anje vse, kar ima ljudi	londonskega radia se je začela di
se prikazali celo stari	Sko vojsko in med generalom
do 1917, kar priča, da	vrhovno poveljstvo z neusmiljenim
raznjene. Rusko vrhov-	razvija svoj bojni načrt, kateremu
silami prizadeva, da bi	por pomen prve vrste, v kolikor
oj do zime. Po trditvah	čuje vojaška sila boljševizma.
Zmagovit letalski boj v sicilskem prelivi*
22 angleških letal sestreljenih — pravi vojno poročilo št. 458
Uradno vojno poročilo št. 458. poroča:
Oddelki kraljevih lovskih letal so včeraj zopet z običajno hrabrostjo nad Malto in nad prelivom v težkih zaporednilh bojih s številnimi angl. silami zbili 22 nasprotnih letal, mnogo drngih pa so uspešno obsuli s strojnicami in jih poškodovali. Tri naša letala se niso vrnila. Mnogo drugih pa se je vrnilo b poškodbami in ■ ranjenimi posadkami na krovn. V teh bojih so se posebno odlikovali oddelki pod poveljstvom častnikov pilotov: podpolkovnika Carla Romagnolija, ki se je junaško boril
na čelu svojih oddelkov in se ni vrnil, majorja Francesca Beccarija in stotnikov Valentina Pesta in Franca Lucchinija. V pretekli noči je bilo letališče Miccaba na Malti ponovno napadeno od naših bombnikov. Sovražna letala so letela nad področjem Katanije in štirje bombniki nad Crotone. Škoda je majhna. Zračna obramba je v Crotonn sestrelila dva Blenheima. Eno letalo od teh se je zrušilo v pristanišču, trije možje posadke so bili najdeni mrtvi med ruševinami letala.
V severni Afriki na bojišču pri Tobruku so bili britanski napadalni poskusi zavrnjeni od naših čet,
ki so jih podpirali oklopni vozovi in topniški ogenj. Osiščno letalstvo je bombardiralo priprave in naprave v Marsa Matruhu in sovražne prevozne kolone v pokrajini Giarabub.
V vzhodni Afriki je delovanje angl. letal proti Uolchefitu povzročilo nekaj škode le med domačim prebivalstvom. Naši oddelki v odseku pri Culquabertu so presenetili in razkropili z izgubami sovražne čete, ki so pustile v naših rokah orožje in tovorno živino, obloženo c raznimi potrebščinami.
Bitka za dostop do Leningrada
Prvo nemško poročilo o obkoljevanju Leningrada — Začetek nemškega napada od Narve, Kingisepa In Luge
Hitlerjev glavni stan, 6. sept. Na vzhod- j nem bojišču uspešno vojskovanje. Obkroževanje 1 Leningrada napreduje. Tudi mesto samo je že pod j ognjem težkega nemškega topništva. Estonija je očiščena sovražnika.
Poizkusi sovjetskih letal, da bi zadnjo noč napadla severno Nemčijo in Berlin, so bili brezuspešni. Letalska obramba je sestrelila en bombnik.
Berlin, 6. sept. 8. Bitka, ki divja na predelu okoli Leningrada, je izredno silovita. Značaj boja bi se dal točno izraziti edino z besedo »titanski«. Kraji, na katerih besnijo boji, so različno oddaljeni od Leningrada, kakor je pač predel. Nemške sile pritiskajo od vseh strani. Dežuje kakor iz škafa, vsa polja in travniki so eno samo morje blata, skozi katero se vseeno razvija nemški pohod, ki ga uspešno podpira letalstvo in drži po-koncu osebna hrabrost nemškega vojaka.
V zmedeni mreži prekopov, rek, jezerc, močvirij in blatnih travnikov je maršal Vorošilov nakopičil vse, kar je mogpl zbrati ljudi in orožja, da zavre za vsako ceno korak številnim nemškim kolonam, ki so od Narve, Kingisepa in od Luge začele naskok na ogromno utrjeno leningrajsko področje.
Mesto ima vojaški položaj prvega reda, nadvse ugoden in je zavarovano z natančno urejenim 6i*temom utrdb, ki so jih nekaj postavili že carjij nekaj pa Sovjeti, ki so vanje zabili milijarde rubljev.
Nemški oddelki si g svojo metodično vztrajnostjo razumno utirajo korak sredi ozemeljskih ovir in med divjo zagrizenostjo branilcev. Različni cilji nemškega bojnega načrta so znani samo poveljstvu.
Na predel« pri Leningradu, pa tudi pri Smo-lensku in pri Kijevu se navzlic skopim podatkom v nemških uradnih poročilih razvijajo bitke velikega obsega in največjega pomena. Da bi jih
vizdržal, je Stalin vrgel vanje vse, kar ima ljudi in orožja. Na bojišču so se prikazali celo stari ruski topovi iz leta 1914 so sovjetske orožarne no poveljstvo si z vsemi dobilo časa in zavleklo boj
začela dirka med nem-Zimo. Nemško nadaljevanjem daje ruski od-se v njem uni-
Manifestacije zavezniških vojakov Ducejn In Hitlerju na obisku t prednji bojni črti
Silovite bitke oklepnih oddelkov na srednjem ruskem bojišču
Berlin, 6. sept. e. Na osrednjem delu ruskega bojišča je neki nemški armadni zbor zavzel raztegnjeno ozemlje in prizadel sovražniku hude 'izgube v ljudeh. Po dosedanjih računih je od 25. avgusta do 4. septembra bilo zajetih 17.000 mož, uničenih ali zajetih pa 517 tovornih avtomobilov, 200 različnih vozil, 193 topov in 101 oklepni voz. Na istem delu bojišča so spodleteli napadalni poskusi močnih sovjetskih oklepnih oddelkov, katerim sta nemško topništvo im pehota prizadela zelo hude izgube. Sovjetski oklepni oddelki so bili čisto uničeni. Od 63 nastopajočih oklepnih voz jih je 62 ostalo uničenih pred nemškimi črtami.
Na bojišču med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom je neki nemški armadni zbor tudi povzročil hude izgube Sovjetom, ki so poskusili izvesti napad. Izgubili so šest težkih voz in devet srednjih, več topov in drugega orožja. V treh dneh je bilo tam
zajetih 2000 vojakov. Zbitih je bilo tudi 65 sovjetskih letal.
Dne 2. septembra se je nemška oklepna divizija spopadla s sovjetsko oklepno divizijo na osrednjem delu bojišča. Strahoviti boji so divjali dva dni in je bila sovjetska enota docela uničena. Razdejanih je bilo 72 oklepnih voz.
V neki drugi veliki bilki, ki je trajala tri dni, je neka nemška divizija docela uničila celotno sovjetsko divizijo. Zajetih je hilo 4000 mož, 46 topov in šest oklepnih voz.
Budimpešta, 6. sept. s. Madžarske čete so z zavezniki po hudih bojih dosegle nove nasprotne postojanke ter napredujejo dalje. Povsod tarejo sovjetski odpor. Sovjeti ponekod ob spodnjem Dnjepru nadaljujejo s protinapadi, pa imajo krvave izgube. Siloviti topniški dvoboji polagoma ponehavajo zaradi natančnega ognja zavezniških in madžarskih baterij ter letalskih napadov.
Razglas maršala Antonesca ob prvi obletnici novega reda v Romuniji
Bukarešta, 6. septembra, s. Maršal Antone-®cu je 0b prvi obletnici, kar je vzel v roke usodo romunske države, izdal razglas romunskemu ljudstvu. V razglasu pravi med drugim:
»j>- septembra 1940 sem vzel v roke usodo naroda v popolnem razkroju. Nemoralnost je vdrla ▼ dušo romunskega ljudstva in se je dotaknila tudi stopnic prestola. Državno denar-
stvo je bilo v poraznem stanju. Na vseh področjih državnega življenja nered in malodušje. Vojska je bila ponižana, da je morala brez boja odstopati ozemlja lastne domovine. To sem tedaj dobil.
Edina moja vera v moralne sile mojega ljudstva me je v tisti resni uri držala pokoncu. Opiral sem se na vaš romunski ponos ter zahteval, da daste domovini vse, kar zmore vaša duša: vero, delo in žrtve za kralja in dom.
Opiral sem se na te nove narodne sile in zato sem začel lahko znova tkati niti naše usode čez mejo, ko sem Romunijo združil z odkritosrčno zvezo z Nemčijo. Italijo in Japonsko, edino zvezo, ki nam je mogla prinesti mir in nas braniti pred boljševiškim vdorom.^ To sem dejal tedaj, lco sem sklenil to zvezo, ki temelji na pravici. Tedaj sem dejal, da bo naš narod dobil odkritosrčnih prijateljev, na katere bo lahko računal v dobrih in slabih trenutkih. V letu dni ste o tem že dobili_ dokaza.
Po tej zvezi smo mogli spet osvojiti naše
vzhodne pokrajine, ko smo jih osvobodili komunističnih in divjaških tolp.«
V nadaljnjem govoru naznanja maršal novo ureditev romunske države. Delavci bodo vključeni v nov narodni duh, v nov delovni red ter socialno varstvo. Obrtniki bodo združeni v tehničnih korporacijah in organizacijah in bodo po zaslugi dela ter tvorne človeške sposobnosti ustvarjali red državnega prava in nov sestav vodilnih razredov v državi. Kmetski st in bo dobil gospodarsko in socialno pomoč in dvig in to z ustvaritvijo novih ustanov ter življenjskih možnosti.
Na koncu govora je maršal povabil vse Romune, naj bodo v teh zgodovinskih urah združeni bolj kakor kdaj, ker se zdaj bije boj za veličino in blagor Romunije.
