f« poitl prijemali: ia celo leto naprej 26 K — h pol leta > 18 ► — » četrt » » 6 » 50 > mesec > 2 »20» V npravnlitvu prejemati: Naročnino In inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rekoplsl se ne vraCajo, nefraD kovana pisma n« vsprejemajo. eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > četrt » » 6 „ — > mesec » 1 > 70» Uredništvo je v Seme-niSkib ulicah St. 2, I., 17, Političen list za slovenski narod Izhaja vsak dan,izvzem«i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Za poSiljanjenadom 80 b na mesec. V Ljubljani, v ponedeljek, 2. marca 1903 Letnik XXXI ------..------------------Ktimirš. mmmmmmm ymmpom^m "A VV..\ •/<"■?■ \ 'V.5,7. -/--A Ss? '/--A '/-A In tiste, ki po njih še Cerkev joka, I tiste klical Tvoj je višnji glas In blagoslavljala jih Tvoja roka, V ljubezni jim nudila resni spas — Zato glasi se tudi od iztoka: »ve, Leo I Pozdravljen nam, glasnik Ti vere čiste, Ki je življenja večnoživi vir, Brez zmote nam tolmačiš svete liste, Krščanstva Ti vesoljnega pastir! Pozdravljen nam! oj hrani naj Te Kriste! »ve, Leo! Glej, Leon, bedne delavce trpine, — Poklanjajo se Tebi tudi ti, Ti pisal si nesmrtne jim listine, Hjih pravdo Ti pred svetom branil si -Čuj klic njihov iz srca globočine: Leo, ave! Četrt je veka, kar tiare peza In trojna krona glavo Ti teži -Pač hrula mnogokdaj viharjev jeza, »neustrašen bil si, Leon, Ti — Zato narodov danes kliče zveza: Pozdravljen, Leon! kličejo daljave, Pozdravljen Leon! kliče večni Rim, Zapad prekmorski nosi Ti pozdrave, Raduje solnčno jutrovo se ž njim »ve, Leo! Leo, ave! vžsvž^: '■•T/.-. v»kcbu lhstniku v Kolodvorskih ulicah št. 34, je danes ponoči bil ukraden iz veže ru-jav havelok. Pevskega društva „Ljubljana" redni občni zbor vršil so je včeraj v nedeljo 1. marca t. 1. ob 3, uri popoludne ob polnoštevilni vdeležbi članov v »Narodnem Domu«. Občnega zbora vdeležilo so pa je tudi nekaj podpornih članov, to pa radi tega, ker je bil na dnevnem redu tudi razgovor o združitvi ljubljanskih pevskih društev »Ljubljana" in „Sla-v o c ". Po pozdravu predsednika pričela se jo debata o združitvi. Predsednik gosp. O r e h e k je priporočal to združitev. Združitev priporočala sta tudi gosp. Janko B 1 e i w e i s in g. dr. M. Pire. Slednjič ae je sklenilo, da pevsko društvo »Ljubljana« v principu ni proti združitvi in da je vedno pripravljeno združiti se z druHvom »Stavec«, toda le tedaj, ako bodo pogoji taki, da so častni in sprejemljivi za diuStvo »Ljubljana.« Novo ime naj bi bilo »Ljubljanski Slavec« ali »Slavec Ljubljana združeni društvi«. Mesto odstopivšega predsednika gosp. Fran Oreheka, kateri je zopetno izvolitev odklonil, izvoljen je bil vsklikom predsed nikom g. I. Gotthard, podpredsednikom pa M a k s o A r m i č. Iz blagajniškega poročila je posneti, da društveno blagajnično stanje ni tako slabo ter da so različne vesti le izrodek domišljije nekaterih sovražnikov društva, kateri hočejo s takimi govoricami -na frivolen način izpedkopavati ugled dru štvu. Pevsko društva Ljubljana ima soduj^ 48 izvršujočih članov 270 podpornih, 8 usta novnib, ter dva častna. O združitvi se čujejo razni glasovi. Združitev bi bila lepa, ako bi služila le slovenski pesmi in ne Btrankarstvu. Ako bo kaj tacega mogoče doseči pod nameravanim dr. T r i 1 1 e r j e v i m predsedstvom, je drugo vprašanje. Najdeno na južn. kolodvoru. V času od 20 do 27. svečana t. I. sta bila najdena na južnem kolodvoru en klobuk in en dežnik. Uro ukradel, srebrna ura z nikelnasto verižico jo bila ukradena Turkovemu hlapou Urbanu Pikelnu na Radeckega cesti št. 3. Tatvine sumljiv je neki hlapec, ki je ravno tam služil, a je Bedaj pobegnil. »Deutscher Verein" ljubljanskih Nemcev je imel predvčerajšnjim obJni zbor. Na novo je prišel v odbor dr. Ervin Ambrositsch. Vaja vojakov. V soboto ob pol 6. uri zjutraj je odšla tukajšnja posadka na veliko vajo v okolico in sa je vrnila šo lo ob 4. uri popoludne. Imejitelj tvrdke Schupeutz je g. Adolf Perles in dolgoletni poslovodja gosp. Daniel Lerider. Tatvina v Čaksovi gostilni. V čaksovi gostilni na Radeckega cesti je ukradel vče raj popoludne Anton Poznik, vojak v Zireb-čarni na Salu, trgovskemu potniku Ivanu Kanovarju, mej časom, ko je ta šel r a ne koliko časa iz gostilne, iz baveloka 7 kron in jo potegnil iz gostilne. Pozneje ga jo v Prešernovih ulicah prijel polioaj. Imel je takrat pri sebi šo 4 kione, drugo pa je bil že zapravil. Policija je izročila Poznika vojaški patrulji, katera ga je odpeljala v zapor. Poznik je na glasu tat. Božjast ga je vrgla. Včeraj ob pol 11 uri je med mašo v Križevniški cerkvi vrgla božjast Jožefa Moseta, stanujočoga na Turjaškem trgu št. 4, česar so so navzoče dame tako prestrašile, da so bežale iz cerkve. Ma gistratni sluga Nikolaj Rus je Mosetu po magat in ko je prišel k sebi, ga je odpeljal domov. Slabo ji je prišlo. V prodajalnici mleka v Židovskih ulicah je včeraj dopoludne naenkrat prišlo slabo gospej Ani L liegovi tako, da jo nezavestna padla skupaj. Prepeljali so jo z rošilnim vozom v bolnišnico. Voz podrl. V Prešernovih ulicah je da nes dopoldne hlapec Ivan Kovač, v službi pri Mdešniku na Poljanski cesti št 50, s tovornim vozom podrl mlekarski voziček po-Bostniai