ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY N0- 155 I CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 1ST, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. ---------------- AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Generalni šfrajk zna nastati radi jeklarske industrije, 15,000 Slovencev zaposlenih Pittsburgh, 30. junija. Earl Reed, ki |e generalni pravdni zastopnik jeklarske industrije v Ameriki, |e včeraj prerokoval, da bo radiposkušanega unionizi-ranja jeklarskih delavcev najbrž ; nastal gtteralni štrajk vseh unijskih delavcev. Ta njeg&va izjava je prišla v javnost, -ko se kapital in delo Pripravljata za najhujšo borbo v obstanku jeklarske industrije. John Lewis drugi linijski voditelji šolpripravljeni, da organizirajo j^kiarske delavce v unijo. I V jeklarski industriji Amerike je danes, zaposlenih 500,000 delavcev. Delavci imajo za seboj kolikor toliko vlado, kajti kongres je laredil postavo, da se delavci svobodno organizirajo, in da so komparijjske unije brez veljave, ker s6 delavce sili v enake unije. Odvetnik Reed ge doigo gasa služi kompanij4m> katere zagovarja na sodnijah ;n je imel že v mnogih slu{ajih uspeh Zkgti Je bil deloven, ko s$ kompanije tožile vlado rad; NRA postave. Reed se je izjavil: Cele čete izvežbanih agitatorjev so bile poslane v skoro vsa mesta, kjer so zaposleni jeklarski delavci. Naša dosedaj tako mirna in zadovoljna podjetja, so razburjena, in kmalu bo prišlo do simpatičnih štrajkov od strani drugih unij. Niti lokalne niti državne oblasti se dosedaj niso zgenile." John Lewis, vodja organizatorjev, je priznal, da je razposlal v razna mesta kakih 200 unijskih voditeljev, ki naj izvršijo ogromno delo in spravijo vse jeklarske delavce v eno samo unijo. Indianapolis, 30. junija. Chas. Howard, predsednik Tiskarske unije in tajnik odbora za industrijsko organizacijo, je izjavil, da ima pripravljenih $500,000, da pomaga v kampanji za organiziranje jeklarskih delavcev. Howard je prepričan, da bodo kompanije ponudile višjo plačo, počitnice in da bodo rabile kom-panijske unije v borbi proti unionizaciji. "Toda obljube za bodočnost ne bodo mogle izbrisati preganjanja v preteklosti," je dejal Howard. Povratek v Colorado V četrtek s<* Vrne Mrg Te_ režija Suštaršič v Canon CJty Colo k svojer|y | soprogu, po- £ H tednov v Cleveland«. Mrs. Šugtaršič je naša dolgoletna Zvesta naroč! niča. Prišla je obi!,kat v Cleveland sestre in brate, Franka, Viktorja in Antona Opaš-karja, Frances Slapar jn Ma_ ry Klopčič. Tekom njenega bivanja v Cleveland se je žalostno ponesrečil 8oprog njene sestre Anton K]0pčič, in to je podaljšalo biVanje Mrs. Šuštaršič v naselbin 2elimo ji srečnega prihoda v ,njeno domovanje. Mrs. Šugetršič je tekom svojega bivanja v Cle-velandu praznovala tudi 25 -letnico svojega zakona. Bratje in sestre so ji priredili lepo domačo zabavo, in k0 se povrne k soprogu, bosta pa če (loma praznovala. Iskrene čestitke soprogu in sopr0gi! Radio televizija V pondeljek so začeli oddajati prve slike po radiotelevi^jj yse skupaj je samo še Preskušnja. Postaja se nahaja v 102. nadstropju Empire State Poslopja. Vendar se televizija v trg0vskem pomenu še ne bo tako hitr0 udomačila na ameriških domovih. Vzroki so trije: 1. televizijski aparati še niso popolni- 2. So predragi. Najcenejši so $50o, toda pomanjkljivi. 3. Televizijskih slik ne morejo oddajati po radiu na večjo razdaljo kot na 30 milj. Na obisku K družini Anton Malenše^ 1217 Norwood Rd., je Pri§ia na dvotedenske počitnice dry. žina John Karich iz Witt, IU.( obenem pa tudi Mrs. Julia kovic iz Johnstown, Pa. Že. limo jim zadovoljno bivanje v naši metropoli. 0- Komunistična platforma ima 8 izrazitih točk New York, 30. junija. Včeraj je bila zaključena komunistična predsedniška konvencija. Za predsedniškega kandidata je bil izbran Earl Browder, iz Kan-sasa, za podpredsedniškega kandidata pa James Ford, zamorec 12 New Y°rka. Komunisti so »prejeli platformo, ki obsega osem točk, med katerimi so sledeče zahteve: 30-urni delovnik, minimalne plače, skrčenje oblasti najvišje sodnije, raztegnitev VVPA javnih del, nizka najemnina hiš, vse farmarje se mora oprostiti dolgov, polne pravice za zamorce, smrtna kazen za lin-čarje in višji davki na zapuščine. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev Slovesen je bil pogreb pokojnega Rev. Luka Gladeka, župnika v West Allis, Wis. Slovesno sv. mašo zadušnico je opravil Rev. Jožef Judnič iz Gary, Ind. Asistiral mu je litvinski župnik Rev. Martis in češki župnik Rev. Bozenek. Med mašo je pel duhovniški pevski zbor. Pridigo je imel Rev. Anzelm Murn, komisar slovenskih frančiškanov, v imenu nadškofa v Milwaukee je pa govoril Rt. Rev. Monsignor Burbach. Poleg omenjenih duhovnov so bili še navzoči Rev. Plevnik iz Jolieta, Rev. Schif-frer, Rev. Potočnik, Rev. černe, Rev. Butala, Rev. Rogulj, Rev. Vladimir in Rev. Salezij. V pogrebnem sprevodu se je nahajalo skoro"300 avtomobilov. V državnem kolegiju v State College, Pa., je dokončal študije Mr. Anton Bogotaj, ki je dobil ob tej prilik naslov "bachelor science." Graduiral je v civilnem inženirstvu. Mladi inženir je star 29 let, in je bil rojen na Westfallskem v Nemčiji, odkoder je prišel kot 9-letni deček s starši v Ameriko. V Nokomis, 111., je umrl rojak Matevž Kavčič, star 58 let, doma iz Oselice pri Kranju. Zapušča ženo, dve hčeri in dve pastorki, brata in sestro. Okrožno sodišče v Ljubljani bo proglasilo sledeče rojake, na sel j ene y Ameriki, za uradno mrtvim, ako se ne zglasijo pri omenjenem sodišču najkasneje do 1. julija, 1937: Ivan Babnik, rojen 1894 na Dobrovi blizu Ljubljane. Zadnjič se je zglasil leta 1914. , Potem Janez Rozman, rojen leta 1880 na Šujci blizu Ljubljane. Zadnjič se je zglasil leta 1915. Potem Jože Cvetežar, doma v Potoku, župnija Vače, rojen leta 1893. Zadnjič se je zglasil leta 1914. -o- Zadušnica j Za pokojno Mrs. Frances T^Usche se bo v nedeljo, 4. juli-°b 8. uri brala v cerkvi sv. ltli* maša zadušnica v spomin obletnice njene smrti. So-nikj in prijatelji ranjke so pn.lazno vabljeni. Prva žrtev Iz Akrona se poroča: Neki 14-letni fantiček je prodal dvema drugima fantoma pet pokalic za proslavo 4. junija. Prodal jih je po centu eno. George in James Antrcbius, dečka, ki sta kupila pokalice, sta slednje izpraznila in tako nabrani smodnik vložila v cev, nakar sta vse skupaj zažgala. Cev je silovito eksplodirala in razstrelba je odtrgala 14 letnemu Georgu vseh deset pr stov na obeh rokah, dočim je James dobil poškodbe na obrazu. Policija je prijela dečka, ki je prodal pokalice, ker glasom mestne postave je v Akronu prepovedano prodajati enake stvari. Trgovske nagrade Sledeči so upravičeni do nagrad, ki jih daje Progressive Merchants Association za serijo "G." 34,141 $15. Po $5: 76,-285 ,107,912, 192,250, 70,885, 119,095, 100,017, 72,790, 155,-284, 183,101, 25,453, 93,115. Po $2: 72,897, 4,905, 72,372, 777, 32,564, 45,400, 1,471, 15,352, 6,455, 166,743, 82,182, 157,934, 13, 1,210, 28,208. Lastniki teh številk naj se zglasijo s svojimi kuponi pri August F. Svetek, 478 E. 152nd St., ne kasneje kot 11. julija, 1936, ker po tem dnevu nagrade za serijo "G" niso Več veljavne. Izpoved morilca Včeraj smo poročali, da je 70 let stari Albert Zautner ustrelil predsednika Lincoln Fireproof Co,, Geo Rutherforda. Zaunt-ner je bil včeraj obdolžen umora. V celici je pripovedoval: "Strašno mi je žal za dejanje. Bil sem žalosten, pa sem zgubil razum. Deset let sem bil pri kompaniji in nikdar nisem bil kasen. Delal sem 90 ur na teden in plačali so mi $23.00 na teden. Obljubili so mi $35.00, pa jih nisem nikdar dobil. Ribal sem in čistil tla, stene, strop, pazil r.a denar. Pred dvema letoma sem padel, ko sem čistil in se močno poškodoval. Ostal sem doma pet dni, pa so mi utrgal $18.00 od plače. Vedel sem, da se me hočejo znebiti in dobiti mlajšo moč, pa niso vedeli kako, zato so me začeli šikanirati. Ko mi je ravnatelj v pondeljek očital, da sem pijan, sem zgubil pamet. Dobil sem revolver in ustrelil Rutherforda. Potem pa ne vem, kaj se je z menoj zgodilo. Sploh me ne briga, kaj naredijo z menoj. Prej bo konec, boljše bo." Zautner je imel svoje čase tri filmska gledišča v Erie, Pa., toda je vse zapravil. --—o—- Škoda radi suše v Ameriki znaša že 100 milijonov dolarjev Suhaska stranka bo napadala Roose-vella in Landona Predsedniški glasovi V Zedinjenih državah je danes 