Švicarski konzulati na Norveškem, v Belgiji, Holandiji in zasedeni Franciji zaprti
Bern, 6. sept. s. Od 1. septembra dalje so za prti švicarski konzulati v Bordeauxju, Nantesu, Havreju, Lilleu, Antverpnu, Rotterdamu in Oslu. Posle teh konzulatov bodo do nadaljnjega prevzeli konzulati v Parizu, Bruxelleju, Amsterdamu ia Berlinu.
Nemški propagandni minister Ducelu
Vesti 6. septembra
Minister brez listnice Farinacci je odpotoval v Hannover, kjer bo odprl razstavo o kulturnih 6tikih med italijansko Cremono in med omenjenim nemškim mestom.
Nemški poročevalski urad javlja, da so nemške pomožne ladje in letala v avgustu rešila 21 angleških letalcev v Rokavskem prelivu.
Hrvatski listi prinašajo nova razodetja o vohunskem delovanju ameriškega konzulata v Zagrebu in o njegovih nedovoljenih zvezah z Angleži. Poročajo tudi, da je konzulat prodajal judom potna dovoljenja za v Ameriko, in sicer po ceni 501 milij. dolarjev.
Angleške oblasti v Palestini so zdaj izpustile bivšega guvernerja Francoske Sirije, generala Dentza in več častnikov, ki so jih Angleži držali kot talce, dokler niso prišli iz francoskega ujetništva vsi angleški vojaki, poročajo »Ultime notizie«.
Anglija čaka, da bi se Nemčija in Rusija izčrpali in bi ona ostala vladarica sveta. Toda angleški račun je čisto zmoten, zakaj razpršuje se v tem boju le ena vojska, to je sovjetska, nemška vojska pa ima le redne izgube, kakor eo običajne v napadalnem boju in bo lahko dokazala, da je njena strahotna silovitost ne. dotaknjena, je izjavil španski letalski minister Brabazom, Njegove besede so vzbudile hudo zgražanje v Angliji.
Turško ministrstvo za javna dela je sporočilo, da se bodo kmalu začela obnovitvena dela pri mostovih na meji med evropsko Turčijo in 1 Grčijo. Ti mostovi eo bili uničeni med grško vojno.
Na Švedskem so te dni doživeli hud mraz. V srednjem delu države je temperatura padla na dve stopinji pod ničlo, na severu pa so imeli celo šest stopinj mraza.
V mesecu avgustu je bilo po uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva potopljenih za 537.000 ton angleških trgovskih ladij.
V perzijsko prestolnico Teheran so po poročilu nemškega tiska prišli prvi Angleži pretekli ponedeljek. Bili so to dopisniki angleških listov v uniformah. Perzijska vlada še ni objavila pogojev miru z Anglijo in Sovjeti.
Sporazum o poštnem prometu med. Albanijo in Bolgarijo
Sofija, 6. sept. s. Bolgarski železniški minister Goranov in generalni ravnatelj pošte ter brzojava v Albaniji inž. N arami sta podpisala v Ohridu sporazum za obnovitev poštnih, brzojavnih in telefonskih zvez med Albanijo in Macedonijo. Poštni promet pojde čez Skoplje in Tetovo ter čez Resanj in Korčo. Telefonski promet se bo razvijal po progi Skoplje, Tetovo, Detoar, Tirana. Čez Albanijo bo mogoče tudii telefonirati naravnost iz Bolgarije v Italijo. Bolgarski listi poudarjajo pomen tega sporazuma za nagel poštni promet med Romunijo, Bolgarijo ter Italija
Voditelj francoskih komunistov pred posebnim sodiščem
Rim, 6. septembra, s. Nemški propagandni minister je Ducejn poslal naslednjo brzojavko:
»Duceju fašistovske Italije Benitu Mussoliniju, Rim!
Ob vrnitvi s tridnevnega obilska v Benet-kalh, ki sem ga porabil, da v razgovorih z Vašim ministrom za ljudsko kulturo Aleksandrom Pavolinijem poglobim duhovne in kulturne vezi med silama Osi, želim, Dnce, poslati Vam svoje najvdanejše pozdrave in svoja čustva do Vas ter občudovanje za veliko delo, ki ste pa za italijansko ljndstvo storili in ga izpolnjujete še zdaj v vedno večji meri. Dr. Goebbels.«
Madžarski uradni obisk v Nemčiji
Budimpešta, 5. sept. s. Poročajo, da bo madžarski pravosodni minister prihodnje dni odpotoval v Nemčijo, kamor ga je povabil nemški državni tajnik za pravosodje.
»Slovenski dom«
začenja z današnjo številko priobčevati
tri novosti — tri presenečenja
in sicer
pustolovski roman
Bela čarovnica
zgodovinski roman
Osojani
ter prvi slovenski roman v slikah
Žalost in veselje
Naročite še danes »Slovenski dom« l
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Pariz, 6. sept. s. Francoski policiji se je posrečilo prijeti bivšega komunističnega poslanca Gabrijela Perija, bivšega podpredsednika nanje-politične komisije v francoski zbornici, i ,i je v začetku vojne leta 1989. z drugimi glavnimi komunističnimi voditelji pobegnil in bil kot vojaški begunec v odsotnosti obsojen na pet let ječe in pet tisoč frankov globe. Te dni bo postavljen pred posebno sodiišče v Parizu. Sodijo, da je Peri v glavni meri odgovoren za etkrivno komunistično propagando v Franciji.
Ruski emigranti o bodočnosti evropskega vzhoda
Berlin, 5. sept. Spričo naglega razvoja na vzhodnem bojišču, ki kaže vedno hitrejši tempo in ki ga v Berlinu zasledujejo z neprikritim optimizmom, se odpira tudi vprašanje o bodočnosti velikanskih novo zasedenih ozemelj. Zanimiv je v tem pogledu članek, ki ga priobčuje »Novoje Slovo«. Ta list izhaja od 1. 1932. v ruščini v Berlinu in velja za glasilo ruske emigracije, ki se je zbližala z narodnim socializmom. Spočetka je bil list brez pomena, pozneje pa je zaradi velikih nemških osvojitev postal glasilo Rusov tudi po drugih državah, zlasti v Franciji. List ugotavlja, da se^je ruski narod res pričel deloma istovetiti z režimom in da je mogoče ugotoviti patriotizem ruskih množic za sovjetsko domovino. S tem in pa z dejstvom, da
ne
ruski narod v trenutku nemškega napada na njegove oblastnike ni dvignil vstaje, je ruski narod izgubil pravico, da bi v bodoče sam od-
ločal o svoji usodi. Zaradi tega mora o politični in gospodarski oblikj na ozemlju, ki so ^a Nemčija in zavezniki osvojili, odločati izključno le osvajalec. Skorajšnji zaključek vojaških operacij v nekdanjih Baltskih državah bo omogočil oblikovanje novega^ političnega telesa »Ost-land«, ki ga nemški državni upravitelj in nemška uprava iz Kovna že organizirata. Glavno mesto novoosvojenih baltskih dežel bo Riga, a vse tri baltske države bodo strnjene v eno pokrajino, ki bo fungirala kot velika vzhodna dežela (Ostland) nemškega Rajha.
Iz Srbije
Petdeset komunistov za enega Nemca. — Uradno je bilo sporočeno v Belgradu naslednje: V sredo opoldne je bil sredi ceste in belega dneva ubit v Belgradu od komunističnih banditov nek nemški vojak. V povračilo je dalo nemško poveljstvo takoj ustreliti petdeset ko-munisitčnih banditov,,
Poštnina platana v gotovini
Prezzo - Cena Lir 0*40
Štev. 205.
iskijačna pooblaščenka sa oglaševanje italijanskega in tujega izvora: (Jnione fobblidU Italiana S. A», Milano.
V Tjjubljani, v soboto, O. septembra 1941-X.IX.
Leto VI.
| Uredništvo to oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | I Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiaoa. =
Concessionaria esclnsiva pn la pubbliciti 31 provenienza italiana ed estera: Union« PubblicitA italiana S. A, Milano,
Prvi koncert v novi sezoni
Koncert cerkvene glasbe v frančiškanski cerkvi
Ljubljana, 6. septembra.
Sno5i je Glasbena Matica ljubljanska priredila koncert v frančiškanski cerkvi. Izvajali so ga trije poznani umetniki: koncertna in operna pevka ga. Franja Golobova ter profesorja Glasbeno akademije v Ljubljani gg. Jam Slajs in Pavel Rančigaj. Tega prvega koncerta, ki je tako rekoč začel novo koncertno sezono, se je udeležilo prav lepo število občinstva; zasedc-ni 60 bili vsi sedeži. To pomeni prav lep uvod v novo dobo in vzbuja upanje, da bo občinstvo s prav takim zanimanjem spremljalo delo prirediteljev tudi v nadaljnjem. Obenem pa sta snočnji koncert in dober obisk pokazala potrebo Se za več programov iz bogatega zaklada cerkvene glasbe.
Spored koncerta je bil sestavljen iz del domače in tuje glasbene literature. Slišali smo Frescobal-dijev »Preludij in fugo v g-moluc za orgle, HSndlo-vo »Sonato v g-molu« za violino ln orgle, Bachovo »Arijo« za violino in orgle, za orgle tudi Premrlovo »Fugo« in Mihelčičev »Preludij«, za alt pa HHndla »Mesija«, Duranteja »Prošnjo«, Stradelle »Glej me v trpljenju« ter Premrlovi »Mariji« in »Memento mori«. Zadnja točka je bil Regerjev »Intermezzo«, ki je bil prav za prav najmočnejši p& učinku na orglah poleg Premrlove »Fuge«.