Mariji Bezlan, da se je na vozičku zlomilo oje in se razbile steklenice. „Da ne boste rekli, da smo godci berači", je dujal danes po noči neki godec v kavarni „Avstrija" in postavil med goste na mizo steklenico šampanoe. Dostavil je še „to plačam jaz" in udaril b pestjo po mizi, da se je razletela na kosce. Ker ni hotel mize plačati in je le še naprej razgrajal, morali so ga aretirati. Kotiček za llberalee. Nova cerkev v Evropi! Ne smejajto se! To je resna stvar. Zakaj bi ravno Amerika imela toliko verskih ločin, zakaj bi se verska ločenja ne pomnožila tudi v Evropi in celo na — Kranjskem, si mislijo naši liberalci. In tu pri nas na Kranjskem so pripravlja nekaj velikanskega. Poslušajte : »V nekdaj pobožni kranjski deželi je na tisočo intisoče ljudi pripravljenih izstopiti i z k a t o 1 i š k e c e r k v e«. To je v soboto zapisal g. Malovrh v »Narodu«. „In Rim se ne gane! To je za nas dovolj!" izjavlja g. Malovrh, ki misli, da je prišel čas, ko bo lahko določeval, v katero cerkev naj prestopijo liberalci. Zakaj bi tudi v tem pogledu ne teroriziral napredne gospode. Ali cerkve, v katero bi bilo ugodno prestopiti liberalcem, niti Malovrh doslej ne pozna. Zato utegnejo napraviti Mslovrhovci nekaj svojega, morda svojo lastno »vero«. To »vero« je »Narod« odkril že pred letoma z izjavo, »da je vseeno, kakšne vere da je človek«; da bi se ognil že naprej VBakemu napačnemu tolmačenju, je napisal pretekli teden, »da je popolnoma vseeno, kje je kdo pokopan, ali v blagoslovljeni ali v neblagoslov-ljeni zemlji«. Zato je .Narod« tudi pričel agitacijo za »brezkonfesijonalno pokopališče, kjer bomo vsi Ljubljančani enakopravni, ne glede, kake vere je bil kdo in kako je šol s tega sveta*. In za ljudi s takimi nazori naj bi se Rim ganil ? Tudi drugi se ne bodo zanje poganjali. G g. liberalci naj si nikar ne domišljujejo, da bodo take izbruhe trpeli mej seboj protestantje ali celo pravoslavni. Zato skoro no bo drugače, da Malovrh na podlagi svojih dosedanjih naukov ustanovi za liberalne posebno »cerkev«, ki bo višek njihove konfuznosti, ali pa pusti, da ostano, kakor doslej, tistim, ki se strinjajo z njegovimi nauki, tudi odslej njihova edina „cerkev" — oštarija. Stališče „narodnonapredne stranke" in jubilej sv. očeta. Ni je na svetu stranke, ki bi zavzela o priliki jubileja sv. očets tako žalostno in kla-vorno stališče, kakor liberalna Btranka na Kranjskem. Tisti »Narod«, o katerem je g. dr. Trilier dejal, da ni glasilo »na rodnomprodno stranke", govori v uvodnem članku v njo imenu. Ros žalostna stranka ! M a 1 o v r h je odločil, da se „Na-rodovi" pristaši jubileja sv. oiota ne smejo udeležiti, to „inteligenca" bare, sa pusti terorizirati in vse skupaj so potem imenuje „narcdnonapredna Btranka". »Jubileja se ne kaže udeležiti v znak protesta proti razmeram, ki so jih v naših krajih ustvarili papeževi uradniki, škofje in drugi duhovniki". Tako je zapisal Malovrh, čegar umazano pero je ustvarilo razmere, ki marsikomu niso ljubo. Ali naj molči duhovščina in katoliško naša ljudstvo, če so so v »Narodu" pokla-dale bv. očetu najhujše kletve v usta, ali naj imlčimo, ko je „Narod" prinaša! dolgovezne slančeve članke za lutcranstvo, ko je „Na-rod" Slomškova besede »Slovencem naj bosta sveti dve reči: sv. vera in baseda materina" imenoval izzivanje narodnona-prodne stranke, ko je kot zvest oproda nemške misli proglašal za »budodel stvo", da je mej Slovenci katoličanstvo premagalo lutaranstvo, ko je sramotil Mater B žjo in božanstvo Kristusovo, ko se je norčeval tako podlo, kakor doslej še noben list v Evropi, iz vsega, kar je katoličanu Bvetega, ko je katoliško cerkev krivoverako proglašal za novo obliko poganske rimske države, ko jo vho katoliško znanost proglašal za sleparijo? V vsaki „Narodovi" številki je nagro madeno toliko grdih napadov, da morajo v ysakem poštenem človeku roditi o d -por. Ia če je na „N a r o d o v e" n a -pade vstalo ljudstvo in se pridružilo svo jim duhovnikom — zakaj ječite sedaj nad razmerami, katere sta si sami vstvarili ? Ali menite, da bomo mirno prenašali »Narodovo" protivorBko agitacijo. Ako je sploh še kaj resnih ljudi mej takozvano „narodnonapredno stranko", otresejo sa naj »Narodovega" terorizma, pa bodo skoro druga razmere. Liberalni napadi na sv. očeta. »N»rod« trdi tudi, da Laon XIII ni ničesar storil za Slovane. No „Eiino8t" tržaška je drugega mnenja »Edinost* pravi: »Diven je bil Laon XIII. v svojem nastopu do Slovanov!" Toda seveda, „N»rod" no more drugače. »Narodu" dela samo tisti, kdor tuli z Wolf >vci in kranjskimi liberalci zoper »farje* in Rim. Kakor čujemo, bo izdal Ma lovrh v „Narodu" celo ukaz: V vsakem mestu, v vsakem kraju naj sa postavi drog in na drog naj se obesi dr. Tavčarjev klobuk (za klobuke so bo osnovala prav v ta namon nova „narodna" firma). Kdor se ne odkrije pred tem klobukom, ta je „farovški podrepnik", »tonzuriran kozliček" in kar ima ie drugih takih lepih naslovov v zalogi Tavčarjev „alter egoa — dični Malovrh! — .Leon XIII. je degradiral sv. Cirila in Metoda" — to je povedal v soboto „Narod". Verjel mu bo to pač kak „frajtar", ki je zamudil uro in ao mu zdaj odvzeli „lepe beli zvezdici". Le on čuti. le on ve, kaj se pravi