67,288,952 oseb upravičenih, da volijo predsednika Zed. držav. Leta 1932, ko so se vršile zadnje predsedniške volitve, je glasovalo vsega skupaj 39,816,-522 državljanov. Navadno ostane vselej do 20,000,000 državljanov doma, tudi ob predsed. volitvah, in ni čuda, da se je pojavila zahteva, da se odvzame državljanska pravica onim, ki tekom štirih let niti enkrat niso volili. Vest iz domovine Mr. John Komatar, 6626 Bliss Ave., nam sporoča, da je dobil iz vasi Bistričica, fara Stranje pri Kamniku žalostno vest, da mu je umrla draga mamica dne 19. junija v starosti 72 let. Ranjka zapušča v starem kraju štiri sinove in eno hčer, v Ameriki pa sina Johna Komatar. Naj bo ran j ki mamici rahla domača zemlja in naj počiva v miru. Ne bo seje Naznaja se vsem članicam Gospodinjskega kluba na Jutro-vem, da ne bo seje v četrtek 2. julija. Naznanilo se bo ob pravem času, kdaj bo seja. — Tajnica. Nemški turnerji V Clevelandu se nahaja te dni kakih 2000 nemških telovadcev iz vseh krajev Amerike. Z njimi. je dospelo tudi do 6000 prijateljev. V stadionu imajo svoj telovadni festival. Chicago, 30. junija. Dr. Leigh Colvin, kandidat prohibicijske stranke za predsednika Zedinjenih držav, je danes izjavil, da bo tekom svoje kampanje, katero otvori v jeseni enako napadal Roosevelta kot Landona. Lan-don je republikanski predsedniški kandidat. Colvin je povdarjal v svoji iz javi, da je postala država Kan sas, ki je bila "cvetlica vseh suhih držav," tekom administracije governerja Landona'mokra država. In to sramoto se mora oprati, pravi Colvin. "V državi Kansas se danes popiva," je nadaljeval Colvin, "in več žganja se nahaja v državi kot kdaj od leta 1880." To je leto, ko so v Kansasu odgla-sovali za državno prohibicijo. Kar se pa tiče Roosevelta, ^e povedal kandidat Colvin, je pa dobro znana zgodba, da je on zavrgel prohibicijo v Ameriki in odprl na široko vrata vsakovrstni pijači. Pristaši prohibicijske stranke mu tega ne morejo odpustiti. -o—- Chicago, 30. junija. V severo-zapadnih državah je danes že uničenih za nad 100 milijonov dolarjev farmarskih pridelkov. Kar je pustila suša in žgoče solnce, to so popolnoma uničile kobilice, ki so se letos pojavile v nenavadno visokem številu. V osemnajstih različnih državah je divjala ali divja suša. Tudi država Ohio je med prizadetimi državami. Zlasti bodo trpele jagode, sadje in krompir. Krom-! Pirja bo 50 odstotkov manj kot lansko leto. Dež je padal v prvih par dnevih tega tedna, toda ne dovolj, da bi povzročil kako korist. Napoveduje se pa še več dežja. V največjih krajih je dež prišel, tudi prepozno, ko so se sadeži že posušili. Radi kobilici so najbolj prizadete države Iowa, Missouri, Nebraska, Colorado, Wyoming in Oklahoma. V obeh Dakotah dež ni padel že sedem tednov, dočim je država Indiana en mesec brez dežja. Pšenica v Montani je zrastla čevelj visoko, potem se je pa posušila. živinorejci so poslali svojo živino v druge kraje, ker doma nimajo klaje. železnice pošiljajo živino v vozovih po izredno znižanih cenah. -o—— Diktator Mussolini pozabil na vse državne posle, ko mu je zbolelo več otrok v družini Tivoli, Italija, 30. junija, že dva dni ne vrši laški 'diktator Mussolini več nobenih državnih poslov. Podal se je iz Rima v to rnesto, kjer se nahaja njegova družina. Poroča se, da je nevarno zbolela njegova sedem let stara hčerka Maria Anna Mussolini. Dekletce je dobilo otroško paralizo, ki je jako nevarna bolezen in skoro neozdavljiva. Vittorio in Bruno, dva starejša sinova Mussolinija sta bila poklicana iz Rima v Tivoli, ko so se njeni mladi sestri vnela pljuča. Mussolini je zapovedal javne molitve. Glasom zadnjih -o Dva črnogorska monar-hista ubita, 16 ranjenih Belgrad, 30. junija. Med mo-narhističnimi črnogorskimi kmeti in med žandarji je prišlo do hudega boja, ko so črnogorski kmeti zahtevali, da pride na črnogorski prestol, katerega danes ni več, princ Mihael 27-letni pretendent na črnogorski prestol. črnagora je danes del Jugoslavije. žandarji so streljali na množico in ubili dva kmeta ter jih 16 ranili. V prejšnjem spopadu so kmetje ubili 5 policistov. poročil je nevarnost pljučnice odstranjena, toda otrok bo ostal najbrž hrom. ' Nadaljna poročila se glasijo, da je zbolel tudi osem-letni sin Mussolinija, Romano Mussolini in sicer za isto boleznijo. Vendar se vsa 'stvar precej zakriva in ne morejo točna poročila v javnost. V Rimu se je zadnje čase pripetilo mnogo slučajev otroške paralize, tako da grozi epidemija. Mnogo staršev je že vzelo svoje otroke iz Rima in jih poslalo na deželo. Vladne zdravstvene oblasti so že na delu. Poroka V soboto 4. julija se poročita v cerkvi sv. Lovrenca ob 9. uri zjutraj Miss Cigoj, 3639 E. 81st St. Ženin je Mr. Fr. Telatko, 3562 E. 81st St., Pred šestimi tedni se je poročil brat neveste Edward Cigoj z Mis?s Rose Kastelic. Obilo sreče in zadovoljstva mladim parom! Na obisku Na obisk v Cleveland je prišel k svojemu bratu Franku Mr. John Banich iz Chicage. Nastanil se je pri Tončki Jevni-kovi na 61. cesti, in bo obiskal ■svoje številne prijatelje v naselbini. Nov direktorij Telefonska družba je izdala pravkar nov direktorij telefonskih naročnikov v Clevelandu. V sedanjem direktoriju je 27 več strani kot v zadnjem. 7,000 novih telefonov je bilo instaliranih v Clevelandu tekom zadnjih šest mesecev. \ Avto nesreča Ko je sinoči Frank Strehovec, 60 let star, stanujoč na 1238 E. 169th St., stopil zza nekega avtomobila na cesto, ga je podrl z druge strani prihajajoči avtomobil in prizadjal Strehovcu težke poškodbe. Strehovec ima razbito lobanjo, več reber zlomljenih in bojijo se, da je dobil tudi težke notranje poškodbe. Nesreča se je pripetila na 185. cesti in Chicasaw Ave. Strehovec je bil odpeljan v Emergency Clinic bolnico. Dobički verižne trgovine Da ljudje ne posečajo več v tako obilnem številu verižnih trgovin je priča pol-letno poročilo verižne trgovine The Kroger Grocery and Baking Co. Tekom prvih šest mesecev letošnjega leta je omenjeno, podjetje imelo čistega dobička $984,840, a v šestih mesecih lanskega leta pa $2,353,947. Delničarji so dobili letos 54 centov na delnico, lansko leto pa $1.30. . Poslovodja podjetja pravi, da so znižani dobički posledica visokih davkov in neprijetnega vremena. . . Vehovec in razstava Councilman Anton Vehovec je včeraj protestiral proti igralnim strojem na razstavi. Izjavil je, da je on predlagal, da se igralne stroje obdavči, toda župan Burton je izjavil, da se igralnih strojev ne more obdavčiti, ker so nepostavni, toda kljub temu je župan dovolil, da se igralni stroji postavijo na razstavo, ne da bi mesto imelo od tega kaj dobička. Oropan Slovenec Mr. John Furlan, ki je usluž-ben na gasolinski postaji na 3315 E. 80th St., je bil te dni napaden od roparja, ki je prišel na gasolinsko postajo. Zahteval je denar. Ko je odnesel ropar $31, je pobegnil. Materinski klub Seja Materinskega kluba šole sv. Vida se vrši v sredo 1. julija ob 7:30 zvečer. Radi važnosti se prosi velike udeležbe. Tragedija življenja V toiletu Terminal Tower poslopja je dobila železniška policija mlado dekle, ki se je zastrupila. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo nato poslali domov. V njenem žepu so dobili pismo sledeče vsebine: "Moj ljubček! Naj ti povem, da je vsega konec. ■— Srečna sva bila vsako uro, katero sva preživela skupaj, in pri misli, da te ne bom nikdar več videla ali slišala ali te objela, sem izgubila vse veselje do življenja. . . če sem kdaj grešila, sem to storila iz ljubezni do tebe. Spominjaj se me včasih, ljubček! Nisem te hotela navezati na mene. Vsa leta sem želela samo to, da bi bil ti srečen, da bi se smehljal. Oh, ljubila sem te in še bolj te bom ljubila v smrti. . ." V bolnici so dognali, da je mlada dekle nosna in na jo je fant zapustil. Fant stanuje nekje na vzhodnem koncu mesta. Smrtna kosa V torek ob 5. uri popoldne je umrla Nežka žejn, rojena Rejc, stanujoča na .1227 E. 170th St. Pokojna je bila stara 50 let. Rojena je bila v vasi Kovačevrod, fara Gora nad Idrijo. y Ameriki zapušča žalujočega soproga Matevža, sina Matevža, hčeri Rose in Agnes, sestro Mrs. Ur-bančiČ, v stari domovini pa tri sestre, enega brata in več sorodnikov. V Ameriki je živela 22 let. Pogreb se bo vršil v petek' zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Prizadeti družini in sorodnikom naše odkrito so-žalje! Prijazen obisk Včeraj so nas obiskali v uredništvu Mr. in Mrs. Kramer iz Sharon, Pa., s sinlcotom Franki jem. Obiskali so tu svoje sorodnike, obenem si bodo pa ogledali našo lepo razstavo ob jezeru. Hvala za obisk. V bolnico V Lakeside bolnico se je podal M,- An+nv, Sfih RSfi F! IKKIhKt. Avto nesreča Včeraj popoldne je 31 letna Mrs. Irene Andreas peljala voziček, v katerem se je nahajala 6 tednov stara hčerka Helen po' Addison Rd. v bližini Wade Park Ave. Poleg nje je korakala 4-letna hčerka Marilvn. Kar naenkrat zavozi v družino neki avtomobil, katerega je vozila 19-letna punca Alice Martin, 1361 E. 82nd St. Mrs. Andreas je bila podrta na tla in je dobila tako hude poškodbe, da bo najbrž umrla. V bolnici so ji že odrezali nogo. Tudi oba otroka sta zelo poškodovana, otročji voziček pa razbit. Voznici se ni nič zgodilo.. Bila je aretirana, toda pozneje izpuščena pod $1,000 varščine. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Frank Mehle, 992 E. 64th St. in Miss Anne Lakutis, 933 Maud Ave. Mr. Carl Dekleva, 9419 Elizabeth Ave. in Miss Mary Mihelič, 1075 E. 67th St. Mr. Alvin Abbott, 1717 E. 55th St. in Miss Viola Dolgan, 1168 E. 58th St. Mr, Anton žnidar-šie, 450 E. 160th St. in Miss Angela Udovich, 17213 Waterloo Rd. Vsem skupaj obilo sreče v bodočnosti. Ne boste bogati Direktor javne varnosti v Clevelandu, Ness, je včeraj inštaliral 21 novih policistov m je ob tej priliki povdarjal, da policisti nikar ne pričakujejo, da bodo postali bogati v službi. Menil je najbrž obsojenega policijskega kapitana čadeka, ki je tekom nekaj let zaslužil $108,000 potom grafta. Poštenje in točnost pri delu bi, morala biti prva lastnost policista, je dejal Ness. Francoski kazino Policija je že dobila pritožbe od strani nekaterih nevoljnih moških in žensk glede predstav, ki se vršijo v francoskem kazinu na razstavnih prostorih. Baje so dekleta, ki imajo tam predstavo premalo oblečene. Nekdo je predlagal, da se začnejo nabirati prostovoljni doneski U obleko žensk, toda dekleta so ponudbo zavrnila, češ, da je sedaj prevroče. Toži za $100,000 Rev. Alfred Wright iz Cleve-landa, ki je bil od začetka zastopnik dr. Townsenda, ki je načelnik gibanja za $200.00 mesečne pokojnine, toži sedaj dr. Townsend organizacijo na $100,-000 odškodnine, ker ga je organizacija dala zapreti, toda ga je s o d n i j a nemudoma oprostila. Med Townsend pristaši prihaja do vedno večjih prepirov. * Cena bondom poljske republike je zadnje dni precej padla n« .imenski borzi. DOMOVIN ft "AMERIŠKA DOMOVINA V V AMERICA!! HOH1 — BLOTJBNUN DAHTT NIWSPJJ'I* BIH Rt. Clalr at«. 01«T«lmd. Oblo Publlahed flfcUy cxc«pt Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto M.60. Za Cleveland, po poitl, eelo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3 60 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $9.60, pol leta, »3.00. Za IVTopo, celo leto, »8.00. Posamema Številka. 8 cente SUBSCRIPTION RATES: D. B. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. B. and Canada »3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3.60 (or fl month«. Cleveland and KucUd by carrier«, »6.60 per year, W.00 for » month*. _Single cople« » cent«. Muropean robacriptlon. »8.00 per year._ J AUKS DKBKVZO and LOUIS J. PIRC. Editors and Publisher« Entered a« nccond das« matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 137» No. 155, Wed., July 1, 1936 di zastavo, je bila to velika sramota. Zato je bilo tam, kjer je stal praporščak, navadno orjaške postave, z zastavo, vselej nakupičenih trupel padlih vojakov, ki so do zadnje kaplje krvi branili svojo zastavo. In nekaj takega se bo vršilo tudi v soboto na Močilnikarjevi faimi. Razlika je le ta, da se tukaj ne bo vršilo krvavo klanje ljudskih mas in vojaštva, ampak padali bodo samo lončeni golobi. Tukaj bo odločevala zmago spretnost in bistro oko strelca. Kateri klub bo imel največ teh lončenih golobov na svoji vesti, tisti klub bo dobil zmago in zastavo. deli na ruto in v pondeljek bo že dobra. Res se prav nič ne lažem, če rečem, da boste imeli en splošen good time. Opozarja se samo slovenske avijatičarje, naj v soboto ne letajo prenizko nad Močilni-karjevo farmo, da jih ne piči kaka šibra. če pa hoče kdo v zaledju splezati na drevje, mu je dano na prosto voljo, če nimajo nič zoper to njegove hlače in boljša polovica. Da le pridejo pred nočjo doli, kajti ponoči jih ne bomo iskali po vejah. Glede komarjev so pa fantje sklenili, da jim bodo napravili piknik drugje ter bodo imeli svojo lastno godbo in domačo zabavo, da ne bodo nadlegovali naših posetnikov. Zanje je bil postavljen poseben veselični odbor. Torej na forte žulaj popoldne jo odrinemo na Močilni-karjeve farme, da z našimi slovenskimi strelskimi in lovskimi klubi praznujemo dan ameriške in slovenske neodvisnosti. V soboto res ne bomo odvisni od drugega kot od ječmenovca in ohajčana, pa njih žlahte. In če kdo ne bo ta dan samostojen, si bo sam kriv. P. S. Prav zadnji trenotek sem zvedel, da bo Brusov Albert napeljal na strelišče ra-dijo, da bodo pošiljali odmeve našega streljanja za podokniec Mussoliniju, da bo slišal, kako zna streljati vojska, ki je res hrabra in kjer bodo vse nasprotujoče si vojske v čevljih. No ja, pa kaj bi več pravil i Pridite v soboto k nam, pa bo Iste videli in slišali! I Jaka. mmz mm: m Tekom predsedniške kampanje Vselej, kadar se vrši predsedniška kampanja v Zedinje-nih državah, tedaj igra važno vlogo nastop Zedinjenih držav napram dogodkom v tujezemstvu. V letošnji predsedniški kampanji je pa vprašanje tujezemske politike Zedinjenih držav potisnjeno nekako v ozadje, in to radi ostre borbe, ki je nastala med prijatelji in nasprotniki novega deala. Toda v resnici je vprašanje tujezemske politike Zedinjenih držav letos mnogo bolj napeto kot je bilo v kateri drugi predsedniški kampanji in to pa radi v resnici napetega mednarodnega položaja. Dosedaj so metali v predsedniško kampanjo vprašanje Lige narodov. To vprašanje je letos sicer mrtvo radi abesin-sko-laškega incidenta, ker noben Amerikanec več ne zagovarja vstopa v Ligo narodov, ki je doživela svoj konec, no, pa imamo druga aktuelna vprašanja, o katerih se sodi, da Zedinjenim državam ne more biti vseeno, kako se rešijo, kar se tiče mednarodnega položaja. Bolj kot v kateri drugi državi je mišljenje prebivalstva Zedinjenih držav glede tujezemske politike različno in razdeljeno. T.o je posledica geografskega položaja naše velike republike. Pretežna večina ameriškega naroda je seveda za to, da ostanejo Zedinjene države nevtralne v vseh nesporazumih ali spopadih, ki se dogajajo v tujezemstvu, zlasti tam, kjer ameriški interesi niso prav nič ogrožani. No, koncem konca pa vedno odločuje ena ali druga skupina Amerikancev, kot smo to zlasti videli tekom svetovne vojne. Vendar se je položaj od svetovne vojne tudi v Ameriki zelo, zelo spremenil. Največ Amerikancev se drži gesla, katerega je zapustil Ameriki prvi predsednik ameriške republike, George Washington, in ki pravi, da se Zedinjene države ne smejo nikdar vtikati v tujezemska vprašanja. No, položaj se je od-tedaj mnogo spremenil, kakor se je spremenil tudi ves svet. V glavnem imamo v Ameriki dve skupini, ki se razliku-jeti medsebojno po mišljenju napram položaju v tujezem-skih državah. Ena skupina prebiva v zapadnih državah, kjer je japonsko vprašanje mnogo bolj akutno kot v vzhodnih državah, v katerih bolj razpravljajo o evropskem vprašanju. Ljudje v Californiji in drugod po zapadu so silno daleč od Evrope in tudi nimajo s slednjo svoje trgovine kot pa prebivalci v vzhodnih držav. So pa Californijčani v precejšnji bližini Japonske, in prebivalcem Californije ne more biti vseeno, kaj počne Japonska. Lahko se v splošnem danes trdi, da posvečuje tudi ostala Amerika danes mnogo več pozornosti japonskemu problemu kot kdaj. To, kar se danes godi na Kitajskem in na Pacifiku je primarnega interesa za ameriško politično javnost. Nastop Japonske na pomorski konferenci v Londonu in japonska politika na Kitajskem so ustvarile v Zedinjenih državah težke sumnje o poštenosti Japonske. Tekom predsedniške kampanje v bodočih par mesecih bo to vprašanje brez dvoma prišlo še bolj živo pred ameriško javnost. Ali bodo vprašanje zanesli med narod republikanci ali demokrati, o tem danes še ne moremo soditi, prišlo pa bo, kajti iz načina, kako bo eden ali drugi predsedniški kandidat odgovoril na vprašanje, bo precej odvisna glasovnica ameriškega naroda pri novemberskih