Frescobaldijev »Preludij in fuga v g-moluc je bil po registraciji nekoliko medel in nejasen. Iliin-dlova »Sonata v g-molu« se je pa odlikovala po lepi skupni igri in tudi smotrni registraciij ter
zadovoljivi podrejenosti orgel. Violinist se sicer v prvih dveh stavkih ni mogel znajti na nekaterih intonančno težjih mestih, oči vid no zaradi razglaše-nosti orgel. Interpretiral pa je svoj del v lepem tonu ter je zlasti v Adagio podal povsem prepričujočo lepoto lJandlove glasbe. Tudi Allegretto, zadnji stavek, sta izvedla v dobri igri. Sledile so tri že zgoraj navedene pesmi; zapela jih le ga. Golobova s svojim polnozveuečim in globokim altom, ki prihaja do svoje veljave v nižini znatno bolje kakor v nekaterih visokih tonih. V »Mesiji« in »Prošnji« ni mogla popolnoma ogreli, pač pa se je dvignila v n-Glej me v trpljenju«; izraznost je stopnjevala y »Mariji« in v pretresljivi »Memento mori«, ki jo je podala najboljše, le premočne orgle so jo tu na enem mestu popolnoma zamorile. Pred tema pesmima sta izvajala gg. Rančigaj in Slajs Bachovo »Arijo« v dobrem dinamičnem skladu; na orglah je nato prvi zaigral Premrlovo »Fugo« v smiselno rastoči in ja3ni registraciji. Mihelčičev »Preludij« je zanimivo delo. Izvrstno je g. Rančigaj podal Kegerjev »Intermezzo«, ki je v dobri igri učinkoval plastično. Kot solist je podal omenjeno ter Premrlovo »Fugo« najboljše.
Spored je bil po izboru pesmi nekoliko predolg.
Po tem cerkvenem koncertu bi si želeli še katerega, morda bi nam nudili orgelske glasbe gg. prof. Premrl, Ravnik, Tomc in drugi naši udejstvo-valci: zbori, orkestri, pevci? Saj se še spominjamo cerkvenih koncertov iz prejšnjih let...
Razne kupčije s hišami in zemljišči
Ljubl.fon, 6. sept. zemljiškoknjižni urad na okrajnem sodišču ljubljanskem izkazuje za avgust prav zanimive in v mnogem pogledu poučne podatke o gospodarskem stanju mesta in okoliškega kmeta. Kljub sodnim počitnicam in poletni sezoni je bilo v zemljiški knjigi živahno in »so bile zaznamovane mnoge kupne pogodbe glede prodaje odnosno nakupa raziih hiš v mestu, stavbnih in drugih zemljiških parcel v okoli'šu_ ljubljanske občine, kakor tudi v bližnji okolici.
Splošno je bilo v avgustu zaznamovanih 67 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 2 milijona 428.655 lir. V 8 mesecih tega leta pa je zemljiška knjiga zaznamovala že 937 kupnih
Pogodb za skupno kupno vrednost 29,176.780 lir. roti koncu avgusta in v prvih dneh tega meseca so bile med drugimi zaznamovane naslednje kupne pogodbe:
Rojec Boža, posestnica, Ljubljana, Zaloška cesta 24, je prodala Frančiški Osolnikovi, posestnici, Ljubljana, Gerbičeva ulica 22. in Idi Gabrijelčič, posestnici, Ljubljana, Povšetova ulica 48, parcelo št. 575/1 k. o. Moste obsegu 437 kv. m za 18.240 lir.
Tvrdka I Knez, komanditna družba, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, je že lani prodala Mariji Povhe, zasebnici, Ljubljana, Gallusovo nabrežje It, parcele št. 298/4, št. 293/3, št. 294/1 k. o. Spodnja Šiška v skupni izmeri 703 kv. m za 80.845 din ali 30.721.10 lir.
Na prvi pogled se je marsikdo začudil, ko je čital, da je neki posestnik, Dolinar Anton iz Kozarij, prodal sedmim kupcem, vsakemu po |K>o sedmino, parcelo št. 1619/9 k. o. Dobrova v iipnem ob?egu 266 kv. m za polnih in čistih lir. Kakšna je pač ta parcela? Je navadna
Koz
(P
Hiše rastejo kakor gobe po dežju
Ljubljana, 6. septembra.
V	Ljubljani rastejo nove hiše na vseh koncih in krajih. Hiše zidajo s tako naglico, da bi skoraj lahko rekli, da jih včeraj še ni bilo, danes so pa že. Kar celo novo naselje je nastalo ob Dunajski cesti, visoko gori na ljubljanskem polju. Vse mogoče hiše so zrasle, ena pa bolj okusna kakor druga. Seveda so stanovanja takoj sproti oddana, kar je razumljivo, ker se je v mesto v zadnjem času nn=elilo precej ljudi, ki prej niso bivali v Ljubljani.
Pa ne samo v severni smeri od mesta, ampak tudi v svetokriškem okraju so zidarji pridni. Opažati je, da ljudje mnogo rajši zidajo hiše na severnem delu Ljubljane, menda zato, ker je tam zemljišče bolj suho in tudi peska ni treba dovažati za zidavo, ko ga imajo zidarji kar na stavbnem prostoru dovolj. Saj so na severnem delu izključno gramozna tla.
Pa tudi na nezazidanih parcelah ob mestnih ulicah pridno pozidavajo. Kdo bi naštel vse hiše, ki jih prav zdaj dograjujejo. Vsekakor pa bo izmed vseh pač zelo lepa hiša, ki jo gradi stavbenik Kavka na oglu Streliške in Strosvs-mayerjeve ulice, nedaleč od mogočne platane, ki tam raste. Hiša bo štirinadstropna in bo spodnji del stavbe zgrajen iz podpeškega kamenja. To bo v kratkem Času že četrta velika hiša, ki bo zrasla v tej ulici. — Precej novih stavb grade tudi v trnovskem okraju in pa proti Viču.
zasebna pot, ki so jo omenjeni kupili, da imajo pravico po njej voziti.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala Lovskemu društvu v Ljubljani parcelo št. 1207/12 travnik k. o. Vič v izmeri 591 kv. m za 59.100 din ali 22.458 lir. Kvadratni meter je bil po 38 lir.
Pogačar Anton, posestnik v Zgornji Hrušici 23, je prodal Ivanu Polaku, tovarniškemu delavcu v Zgornji Zadobrovi 78, nepremičnino vi. št. 509 k. o. Bizovik (hiša št. 23 v Zgornji Hrušici z vrtom) za 7600 lir.
V	okolici so dalje nekateri kmetje odprodali posamezne parcele v vrednosti od 1000 do 5000 lir. V avgustu je bilo naposled izbrisanih mnogo starih dolgov, vknjiženi pa so bili razni hipotečni krediti na različnih nepremičninah v mestu in okolici do najvišjega zneska 100.000 lir in več.
Okraj Sv. Jožefa se še razvija
Ljubljana, 6. septembra.
Med nalepše okraje mesta Ljubljane spada nedvomno okraj sv. Jožefa, ne samo zaradi krasne cerkve, temveč tudi zaradi res lepih vil in krasnih vrtov ob vznožju Gradu, ki nudi vedno dovolj svežega zraka prebivalstvu, enako nekateri obsežni, večji vrtovi, ki obdajajo razne zavode, kakor otroško bolnišnico, poljansko gimnazijo, Alojzije-višče in Marjanišče ter lepi drevoredi. Ta okraj pa se še vedno razvija in počasi izginja še poslednja nezazidana parcela v tem okraju, kar pa jih je nezazidanih, so letos spremenjene v plodne vrtove. V tem okraju vlada pretežno ločeni zazidalni sistem, namreč tako, da se gradi vsaka hiša ali vila posebej in da vsako obdaja vrt. Ta sistem je najbolj všeč in Je tudi najbolj prikladen lastnikom eno ali dvostanovanjskih vil. V zadnjem času sta zrastli v Zarnikovi ulici, oziroma na oglu ulice Stare pravde dve novi vili, eno pa so pričeli pravkar graditi. Enako je napredovala tudi, bližnja Streliška ulica, kjer so dovršiil letos dvoje novih stanovanjskih hiš, eno pa še grade. Tudi v podaljšku Ciril Metodove ulice grade novo vilo. Hkrati pa se pripravljajo še nove zgradbe in vile v tem delu mesta, ki je ves zazidan. Ulice v tem delu mesta imajo vse široke hodnike in ker je le malo voznega prometa, je okraj v resnici idealna stanovanjska naselbina, primerna zlasti za večje družine.
Živahen sobotni trg
Prva septembrska sobota je prinesla živahen trg. Živilski trg je bil do zadnjega prostorčka zaseden. Tržni organi vzorno vzdržujejo red in gledajo, da se prodajalke drže tržne discipline, kajti so še nekatere gospodinje, ki love in prestrezajo kmetice kar na stranskih ulicah in na raznih dohodih na trg. Mesarske stojnice so mirno prodajale strankam meso. Vse potrebščine so bile po cenah, kakor so bile uradno objavljene. Na prodaj je bilo nekaj piščancev po 30 lir, velik petelin po 65 lir. Včerajšnji ribji trg ni imel mnogo morskih rib na izbiro, ker je bil lov na Jadranu zaradi mesečine slab. Tuna (25 kg) je bila po 28 lir, losos iz severne Nemčije po 30 lir kilogram. Domače ščuke pa 14 lir ln donavske postrvi po 18 lir kg. — d.____________________
Izgubljeni ključi od Nunske ulice preko Kongresnega trga. Prosim najditelja za vrnitev proti nagradi blagajni kavarne Evropa.