to — degradirati! Tudi kbkcga svetnika je morda mogoče degradirati, toda svetnike degradirati — to umetnijo bi utegnil znati le M a 1 o v r h ali pa kak tak, ki bi nazadnje tudi svetnika ukradel z al-tarja, če je pozlačen, in ga tako degradiral! Malovrhov pouk „ inte 1 i-genoi« o papeštvu. »Inteligenca" je te dni zijala na vaa usta. Malovrh ji je pisaril o papeštvu. Pravil ji je, da je časih kak 70 letni kardinal moral nositi 80 letnega papeža „štuparama«, (Dobesedno iz »Naroda«!) da je sedanji papež »suh in neroden«. »Dva kardinala sta svoje tovariše zabavala s tem, da sta zasmehuje posnemala sedanjega papeža, da sta d«lala wfrise". Tako „Narod«. In »inteligenoa" je pri tem zijala. . . Malovrh res veliko ve. Boljšega taka „inteligenca" res ni vredna. Liberalizem na kantu. Res silno slabo se mora goditi liberalcem da vsako občinsko volitev, kjer so doslej neo-majano gospodovali in kjer slučajno sedaj le z največjim naporom še prodero, razkriče kot velikansko liberalno zmago. Koga hočete s tem slepariti. Nas ne bodete. Ako si »inteligenca" pusti o pravem položaju metati peska v oči, je to njena stvar. »Časih je luštnob'Io, zdaj pani več tako«. Tako so si mislili nekateri liberalci, ki so brali sobotni »Narod«, ki je pisal, da bi »to kar uganja klerikalna stranka na Kranjskem, drugod v Evropi bilo popolnoma nemogoče, ker bi povsod pov zročilo krvavo revolucijozvsemi strahotami, ki jih navadno spremljaj o«. L beralci so si pri tem mislili, kako prijetno je bilo časih, ko so potrkali v »Narodu«, pa so imeli demon-straoijo. Toda ljudje so poBtali pametnejši in ne gredo na limanice liberalni gospodi, kadar bi se tej gospodi zazdelo. Demonstracije proti duhovščini bi radi imeli ti go spodje, ki širokim ljudskim m a -a a m pritrgavajo volivno pra vi c o. Ti gospodje so tako neumni, da mislijo, da bo ljudstvo demonstriralo za liberalno politiko. Da, da, tako postopanje proti ljudstvu, proti splošni volivni pravici, katero Be pri nas opazuje na liberalni strani, bi po\sod drugod povzročilo krvavo revolucijo z vsemi strahotami, ki jih navadno spremljajo .... Gospodje ne kličite »vraga-, da ne boBte še bolj žalostno nekoč peli: »Časih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako; časih smo vmce pii', zdaj pa — vedo«. Kanonik — prostozidar, »bi. Narod« pripoveduje zanimiva novico, da je bil umrli olomuški kanonik vitez Premer-stein prostozidar. Kanonik Friderik vit. Pre-merstein je bil rojen Ljubljančan in predno je cdfiel v Olomuc, ljubljanski kauonik. Kako je to, da nihče ni videl, kaj tiči v tem možu ? Kako torej, da se je še le po njegovi smrti, in sicer še le sedai izvedelo, kaj je bil prav za prav ta mož. Čujte! Premerstein si je sam napisal nagrobni napis. V tem izraža v latinskem jeziku (v rimokatoliškem!), da veruje v Jezusa od mrtvih vstalega! Kaj ne, popolnoma framasonsko! Najlepše pa pride sedaj! Kamnosek je okrasil konec z dvema znakoma, namreč s svastiko in s trikotom. In to je, čujte, znamenje in dokaz, da je bil rajnik framasoni Učeni uredniki «blov. Naroda« seveda ne vedo, kaj je »svastika« (kdo bi jim to v greh Štel!), zato naj se pa pouče, da se tako znamenje v heraldiki po gostoma nahaja. (Prim.: Sacken-Weittenhil ler: Heraldik. Str. 83.) Ko bi hoteli biti zlobni, bi pa dokazali iz »Narodove« učenosti in modrosti, da so framasoni že več ko tisoč let na svetu in da so bili katoliški slikarji že okoli leta 1300 tudi framasoni, ker je eden izmed njih v ilustraciji svetopisemske dogodbe narisal dve svsstiki (Primeri: Laib-achwarz: Biblia Pauperum.) V kratkem nam bo »Narod« dokazal, da so naše gotske cerkve sezidali framasoni, ker se na vsaki nahaja klesarsko znamenje, katero si bodo »Narodovi" uredniki razlagali za framasonski znak. »Narodu« svetujemo, naj si vzame na svoje iznajdbe patent. Slednjič bodi vnovič pripomnjeno, da onih dveh znakov, ki sta češkemu listu in Narodu v iz-podtiko, ni v Premereteinovem testamentu, temveč sta le samovoljni p r i d o -vek kamnosekov. Torej tudi nič ne izda na nju sloneča laž, naj že izhaja od koder si bodi. Proti Petrovemu novčiču vpijejo liberalci. Te pravice pač nimajo, ker r.ič ne dajo za to in tudi nihče od njih tega ne zahteva. Ako bi ljudje dajali za ljubljanski irakarski »Narodni Dom" ali pa za Ga-brščekov »Narodni sklad", pa bi bilo vse prav liberalcem. Ker vemo, da sv. oče Petrov novčič uporablja v prvi vrsti za razširjenje katoliške vere med pogani in za kulturne misijonske naprave, je bevskanje liberalnih listov tem značilneje, in le kaže, da imajo vse raje nego širjenje in moč katoli-čanstva. Književnost in umetnost. 