POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška Cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , tnaU oglasi, ki sluiiit v sscial.tenamene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din a.se Štev. 58 • Maribor, sobota, dne 20. maja 1939 t Leto XIV Arbiter sveta Sodnik sveta Roosevelt. Leta 1789., 30. aprila, je bil izvoljen P/Vi predsednik Zedinjenih držav ameriških — Jurij Washington. 150 let pozneje leta 1939. pride sedanji predsednik Z. A. D. F. Roosevelt iz glavnega mesta Washingtona, ki je dobilo ime po prvem predsedniku države, v največje mesto močne republike v New-York — na otvoritev svetovne razstave. Ob tej priliki je Roosevelt govoril ter rekel med drugim: »Naša zvezda voditeljica je zvezda dobre volje med narodi, zvezda napredka za vse človeštvo ter zlasti zvezda miru.« Plemenite besede, besede izrečene brez patosa — ali besede velikega polena, besede, ki odmevajo preko ocea-11 ov: tudi Atlantskega — v stari svet evropske civilizacije — in Tihega — v stari svet azijskoevropske kulture. Človek, ki jih je izrekel, je samo prvi državljan svoje dežele; človek, čigar delo se kontrolira, človek, ki polaga redno račun v narodnem predstavništvu in narodu za svoja dejanja, človek, ki ga je narod v popolni svobodi z ogromno večino določil, da naj mu bo na čelu. Dvakrat je ameriško ljudstvo izreklo svoje zaupanje Franklinu Rooseveltu kakor je nekdaj to ljudstvo tudi dvakrat izvolilo za predsednika Jurija VVashingtona. Pomembno je prav posebno to, dh je ameriško ljudstvo, izvolivši Roosevelta drugič za prvega državljana, dokazalo svojo politično zrelost. Zakaj prva doba njegovega predsedovanja je polna težkih bojev za prebroditev gospodarske krize v deželi, kjer je nastopila z največjo silo, v deželi brez modernega socialnega varstva, brez intervencije države v gospodarskem socialnem živ-jenju. Roosevelt je to borbo hrabro bojeval, njegove reforme pomenijo pravo revolucijo za Zedinjene države. In s Vw njegove napore sankcioni-, severoarneriška republika dobiva moderno delavsko varstveno zakonodajo. Vmešavanje države v gospodarstvo postaja vedno večje, bolj in bolj korenito y deželi milijarderjev, vsegamogocmh kapitalističnih monopolov, se pričenja voditi račun o blagostanju malega človeka. Kapital mora dajati koncesije. Toda boj se vrši v popolni svobodi. Kritika m samo dovoljena, marveč je kar najbolj zaželjena. Državljanske svoboščine sc ne kršijo. Globoko so ukoreninjene in ustavno zajamčene — že pred 15 desetletji. Ker, kakor pravijo strokovnjaki v tem področju, svoboda ameriškega državljana ni zajamčena na ta način, da bi vlada s svojo oblastjo državljanom delila gotove pravice, marveč je državljan nosilec neod-vzetnih pravic, ki mu jih ne more od-vzeti ne država in ne ljudstvo, in ki jih vsebuje ustava. In narod, ki je poldrugo stoletje izo-u a zeva n v tem duhu in ki ga sestavijo najrazličnejša plemena (rase) — jevT^kim na čelu — in ki je izvo-; V11 -svojo državno neodvisnost komaj _ Koliko |et ])rcj p,re(ien je izvolil pr-mm-d| pre.dsednika svoje republike, je * ai v dobi svoje zgodovine prebresti t 'Ta še vedno prebroditi mnoge knu ’ ta^° medsebojne krvave boje v,*<:r tl'di sramoto plemenskega so-astva (preganjanje zamorcev) ter gospodarska in socialna zla. Kljub temu in *>a gospodar v gospodarskem —ri, I — •T w*' , 1 .