Kova Štifta na Dolenjskem
vabi na proslavo
TRISTOLETNICE
V	nedeljo. 7. septembra, dopoldne: Tretje-redni shod; sveta maša ob 7 in pol 11. Popoldne ob 6: Procesija sv. Rešuj. Telesa za mir; nagovor p. Odila Hanjška.
Na Mali Smarin: ob 7 sveta maša, govori
o.	Gracijan Heric; ob pol 11: jubilejna služba božja in spominski govor škofa dr. Gregor.ija Rožmana. — Popoldne ob 3: Karmelska procesija; vodi jo gospod škof. Marija vabi, pridilel
Občni zbor slovenskih novinarjev
Ljubljana, 6. septembra.
Snoči ob 6 je bil v Novinarskem domu redni letni občni zbor Novinarskega društva, ki se ga je udeležilo prav lepo število članstva. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik društva g. Stanko Virant, ki je izrekel v imenu vseh navzočih posebno toplo zahvalo Visokemu komisarju Eksc. Grazioliju za njegovo dosedanje umevanje in naklonjenost do novinarskega stanu in njegovih nalog. Občni zbor je poudaril, da bodo novinarji znali to umevanje ceniti v izvrševanju svojih dolžnosti v popolni lojalnosti do oblasti. Sledila so poročila odbornikov. Iz poročil je razvidno, da se je organizacija to leto posebno bavila s socialnimi vprašanji, zakaj sedaj je že 40 novinarjev, njenih članov, brezposelnih in organizacija se bo pač trudila, oskrbeli svoje člane z najnujnejšim ter bo morala tudi v bodoče posvetiti največ svojega dela socialnim nalogam. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Aleksander Železnikar glavni urednik »Trgovskega lista«, v odbor pa so bili izvoljeni člani: Viktor Cenčič, Jože Kessler, Drago Potočnik, Karlo Kocjančič, Fran Seunig, Jože Zupančič, Fran Brozovič, Tone Gmajner in Ivo Lapajne; v nadzorstvo: Fran Kremžar, Rudolf Ozim in dr. Josip Birsa; v razsodišče pa: dr. Tine Debeljak, Božo Borštnik in Rasto Pu-stosleimšek. Odbori se bodo konstituirali pozneje. Ves potek občnega zbora je pokazal zgledno delov-nost organizacije in živahno zanimanje članstva zanjo.
S Hrvaškega
Nove poštne znamke na Hrvaškem. V torek je dala uprava hrvaških pošt prvikrat v promet nove znamke neodvisne hrvaške države, ki se glase na kune in ne na dinarje. Doslej so namreč na Hrvaškem uporabljali pretiskane jugoslovanske znamke, ki so se glasile na dinarje. Nove hrvaške znamke so bile izdane za zneske: 0.50, 1.50, 2, 5, 7 in 10 kun. Ostale znamke v vrednosti po 3, 6, 20, 30 in 50 kun bodo pa izdane konec septembra.
Odtujitev podjetij. Hrvaški uradni list je objavil zakonski dekret, po katerem bo mogoče v korist države izvesti razlastitve raznih podjetij. Predlog za razlastitev bo podalo ravnateljstvo za gospodarsko obnovo države ali pa gospodarsko ministrstvo. Po tem uvodnem postopku bo gospodarsko ministrstvo določil termin in rok, v katerem se bo razlastitev podjetja izvedla. Kaže, da je ta odredba naperjena prvenstveno proti judovskih, podjetjem in proti podjetjem, katerih lastniki so nasprotniki uslaškega gibanja.
Hrvaški umetniki so se vrnili iz Nemčije. Hrvaški umetniki, ki so na povabilo nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa potovali dvajset dni po Nemčiji in si v glavnih mestih ogledali vse umetnostne in zgodovinske zanimivosti, so se vrnili sedaj v Zagreb. Na povratku so se oglasili v Gradcu in si ogledali razstavo umetnosti Štajerske. Pri tej priliki je želel propagandni vodja štajerske pokrajine, da bi se poglobili živi kulturni stiki med Štajersko in Hrvaško.
Najnižje mezde za gozdarske delavce. Hrvaški korporacijski minister je predpisal nove najnižje mezde za gozdno delavstvo. V krajih ,ki štejejo več kot 5000 prebivalcev, bo najnižja mezda 7 kun na uro, v krajih z manjšim številom prebivalstva pabo veljala najnižja mezda 6 kun na uro.
46.000 hrvatskih delavcev v Nemčiji. Do srede avgusta je odšlo iz Hrvatske v Nemčijo nekaj nad 46.000 delavcev. Nekaj več kot 10.000 jih je poljedelskih, 15.000 raznih rudniških in topifniških, ostali pa so gozdarski in tvorniški dclavci in raznih drugih vrst pomožni delavci.
Motorizirani oddelki nstaške milice. Zaradi hitrejšega in uspešnejšega delovanja je dobila ustaška milic« sedaj svoj poseben motorizirani oddelek. Da bi dobro izvežbali člane teh novih oddelkov, so odprli v Zagrebu posebno ustaško šofersko šolo.
Atletinje SK Planine!
Danes 6. septembra ob 4 popoldne trening-tekma na Stadionu. Udeležba obvezna, ker je to obenem izbirna tekma za prihodnji miting v Novem mestu.
t Dr. Leon Blinc
V	petek zjutraj je v Ljubljani umrl g. dr. Leon Blinc, ugledni ljubljanski trgovec, lastnik znane trgovine s steklenino in porcelanom Koll-man na Starem trgu. Dr. Leon Blinc je pred dnevi zbolel, vendar ni njegova bolezen kazala znamenj nevarnosti, kar se je na žalost zgodilo. Dr. Leon Blinc ie bil nečak pokojnega slovenskega trgovca in mecena Roberta Kollmana, ki je že itak cvetoče in vodilno podjetje še znatno razvil in izpopolnil. Sam je prepotoval mnogo dežel ter je svoje izkušnje uporabil v izpopolnitvi svoje krasne zaloge ter v službi strankam. Osebno je bil kakor njegov stric blagega srca, dober do svojih uslužbencev in do revežev ter je dajal obilo podpor. Pokojnik zapušča mater Marijo, sestro pokojnega mecena Kollmana, soprogo Julijo, sinčka Roberta, sestro Marto in številno sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo jutri, v nedeljo, 7. sept. ob 16 z Zal iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Vsem žalujočim, tako sorodnikom, kakor uslužbencem njegovega podjetja izrekamo naše iskreno sožalje ob tej hudi izgubi. Naj pokojniku sveti večna luči
Prvi septembrski dnevi lepi
Ljubljana, 6. septembra. Res so krasni, topli in sončni bili prvi septembrski dnevi. Povsod na deželi so kmetje hiteli s pospravljanjem otave, ki je zelo lepa in sočna. Je tudi zadnji čas za otavo, kajti star pregovor pravi kratko:
»Priden kmet spravi otavo do Malega šmarna suho pod streho, leni pa jo mora potem pod kozolcem sušiti.«
Mnogi pričakujejo, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni. Upanje je dobro, toda so že znaki, ki nam napovedujejo vremenski prevrat v nekaj urah. Od srede naprej je bilo značilno to-le vremensko stanje:
Barometer se je zadnje dneve do včeraj dvigal, davi pa je začel padati. Na drugi strani je bila n. pr. jutranja temperatura prav nizka, pa se je začela znova dvigati. Včeraj je dosegel barometer najvišje stanje 768.5 mm, davi pa je padel že na 764.7 mm. Najnižja jutranja toplota je bila v sredo, ko je živo srebro zdrknilo na +8.6°, od tega dne naprej pa se je jutranja toplota začela dvigali in je davi dosegla že + 12.20.
V	sredo je bila najvišja dnevna temperatura +21.9°, v četrtek +23° in včeraj, v petek, že
+24-2° c-	,	•	u-,	^	,
Ob zgodnjih jutranjih urah je bila barjanska ravan brez megle. Bilo je popolnoma jasno. Pozneje so zavalovile prav goste^ in visoke megle, ki navadno kmalu prinašajo dež.
Poleg otave kmetje sedaj hite pospravljati z njiv krompir, ki je po mnogih krajih zaradi pr-mčrne mokrote prav dobro obrodil, drugod pa ga je črv zelo pokončal.	—d.
Koledar
Danes, sobota, 6 septembra: Zaharija.
Nedelja. 7. septembra: 14. pob. Reg.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7. telefon 41-52. — Od ponedeljka od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15-11, telefon 32-84.
Zaradi preureditve prostorov v naši podružnici na Miklošičevi cesti ostane ista do preklica zaprta in sprejemamo vsa naročila le v centrali uprave — Ljudska tiskarna, Kopitarjeva ulica.
Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani bo imelo svoj 23. redni občni zbor v nedeljo, dne 14. septembra ob 10 dopoldne v zborovi dvorani Opere z običajnim dnevnim redom.
Reklamacije zaradi živilskih nakaznic sprejema mestni preskrbovalni urad brez izjeme samo do 15. septembra, pozneje bo pa sprejemal samo še nove prijave.
Seznami davčnih osnov za peke, izdelovalce testenin, književnike, zasebne učitelje, glasbenike, godce, babice, akademske slikarje in kiparje, potujoče agente, trgovske potnike, senzale, meše-tarje eo poleg že prej objavljenih, razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter naj si jih interesenti ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 17. t. m.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Sobota, 6.: »Nenavaden človek«. Izven.