6 Slovensko gledališče. (Sen kresne noči.) Romantična bajka v petih dejaniih. — Napisal VVilbam Shakespeare. Uglasbil F. Mendelssohn. Kadar hočejo različni komentatorji in poznavalci Shakespearovih del postaviti dela nedosežnega genija v dotiko s človeštvom in njega razvitkom, tedaj stavijo »ben kresne noči« v jedno vrsto z »Romeom in Julijo«. Zuano je, da pesnik ni napisal tragedije ljubezni iz same fantazije, temveč tudi iz ljubezni ranjenega srca. V »Snu kresne noči« pa se nam kaže pesnik v trenotku, ko se je prebudil iz omo tiee ljubezni, postal trezen in — ironičen. Tako imenujemo lahko »Romeo in Julija« tragičho apoteozo človeškega življenja v ljubezni, — »Sen kresne noči« pa veselo ironijo takemu življenju. Mnogo se je razpravljalo in pisalo o tem, ali je napisal Shakespeare to delo kot »Gelegenbeitsdichtung«, ali ne. M. Bernaj^s, Bodenstedt i dr. pa smatrajo »ben krasne noči« za breztendeučno pesen, prosto fantastično igro, podobno snu poletne noči. F. Mendelssohn je udahrnl temu snu življenie s svojo krasno godbo, ki zaziblje človeka v prijeten polusen, v katerem gleda in čuti, kako He igrajo nadzemske moči z zaslepljenimi, ljubezni pijanimi ljudmi, ki delajo in čutijo zopet kakor človek v snu. Potem pa se jim smeje in smeje se samemu sebi s tistim smehim spoznanja In smeje se tudi vsem onim, ki trdijo o tebi, globoki Shakespeare, da nisi vedel, kaj si delal in ■ nam vendar izklesal glavo Hamletovo . . . Da ne bode uprizoritev »Sen kresne ! noči« dosegla na slovenskem odru tiste vi šine, ki se ji spodobi tudi na našem odru, o tem smo bili prepričani že poprej, sodeč po pripravah in različnih reklamnih poročilih. Vsekakor pa smo pričakovali, da se bodejo utopili naši igralci z nekoliko več čustvom in fineso v to delo, kakor se je to zgodilo pri prensijeri. Ze scenerija sama je bda jako bagatelaa in potem te nimfe in vile. Kako strašno neokretni in ntfini so ti ljudje ! Zivlienje je dala nekaterim prizorom samo gdč K r e i s o v a (Malik) s svojo res ljubko igro in prednašanjem. Glavne vloge so bile v rokah gospodov Danilo (Te-zej), N u č i č (Egei), H a š 1 e r (Lisander), Dobrovolnjr (Demetrii), VerovšeK (Kozobrin, tesar), Lier (Možina, tkalec), B o 1 e š k a (Pust, mehotrp) in dam D r a -gutinovifiova (Hipolita). Dobro-volna (Hermija), R O c k o v a (Helena), Danilova (Oberon) inBergaritova , (Titaniju). Podrobneje ocenevanje vseh teh ; vlog si prihranimo za prihodnjič, ako bo to potreba. Pohvalno pa nam je omeniti orkester, ki je rešil svojo teško nalogo pod vodstvom kapelnika B e n i š k a nepričakovano dobro, ako upoštevamo, da je imel jedno samo skušnjo. Večjega poglobljenja v mnogobrojne fi-nese krasne Mendelssohnove godbe sicer ne smemo zahtevati, kajti to ni navada pri nas. Gledališče je bilo skoro razprodano. — Jutri ponavljajo »Sen kresne noči*. * Veliki ruski konoert v Ljubljani. — Marija Ivanovna pl Gorlenko Dolina. Ruska umetnica gospa Marija Ivanovna pl. Gorlenko - Doli n a , primadona (kontra-altistinja) carske ruske opere v Petrogradu, katera p o s e t i v aoboto dne 7. marca Ljubljano, je hči višjega ruskega častnika, polkovnika, ki je v ruski vojaški službi v srednji Aziji umrl. Po smrti svojega očeta se je vrnila v Rusijo, je v Carskem balu dovršila gimnazijske študije ter napravila maturo z odliko. Visoki ruski dostojanstvo nik jo je pregovoril, da ie v gledališču, v carski operi, v ulogi »Vanja« v Glinkega ruski narodni operi »življenje za carja« nastopila. Njen vspeh je bil popoln in od tega časa je postala »Vanja« njena najlepša operna uloga, kar svedočijo vsa ruska mesta, v katerih je nastopala. Po prvih njenih vspehih se je kmalu podala v inozemstvo. Učila se je dalje v Parizu in v Italiji. Do-kon*avši v inozemstvu svoje pevske študije se je povrnila v Rusijo ter še bolj zaslovela. Slava Gorlenko - Doline se je brzo raz nesla po vsej Eviopi in pozvali so jo, da naj poje v Berolinu, na Dunaju, v Pragi, v Carigradu, Sofiji, Belgradu, Bukareštu in ! osobito mnogokrat v Parizu. V Rusiji so njeni koncerti najveličan-i stvenejši in najsijajneiši. Pri njih prisostvuje | cvet petregradske aristokracije s člani carske i obitelji. Od svojih petrogradskih koncertov j vsako leto jednega posvečuje inozemski mu I ziki in izvajanju del i n o z e m skih umetnikov, katere v rusko vi-j soko družbo vpeljava. Vladarji raznih držav so jo z mnogimi j odlikovanji odlikovali. Letos poseti gospa Gorlenko - Dolina Prago, Dunaj, Budimpešto, Ljubljano, Rim (kjer bo pela v kraljevski muzikalni akademiji sv. Lecilije), Pariz (kjer bo povabljena ■a konoert colonnea). Na povratku iz Pariza poseti glavna češka in moravska mesta ter Bukarešt. Ljubljano obišče, ker ieli spoznati slovenski narod in njega kulturne razmere ter želi, da se Slovenci vsaj nekoliko seznanijo s krasnimi skladbami ruskih glasbenih mojstrov. * Veliki ruski konoert v Ljubljani. Pri konoeitu ruske dvorne operne pevke, gospe Marije Ivanovne pl. Gorlenko - Doline dne 7. marca bodo sodelovali tudi koncertna pianistinja Marija Nedbalovaiz Prage (sestra dirigenta češke filharmonije in bivša operna pevka slovenskega gledališča) ter m o 8 k i zbor »Glasbene Matice«. Sedeži za ta velezanimiv koncert se dobivajo v trgovini g J Lozarja na Mestnem trgu. »Glasbena Matica«. Pevci moškega zbora se vabijo, da pridejo nocoj ob 8. uri zanesljivo in polnoštevilno v Glasbeno Matico. * Konoert Nadine Slavjanske je včeraj na Reki sijamo vspel. Vstopnice za koncert v Ljubljani se že prodajajo v Šešar-kovi trafiki v Selenburgovih ulicah. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Oče ga je prepodil. Fant Anton Zavrl zagledal se je v Katrjačnikovo Micko v Veleaovem, kar pa očetu Jožefu Ropretu, posestniku, ni bilo po volji. Dn6 4. januvarija t. 1 pozno na večer sta ga pri vasovanju zasačila Jožef in njegov sin Miha Ropret; prvi ga je vdaril s tako silo z roko po ustih, da mu je izbil dva zoba in mu tudi čeljusti prebil. Ker se je dognalo, da je obdolženec to storil v silobranu, obsodilo ga je deželno sodišče le na 14 dni zapora. — Kamen v gostilno zagnal. V Voz-lovi gostilni na Razpotji je lansko leto, dne 16. mar., boječ se,da se iz nastalega prepira pojavi pretep, krčmar najhujše razgrajajoče odslovil iz gostilne, med njimi tudi hlapca Antona Eržena iz Zahriba. To je tega tako vjezilo, da je vrgel pest debel kamen v okno gostilne, kateri je priletel v okvir, nato pa od-letel skozi šipe v sobo ter zadel krčmarja na levo stran glave. Eržen se zagovarja, da je vse to v pijanosti naredil. Sodni dvor ga je pa obsodil na dva meseca težke ječe. — Napaden ženin. V Grašljevi hosti je delalo več fantov; po delu so^se potem podali vjNovakovo gostilno na Šenturški gori, ker jim je Lovrenc Grošelj za žganje plačal. Popolno pijani so potem napadli mimo idoča Janeza Žagarja in njegovega tovariša ter ju pognali v beg. Kmalo na to je pripeljal ženin voz z bališem, katerega so spremljevali nevesta in njeni stariši. Vsled nastalega prepira vnel se je pretep. Posestnikov sin Jože Podgoršek vdaril je z gnojnimi vilami ženina in mu zlomil levo roko. Primož Zamlen po sestnikov sin je pa napal nevestinega očeta in njegovo ženo po roki udaril; nasproti je pa ženin v silobranu napadalca Podgoršeka s cepinom zadel v desno ledje in ga težko poškodoval Sodni dvor je obsodil Podgoršeka na 14 mesecev, Zamlena pa na 10 mesecev težie ječe; Lojze Žagar je bil oproščen.— * • * Napadalec na slovensko igralko gdč. Kreisovo delavec Žagar je stal danes pred tukajšnjimi porotniki. Radi napada ropa in poBkušenega posilstva je Žagar dobil 14 let jeje. Razne stvari. — Papeževe slavnosti ob 251et-nici v Rimu V petek 2 0. februvarija v 251etnični dan izvolitve kardinala Joabima Pecci za papeža, ki si je nadel ime Leona XIII., se je vršilo v Rimu naslednje: Kardinalvikarij je oddal v spremstvu v Rimu navzočih škofov papežu zlato tiaro, ki je simbol troinate papeške oblasti. To je dar katolikov vseh narodnosti in vseh škofij na zemlji. — Slavnostni jubilejski odbor je oddal papežu Petrov novčič. Iz tega denarja naj se popravi cerkev sve tega Ivana v Lateranu, ki je papeževa ka tedrala, mati-cerkev rimskih cerkva in cerkva vesoljnega sveta — Romarji iz Lombardije so oddali po svojem kar dinal-nadskofu veliko spominsko svetinjo v zlatu, v srebru in v bronci, obenem z modeli, v kojih je bila vlita. — Namestnik ka toliškega škofovstva kardinal nadškof iz Fe-rare je daroval zlata ključa, simbol najvišje papeževe oblasti. To je dar škofov iz vesoljnega sveta. V petek 20., soboto 21. iu nedeljo 22. f e b r u v a • r i j a se je vršila slovesna tridnevni c a. Osnovali so jo župniki rimskega mesta v cerkvi sv. apostolov. V nedeljo zjutraj je imel kardinalvikarij ob asistenci mestnih župnikov sveto opravilo. Zvečer je tudi on podelil sveti blagoslov. Ljudstvo je slovesno zapelo : »Te Deum«. — V nedeljo 22. februvarija opoludne je bil s la v-n o s t n i obed prirejen tisoč revežem. Oskrbel ga je internacionalni komite v imenu vseh vernikov na svetu. Vršil se je v Vatikanu na čast papežu, očetu revežev. Namen gostovanju je bil, naj bi se ne le z molitvami, nego tudi z dobrimi deli — kot je podpora revežev — praznovalo to papeževanje. — Jutri v torek dne 3. marca poje papeževa kapela v Vatikanu vpričo romarjev iz Pie-monta, Litrurije, Toskane, Beneškega, Ro-manije, iz Mark, Umbriškega, iz škofije Niča, iz Avstrije, Nemčije, Belgijskega i. dr. — V vsporedu je dalje določeno : svetega očeta slovesno prineso v Vatikan na novem prestolu, ki so mu ga za 25letnico podarili njegovi komorniki. Do sedaj se je Leon nosil na onem Pija IX, v kojem je vdelan še tudi tega papeža grb. Tiaro bo imel. kojo je v dar prejel 20. februvarija t 1. Papež podeli blagoslov »mestu in svetu — urbi et orbi«. — Četrtek dne 5. marca se izvrši slovesno zborovanje v cerkvi sv. apostol o v. Govorilo se bo. Mojster Don Lovro Perosi pa vodi muzikalne točke. — V petek 6., soboto 7. in nedeljo 8. marca slovesna tri-dnevnica, ki jo vprizori slavnostni jubilejski odbor v cerkvi del Jesu. Navzoče-vali bodo zastopniki vseh katoliških rimskih družb. - V torek dne 2 8. aprila. Ta dan dočaka Leon XIII. prav natančno leta, meseoe in dneve pontifikata sv. Petra na rimskem prestolu Slavnostni jubilejski odbor, internacionalni komite, deputa-cije in v Rim došli romarji izrazijo Leonu XIII. v imenu katoliškega sveta svoja voščila. Papei rassojevavec. Sv. oče Leon XIII. je večkrat prevzel silno težavno in odgovornosti polno nalogo posredovalca mej posamnimi državami. Posebno znamenita je njegova razsodba glede razpora mej Španijo in Nemčijo v zadevi Karolin. Oficielno je prevzel posredovanje 24. sept. 1885 in ie 22. okt. ie razposlal kardinal Jakebini konečno razsodbo kabinetoma v Berolin in Madrid. Dne 17. dec. 1885 je bila v Vatikanu sklenjena definitivna pogodba. — Dalje je papež z vspehom posredoval v razporu leta 1892 mej Portugalom in Belgijo glede ozemlja Congo in 1. 