volitvah. V očigled napetih razmer na Kitajskem in na Pacifiku in tp radi Japonske, lahko že danes trdimo, da se Zedinjene države za dalj časa ne bodo toliko zanimale za evropske razmere, .ker tam ne preti Ameriki nobena nevarnost, toliko večjo pozornost pa bodo posvečale naše oblasti, pa tudi prebivalstvo dogodkom na Daljnem Vzhodu. Amerika ima preveč interesov tam, da bi mogla mirno zreti na dnevne dogodke, ki so vsi v nasprotju z ameriškimi interesi. --o-—- Kako bomo Slovenci praznovali 4. julij V soboto bomo praznovali dan ameriške neodvisnosti. V vsakem kotičku Zed. držav bo takrat odjeknilo grmenje topov, pušk in pokalic, vršili se bodo slavnostni govori in sijajne parade bodo praznovale dan, ko se je ta dežela osamosvojila. Tako se vrši vsako leto na 4. julija. Tudi naš narod se udeležuje teh slovesnosti, saj smo tudi mi del Zed. držav, kjer imamo svoj kos kruha. Letos bomo priredili pa še nekaj prav posebnega. Le skrbno preberite sledeče. Euclid Rifle & Hunting klub, Rainbow Fishing & Hunting klub, Barbertonski lovski klub in Lorain Rifle & Hunting klub, to so štirje slovenski lovski in strelski klubi, bodo tekmovali v soboto 4. julija na Močilnikar-jevih farmah za prvenstvo v streljanju na lončene golobe. Pri lanski tekmi teh štirih strelskih klubov je zmagal Euclid Rifle klub in kot nagrado dobil v posest krasno zastavo. V soboto se bo pa vršila ponovna tekma in vsi štirje klubi se bodo poskusili, kdo bo imel letos to zastavo v posesti. Kadar srno brali o ljutih bitkah, ki so se vršile mož proti možu in ne od daleč iz strelskih jarkov, se je vedno vršila najbolj; krvava bitka okrog zastave te ali one armade, če je sovražnik vzel nasprotni arma- Kot se sliši, so se fantje od Euclid Rifle kluba zaprisegli, da bodo obranili to lepo- zastavo in svojo čast do zadnjega strelnega praška in do zadnjega golobčka. Neprestano vsako sredo od 1. maja sem se fantje urijo v streljanju. Njih general, Jože Mlakar, daje fantom pogum s tem, da jih pri vsaki vaji tudi sam največ pobije, golobov namreč. Ker je tudi drugače korenjaške postave, se tudi pri kantini ne ustraši vsakega in ga nese več kot dva slaba. Cele noči je tam na svojih lepih farmah študiral bojni načrt. In ga je tudi izpolnil do zadnje točke. Le eno napako je napravil, da je namreč to svojo strategijo predčasno obelodanil in tako bodo imele sovražne armade priliko postaviti najmočnejšo fronto tam, kjer je general Jože postavil svojo. Se reče, saj je poveljnik Jože v javnosti morda povedal nekaj, v resnici bo pa izpeljal drugače. Pri volitvah bi se temu reklo politika, v vojni je pa to strategija, v državnih zborih pa diplomacija. Jaz ne držim prav za prav z nobenim, ker imam pri vseh klubih svoje prijatelje in se ne maram nobenemu zameriti. Bom le kot nepristranski opazovalec in bom ploskal tistemu, ki bo zmagal. To je tudi svoje posebne vrste strategija. Nekako tako kot kislo zelje, v katerem so ocvirki in fižol, pa je imenitna košta. Glavno pa je, da se kaj takega ne sme zamuditi. To bo prizor, ki ga človek ne doživi vsak dan. Tam boste imeli priliko videti vesele in kisle obraze, žalost in nevošljivost, škodoželjnost in ploskanje. V vseh slučajih pa bo nosila največ krivde puška, ki ne nese prav in golob, ki ne leti prav. Edina sreča pri vsem tem bo ta, da ko bo odjeknil zadnji strel in se bo zadnji golobček razpršil v prah in pepel, ter se bodo seštele posamezne točke, bodo vsi čestitali zmagovalcu in pilo se bo pri kantini v čast in slavo onega, ki bo fano nosil. Tukaj bo izginila vsaka jeza in škodoželjnost in vse fante in njih prijatelje bo vezala samo ena vez: zavest slovenskega strelca in lovca. Vidite, to je pa nekaj posebnega, česar ni v politiki in ne v diplomaciji. Zato pa po-hitimo v soboto popoldne vsi na Močilnikarjevo farmo, kjer se bo vršila ta zgodovinska bitka. Tekma bo trajala kako dobro uro, potem se pa razvije živahna zabava pri obeh kantinah, na plesišču in pri dolgih mizah, kjer se bo vršila šele končna tekma med ječmenov-cem in drugimi telesnimi dobrimi deli . Fantje od Euclid Rifle kluba so se bogato založili z vsem, da bodo lahko postregli tisočim obiskovalcem. V soboto, na 4. julija, ni nikake druge posebne prireditve, zato pa pridite na piknik na Močilnikar-jeve farme. Ker je drugi dan nedelja, se boste lahko drugi dan odpočili od napora in sladkosti tega sveta. Če bo desna roka preveč uprežena v soboto popoldne, jo boste v nedeljo Če verjamete al' pa ne Okrog štirih popoldne bi se bili pa kmalu stepli. Ne naši mojstri med seboj, ampak jaz ž njimi. Ko je namreč Ulle pribijal "raft," so hoteli pribiti vrh strehe smrekco, v znak, da je cimper postavljen. Ker ni bilo druge pri roki, so mi hoteli odžagati ali izpuliti eno, ki Ameriška Slovenka o Jugoslaviji Gorica, 16. junija 1936. — Pravkar sem se vrnila v Gorico po enotedenskem obisku v Jugoslaviji. Vinogradi okrog Maribora obetajo dobro letino. Ravno tako češplje na Gorenjskem; okrog Kranjske gore in Jesenic so v tem času kot pravljični vrtovi. Predstavljajte si obširne livade, polne belih nar- Burton, za njim pa širom poznani Slovan monsgr. Aldrik Zlamal, rodom Čeh, ki je imel pomenljiv govor o slavljencu, kajti on je pripeljal msgr. Do-mladovca kot študenta v Ameriko in mu bil potem ves čas na ] strani in v pomoč. Rev. Bekovac iz Pennsylva-nije je bil glavni govornik v cerkvi in je tudi starosta med* hrvatskimi duhovniki. Mr. III-ja Kordič je bil stoloravnatelj in program se je izvajal vsem navzočim v zelo fino kratko-časje. Cerkveni pevski zbor je večkrat nastopil s pesmimi. Pevovodja tega zbora je Mr. Vavtar in v zboru je več Slovencev in Slovenk. Na banketu je bilo tudi čitano pismo od župnika Rev. Stipanoviča iz Youngstowna, O., katero fare je ustanovil slavljenec msgr. Domladovac in ki zelo lepo napreduje. Rev. Stipanovič je bolan, zato ga je zastopal njegov kaplan Rev. Mišič. Rt. Rev. msgr. Domladovac je dospel k fari sv. Pavla, ko je ta fara potrebovala ravno takega modrega gospodarja. Dospel je kot namestnik za Don Niko Grškovičem, ki je opustil duhovski stan in se posvetil uredništvu "Svijeta." Msgr. Domladovac je faro in njeno cerkveno življenje popolnoma prenovil in oživel. Vedno za vse enako pravičen, vsem naklonjen, povsod dobiva naklonjenost in med vsemi uživa spoštovanje. številni Slovenci v bližini pohajajo v cerkev sv. Pavla in vsak se izraža zelo pohvalno o prijaznem župniku, g. msgr. Domladovcu. Fara sv. Pavla je dobila sedaj tudi pomožnega kaplana v osebi Rev. Father Regena, ki je rodom Slovak in je bil pred par meseci posvečen za duhovnika. Gotovo je, da se vsi katoliško misleči Slovenci pridružujemo katoliškim sobratom Hrvatom in ž njimi mu tudi mi kličemo: Naj še dolgo zdrav in zadovoljen služi v vinogradu Gospodovem Rt. Rev. Monsgr. Domladovac,! A. G tako neznansko lepo rase na vrtu in ki je zadnji božič igrala veliko vlogo v naši sprejemni sobi. Charlie je že imel v roki sekirico in je že stregel nežni smrekici po življenju, ko sem vzel v roke pripravno laj-što in se postavil pred mojo varovanko ter sem postavil svoje življenje za njeno. No, zmagal sem. Ampak, ker niso dobili smrekce, so hoteli pa postaviti na pročelje kakega petelina, kot se jih vidi na zvonikih v starem kraju. Ker pri nas nimamo petelinov, niti kokoši, sem prosil Charlija, naj mi enega odstopi, ki jih toliko redi doma. Pa ni hotel. Je rekel, da petelin bolj paše v žup-co kot pa na streho moje ute. In tako je zdaj streha brez petelina in brez smrekce. Jaz sem mencal in mencal, ker ura je šla naprej in treba je bilo še to in pe ono. Bogve, Če bo uta danes gotova? Poskušal sem pomagati in dal temu in onemu v roke kako laj-što ali kaj drugega, kadar se je oziral okrog. Pa sem vedno narobe pomagal, če sem mu jaz ponudil žeblje, je gotovo iskal pašet, če sem mu molil lajšto, je iskal žago. Edino, kadar sem ponudil pteklenico piva, takrat je pa vselej prav prišlo. Ali ni to čudno, kako se to urajma. Ti naši mojstri so mi povedali da bodo delali do petih in ne dlje, ker so v "juniji." Jaz sem si pa mislil, da ne bodo taki, kot tisti, ki je ob opoldanskem vizlu spustil sleč hamer na tla, ki ga je ravno vzdignil nad glavo, da bo zamahnil. Če bo ravno kakšna lajšta za pribiti, bo tudi unija malo zamižala, sem si mislil. Ampak, kaj pa pomaga, ko ti znajo pa taako prefrigrati vsako stvar. Ali ni poštajna, da je točno ob petih zmanjkalo