss. mučenikov Maks i m-a in Olimpijad-a, ki sta bila pod cesarjem Decijem z gorjačami in osvinčenimi stremeni pretepana in po-slednjič so ju v glave z gorjačami tlečili, dokler nista duše izdihnila. V Miri, v Liciji, jo sv. Kres cent v ognju svoje marterstvo dokončal. Tako tudi ss. mučenca Teodor in Pa v z i 1 i p. ki sta za vlade csarja lladrijana za sv. vero smert preterpela. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: L. \Y. 00 kr. — P. g. katrliet Anton Ker/.ič v imenu rI)etoljnbau .'50 gld. — t 'ast. sesp. župnik Ant. Jamnik 0 gld. — H. L. 40 kr. — J. A. 2 gld. 56 kr. — <\ g. župnik Jakob Gruden :] gld. — Čast. g. župnik Fr. Vohine«- 2 gl«l. — Neimenovana 1 gld. -- M. D. 20 kr. — Ncimen. 20 kr. — Past. gosp. župnik Mat. Tavčar 10 gM. — r Benedictionem eoel. depreoor sup»*r 'IV et mensam stud." T. K. 2 gld. — Dober prijatelj 12 gld. Za s v. Deti nst v o: lz Kranja 2 tj gld. — Po preč. uosp. župniku J. Rozmanu 20 gld. — Gdnja. Vikt. Meleer 1 gld. Za sv. Očeta: lz Smlednika čast. g. župnik Anton Klemen 20 gld. 30 kr. — Fara (iorjanska po č. g. župniku J. Ažmanu 25 gld. 74 kr. Z a .1 r u žb o s v. 11 «> n i t a «• i j a : «nlnja. V. Melcer 1 gld. Za zatirane redovnice na Italijanskem; Gdnja. Viktorija Melcer 2 gld. Za afrikauski m i s i j •> n : Kat. Pogačar 1 gld. Za n aj potrebni ši mi s i jo ne: Čast. gosp župnik J. Ažman 1 gld. 70 kr. Za v s t a n o v i t e v stalne večji rezidence če. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega .,pro-v i z o r i au : II. zbirka 10 gld. Iz Preserja prejeli naslednje: Za -Danico- 2 gld. 20 kr.: za „Sloven«a" 4 gld.: za dijaško mizo 2 gld.; pa 6 gld. za sv. Det., S. Očeta, bratovSČ. S. R. Tel., bratovšč. Naše lj. Gospe, za „Detoljuba" in za u«*kega dijaka — p<» 1 gld. (Lepa hvala, vse vravnano.) Odgovorni vredni*: Lika Jem. — Tiskarji in založniki: Jožet Blazniktvi aaslediiki v Ljubljani.