1895 mej republiko S. Domingo in Haiti v njih mejnih prepirih. Ali doživi Leon XIII sto let ? »Echo de Pariš« je priobčil neki razgovor s telesnim zdravnikom papeža, Lappomjem, ki pravi, da papež Leon zbog svoje nenavadne življenske moči gotovo doživi sto let. Mati sv. očeta Leona XIIL Mati papeža Leona XIII., grofinja Ana Pecci, je umrla dne 5. avg. 1824 v starosti 51 let, 7 mesecev in 11 dni V dobi 19 let se je poročila donna Ana Frančiška Buzzi Pro-speri iz Corija s papeževim polkovnikom grofom Dominikom Ludvikom Pecci dne 27. sept. 1791. ter se po poroki preselila iz rojstnega kraja v grad Peccijev v Carpineto. Bila je vseskozi zgled krščanske matere in vrle skrbne gospodinje. Njena dobrodelnost je bila znana daleč na okolu. Predvsem je skrbno materinsko pazila na malega Nino, sedanjega papeža. Ob njeni smrti je vzkliknil žalosti prevzet soprog grof Pecci: „Ho perdutto la colonna della časa!" — hišni steber sem izgubil. Hvaležni sin Leon XIII. jej je v Rimu postavil krasen spomenik z obširnim napisom. Starost papežev. Leo XIII. je 263. papei. Od teh 263 papežev jih je pač malo, kateri bi vodili sv. cerkev 25 let. Po dovršenem jubileju je Leo XIII. tretji papež, ker samo dva papeža sta vladala več nego 25 let. In sicer Sv. Agaton in Gregor IX. O zdravju sv. očeta poročajo berolinski listi, da se je zdravnik svetega očeta Leona XIII. profesor Mazzoni izavil sledeče: sv. oče je telesno pravi čudež. Vsako leto, čim stareji postane, je navidezno bolj krepak in bolj zdrav. Konštitucija papeževa je enaka telesni konštituciji mladeg moža. vsi njegovi organi so zdravi. Njegov organnizem funkti-onira brez vsake napake; niti Bledu ni o kaki srčni napaki ali o podobnih simptonih; sv. oče vidi brez očal in hodi brez palice okoli. Slači in oblači se 93 letni starček sam in dela na dan 14 do 15 ur. Se nekaj o zdravju sv. Očeta Leona XIII. Pred nekaj dnevi je bil papež nekoliko prehlajen, kar se je poznalo na glasu, ki je postal nizek bariton. Poroča se, da vznemirljive vesti, ki so bile v soboto razširjene, imajo za podlago le to, da je sv. OSe bil vsled velikega napora zadnjih dnij nekoliko utrujen. Zdaj je dober, a starost se mu zelo pozna. Med bv. mašo težko stoji in se vedno opira z rokami. Zato ne mašuje večinoma več javno, ampak doma. Streže mu njegov zvesti sluga Centra. Zjb več nima papež, tudi umetnih ne. Vsak večer, ko gre spat, ga sluga Centra zaklene in vzame ključ seboj. Zdravnik je papežu že odsvetoval, naj to navado izpremeni, kajti če mu pride po noči nenadoma slabo, nima nikogar. A papež se no uda Zato pa sluga vedno, če se mu zdi papež slabši, spi pred vratmi papeževe sobe, ne da bi sv. Oče za to kaj vedel. Čudovit je spomin sv. Ožeta. Tudi malenkostne podrobnosti si vse zapomni. Nedavno je bil pri njem neki zunanji kardinal. Ko odhaja, reče papežu, naj blagoslovi ie njegovega sluga Janeza. „Ja nesa?* odgovori papež, .kje je pa Alojzij ?" .Moj sluga Alojzij je bolan; zato sem vzel tega s seboj", odgovori kardinal. Leon XIII. bere še zdaj brez naočnikov. Pisati pa more le s težavo, ker se mu roka silno trese. Že več let vse svoje spise narekuje pisarju. Le važne stvari sam podpisuje. Papei in Bosna. Takoj, ko sta Bosna in Heroegovina prišla pod avstro-offrsko vladarsko žezlo, je hitel Leon XIII., da obnovi ondi katoliško hierarhijo. V to svrho je iz lastnega nagiba imenoval dne 19. marca ko! misijo ter Be sploh na vso moč trudil, da zedini zopet razne narode v stari veri njihovih očetov. Leon XIII. najstarejii ikof. Leon XIII, ki je 19. tebr. 1. 1. obhajal svoj biserni škofovski jubilej, ni samo za Petrom in Pijem IX. najdalje vladajoči papež, ampak tudi najstarejši škof celega katoliškega sveta (60 let). Leon XIII. ie bil 1. 1843, ko je vladal papež Gregor XVI.. posvečen za škofa. Po Btarosti najbližnji je Leonu XIII. knezo škof monsgr. Murphy v Oceaniji, ki je že 58. leto škof in djakovski škof StroBsmajer, ki je bil v škofa posvečen 1. 1850. Ko je bil nedavno tega bulgarski knezoškof Me-nini pri sv. Očetu in se čudil nad njegovim zdravjem, je povzdignil sivi starček oko proti nebu in dejal: „To je dar božji. Sem pa tudi vsak dan na smrt pripravljen. Sv. obhajilo prejemam kot zadnjo popotnico." Koliko je vredno ptičje gnezdo. Pod tem naslovom je prinesel pred kratkem neki bavarski časnik zanimivo razpravo. Iz te razprave povzemamo sledeče: V gnezdu je pet mladičev. Vsak mladič potrebuje za svoj vsakdanji živež 50 gosenic. Vsi skupaj jih potrebujejo 250 na dan. Pitanje traja približno 30 dni. V tem času se pokonča toraj 7500 gosenic. Vsaka gosenica pa požre na dan gotovo težo cvetov in tudi nekaj lista. Vzemimo, da se po 30 dneh zabudi in da sne vsak dan jeden cvet, ki bi dal jeden sad, požre v 30 dni 30 cvetov in 7500 gosenic 225000 takih cvetov, ki bi drugače rodili sad. Vojak dedifi 120 OOO kron. Ubogi prostak Koller pri deželni brambi v Bud jevicah podedoval je po svojem bogatem stricu, kateri je nedavno v Ameriki umrl, lepo svoto 120.000 kron. 6400 kron dobil je takoj, ostalo svoto dobi pozneje. Po nasvetu častnika dal je denar v neki denarni zavod, in si pridržal le neko malo svoto, da si bo ž njo zboljšal življenje v vojaškem stanu. Uftlteljsk« plafie v Italiji znašajo idaj večinoma: za učitelje 1 liro 86 cent., za učiteljice 1 liro 52 cent. na dan. Predlog za zvišanje plač je v liberalnem italijanskem državnem zboru propadel. Občine so tako preobložene z davki, da ne morejo zvišati doklad, država ima drugih izdatkov dovolj — torej učitelji naj čakajo! Lakota ▼ Albaniji. Med prebival stvom ob črnogorski meji vlada že od pretekle jeseni buda lakota. Ljudje so prisiljeni uživati rastline in korenine, ako nočejo gladu umreti. 