Nedelja, 7.: Zaprto (gostovanje na Vrhniki: Via
mala).
Ponedeljek, 8. ob 15: »Via mala«. Izven. — Ob 19.30: »Okence«. Izven.
J.	N.	VOL	K H	A	M E	R
O S OJAN 1						
Z	G O	D O V 1 N	S K 1	R	O M A	N
koraj v sredi Koroške* leži Osojsko jezero, ki ga zaslanja visoka Grlica in obdaja zeleno, z gozdovi poraslo pogorje. Samo ozka pot se vije na severu okoli temne gladine, na vzhodu pa se spuščajo travniki do samostana, ob čigar sive zidove so že pred več ko tisoč leti pljuskali jezerski valovi in motili sicer spokojno samoto sredi gozdov.
Lepega sončnega jutra v jeseni
I.	1056 se je po pobočju čez travnike pomikal slavnosten sprevod. Bert-hilda, gospa z Dietrichsteina, je šla v Osoje, da bi se po porodu drugega sina vpeljala v cerkev. Pred njo je Jezdil prvorojenec Oton. Lepo je bilo videti, kako je brdki deček brzdal, sam v sinjemodri obleki, belca, ki mu je s ponosno dvignjenega vratu vihrala griva. Z obeh strani sta jo spremljala gospod Rembert, njen soprog, in grof Markvard z
* \ ča=u nnše povesti je obsegala vojvodina Koroška še celo Štajersko, velik del Kranjske in kos Avstrije do Piestinge.
Eppensteina. Bogato vezena oprema iz jelenovine, lesketajoča se v soncu, je pričala o njihovem visokem stanu. Za njimi je jezdila babica z novorojencem v naročju; imela je pokritega z zeleno svilo. Konja je vodil Ožbalt, najmlajši hlapec. Na koncu sprevoda so jezdili štirje suličarji, zakaj tudi na kratkem potovanju so morali biti v tistih časih pripravljeni, da jih ne bi kdo napadel.
Grof Markvard je bil sin hrabrega, a nesrečnega vojvode Adalbera, kateremu je leta 1012 podelil cesar Henrik II. Koroško. Po cesarjevi smrti se je moral Adalbero boriti za svoje vojvodstvo, zakaj medtem je dorastel sin prejšnjega vojvode, kateremu je bil novi cesar Konrad II. naklonjen. Po hudih bojih so Adalbera leta 1035 premagali, preklicali In pregnali. Z ženo in otroki se je zatekel v samostan Geifenfeld na Bavarskem, kjer je umrl leta 1039. Isto leto sta umrla tudi cesar in vojvoda, kateremu se je moral umakniti. Sin Markvard je skušal znova pridobiti očetova posestva in slavo Eppensteincev. Z vojvodo Welfom se je junaško boril v cesarjevi vojski proti Madžarom in Henrik IH. mu je zato vrnil očetno posest. Tedaj sta se pred cesarjem v Ingelheimu spoznala z Rembertom Dietrich-steinskim kot najhrabrejša Korošca in si potem izbrala življenjski družici na Ebersteinu in si postala svaka. Srečno je poslej živel Markvard na Eppensteinu, opravljal za cesarja razna poslanstva, si pridobil njegovo zaupanje in priznanje, a ob rojstvu četrtega sina mu je umrla žena. Da bi prebolel težko izgubo, se je umaknil na Dietrichstein k svojemu prijatelju in svaku in je prišel prav, da je bil krstni boter. Otrok bi moral dobiti njegovo ime, a da bi počastil spomin svojega očeta, so ga krstili za Adalbera.
Rembert z Dietriohsteina je bil zaščitnik osojskega samostana. Svoj prihod v Osoje je bil naznanil že prejšnji dan, zato so jih v samostanu pričakovali. Na pristavi so jim hlapci prevzeli konje in jih spravili, gospoda pa je šla proti cerkvi, v kateri so že gorele sveče in svetilke,
Gospa Berthilda, ki se je pobožno ravnala P° Marijinem zgledu, je vstopila v cerkev in se ustavila ob vratih. Poleg nje je stala babica z otrokom, nekoliko bolj ob strani pa drugo spremstvo. Gospe so dali gorečo svečo, nakar je prišel izpred oltarja duhovnik v koretlju s štolo, poškropil gospo z blagoslovljeno vodo, katero je nosil samostanski brat. Nato je dal duhovnik gospe štolo, da jo je pri enem koncu držala, in jo tako vodil med molitvijo pred oltar, kjer je pokleknila obenem z babico, ki je držala otroka v naročju. Duhovnik je blagoslovil gospo in otroka, molil za oba in se po obredu vrnil v zakristijo, da se pripravi za mašo. Gospa je oddala svečo in vzela otroka v naročje, se zahvalila Bogu za srečen porod in milost krsta ter obljubila, da bo sina tako vzgajala, da bo Bogu všeč. Kakor Marija, je tudi ona prinesla dar. Na stopnice pred oltarjem je položila težko srebrno svetilko, izdelano v obliki srca s perotmi.
Ko je mati opravila svojo zahvalo, je pristopil oče, ji vzel otroka, ga visoko dvignil in spregovoril s slovesnim glasom:
»Vsemogočni Bog, zahvaljujem se ti za sina, katerega nisem več pričakoval. Tebi ga darujem, tebi ga posvetim, samo tebi naj služil«
»Svak, ali se nisi prenaglil in se boš še kesal?« ga je vprašal Markvard.
Rembert bi bil odgovoril, a tedaj se je oglasil zvonček pri vratih zakristije in mašnik je pristopil.
Po maši je odšla gospa v samostansko govorilnico, kjer ji je žena oskrbnika pristave postregla z zajtrkom. Oton je ostal pri materi, medtem ko sta oče in grof Markvard odšla, da pozdravita opata in ga povabita za prihodnjo nedeljo na botrinjo.
Opat Wolfram, mož krepke postave in izrazitega obraza, ki je kazal odločnost, preudarnost in dobroto, se sicer ni ločil od svojih sobratov ko po lesenem križu na prsih. Gosta je sprejel ob odprtih vratih in ju vodil v sobo, kjer sta sedla na kamnito klop ob oknu, sam pa je prisedel na nizek stol.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
Njim da bodo prizanesli, ker se ne mislijo vesti tako kakor se je Krečev Miha. Jaz pa pravim, da bodo tisti, ki tako mislijo, se hujše udarjeni!«
»Jera, nobeden več ti ne bo spotikal jezika in stikavosti! Ce bi imel le vsak moški toliko soli kot til« se je oglasil s svojim hrapavim, tenkim glasom Pod-borški Tinček, pritlikavec z ogromno grbo, obrekljivec in sitnost, da se ga je vse ogibalo.
»Tiho bodi, pokveka! Kdo te je kaj vprašal! Kar povedat jim pojdi, Francozom, kaj sem govorila!« mu je zabrusila Jera.
*
Dober teden je bil mir. Ta ali oni, ki je prišel od fare, je sicer vselej prinesel kaj novega o Francozih v Globokem. Zvedelo se je, da love domačine okrog Mecesnovca, da so bili tudi že v Mrzlem dolu, da so nekaj stikali po Coljavi, pa so bili kar hitro skozi. V
vasi ni nihče ostal, naprej so šli, hvala Bogu.
Potem pa je kar na lepem prišla vest, da so prišli novi in da so se ti napravili domače na Goljavi in v Mrzlem dolu. Pa kako! Družine so ponekod spodili iz hiš, kjer jim je bilo všeč, drugje so prišli k gospodarju, ga pobarali, kaj ima mesa, masti in slanine. Ko jim je povedal približno, so ukazali, naj jim pokaže. Ni prav, da bi se sam mastil, so rekli, ko je v ravnini lakota. Brez oklevanja so mu pobrali vse in se mu grohotali, ko se je bentil, da ne bo mogel živeti. Ko je klel, so mu kar lepo pokazali roko čez roko, češ, reva, kaj se boš usajal, če ti ni všeč, kar hitro ti bomo dali kaj železnega čez členke. Prav gotovo se dobro poznaš s plahutarji, ki so v Pustem jarku padli po blagajni, bomo rekli, pa bo po tebi. če bi kobilice spustil, ne bi mogle v enem tednu toliko popasti, pa naj bi jih bilo še to-
liko, kakor so ti v enem samem dnevu, ko so prišli.
Zdaj je pomalem začel prijemati strah še Senožečane.
Tudi tisti kmetje, ki so bili razkropljeni po bregeli široko vsaksebi in daleč eden od drugega, še ne vem kako preč od vasi, ki so se šteli mednje, so začeli premišljati, kaj bo. če pride ta šiba božja nadnje. Prej se našemu človeku ne posveti, dokler ga samega ne udari palica. Ko ta tepe soseda, si drugi še misli, aha, pa ga je zadelo! Prav mu je, napuh hodi pred padcem! Zdaj pa menda ne bo več nosil glave pokonci in se držal tako ošabno, da se ga človek še ogovoriti ni upal! Tako, no. zdaj pa ima, ko me je pripravil ob tisto njivo, ki sem najbolj na njej visel! Čisto prav se mu godi. nepridipravu! Ko bi ne bil tak, pa ga Bog ne bi bil tako udaril. Malo pokore mu ne bo škodilo, prav gotovo, da ne. Dokler v moj prag ne udari strela, taka je že od pamtiveka naša misel, kaj me briga, če požge sosedu. Da se le meni dobro godi, soseda čeprav požge. Zakaj pa je bil tak in tak in se ni brigal za to pa ono. Kar naprej se je štulil naprej, nagajal mi je, kjer je
le mogel, zdaj pa ima, prismoda I
Ko pa nevarnost le pride toliko blizu, da se zdi kakor bi prispela s sosedovega dvorišča tako daleč, da se po trdih korakih lahko spozna, kam je prav za prav namenjena, k meni in k nikomer drugemu, tedaj se tisti, ki je na vrsti, prestraši, da mu srce utripne v grlu in namah ga na svetu ni večjega reveža kakor je on, bolj pomilovalnega siromaka zemlja še ni rodila in večja krivica se pod tem ljubim božjim soncem še ni zgodila nikomur. Pa prav njega je moralo tako udariti, ko ni nikomur nič žalega storil, ah, kaj storil, še želel ni živi duši nič žalega, odkar je na svetu. Zdaj je on v stiski, drugi, ki še niso, pa premišljujejo kakor je on, dokler nanj ni prišel red. Kdo ve, kateri mu zdaj strže korenček in mu, kakor prej njemu, še na misel ne pride, da bi mu pomagal, če se bo dalo, mu kaj dal, ko je v stiski, ne samo z obljubo, da bo že boljše, ampak tudi z dejanjem.