tri lajšte za vogale in papirja za četrt strehe? Samo še dobrih pet minut dela, pa bi bil moj slavni in častljivi kot gotov. Pa kam bomo šli zdaj ob petih po les, je rekel polir Charlie. No j a, potem smo pa likof pili. Vsedli smo se na nove klopi in se porazdelili ob kame-niti mizi v senci nove ute. Precenjevali smo delo in pijačo. Jaz sem hvalil delavce, delavci pa pijačo in vse je bilo zadovoljno in fantje so rekli, da take ute še niso delali v Ameriki in take je ni pod tem preziden-tom. Neznansko sem ute vesel in zdaj mi nobena reč ne kali srčnega veselja, kot edino še skrb, kadar bodo fantje račun poslali. Da bi jih le kaj zmotilo. Pa da ne bo kake pomote, moram kar tukaj pribiti, da smo bili prav vsi navzoči, ko se je likof pil in sicer smo imeli okrog sebe corpus delicti, veličasten in dodelan. To, se mi' zdi, je vredno pripombe, da ne bi naši Meniševci delali kakih pomišljajev, ker jse je baje nekoč pri nas zgodilo, ko so dozidali neko hišo, da so jo zidarski pomočniki in malavarji držali ta čas, da ni skup padla, ko je šel mojster po denar. To mi je nekoč pripovedoval Rezin Tone, ki je zdaj v Lorainu, pa ga nisem že dolgo videl. Kadar se bo še kdo splašil in bi si rad postavil enako uto ali kot za stara leta, naj naj-me za delo te fante, mušter bom pa jaz posodil zastonj. Ko bo uta pobarvana, belo in zeleno, pa pesek po tleh posut, takrat se bom pa preselil v ta moj kot in bom pohlevno čakal, da pride od kje kak marjašar, da mi bo pomagal za tobak. Se reče, saj hoče zdaj Tone Bobek zarentat uto do jeseni, pa je ne dam. P o 1 i r j u Charliju, Ulletu, Križniku in Centatu pa vse priznanje. Samo to bi vas še rad vprašal, kdo je segel domov grede moji mail boxi v roke, da sem jo potem komaj zravnal? cis! Tukaj vam pošiljam tudi nekaj pristnih novic iz Jugoslavije. Vojvoda in vojvodinja Kent (brat angleškega kralja) sta se namenila, da prideta vsako leto na Gorenjsko na počitnice. Radi tega je princ regent Pavel kupil grad Brdo v bližini Kranja. Vršijo se tudi pogajanja, da bi se kupilo ali vzelo v najem lovišče barona Borna pri Tržiču, ki naj bi bilo na razpolago angleški kraljevski dvojici. To lovišče je nekaj posebnega. Tukaj se dobi divjega kozoroga, ki se ga ne dobi nikjer drugje na svetu. V resnici je ta divjačina tako redka, da je pred nekaj meseci prišla sem berlinska filmska družba Ufa, da jih je vzela na film. Ker že govorim o filmih, naj še omenim, da ima Jugoslavija zdaj svojo lastno filmsko družbo. Prvi, sto-procentno govoreči film je bil povzet v Dalmaciji in so ga kazali v Ljubljani pred nekaj tedni. Ida Kravanja, doma iz Primorskega, je imela glavno vlogo. Je še mlada igralka, pa ima že več let izkušnje v filmih, ker je igrala pri neki nemški filmski družbi. Njeno igralsko ime je Ita Rina. Govori se, da je poročena z nekim diplomatom v Beogradu. Prvi teden v juniju je bil ot-vorjen v Ljubljani "Ljubljanski velesejm." Obiskalo ga je veliko ljudi iz češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. Vsak hotel v Ljubljani je bil zaseden do zadnjega kotička. Da bodo imeli čitatelji Ameriške Domovine pojem o obsežnosti tega velesejma, naj ga primerjam vsakoletni razstavi živil in avtomobilov v Clevelandu, skupno vzeto. Vse je bilo najmo-derneje. Brezštevila je tukaj izstavljenih raznih kuhinjskih potrebščin, ki napravijo gospodinjsko delo lažje. Opazovala sem nekega starega kmeta, ki je pazljivo ogledoval avtomatičen stroj za odstranjevanje črešnjevih pečkov. Bil je tako navdušen o tej iznajdbi, da je kupil kar tri, da jih ponese svoji ženi domov. Kar se tiče avtomobilov, so bili na razstavi najfinejši, kar sem jih še videla. To je . delo finese v vsakem detajlu. Zlasti mi je padel v oči eden, ki je bil delo najmodernejše vede. Ogrodje je bilo črno in slonokoščeno belo. Slišala sem, da ga je kupil neki ljubljanski trgovec, ki je hotel imeti avtomobil, ki bo vzbudil pozornost po vsej Jugoslaviji. Prepričana sem, da bi ta avtomobil zbu- dil pozornost, ko bi peljal doli po Euclid Ave. ali po Peti aveniji v New Yorku. Toda največjo mojo pozornost sta zbudila dva krasna vola, ki so ju pripeljali na razstavo iz Dolenjskega. Vsak je bil šest čevljev visok in v obsegu sta bila za dva navadna vola. Bila sta lepo očiščena, da sta se kar svetila. Ko so ju peljali na sejmišče, glave okrašene s cvetlicami, sta vzbujala prav toliko pozornosti, kot gori omenjeni avtomobil, če ne še več. Ta mesec se je v Ljubljani vršila konvencija Esperantov. Ljubljana je sprejela člane te organizacije z velikim napisom: "Benvenon" — dobrodošli!. če se bo ta mednarodni jezik sploh kdaj ustalil, je težko reči. Skoro v vsakem mestu v Jugoslaviji uče ta jezik. Toda, ker pouk fci obligaten, je udeležba bolj slaba. Ko sem vprašala.urednika nekega pro-minentnega dnevnika v Ljubljani o njegovem mnenju glede esperanda, mi je rekel: "Danes je samo en svetovni jezik in ta je angleški." Pozdravljam Vas, g. urednik in vse čitatelje Ameriške Domovine. Ne vem, če bom še tako srečna, da bi lahko šp enkrat obiskala Jugoslavijo letos. V par tednih odpotujem v London. Od tam bom poskušala poslati kaj zanimivih novic. Snj bom gotovo tudi tam naletela na kakega Slovenca, ki se jih dobi v vsakem kotičku sveta. — Theodora Ussai. ——-o-- Rt. Rev. G. M. Domladovac v nedeljo so župljani fare sv. Pavla na E. 40th St., priredili v počast svojega priljubljenega župnika časten banket v Hollenden hotelu v mestu, kot vpočast 25 letnice, kar je bil posvečen v mašnika. V ta namen se je brala pon-tifikalna sv. maša v farni cerkvi, kjer je prisostvoval pomožni škof McFadden, in Monsgr. Zlamal in med drugimi todi župnik Rev. B. J. Ponikvar iz Clevelanda. Tudi od drugod je bilo več duhovnikov. Ob tej priliki so slavljencu priredila cerkvena in mladinska društva sijajen sprevod iz župnišča v cerkev. Med veliko udeležbo faranov so se lesketale v belo oblečene deklice s cvetjem in spominskimi darili v rokah. Sprevod ali pohod v cerkev je bil naravnost slikovit, ki je na vsakogar napravil prav lep vtis. Po opravilu v cerkvi so se vsi zbrali v znanem Holienden hotelu, kjer se je vršil slovesen banket, katerega se je udeležil tudi mestni župan Mr. Burton in se nenavadno dolgo zamudil v veseli družbi. Več kot 25 govornikov je povdarjalo zasluge slavljenca. Prvi je bil pomožni škof McFadden, za njim župan Mr. John D. M. Hamilton, novi predsednik republikanskega, narodnega odbora iz T opeka, Kam., in ki je največ pripomogel, da je bil guverner Landon nomini-ran za predsedniškega kandidata republikanske stranke. KRIŽEM PO JVTIOVEM r« ituikai bralnika K. Min Društvo "Tabor" ima piknik "Tudi vaš odposlanec lahko obdrži orožje." Odloži orožje, pa ti pošljemo enega. Tudi naš bo brez orožja." "Dobro!" Odšel je. \stal sem, odložil samokrese in bodala ter obesil puške na sedlo pa spet sedel. Lahko bi bil vsaj samokres obdržal. Saj ti ljudje niso vedeli, kako orožje imam in koliko ga imam. Pa pošten gem hotel biti) da sem lahko tudi od njih poštenost zahteval. Enajst jih je bilo. Posvetova-1 se> nato je tisti, ki je prvi pnsel k. meni, odložil puško, su- ° 111 nož ter počasnih korakov Pnsel bliže. Lep vitek mož kakih petdesetih let je bil, njegove trne oci so me sovražno gledale. t a nic ni rekel, tiho je sedel pred mene na tla. T"di jaz sem molčal. Postajal je nepotrpežljiv* in končno sam; začel: "Kaj hočeš od nas?" ''Govoriti hočem s teboj." "Govori!" "Ne morem." "Allah! Zakaj ne?" Pokazal sem na svoje orožje. "Glej, vse orožje sem odložil! Ti pa imaš bat skrit pod hai-kom!" čisto razločno sem namreč videl na gubah njegovega haika, da ima pod njim za pasom skrit bat. Zardel je, segel pod obleko in vrgel bat od sebe. "Pozabil sem nanj," se je opravičeval. Nisem mu verjel. Zaupal mi ni in je hotel biti za vsak slučaj pripravljen. Zahrbtnosti pa najbrž ni nameraval. Pomirjen sem nadaljeval: "Tako! Naj bo mir med nama, dokler se pogajava! Mi obljubiš?" "Obljubim!" "Daj mi roko na to!" Podala sva si roke. "Zakaj nas zasledujete?" sem vprašal. Ves iznenaden me je pogledal. "Se ti je zmešalo? Napadli ste nas, oropali ste nas, pa še vprašaš, zakaj vas zasledujemo —?" "Mi vas nismo napadli in tudi ne^oropali, ampak Bejati." JPa vi ste vendar Bejati —!" e- Mi, kar nas tu vidiš, mi ^LTr°ljubni Eden mojih tovarišev in io-, iz Franki^ Tr; midvaSVa sluga, beduCki i? f Je ,7J-onstran Mckke Va * f Arabca, ki njuni S^i " zapadno odtod in ki £ ^ nista bila sovražnika Bebbehov " "To mi pripoveduješ, da bi nas varal! Z lažjo bi So Uam radi izmuznili! Toda ne boš nas pre varil! Bejati ste!" Odgrnil sem burnus in si odvihal rokave. "Poglej! Ali ima Bejat ali Kurd ali Arabec belo kožo?" "Bele je!" se je čudil. "Si p0 vtem telesu bel?" "Seveda —! In — ali znaš brati?" 