12.000 ljudi je baje brez hrane, in poroča se, da je že lakota zahtevala mnogo žrtev. Ljudstvo tudi ne more nič zaslužiti, ker ondi ni nobenih večjih podjetij. Na zboljšanje teh razmer ni torei upati pred žetvijo. Tudi v sosednih delih Črnegore se je ie pojavila lakota. Kakor se poroča, je baje sklenila turška vlada, napraviti cesto iz Skedra do Prizrenda, da bi tako ubogo ljudstvo moglo kaj zaslužiti. Toda ta sklep bode najbrže ostal na papirju, ker v Turčiji nimajo drugega, nego preveč dolga, a bi ta cesta stala okroglih 200 000 kron. Vlom v katedralo. Iz Petrograda se peroea, da so v noči 19. februarja vlomili dosedaj še neznani lopovi v Izakovo katedralo in vzeli iz okvira Zveličarjeve sliko tri briljante v vrednosti sto tisoč rubljev. Umor radi zamude 5 minut Po rotno sodišče v Parizu obsodilo je v torek 191etnega ključavničarskega pomočnika Ivana LeBČvre radi umora svoje ljuba i a petletno ječo v prisilni delavnici. L ase vre umoril je dekle radi tega, ker je zakasnila za 5 minut sestanek ž njim. Sam se je pa vrgel pod omnibus, hoteč končati svoje mlado življenje. Ta slučaj vzbudil je takrat v Parizu veliko zanimanja, a nič manj začudenja ne vzbuja sedaj obsodba porotnega sodišča, ker kazen, katero mu je porotno sodišče naložilo, bila bi komaj primerna radi poBkušanega samo mora. ne pa za umor dekleta. Zopet defravdaoija V mestu Kiraly Helmecz na Ogrskem je poneveril prvi mestni notar Barnas Nagy precejšno svoto in potem pobegnil. Primanjkliaj v mestni blagajni ni še natanko znan. Nagyju, ki je bil še le pred letom izvoljen za prvega notarja, so že za petami Podzemeljska železnica v Parizu, zvana Metropolitain, vedno bolj napreduje. Komaj dovrše eno progo, že začenjajo novo. Posebno živahna so zdaj dela na trgu pred veliko opero, tako, da so morali zapreti več cest. Tu se ne bo križalo nič manj kot tri podzemelj b k e proge, tako, da bodo morali napraviti tri predore drugega vrh drugega; naj Bpodnji bo 21 metrov globoko pod o e s t n i m tlakom. Ž-j zopet so prišli pri kopanju do male rečice Grange-Bateličre, ki teče pod cestami in v katere strugi stoji na mnogih kolih celo velik del poslopja velike opere. Silno morajo paziti delavci, da ne poškodujejo tempelja pri veliki operi. Društva. (Ženska podružnica »Družbe sv. Uirilain Metoda* v Črno m I j i) priredi dne 8. marca t. 1. vese lico z dramatično predstavo. Igral se bode igrokaz v 4. dejanjih »Lovoodska sirota«. Ker ima Belokrajina samo to podružnico, upati je, da se tudi Metličani, Semičani in Viničani mnogoštevilno udeleže te veselice. Cene sedežem: od 1—4. vrste 60 kr., od 5.-7. vrste 40 kr. Stojišča 30 kr. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. (V Radečah pri Zidanem mostu) je društvo »Kmetska knjižnic*" priredilo veselico. Dvorana »Narodnega doma« je bila tako napolnjena, da bolj biti ni megla. Veliko smeha je provzročila igra „Kmet-Herod". Tudi igra .Indijski siroti" se je posrečila in gledalcem zelo dopadla. V kratkem času se bo ustanovilo kršč.-soc. izobraževalno društvo. Telefonska in brzojavna poročila. Šmartno pri Litiji, 2. marca. Včeraj velika evharističaa slavnost papeževega jubileja za vso dekanijo. Udeležba mnogobrojna. Vreme motilo. Poslali smo sv. očetu brzojavni pozdrav udanosti. Budimpešta, 2. marca. Povodom 701etniee rojstva so došle včeraj nadvojvodi Josipu številne čestitke. Krasno izdelano adreso glavnega mesta Budimpešte so poslali nadvojvodi v Reko, kjer se sedaj mudi. Praga, 2. marca. Ran na nemško češko hranilnico se še ni polegel. Ljudi razburja vest, da se je en hranilnični uradnik usmrtil. Ta vest je neresnična. Vsak dan dvignejo stranke iz hranilnice okolu 3 milijone kron. Češki listi nadaljujejo agitacijo proti nemški hranilnici. Lvov, 2. marca. V proslavo papeževega jubileja je včeraj nadškof Bil-czewski opravil v rimsko katoliški katedrali slovesno službo božjo, ki so se je udeležili poleg velike množice vernikov zastopniki vseh javnih oblastev in zastopov. Zatem se je v krasno ozalj-šani bernhardinski cerkvi vršilo slavnostno zborovanje, pri katerem sta imela župan dr. Malachowski in profesor Debinski navdušeno sprejeta govora. — Svoja voščila pri nadškofu so osebno izrazili namestnik grof Pininski, deželni maršal grof Potočki, vojni po- veljnik fcm. Fiedler ter zastopniki vseh oblastev in korporacij. Rim, 2. maroa. „Agenzia Štefani" prinaša uradno potrjeno vest, da so vesti o obolenju papeža popolno izmišljene in da se sv. oče prav dobro počuti. Rim, 2. marca. Včeraj dopoluane je sveti oče v knjižnični dvorani sprejel sveti kolegij v zasebni avdienci. Do-šlo je 42 kardinalov. Sveti oče je imel kratek nagovor ter potem vsakemu osebno izročil posebno knjižico, v kateri so zabilježeni najvažneji dogodki za dobe njegove vlade, ter drugo, v kateri se nahaja nova njegova