Kakor drugi pred njimi, se tudi Senožečam niso vedli nič boljše.
Dokler so Francozi uganjali svoje hudobije niže doli, je tu pa tam kateri na glas sicer porobantil, kakšni peejani da
so, natihem sl je pa nemara Se mislil za tega ali onega, s katerim se ni gledal prijazno, da mu je čisto prav, ker ga je zadelo in da bo nemara neki dan še on dobil kakšen kos sveta, ki je bil last tega, katerega so zdaj preganjali. Samemu pri sebi mu je bilo tudi žal, da se je bil spravil na varno ta oli oni, ki ga ni mogel trpeti. Taki so ljudje. Šele, ko so vsi skupaj udarjeni, se zavedo, da so prav za prav eno, šele takrat ožive v njihovih srcih tiste resnice, ki so zmerom v njih, toda tako globoko spodaj pod ščavjem, da mora priti res že posebna reč, preden se lahko razločno oglasijo. Takrat šele jim pride na misel, ne samo v glavi, ampak tudi v srcu, da so prav za prav eno in da morajo skupaj držati biti eden za drugega in vsak za vse kakor vsi za enega: z dejanjem, s pomočjo. Kogar pa še ni zadelo, ta pa ubira še svoja pota z nesramno sebičnostjo, ki najde zmerom sto razumljivih opravičil, največ iz koristi.
Dan za dnem so v Senožet prihajali novi glasovi.
Zvedelo se je, da so na Goljavi pobrali dvajset fantov in petnajst mož.
Dalje.
Zadnje leto ženske realne gimnazije v Ljubljani
Ljubljana, v septembt-u.
Pred kra/tkim emo v enem svojih poročil omenili, da stopa Mestna ženska realna gimnazija letos v svoje zadnje leto obstoja ter da bo ta učni zavod obstojal letošnje šolsko leto samo še iz treh, to je najvišjih učnih razredov, treh paralelk osmega razreda, potem pa gimnazija preneha obstojati. Namesto nje bo stopila popolna Državna ženska realna gimnazija, ki ji že doslej odjemlje razred za razredom ter je letos že dospela do sedmega razreda in ki ima pouk v istem poslopju.
S tem se zaključuje dolga in znamenita doba slovenskega pouka in naše šolske zgodovine, doba. ko je morala mestna občina sama skrbeti za višjo vzgojo ženskega naraščaja namesto države.
Višja mestna dekliška šola je hila otvorjena že leta 1896. ter ji je bil ves čas direktor dr. Požar. Leta 1906. pa je tedanje prosvetno ministrstvo odobrilo ustanovitev mestnega ženskega liceja. Mestna občina je bila pred nalogo, kje dobiti primerne prostore za licej ter se je odločila (pod županom Hribarjem), sezidati novo poslopje — sedanji licej. Na pomoč ji je priskočil tedanji znani slovenski mecen g. Josip Gorup, vitez Slavinski, trgovec na Reki, ki je že tedaj vneto podpiral slovensko šolstvo, zlasti zanemarjeno žensko šolstvo. Gorup je podaril za zidavo 100.000 zlatih, mestna občina pa nekako okoli 300.000 kron in Ljubljana je dobila za tedanje razmere najmodernejšo šolsko palačo Načrte je napravil za palačo arh. prof. dr. Fabiani, ki je sploh pred vojno mnogo gradil v Ljubljani.
Ob otvoritvi poslopja, ki ga je blagoslovil p. Hugolin Sattner, je bila velika slovesnost, na kateri je imel župan Hribar daljši govor, v katerem je na-glašal: »Skrbite, da nam odgojite vrlih Slovenk, ki bodo ljubile svoj dom in svoj rod: dobrih gospodinj, ki bodo največjo tolažbo iskale in našfe pri rodbinskih ognjiščih, pa tudi pravih patriotk. Punčk, ki bi se vrtile le pred zrcalem in gledale na zunanji lišp, ne pošiljajte iz tega zavoda!« S tem je župan Hribar točno označil naloge zaroda, ki ga je zavod res vsa leta v največji meri vršil, saj je iz njega izšlo polno vrlega slovenskega narodnega naraščaja ter mnogo odličnih gospodinj, mater, pa tudi javnih delavk.
Takoj leta 1907. je bil odprt prvi razred liceja, leta 1910./11. pa je prenehala mestna višja dekliška šola ter je bil obdržan samo licej, ki se je razvil najprej v šestrazredno srednjo šolo.
Prvi direktor liceja je bil dr. Požar, ki pa je še isto leto prepustil ravnateljstvo prof. Ivanu Ma-cherju, znanemu prirodosloven. V prvi razred se je vpisalo 37 učenk. Zavodu je bil priključen enoletni trgovski tečaj mestne občine, dalje pedagoški tečaj, ki je služil gojenkam pri pripravah za prestop na učiteljišče, in pa internat Mladika.
Po svetovni vojni se je iz liceja razvijala mestna ženska realna gimnazija. Leta 1918. je odpadel prvi razred liceja ter se je otvoril prvi razred ženske realne gimnazije in peti razred realno reformne gimnazije. Leta 1920. je bila na zavodu popolna realna gimnazija, leta 1924./25. pa je licej sploh prenehal. Na zavodu pa sta gostovali poleg trgovskega tečaja tudi druga ženska osnovna šola in tretja deSka osnovna šola (Vrtača). Na Mladiki pa je gospodinjska enoletna šola poleg internata.
2e kmalu po svetovni vojni pa se je pojavilo stremljenje, naj država to gimnazijo prevzame, ker je to pač njena dolžnost, za občino pa težko breme (povprečno poldrug milijon dinarjev letno so vsebovali prejšnji proračuni), torej bi sedaj znašali najmanj 570.000 lir. Končno je država le otvorila pred nekaj leti žensko realno gimnazijo v državi, ki je polagoma rastla ter bo prihodnje šolsko leto 1942./43. dobila tudi svoj osmi razred.
Vprašanje je bilo tudi, kaj bo z učnimi močmi, ki jih je plačevala mestna občina. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se vse učne moči izenačijo z enako odgovarjajočimi mesti v mestni uradniški službi, torej stvar, za katero so se profesorji že dolgo borila. Država ni hotela ali ni mogla prevzeti vseh učnih moči. Nekaj jih bo šlo v pokoj, nekaj mlajših pa bo pač mestna občina ob varovanju njihovih pridobljenih pravic dodelila drugim referatom. Tako je zaključila svoje uspešno delo mestna ženska realna gimnazija.
Iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom za Bežigradom. Ponudbe na upr. »Slov. doma« pod »Stalno«.
Prad odločitvijo mod Ilirijo in Planino
Ljubljana, 6. sept
Drugačna je slika pri metih. Tu razpolaga Ilirija s kopico metalcev, katerim bodo konku-rentje od Planine le tu in tam pretrgali vrsto mest. V metu kladiva je siguren zmagovalec Stepišnik, kateremu bo sledil Zupančič, ki se je prav v zadnjem času v tej disciplini zelo popravil. Temu sledi najbrž Hvale. Nekoliko slabši bo pa Slamič. Jeglič in Bačnik, oba Planina, bosta imela res težko delo. V metu krogle nastopi slovenski rekorder Hlade, ki pa še ni v formi, tako da zmagovalca ne moremo vnaprej določiti. Meti sami med Stepišnikom, Zupančičem, Pribovškom ter Meralo, Lužnikom in Jegličem bodo odločili o mestih. Kopje bo pa spet domena Planine. Rigler, Kraner in Urbančič so precej zasigurani na prvih treh mestih.
Skoki: Prvo mesto v skoku v višino bo vsekakor pripadlo Milanoviču, ki je letos naš najboljši skakač. Ostala mesta bodo zasedli Omahen, Doganoc, Lužnik itd. Skok ob palici bo tudi prinesel točke Iliriji. Med odlične skakače Zupančiča, Pribovška, Milanoviča in Šego se bo verjetno vrinil Janeš.
Najboljši slovenski triskakač Smolej (imel je pokvarjeno nogo) bo najbrž popravil poraze, ki so bili precej občutni, ter je tudi Nabernik II letos napredoval. Sledili bodo Lončarič, Merala, Kompare itd.
Za diplomo v skoku v daljavo so kar štirje kandidati, ki so precej izenačeni: Nabernik, Bra-tovž, Bačnik in Lončarič. Čeprav je skok v daljavo letos slab. jim vendar Ilirija ne bo mogla postaviti resnega konkurenta, ki bi jim ograzal mesta.