'Znam!" je odgovoril ponosno. Vzel sem dnevnik iz žepa in Mu ga pokazal. "Ali takole pišejo Arabci ali Kurdi?" Učeno je nagubal čelo in pogledal. "Ne. Ta pisava ni arabska." Odprl sem potni list. "Poznaš tale pečat?" "Pri Allahu! Pečat padiša-hov —!" "Da! In ta pečat moraš spoštovati, ker si podanik paše v Sulejmanji, ki je odgovoren sultanu. Verjameš, da nisem Bejat?" "Verjamem." "In prav tako tudi moji tova- riši niso Bejati." "če pa ste z Bejati potovali ■—1» "Pa le potovali! Naleteli smo na nje dan odtod. Njihov kan Heider Miriam nas je povabil, naj se jim pridružimo, in nam je obljubil gostoljubnost. Niti vedeli nismo, da živijo v sovraštvu z vami, še manj pa smo slutili, da vas mislijo napasti in oropati. Pridružili smo se jim le, da bi varno potovali in ker smo imeli skupno pot. Po noči, ko smo spali, so se ukradli iz taboi'a in šele zjutraj smo opazili, da jih ni. In ko so se vrnili, smo spoznali, da jemo kruh in uživamo gostoljubnost roparjev in tatov. Prijel sem Heider Mirlama in mu očital ne-odkritosrčnost. In prav tedaj ste nas napadli. Tako je bilo in nič drugače!" "O, Allah nam bo pomagal, da bomo dobili Heider Mirlama v pest! Ste se branili, ko so vas nas! napadli?" "Seveda smo se! Sicer bi nas bili pobili. Pa porabili smo prvo priliko in jim ušli." "Ste koga ubili?" ' "Ne." "Prisezi I" "Ne prisegam. Kristjan sem." Ves zavzet je stegnil roko od sebe. "Kristjan —?" je dejal pomilovalno. "O sedaj verjamem, da res nisi ne Kurd ne Turkoman, kajti noben musliman ne bo rekel, da je kristjan. Sedaj pa tudi verjamem, da niste nobenega naših umorili in zakaj da ste bežali. Kako more kristjan muslimana ubiti —!" Tako prezirljivo je povedal te besede, da bi mu bil najrajši pri-solil krepko zaušnico. Pa moral sem žalitev mirno v žep vtakniti. Moj položaj namreč ni bil posebno prijeten. Tovariši so odjezdili naprej po ravnini, komaj petdeset korakov daleč od mene pa je čakalo dobrih trideset maščevalnih Bebbehov —. Miroljubno sem torej dejal: "Vidiš torej, da nismo vaši sovražniki ! Pusti nam, da v miru potujemo dalje!" "* "Kam hočete potovati?" "Proti Bagdadu." "Počakaj! Govoriti moram s tovariši." Vstal je in odšel k četi. Bata potoma niti pogledal ni. Dolgo dolgo so se posvetovali. Zdelo se mi je, da so eni proti j nam, drugi za nas. Vsaj takoj sem sklepal iz njihovih kretenj, j Četrt ure je minilo, preden sc je vrnil. Ni sedel, zato sem tudi jaz vstal. "Ti bi lahko odšel," je dejal, "pa> tvojih tovarišev še nismo videli. Pokliči jih! Tudi štirje moji tovariši bodo prišli, petem si bomo enaki." Njegov predlog je bil za nas zelo nevaren. Moji tovariši so med pogajanjem jezdili dalje in ko sem se na njegovo besede obrnil, so bili že skoraj dva tisoč korakov da-zunaj na ravnini. Stali so in cakali. Ali bi naj žrtvovali ta Prehitek in se dali ujeti? "Motiš se!" sem dejal previd-no" "Ne bomo si enaki!" "Zakaj ne? Vas bo pet in nas tudi!" "Poglej, kako daleč so že moji tovariši! ce se vrnejo, izgubijo prehitek in v nevarnosti bi bili, akp se ne pogodimo." Neizmerno prezirno je zamahnil z roko. "Nič se ne boj, džaur! Beb-behi smo, ne pa Bejati! če se pogodimo, se vam ničesar ui treba bati, če pa ne, vam dovolimo, da se smete za prav toliko spet oddaljiti, preden začnemo s so-j vražnostmi." Spet sem moral psovko mirno požreti. Odgovoril sem: "Zaupam ti! Ali bodo vaši | štirje ljudje oboroženi?" (Dalje prihodnjič) Zdaj smo v sezoni piknikov in izletov. Tudi društvo Tabor, št. 139 SNPJ priredi svoj letni piknik v nedeljo 5. julija in sicer v Maple Gardens, Maple Heights, na cerkvenih prostorih. Tam gori v lepem zelenem gozdu, kjer ptički prepevajo in sapica mehko pihlja, se bomo počutili, kot bi bili daleč onkraj morja v naših zelenih gozdovih, kjer smo nekdaj prepevali iz našega veselega in brezskrbnega srca. Torej tam se bomo povese-lili in pokramljali drug z drugim. Prav lepo bi bilo, ko bi vsi člani in članice skupaj prišli, da se skupaj poveselimo v prosti naravi in v svežem zraku. Še lepša zabava bi bila, če bi se udeležili od sosednjih društev. Saj bi tukaj vsakdo videl svojega znanca in prijatelja. Slovenci smo po naravi vesel narod in tudi sladkega vinca se ne branimo. In vsega tega bo dovolj na tem pikniku. Saj bo za vse dobrote skrbel odbor društva Tabor. Končno vabim tudi vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice, da se udeležite našega piknika 5. julija. Pripeljite svoje znance in prijatelje ter svoje otročičke. Vsi se boste zadovoljni vračali domov. Do svidenja in pozdravljeni vsi skupaj. Mrs. Rose Vatovec, članica. --—o-- Kako kuje življenje... Mladi fantje gredo v svet Spominjajmo se dragih Cleveland (Newburg), O.— Res je na svetu vse minljivo. Za nekatere prej, za druge pozneje. še mi je pred očmi nežni in ljubeznivi obraz pokojnega Father Viktor Viranta. Kot bi pogledal podobo sv. Alojzija, tako se mi je zdelo, ko sem gledal v rakvi ^ležečega umrlega gospoda. Za Vami ne žalujejo samo sorodniki in farani Marije Vnebovzete, za Vami žalujejo vsi katoliški Slovenci, posebno še v Cleve-landu. Saj je bil pokojni Rev. Virant tudi pri nas v Newbur-gu duhovni pomočnik in priljubljen pri vseh, posebno pri mladini. Vas, prerano umrli Father Virant, ohranimo v spominu. Pa ne samo v spominu, tudi v nost. Kdor je že poskušal na ameriških železnicah ukrasti vožnjo, ali "trampat," kot pravimo, ta bo vedel povedati, da se z železniškimi pazniki in čuvaji ni šaliti, če te zalotijo. To sta dobro vedera tudi dva dečka, stara komaj po 15 let, ki sta se podala na pot in imela pri tem nekaj sreče, še, več pa korajže, a ju je nazadnje sreča le zapustila. Ne samo, da sta si izvolila prosto vožnjo po železnici, izbrala sta) si za to svojo eskapa-do celo najelegantnejši vlak. Nekaj časa sta se brez sitnosti vozila na mehkih sedežih v posebnem oddelku in sta se izdajala celo za dvojčke, čeprav si nista bila prav nič v sorodu. Pri tem sta se modro držala in precej časa vlekla železniške uradnike za nos. Fred in Neal Parker, ki sta si bila res nekaj podobna, da sta se lahko izdajala za dvojčka, sta si izbrala vlak Sant Fe železnice, ki je znan kot luksuzen, hiter in posebno drag, za svojo prosto vožnjo po svetu. molitvi se vas bomo spominjali. Saj edino, kar moremo storiti za Vas, je molitev. Prihodnjo nedeljo se bo brala sv. maša za pokojnim Fathrom Virantom v cerkvi sv. Lovrenca ob desetih. Sv. maša je naročena od društva sv. Imena. Opozarja se vse člane in druge prijatelje pokojnega, da če vam je le mogoče, da se v nedeljo 5. julija udeležite te sv. maše. Vi pa, Father Virant, dokončali ste zemeljsko življenje tukaj. Imate pa večno življenje pri svojem Stvarniku in Gospodarju v čigar službi ste bili na zemlji. Prosite Boga v nebesih, da kadar bo nam odločeno priti za Vami, da se snidemo pred božjim tronom v nebeških višavah. Vsem sorodnikom, prijateljem in faranom Marije Vnebovzete pa v tolažbo rečemo, da je šel Father Virant pred nami v večnost, da prosi Boga, da bo tudi za nas tam prostor, kadar nas smrt vzame v več-J. Resnik. Kakopak, hotela sta si privoščiti vlak, na kakršnem se vozijo samo bogati ljudje. Oba skupaj sta imela $40.00 pri sebi, ko sta se domenila, da obrišeta s svojih čevljev prah sončne Kalifornije. Nameravala sta se peljati v New Mexico. Voziti sta se hotela zastonj toliko časa, dokler ju ne spode z vlaka, nakar bosta plačala za vožnjo naprej, in bosta šla do tje, dokler bo denar vzdržal. Ko je vlak odpeljal iz postaje Los Angeles, je šel sprevodnik po. vozovih, da pobere vozne listke. V enem vozu naleti na dva čedno oblečena dečka, ki sta sinova kakega pro-minentnega trgovca ali filmskega direktorja. Ko ju je vljudno vprašal za vozne listke, sta mu rekla, da jih ima ata, ki mora biti kje v drugem vozu, najbrže zadej na razgledni verandi. Ker ni to nič čudnega, je sprevodnik obšel svoj pohod, iščoč pri tem onega "ateta" za vozne listke. Kajpak, ni ga našel. Vrnil se je nazaj in povedal dečkoma, da ne more najti očeta. Dečka sta bila vsa iz sebe in sta izrazila bojazen, da je morda ostal na postaji in da je zamudil