latinska pesem. Sveti oče je v svojem govoru mej drugim kazal na svojo visoko starost in smrt, ki ni več daleč. Kardinali so mu izražali svoja voščila. Sprejem je trajal pol ure. Madrid, 2. marca. V Vigo je splošna vstaja. Carigrad, 2. marca. Sultan je sprejel vse predlagane reforme in mu tako ugajajo (!), da jih bo uvel (?) v vseh evropskih vilajetih. — Z Belgijo se že vrše pogajanja glede imenovanja tridesetih belgijskih častnikov, ki naj postanejo poveljniki novih policijskih čet v Makedoniji. Baronu Calice je sultan zagotovil, da izvede vse reforme. Belgrad, 2. marca. Iz Monastira se poroča, da so se v raznih vaseh v Makedoniji vršili boji mej manjšimi bolgarskimi vstaškimi četami in turškimi vojaki. Bolgari so bili premagani. Turški vojaki so zažgali hiše Bolgarov. Na bojišču je ostalo nekaj turških vojakov. Vali iz Skoplja poroča o boju z bolgarsko četo, ki je imela na sebi bolgarsko vojaško obleko. 12 oseb, mej njimi en polkovnik te čete, je ostalo mrtvih na mestu. Carigrad, 2. marca. Porta je va-lijem v Monastiru, Solunu in v Skoplju izročila glavne točke reform in potrebna navodila ter odredila, da Hilmi paša ostane tri leta generalni guverner. Sofija, 2. marca. V Makedoniji so vstaši zopet na raznih krajih pretrgali brzojavne žice. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 18. do 26. ftbruvarija poslali prispevke p. n. gg. in korporacije: Tvrdka Iv. Perdsn v Ljubl|ani od vžigalic 1200 kron, upravništvo »Slov. Naroda« 132 20 K, uredništvo »Slovenca« 88 K, volilo f župnika Pr. Klemenca v Orehku 212-29 K Cirila Ježovnik v Velenju iz nabiralnika 8 K, župnik Fr. t-izej v Velenju 2 K. F. Petovar v Kapeli dohodek neke lic'taei]e 13 K, M hsr jani na Jesenicah 10 K, Rozik» Ahčin v Kamniku nabrala na maskaradi 31 K An drej Gregorčič v Lipici neko ka«en 10 K, posojilnica v Mariboru 200 K, Alojzij Po gačnik v Ljubljani nabral v vedeli družbi 20 K — Rizt.n tega sta za »Ormoške »po mine« dva odjemnika plačila 4 K; za tri knjižice, ki fm razpt čavajo družbi v prid, pa je v tei dobi 82 < d|emnibov dopoalalo 253 K 10 h, mej temi knezoške f lavantinski dr. M. Napotnik 50 K. Blagajni^tvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejsi pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična (temena Danes v ponedeljek 2. marci ob p o 1 8. uri zvečer v veliki dvorani „Kato-liškega Doma": Ogledovanje Rima. S pomočjo skioptikona se bodo kazale glike iz Rima Predočeval jih bo g. Ant. J a r c, tolmačil pa g. dr. Mih. Opeka. Vstop vsakemu prost. Oibor „Sloven8ke kršč. soc. zveze". Meteorologično porodilo. Viflina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm 1 . | Stanje g Cm »pa- | fcaro-5 lOTunja i metla. t mm. Temperatura i po VetroTi. 1 Neb« Celsijn lig i*: 2b| 9. zve«. 735-5 8-3 [~sr. jzahT oblačno o-o j 7 zjutr. 2 ouool 736-6 '36 6 «•4 86 sl. sever sr. vzsvzh. dež oblačno 1| 9. zveč. 7401 4-5 sl szab. jasno 00 gl 7. zjutr. |2. popol. 741.-4 737-7 l-l 7-6 sl. svzh. sr szab. megla ks. obl. ednja temperatura sobote 81°, norm. —1-2 Srednja temperatura nedelje 6 6", normale, —1-4 Dunajska borza dnč 2. marca. Skupni državni dolg v notah.....100-55 Skupni državni dolg v srebru.....100-S5 Avstrijska zlata renta 4% .....121-10 Avstrijska kronska renta 4%.....101-30 Ogerska zlata renta 4% ......12110 Ogerska kronska renta 4% .....9960 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16-76 Kreditne delnice, 160 gld............686 60 London vista......................240'15 NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. veli. 117 07'/. 20 mark............ 23 42 20 frankov (napoleondor)......19 09 Italijanski bankovci.........96-65 C. kr. cekini............... Žicnirt o<3ii«3 dn<5 2. marca 1903. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za spomlad.....K 7 67 Rž za spomlad ......„ 6 98 Koruza za maj - junij 1903 . . „ _ Oves za pomlad....., 6-37 Na bndimpeitanski borzi: PSenica za april.....K 7-64 Pšenica za oktober.....»7 60 Ki za april........... , 6 68 Oves za april ........,6- — Koruza za maj (1903) . . , 619 Koruza za julij........6 27 (Efekti v). Dunajski trg PSenit« banaSka.......K 8*25 > južne železnice.....7-65 Ri » » .... 685 Ječmen , . . . . , 64(1 ob Tisi ....... 6-40 Koruza ogrska.........6-45 Cinkvant »........ 7_ do 7-68 „ 6-99 n » 6 38 do 7 65 . 7.6t . 6 79 «10 , 6 20 » 6-28 do 8-76 , 8-05 » 715 . 7-30 . 746 , 685 Oves srednji Fižol . . . 6 55 7- 7-40 6-76 14-- Čop\ za slikarje, pleskarje, zidarje in _ za domačo porabo ima v veliki iz- beri v zalogi tvrdka BBATA EBERL v Ljubljani. FrančiSkanskulice. 524 16 11—7 Vnanja naročila proti povzetju. Kdor želi imeti dober harmonij vrhniškega ali amerl-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na j naslov: A. Luznlk, Vrh-' nlka pri Ljubljani. 1 5tcnografa veščega slovenske in nem§ke stenografije sprejme dr. Josip Furlan, 265 3-1 advokat v Ljubljani. Največja |zalaga oblek! za e]C5pe in delnice, gospode in dečke. GRK*R*mEJK Ljubljana, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so Najpozornejša postrežba, najnižje cene, solidno blago. v velikej izberi v zalogi. 262 12-1 ItdaJatelJ in odfovorai vralntk: tr.l|«a»l| Žltalk. Tlak ,K»toliik« Tiskarni* v Ljubljani.