Iz pregleda disciplin je razvidno, da imata oba kluba luknje, katere bi bilo treba izpopolniti. Tudi je razumljivo, da ima Planina premoč.
Ker je to naš edini večji letošnji meeting (najbrž bo še troboj ali samo dvoboj Hermes : Planina 5. oktobra), naj si občinstvo ogleda borbo na zelenem polju v nedeljo ob 5, v ponedeljek pa ob pol 5 na sta4ionu SK Planine.
Obvestila
Srednja glasbena šola pri Glasbeni akademiji.
Sprejemni izpiti na Srednjo glasbeno šolo bodo v torek (9. IX.) za solo-petje; v sredo (10. IX.) za klavir, violino in čelo; v četrtek (11. IX.) za le orkestrske inštrumente; v petek (12. IX j dramsko umetnost; v soboto (13. IX.) za skladanje in orgle. Natančna razporedba na oglasni deski zavoda. Prijave novih gojencev se sprejemajo še do incl. 8. t. m. Na Srednji glasbeni šoli se poučujejo: harmonija, kontrapunkt, solopetje, klavir, orgle, violina in vsi ostali orkestrski inštrumenti, igralska umetnost (dramska in operna).
Lepe domače jaslice mora imeti o Božiču vsaka naša hiša. Zato naročite takoj »Slovenčev koledar«, s katerim jih boste dobili castonj.
V	koledarju bo tudi lepa tribarvna bakro-tiskna reprodukcija Žuiemberške Matere božje, ki bo lahko v najlepši okras vsaki hiši.
Naročite koledar takoj. Se ta mesec imate čast Koledar stane za naročnika lista samo 9 lir in 2 liri za pošiljater. Za nenaročnike stane 20 lir.
Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka je brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — JOL-, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolian, Ljubljana, Stritarjeva 6.
■■■■■MMnMnMMMHMnMHMBHMMMManMOHnBMinaMMMBni
Pozor pred falzifikati! Ne pozabite, da po ielji ugotovi pristnost okupacijskih znamk edini sodno
zapriseženi izvedenec Jule Bar in to v trgovini Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ul. 6.
Filatelisti pozor! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Izšli so v založbi knjigarne Ant. Turka nasl.
Ljubljana, Pražakova 12. v žepni obliki: Sloven-sko-italijanski slovar, 430 strani, ca 26.000 besed, vezan v platno lir 20.— ; Italijansko-slovenski slovar, vezan v platno lir 16.—. Oba dela skupno vezana v platno lir 35.—. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah.
'V6K|0
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, dobri atek, sin, brat, bratranec in svak, gospod
Dr. BLINC LEO
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne z Zal kapela sv. Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. septembra 1941.
Globoko žalujoči: Julija, soproga, Robert, sin, Marija Blinc, mati, Marta dr. Blinc, sestra, ter rodbine: Blinc, Belak, Dr. Busbach
nn
Andrejčkov
Žalost m veselje
Risal Jože Beranek srn::: Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
'JL-
' s^aggmzr-
astm
v 7 V,-
Ob Savi, kraj bukovega gozda, je na ozki rav-ninici stala hišica, stesana iz smrekovih tramov, pokrita nekaj s slamo, nekaj z deskami. V tem svojem samotnem gnezdu, daleč od sveta in ljudi, je živel že dolga leta...
m
... Peter Grmar. Starši so mu bili umrli tisto nesrečno leto, ko so Francozi prvič preplavili naše kraje. Moral je obesiti puško na ramo in je najboljša leta preživel v bojih po tujih deželah. Ko se je otresel vojaške butare, je užival mir v zatišju ob Savi.
m
3.
Peter ni bil vajen pasti lenobe. Okopal in obdelal je okoli hiše pusto zemljo. V nekaj letih mu je dajala vsega za življenje. Peter je bil pridelkov in sadja vesel, saj mu ga je prinesla lastna pridnost. Spominjal se je naukov in naročil od staršev in tako delal.
Vladivostok - »tisti, ki vlada nad Vzhodom«
Pod gornjim naslovom prinaža ugledni torinski dnevnik »Stampa« naslednji članek:
Tokio je obvestil Moskvo in VVashington, da povzroča pošiljanje ameriškega vojnega blaga v Rusijo čez pristanišče Vladivostok Japonski skrbi. Molotov je odgovoril, da nimajo Japonci razloga za razburjanje in da se bodo prevozi nadaljevali. Roosevelt je sklenil japonski ugovor zavrniti.
Ime Vladivostok pomeni: >tišti, ki vlada nad Vzhodom«. Mesto Šteje 110.000 prebivalcev. Ima dve poslanstvi: v miru in v vojni. Pristanišče je najvažnejše središče za uvoz sladkorja, čaja, petroleja, soli, železniških potrebščin. Ima vseučilišče, knjižnico, številne tovarne ter nekaj ladjedelnic.
Vladivostok pa je tudi vojno pristanišče, zakaj Sovjetska Rusija ga je spremenila v pravo trdnjavo. Toda v Moskvi vseeno niso mirni. Vojaška lega mesta je nesrečna, zakaj japonski otoki obdajajo pristanišče skoraj v polkrogu. Tokio leži v zračni črti 1100 km od Vladivostoka. Osaka 1050 km, Nagasaki 1400 km, Daljnij 1050 km. Za-
radi teh majhnih daljav Japonska vlada noče, da bi v Vladivostoku bili ameriški bombniki.
Vladivostok veže z evropsko Rusijo čezsibir-ska železnica. Luka je zamrznjena 100 dni na leto. Ker se Rusi boje, da bi mesta ob morebitnem japonskem napadu ne mogli braniti, so sedež poveljstva svojih vojska na Daljnem Vzhodu prestavili v Habarovsk, ki leži 600 km severneje. Važne industrije so premestili v Komsomolsk na reki Amurju, kjer so tudi orožarne in letalske tovarne. V predelu okoli Blagovješčenska že nekaj let mrzlično delajo, da bi ustvarili podobno industrijsko središče, kakor je Dnjeproatroj v Ukrajini.
Gospodar Sovjetskega Daljnega Vzhoda* le nekoč bil maršal Bliicher. Njegovo ime pa je že pred časom izginilo iz sovjetskih dnevnih poročil. Kakšen je bil maršalov konec? Ali je padel pod kroglami Čeke ob zaroti Tuhačevskega? Bliicher je izginil iz ruskih poročil, nihče ni nikdar naznanil njegove smrti, neznano je pa tudi ime njegovega naslednika.
Milijarde vrednosti in leta trdega dela so šla v prah
v nekaj sekundah
Podrobnosti o uničenju električnih naprav pri Dnjeprostroju
Posebni dopisnik agencije Stefani na vzhodnem bojišču poroča, da je prodo* zavezniških vojska v rusko industrijsko ozemlje postavil sovjetsko vlado pred odločitev,' da vse naprave pusti nasprotniku ali pa da preseli iz njih delavstvo in morebitne stroje, vse tovarne in druge industrijske naprave pa uniči. Odločila se je za drugo in to je tudi bil razlog zq uničenje ogromnega jeza na Dnjeoru, Dnje-prostroja. Ta jez je zadržaval vode Dnjepra in z njihovo silo dajal življenje eni največjih električnih central v Rusiji in na svetu.
Veliki jez so vrgli v zrak s stotinami ton dinamita. Razstreljene so bile tudi vse električne naprave, ki so v zvezi z jezom.
V	švicarskih industrijskih krogih računajo, da je vrednost uničenih električnih naprav v Dnjeprostroju vsaj dve milijardi švicarskih frankov. Dela za veliki jez pri Dnjeprostroju so trajala šest let. zaposlenih pa je bilo tam okoli 50.000 delavcev. To dovolj jasno govori o pomenu teh električnih naprav, ki so jih
Sovjeti vrgli v zrak. Dnjeprostrojska električna centrala je imela devet turbin, vsaka je imela 80.000 konjskih sil.
Električna centrala je s svojo silo napajala vse ruske industrijske naprave na jugu tja do Rostova. Dajala je letno okoli 3 milijarde kilovatnih ur toka. Z uničenjem Dnjepro-stroja je ustavljeno vse delo v tem ogromnem industrijskem predelu, ki je zadnje čase obratoval zgolj v vojne namene.
Kakor poroča turinska »Stampa«, je maršal Budjeni s stotinami ton dinamita podložil vse tamošnje naprave. Ko se je nevarnost približala Dnjeprostroju, je zapovedal skleniti električna stikala.
Vodja sovjetske propagande je — po istem viru — povedal o uničenju Dnjeprostroja naslednje:
»Eksplozija je bila strahotna in je raznesla jez na daljavo 800 m. Posledic tega dejanja še ni mogoče točno videti. Gotovo je le, da je ohromela vsa ukrajinska industrija in da bo
Istitutii „6uj!]iel]no Marconi"- Oenezia
Rpecializzato con! recupe-ro anni e abbreviazlone. — Proroga aervlzlo militare. — Convitto.- Semloonvltto. Pensionato alnnni e scuole regie. Aperte isorlzloni. Chledere programma.
specializirani tečaji za nadomeščanje ali skrajšanje učnih let. — Odložena vojačka obveznost. — Zavod za notranje in znnanje u-čence. — Penzionat in kraljeve *ole. Vpisovanje prosto. Zahtevajte program
Zahtevajte povsod naš list!
Lam pade elsilnche di tutU-i
Upi»perqu«Uia»i«pplicaiione,
nrodotta nei grandioai »Ubili menti di Alpignano (Torino), doiali di »aechinarlo modsnunicno e di labotatoii »ptrimantali parfattl.
iun B.A.I.