vlak. Sprevodniki na tako luksuznem vlaku kot je Santa Fe železnice, ne dvomijo o besedah svojih pasažirjev brez vzroka, četudi sta to dečka stara po 15 let. Če pa je ta sprevodnik kaj dvomil, ni tega rekel naglas. Povedal pa je vso stvar vlako-vodji, ki je takoj brzojavil na postajo v Los Angeles, če je tam kak "oče," ki je izgubil svoja sina. Kmalu je bil odgovor nazaj, da ne vedo tam ničesar o kakem takem očetu. Sprevodnik je pokazal dečkoma brzojav. Fanta sta hladnokrvno odgovorila, da se je moral "papa" vrniti najbrže v Hollywood hotel. Zopet je delovala brzojavna žica iz vlaka na dotični hotel, naj poiščejo očeta, katerega sinova sta na Santa Fe vlaku. V tem času je pa vlak drvel po kalifornijski pustinji in se bližal meji države Arizone. Sport: metanje mehke žoge, postaja v Ameriki vedno bolj popularen. Pro-šlc leto je bilo v raznih ligah t?,ga športa nad en milijon Amerikancev. Tudi dekleta to začela gojiti tu sport-. Na levi je Bil Pec-nick ki je igral 32 iger, ne da bi nasprotniki enkrat zadeli žoge. Spodaj je Geo. Staler, ki je vpeljal te vrste uport v osrednjem za/padu. t Dečkoma so dovolili, da sta smela spati na vlaku. Drugo jutro so na prvi postaji izročili sprevodniku brzojav, ki je povedal, da človek s takimi imenom ni v hotelu, prav za prav še nikdar ni bil. No, vlak je vozil dalje in dalje in je bil v tem času že 750 milj od Los Angelesa, v New Mexico. Sprevodnik je hotel tej skrivnosti priti do dna in izprašati levite dečkoma. Ko je vlak zapustil postajo Grant, je šel v kupej k dečkoma, pa fantov ni bilo že nikjer. Iskali so ju po vsem vlaku, pa brez uspeha. Na pomoč je bila poklicana policija v Grantu in drugod, čez dva dni so ju res našli v Albuquerque v hotelu. Pripeljala sta se z busom iz Granta, kjer sta bila stopila z vlaka. Tam sta povedala mrkim'železniškim uradnikom čisto drug roman. Rekla sta, da jima je dal oče dovolj denarja, da se peljeta v Topeka, Kansas. V Los Angeles sta pa sklenila, da si raje prihranita denar in bosta ukradla vožnjo na vlaku. Ker niso vedeli, kaj bi poče li z dečkoma je policija dovolila, da sta ostala v hotelu, raje, kot bi ju posadili v ječo. Da se jima pa ne bo zahotelo po zlati svobodi, so jima pobrali hlače. To ju bo gotovo držalo v sobi, so si mislili policaji, ki ne vedo kaj je navihana mladež. Ko so hoteli drugo jutro nadaljevati s preiskavo, ni bilo ptičkov nikjer. Udrla sta v sosednjo sobo, tam dobila hlače dveh gostov in jo popihala skozi okno. Policijski radij je zapel in obvestil deželo, naj se pazi na dva dečaka, take in take postave in naj se ju prime. 12 ur kasneje ju je zalotil železniški čuvaj, ko sta oprezovala na kolodvoru. Zbežala sta in pozneje so ju prijeli v neki kopici sena na bližnji farmi. V tem pa je prišel brzojav iz Los Angelesa, naj dečka pridržijo, ker se morata zagovarjati za 15 raznih malih prestopkov, največ tatvine. Dečka sta izgledala kot pravo strašilo v mnogo prevelikih hlačah. Eden si je nadel celo khivato mesto pasu. Potem sta pa dečka izpovedala, da nista dvojčka. In tako sta romala fantiča zopet nazaj, v veliko oljša-nje železniških uradnikov, katerim sta nekaj časa delala sive lase. Well, mlada sta začela in sta se izkazala kot prava umetnika v lažeh. Kje in kako bosta nekoč končala — to je pa drugo in veliko vprašanje. DNEVNE VESTI Lemke stranka je prepozna v sedmih državah Chicago, 30. junija. Tretja stranka ali takozvana Lemke union party ne bo imela imena Lemke za predsedniškega kandidata v sedmih državah, kei* je za to določena postavna doba potekla. V šestih državah bodo morali državljani črtati ime Landon ali Roosevelt, pisati ime Lemke in opraviti druge formalnosti, ako bodo hoteli voliti za Lemkeja. Za Lemkeja bo nemogoče glasovati v sledečih državah: California, Kansas, Louisiana, Michigan, New Jersey, Oklahoma in Wisconsin. V teh državah je devet milijonov volivcev. Skoro gotovo je, da Lemke tudi v Ohio ne bo kandidiral, ker rabi 330,000 podpisov do 4. avgusta, ako hoče priti na tiket. To je pa fizično nemogoče narediti. Al Smith bo imel tri govore v kampanji Washington, 30. junija. — Eden izmed prijateljev Al Smi-tha, katerega je demokratska predsedniška konvencija popolnoma prezrla, ko je predlagal, da se "izvoli pravega demokrata" namesto Roosevelta, je izjavil, da namerava imeti Smith tri govore tekom kampanje, v katerih bo napadal novi deal. Ob istem času se pa naznanja, da Smith ne bo direktno podpiral republikanca Alf Landona. -o- Brazilija bo omejila produkt kave za 25% Rio de Janeiro, 30. junija. Brazilska vlada je naredila korake, glasom katere se bo znižal pridelek kave za najmanj 25 odstotkov. Brazilija producira preveč kave, katere ne more poslati na svetovni trg. Julija meseca bo imela Brazilija v zalogi nič manj kot 100,000,000 vreč kave. Angleška vlada dobila zaupnico od parlamenta London, 30. junija. — Včeraj je bila v parlamentu napadena vlada angleškega ministrskega predsednika Baldwina, o kateri so poslanci izjavili, da tvori "nevarnost Angliji in miru ter varnosti vsega sveta." Toda ko je prišlo do glasovanja glede zaupnice, je dobila vlada zaupnico z 284 glasovi napram 13$. V Genevi so negušu zamašili usta Geneva, 30. junija. Vodstvo radio postaje v tem mestu je izjavilo včeraj, da bo nemogoče razposlati govor bivšega abesin-skega cesarja Haile Selassija potom radio, ako bo cesar napadal katerokoli izmed držav. Vodstvo radio postaje trdi, da je nevtralno, in da Selassie ne more v govoru napadati niti Italije. Bivši cesar bo. imel tozadevni govor pred zborovanjem Lige narodov. -o--- Blazni Zioncheck se je vrnil v Washington Washington, 30. junija. — Napol blazni kongresman Ma rion Zioncheck je končno zapu stil glavno mesto in se odpeljal proti Seattle, Wash., kjer ima svoj dom. Spremlja ga eden kongresnih policistov. Kongresman Zioncheck je znan po svojih blaznih eskapadah, odkar se je poročil, in so ga morali imeti V1 dveh blaznicah zaporedoma, a je iz zadnje blaznice pobegnil. Pred odhodom iz Washingtona je izjavil, da bo ponovno izvoljen in se bo vrnil. URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob «re-dah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. MALI OGLASI Išče se Anton Papež, po domače Kmc, star 37 let, oženjen. Doma je iz Hinja pri Žužemberku. Pred 9. leti je prišel iz domovine v Smpkey Falls, Kanada. Za naslov bi rada zvedela sestra Elizabeth Cigoj, 3639 E. 81st St., ker mu ima važno zadevo sporočiti. Bungalow naprodaj na 19420 Cherokee Ave., 6 modernih sob, čisto prenovljene; udobno do trgovin, šol, transpor-tacijo v mesto. Cena za prodati, zmerna vsota takoj, ostalo po $35 na mesec. H. O. L. C.— Robt. S. Jameson, KEnmore 3164-5-6. Brusim stroje za rezanje trave in izdelujem tudi vsakovrstne ključe. Delo prvovrstno. Laddie Pujzder 1191 E. 61st St. ali pa v G rdi na Hardware 6127 St. Clair Ave. Jack London: ROMAN TREH SRC PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Preostalo je še nekaj izvodov poezij Iz življenja za življenje zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J." 61X7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. o Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide! NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti in potrtega srca naznanamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno preminul naš, nadvse ljubljeni soprog, oče, brat in stari oče POZOR! FRANK KURE 1118 East 77th Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, fur-leze in vse, kar se tiče našega dela. Vse po zmernih cenah in dobro delo. Se priporočam in pokličite nas: Tel.: ENdicott 0439 FRANK ULLE Pokojni je bij rojen 25. januarja 1877 v Grahovem pri Cerknici. Umrl je due 27. maja 1936 ob 8:20 zvečer. Pokopan je bil 1. junija 1936 po katoliških obredih iz cerkve Marije Vnebovzete v Madison, O. Pokojni je bil član društva Triglav št. 30 SDZ v Fairport, .0., in pa zavarovan pri Equitable Life Insurance Co. Poleg žalujoče družine zapušča tudi več vnukov in bližnjih sorodnikov ter brata in sestro v Clevelandu. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili vence na krsto pokojnega: društvu Triglav št. 30 SDZ, Process Dept. Alkali Co., Fairport, O., Mrs. Neži Benedict, družini Matevž Ulle, družini Frank Ulle ml.,, družini Viljem Ulle, družini Frank Južna, družini Andrej Ulle, družini Albert Ulle, Mr. Joe Ulle, Miss Betty Ulle, družini Robert Tonn, družini Louis J. Pire, družini Frank Keržič, družini Frank Lustig, družini John Gerbec, Barberton, O., družini Jerry Ogrinc, družini Anton Debevc, in za skupni venec bližnjim prijateljem in sosedom. Lepa hvala tudi vsem, ki so dali za sv. maše za pokojnika: družini John Ogrinc, družini Pintar, Collinwood, O., družini John Kaiser, Mrs. Gorše, Mrs. L. Strnad, družini Anton Cugel, družini John Sašo, družini Edward Str-nad in Julia, družini Erjavec, družini Louis Debevc, družini John Omerza, družini Šuštaršič, družini Frank Dolšak st., družini Anton Babic, družini Joseph Sieminski, družini Anton Lipoid, družini John Prijatelj, in Mr. Matija Hribar, Painesville, Ohio. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Matevž Ulle, Mrs. Neža Benedict, Mr. Albert Pintar, Mr. Joe Ulle, Mr. Frank Južna, Mr. Matevž Skrabec, Mr. Joe Setina, Mr, Louis Svi-gelj, Mr. Andrej Kapel, Mr. John Zalar, Mr. Frank Zalek, Mrs. Amalija Ha-kala, Mr. Feliks Jakopin, Mr. Frank Keržič, Mr. John Zakrajšek, Mr. Makovec, Mr. Koren, Mr. Louis Perko, Mr. Pavel Faust, Mr. Jeremia Emerson, Mr. A. Debevc. Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit od blizu in daleč. Hvala nosilcem, ki so nesli truplo pokojnega k zadnjemu počitku. Hvala SDZ za tako hitro izplačano posmrtnino. Našo globoko zahvalo č. g. župniku Rev. R. Kathe za podelitev sv. zakramentov za umirajoče in župniku Rev. Ludviku.Virantu za pogrebne obrede. Hvala tudi družini Louis Perko, Mr. Korenu in Mr. Frank Keržiču za vso požrtvovalnost, ki so jo storili za pokojnega. Lepo se zahvalimo tudi pogrebnemu zavodu Mr. Walter C. Behm, ki je na tako lep način skrbel za pokojnega, najsibo, ko je ležal v krsti in pa ob pogrebnem sprevodu. Dragi in ljubljeni soprog in oče, prišla je žalost v družino ki si jo nadvse ljubil. Odprl se je grob in zemlja je vzela naše najdražje v svoje naročje. V globoki žalosti dvigamo roke k Vsegamogočnemu: Daj našemu soprogu in očetu mirni počitek v tuji zemlji in na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARGARETA ULLE, soproga; FRANK, JOHN, VILJEM, LUDVIK, EDWARD, ERNEST in STANLEY, sinovi; AMALIJA, poročena Južna hči. Madison, Ohio, 30. junija 1936. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978_ KADAR SI HOČETE POSTREČI Z . mehkimi pijačami ne pozabite na DOUBLE EAGLE BOTTLING CO Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto. Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 1.19 Št. Clair Ave. HEnderson 4629 U6ITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena fljp ft A in stane samo: ^IC-bUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. Sedeč na trgu pred hacijen-do, ki je bila last rodbine Solano, je Alvarez Torres opazil, kako se bliža čez polje parček. Stisnil je zobe in se zmotil v svojih zaključkih. Srdito je zaklel tako, da je celo pozabil na svojo cigareto. Zakaj zagledal je Leoncio in Francisa, ki sta bila tako za- mtmmmmMmm: V SOBOTO 4. JULIJA na Močilnikarjeve farme VABLJENI STE NA STRELSKO TEKMO IN PIKNIK Prijazno vas vabi EUCLID RIFLE & HUNTING CLUB \ — Zelo grdo ravnate, — se je oglasil naenkrat Francis, — če mislite, da sem jaz umoril vašega strica. Pri teh besedah se je deklica nehala smejati in rdečica je takoj izginila z njenih lic. Odgovorila ni, pač pa se je sklonila in začela z drhtečimi rokami trgati njegov robec, kakor da ima na nogi garje. — Dovolite, da vam pomagam odvezati robec, — je spregovoril in se prij'azno nasmehnil. — Zverina! -r. je vzkliknila in oči s6 >se. ji zasvetile v divji ezi. — Proč od tod! Vaša sen- ' la pada name! — Zdaj ste pa res divna! — se je nasmehnil in komaj premagal, da je ni objel. Ta hip ste prav taka, kakršno sem vas vi-iel prvič — ko ste mi očitala, zakaj vas nisem poljubil, takoj nato ste me pa sama poljubljala — da, da, poljubila ste me — a komaj je minilo nekaj minut, ste mi hotela s svojim revolver-čkom pokvariti čreva in prebavo. Ne, niti za las se niste spremenila te dni. Ostala ste prejšnja vročekrvna Leoncie. Dovolite vendar, da vam odvežem robec! Kaj ne vidite, da je tesno zavezan in zavozljan? Vaši nežni prstki mu ne pridejo do živega. — Sreča moja, da nimate navade jemati svoje igrače s seboj, kadar se greste kopat, — jo je dražil Francis — sicer bi se bilo treba takoj pripraviti na pogreb — kar tu na pesku — zelo lepega mladeniča, čigar nameni so absolutno pošteni. Tisti hip se je vrnil deček in prinesel Leoncii kopalno rjuho. Iztrgala mu jo je iz rok in se naglo ogrnila. Nato se je z dečkovo pomočjo znova lotila zavoz-ljanega robca. Ko je bil naposled srečno raz-vozljan, ga je vrgla daleč proč, 'kakor da je imela v rokah strupeno kačo. — Roke sem si umazala z njim! — je vzkliknila. Toda Francis, ki je še vedno mobiliziral zdravo pamet, da ne podleže njeni lepoti, je počasi zmajal z glavo, rekoč: — Nič vam ne bo pomagalo, Leoncie! Na vašem telesu sem zapustil znak, ki ga nikoli več ne odpravite. 1877 1936 Pokazal ji je rano, ki jo je napravil na njenem kolenu, in se hudomušno zasmejal. — Zver me je ugriznila, je dejala prezirajoče in se obrnila, da odide. — Svetujem vam, Mr. Henry Morgan, da čim prej izginete. Toda on ji je zagradil pot. — Zdaj pa govoriva kot se spodobi resnim ljudem, Miss Solano, — je dejal in . spremenil ton. — In prepričan sem, da me boste poslušala do konca. Kar naj švigajo iz vaših oči strele, kolikor jim drago, samo dovolite mi, da povem vse, kar mi narekuje vest. Sklonil se je in pobral pismo, ki ga je hotel poslati Leoncii. — Prav kar sem vam hotel poslati to pismo, pa sem zaslišal vaš klic na pomoč. Vzemite ga in prečitajte. Saj vas ne more ugrizniti. Papir prav gotovo ni strupena kača. Leoncie sicer ni hotela vzeti pisma, vendar jo je pa prirojena radovednost gnala, da je nehote prečrtala prvo vrstico: — "Sem tisti, ki ste ga zamenjala s Henryjem Morganom." Pogledala ga je presenečeno Ni sicer razumela, kaj pomenijo te besede, vendar je pa že slutila, kaj se je zgodilo. —■ Častna beseda, da je v pismu gola istina, — je dejal resno. — Vi . . . vi . . . niste Henry? — je zašepetala vsa iz sebe. — Ne, nisem Henry. Vzemite, prosim, pismo in prečitajte ga. Ni se več upirala. Vzela je pismo in začela čitati, dočim je on ogledoval njen divni obraz, na katerem so se poznali sledovi tropičnega solnca. Niti sam ni opazil, kako se je zagledal v njene žametaste zenice. — Kdo je pa podpisan v tem pismu? — je vprašala Leoncie že drugič. Naposled je odvrnil pogled od njenih temnih oči in se priklonil. — Ime? čigavo ime? — Morgana, Francisa Morgana. Saj sem že v pismu omenil, da je Henry moj daljni sorodnik, — bratranec v petinštiridesetem kolenu ali nekaj slič-nega. In naenkrat je ves začuden opazil, da so se njene oči stemnile, potem pa zopet srdito za-iskrile. Dvomila je. — Henry, je spregovorila s posebnim naglasom. — Ne, to je zvijača, limanice bi mi radi nastavili, pa ne bo nič iz tega. Seveda ste — Itenry. Francis je pokazal na svoje brke. — Brili se niste, od kar se nisva videla, — je dejala izzivajoče. Tedaj je zavihal rokav in ji pokazal levo roko do rame. Gledala jo je, ne da bi razumela, kaj vse to pomeni. — Ali se spominjate, da je imel Henry na levi roki blazgo-tino? — je vprašal. Leoncie je prikimala z glavo. — Najdite jo torej. Nagnila se je k njegovi roki in zaman je bil .ves njen trud, da bi našla dobro znane sledove padca. Nato je zmajala z glavo in zamrmrala: — Opro . . . oprostite mi! Strašno sem se zmotila in če se spomnim, kako sem z vami ravnala . . . — Vaš poljub je bil diven! — je priznal Francis brez ovinkov. Ona se je pa spomnila dogodkov neposredno pred pogovorom, pogledala je na svoje koleno in se razposajeno nasmehnila. — Pravite torej, da vas pošilja Henry s posebnim naročilom, — je obrnila pogovor v drugo smer. — In da je nedolžen. Ali je to res? Ah, kako rada bi vam verjela! — Trdno sem prepričan, da j ima Henry prav toliko opraviti s smrtjo vašega strica kakor jaz.. . — če je tako, potem pa niti besedice več, vsaj zdaj ne, — ga je prekinila vsa vzradošče-na. — Najprej se moram opravičiti pred vapii, dasi morate s svoje strani priznati, da sol® bile nekatere vaše besede in tu- i H di dejanja skrajno neumestna. Kdo vam je dal pravico1 polju- j■ biti me? : ■, . — če se spominjate, — je jI ugovarjal, — sem' vas poljubil j H zato, ker ste mi zagrozila z re- [H volverjem. Kdo bi mi jamčil, I da me ne ustrelite, če bi se bil 1 — Dovolj, dovolj, — je' d