VIA S MARTI Si 0. 90
PUIUP
I4ILIPS
Vsakovrstne električna krnica, za različna opomba, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih x nA| modernejšimi stroji in * dovrlenimi eksperimentalnimi laboratoriji
nat prt:
raiur* a.A.i.
■MANO - VIA S MAKTISO. X
hroma več let. V zrak so šli tudi plavži, generatorji, transformatorji in električna centrala. Vse delo v rudniškem ozemlju bo za dolgo pretrgano.
Vino
Vino
C H I A N T I
Mario Plcclnl, Pojjjjibonai (Siena, Halla)
II migliore'	II	Najboljše! — Zahtevajte
Pref eri telo!	II	ga na prvem mestu!
Praška domača mast
ČISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T	R.	d.	št	2/41
?iSWS!0S!0SWS»®aSW®0®0S50®Q©0®Q®Qi©OSS
CORA
TORINO >1835
AMAROCORA
col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo
s sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo
Potresni sunek. Belgrajski potresomerski zavod na Tašmajdanu je v ponedeljek zabeležil več potresnih sunkov, ki so si sledili v času deset minut. Potres je bil popoldne. Izračunali so, da je bilo središče potresa približno 635 km od Belgrada.
T. Eurcrtti
CflROUNKd
pustolovski roman
I.
Ali je mogoče prodati mrliča?
Odvetnik Legros je stavil sam sebi to vprašanje in je medtem z robcem
brisal svoje naočnike.
» In vendar.. .< je dejal sam pri
sebi, »nekoč je to bilo mogoče. Saj jih je bilo mogoče celo zarubiti. Sveti Ambrož, milanski škof, je v svojih govorih z vso silo napadal in obsojal one brezvestne ljudi, ki so zarubili dolžnikom trupla in niso dovolili, da ln bila pokopana, dokler ni bil dolg poplačan...«
Ko je Legros končal ta samogovor, se je dvignil in stopil k oknu. Njegov pogled je begal ob reki Seini. Med tridesetimi mostovi, ki so se spenjali preko reke. se je začela razširjati jesenska megla, toda svetloba tisočerih žarnic in svetlobnih reklam jo je prav kmalu premagala. Ta svetloba je spremljala reko v vsej njeni dolžini, dokler se ni izgubila tam da-lež nekje, kjer se je dvigala proti nebu ogromna masa Eiffelovega stolpa.
Odvetnik je odprl okno. Iz vsega srca je ljubil svoj Pariz. V bližnjem zvoniku je ura odbila osem. Legros se ie zdrznil. Spomnil se je, da se mora resno lotiti svojega dela. Zamišljeno je pogledal na svojo uro, nato je za
pri okno in se znova vrnil k pisalni mizi. Vzel je iz mape polo papirja, da sestavi obrambni govor za jutrišnjo razpravo. Počasi je vzel v roke polnilno pero, toda kar ni se mogel lotiti dela.
Bil je že truden od celodnevnega dela in zato se je nehote obotavljal, da bi se znova lotil pisanja. Znova se je zdrznil. Spet se mu je vrnilo vprašanje, katerega si je že neštetokrat stavil:
»Ali more platonična ljubezen povzročiti ločitev? Če bi takšna ljubezen obstajala med možem in ženo, bi bilo lahko doseči ločitev, ker bi tak zakon dejansko ne bil resničen zakon. Toda v njegovem slučaju je platonična ljubezen med poročeno ženo in nekim drugim moškim. Bila je v tem slučaju le močna simpatija. Vsaj dokazati ni mogoče ničesar drugega.«
Legros je mislil na kup obtežilnili pisem, ki mu bodo na sodniji pripomogla do zmage. Svojemu klientu je zagotavljal, da bodo ta pisma zadostovala, da doseže ločitev zakona in da bo mogoče dokazati ženi krivdo, ter mu na ta način ne bo treba dajati ji nobene vdrževalnine. Sedaj, ko se je zadeva bližala zaključku, so ga znova napadali vsi dvomi. Okieval je. Še nikoli se ni znšel v takšnih teža-
vah. Njegov pogled je begal po sobi, kakor jda bi iskal kakšno navdihnje-nje. Begal je po omarah s knjigami, ki so bile postaljene ob stenah, kakor bi upal da bi tukaj našel kakšno rešitev, prav kakor dijak pri izpitu, ko gleda naokrog v upanju, da bo ujel kje kakšno besedo, ki bi mu pomagala odgovoriti na vpračnj^. ki mu je bilo stavljeno.
Zamani V njegovi glavi je bila popolna praznota. Nalašč je ostal sam v pisarni, da bi se lažje zbral in rešil to zamotano vprašanje. Odslovil je vse svoje pomočnike. Bil je popolnoma sam. Toda ta samota ga je danes težila, ker se ni mogel, kljub vsemu prizadevanju posvetiti svojemu delu.
Grobna tišina je vladala okoli njega. Znova se je dvignil. Začel je hoditi jx> sobi, nato pa je sedel na divan in si prižgal cigareto. Na glas je ponavljal misli, ki so mu delale toliko preglavic. Jezno je puhal dim proti stropu.
Z nestrpno kretnjo je vrgel ogorek cigarete v pepelnik in se zopet vrnil k pisalni mizi. Začel je pisati brez vsake vneme.
Nenadoma pa se je v tišini oglasil telefonski zvonček.
Odvetnik je malomarno iztegnil levico in dvignil slušalko. Na obrazu se mu je jasno poznala utrujenost in naveličanost. Niti zdaleka ni slutil, kako usodno je bilo zanj to telefon sko sporočilo.
»Halo!«
»Tlalo! Ali govorim z odvetnikom Legrosom?« — je vprašal z druge strani nek nizek glas.
»Da! In s kom in:am čast govoriti?«
»Tu je Croixnoir! (izg. Kruanuar slov. Črni križ).«
»Ne poznam vas!«
»Jaz pa vas poznam in še zelo dobro!«
»Kaj torej želite?«
»Počasi, počasi, gospod odvetniki Nikakor ne bodite nestrpni! Prav kmalu boste izvedeli, kaj želim Predvsem vas hočem zagotoviti, da vas zelo dobro poznam.«
»Me zelo veseli!«
»Nikakor nima pomena, da postajate ironični, gospod odvetnik. Kmalu boste videli, zakaj.«
»Ali veste, da postajate nesramni? In poleg tega ste tudi nadležni!«
»Saj sem vam že rekel, da se ne razburjajte preveč. To, kar vam moram povedati, je silne važno. Toda poprej se morava še nekoliko bolje spoznati.«
»Prav! Pridite jutri zjutraj v mojo pisarno!«
»Nemogoče! Stvar je zelo nujna. Začnimo torej! Znano mi je, da se vmešavate v zadevo Marchand-Bou-chet in da ste si s to zadevo že prido bili nepošten dobiček.«
»To je laž, umazana laž! Če si upate kaj takega trditi, pridite v mojo pisarno in mi to ponovite v obraz. Pridite! Pričakujem vas!«
»Ni potreba. Nikakor niste zadovoljni z nepoštenim zaslužkom, ki ste si ga pridobili v zadevi Marchand -Bouchet, ampak hočete obogateti tudi na račun družine Beraud.
»Vi ste...«
»Tiho! Nima pomena, da bi mi povedali, kaj da sem ali boljše, za kaj
me smatrate vi. Nikakor me to ne zanima. Mogoče bo bolj zanimalo vas, v koliko -so mi znane vaše lumparije. Rekel sem vam že, da ste se polakom-nili Beraudovega imetja. Ni bil to samo vaš klient, ampak tudi vaš_ prijatelj. Saj ni bilo bogve kako težko odvzeti mu nekaj njegovega bogastva. Saj najbrže niste niti pomislili, da je ceio Dante postavil naploblje v pekel tiste, ki prevarijo one, ki jim zaupajo.
»Pustite Danteja in pekel... naj vas hudič odnese vanj!«
»Vidite, ta vaš strah pred peklom in hudičem zelo dobro izdaja stanje vaše vesti!«
»Pustite vest pri miru!«
»Vidim, da ste prav zadeli. Pustite me, da nadaljujem. Vem še za hujše stvari.«
Legros je bil popolnoma izpreme-njen. Kdor je poznal njegovo slcrajno bojevitost, njegovo izredno spretnost, s katero je znal odgovoriti na vsak napad in njegovo rezkost, s katero je kakor z bičem oplazil vsakega, ki se mu je zoperstavljal, bi bil zelo presenečen, ko bi ga videl, kako je bil sedaj ves preplašen in se ni mogel niti z jiajmanjšo besedo braniti pred obtožbami neznanca In vendar ni bilo prvič, da je slišal Dodobne obtožbe. Njegovi kolegi so o tem šušljali: na videz so hoteli svojemu stanu ohraniti njegov ugled, v resnici pa jih je k temu navajala stanovska zavest. Legros je zahteval, naj višje oblasti to zadevo razjasnijo in izkazalo se je, da je bilo vse sumničenje neutemeljeno. Vsa zadeva je bila že pozabljena. Sedaj pa se je zdelo, da prihaja znova na dan, po neznančevi zaslugi.
Za Ljudsko tiskarno v LJaMJant: Jote RramarH - Iidalatelj: ini /«*» Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov na vračamo — »Slovenski dom« izhafa vsak	»»nlfc oh 12
Mesečna naročnina Je S Ur. ca tnor<>m<tvo k*1 — Uredolitva: Kopitarjeva alica 6/TTT — Up ra vat Kopitarjeva ulica tt. Ljubljana — Telefoa Stev 40-01 do 40-05
Ptlnliliat Nove mesta.