-IM ipj Ml smo majhen narod in ne štejemo v mednarodni politiki nič. - Smo za demokracijo. To je moje stališče. Toda danes so tako razrvane razmere, da je treba omejevati svobodo. Jadramo v svobodo ali vstvarjeni morajo biti predpogoji zanjo. Teh predpogojev ni in nihče ne more zameriti, če so potrebni nekakšni nagobčniki. Sploh pa vlada danes pri nas svoboda, n I*ku * 'Naše /mnenje k tem izjavam je nekoliko drugačno. £ tari šomaštri so poučevali s šibo. Moderna pedagogika zametava šibo, ker meni, da je bolje se ravnati po latinskem reku »verba docent, exempla trahunt«, kakor pa rabiti šibo. Govornik se je pritoževal, da vsak človek danes misli po svoje, zato demokracija in svoboda nista mogoči. Odkod pa prihaja ta anarhična miselnost? A-* •••-->* i(r o Politiki morajo v vseli javnih vprašanjih sodelovati z mladino, z narodom. Zbuditi morajo interes v narodu za politična in gospodarska vprašanja, da bo vse te stvari umel in doživljal ter spoznal, kakšni so njegovi interesi. Šele ta vzgoja vede do demokracije. Parada v Madridu. Dn; 19. maja bo v Madridu proslava Francove zmage. Sodelovalo bo pri tej proslavi 200.000 vojakov, 10.000 italijanskih in 8.000 nemških. Nemški listi prinašajo slike divizije »Condor« v Španiji, o kateri prvič javno priznajo, da ni sestavljena iz kakšnih prostovoljcev, ampak da je sestaven del redne nemške armade. _77 divizij šteje italijanska armada na kopnem. Bol za oblast na Japonskem 0 boiu za oblast na Japonskem, ki se vodi med zmernimi »civilisti« in ekstremnimi vojaškimi krogi, ki hočejo z vsemi silami spremeniti protikomunistični pakt v nemško-italijansko-japonsko zvezo, piše »New Yor.k Herald'«: »Kadarkoli so prispele vesti iz Toki-ja, ki so kazale, da je nameravan pre-okret v politiki napram Kitajski, je armadno vodstvo, ki vodi operacije na Kitajskem, ustvarilo popolnoma nov položaj in s tem prisililo vlado, da je iz temelja spremenila svojo nameravano novo politično smer. V Šangaju nastanjeni armadni poveljnik, njihovi agenti, tajni policisti, ogleduhi, provokaterji in tamkaj izhajajoči časopisi, dajejo duška svobodnemu izražanju misli, ki se često stopnjuje do besnosti in čigar posledice občutijo Kitajci prav tako kot zapadni Evropejci v mednarodnih koncesijah . . . Protiangleška besnost je zavzela tak obseg, da smatra lokalno japonsko časopisje, kot da se Japonska nahaja v vojnem stanju z Anglijo, zaveznico Kitajske. Nad tem po armadi zavestno ustvarjenem položaju, ki more vsak hip otežiti odnošaje Japonske do demokracij, prav tako kot njena zveza z diktaturami, nimajo v Tokiju nobene kontrole. Armada izkoristi vsako priliko, da izpodkopava še tisto malo naklonjenosti, ki jo uživa japonska vlada v demokracijah. Od potentatov na Kitajskem, ki nimajo prav nobenega rešpekta pred civilno avtoriteto, je odvisno, kdaj bo Japonska zgubila še poslednje simpatije v demokratičnih državah.« Dama u% fca svdta Pismo Iz Franclje Priprave za vsak slučaj. — Delavstvo in njegove pravice. Rti ‘ i Cenjeni s. urednik! Čas je že, da se zopet oglasimo! Zato prosimo za malo prostora v naši ljubi »Delavski Politiki«. Naši sodrugi v domovini si gotovo mislijo, da smo že čisto otopeli v večnem strahu pred katastrofo, katera preti človeštvu. p#i»k >■ t Naša krušna mati, miroljubna Francija je do zadnjega verovala v verodostojnost podpisanih pogodb, toda na žalost se je morala prepričati, da ja je le potreba topov in letal, ako si hoče očuvati meje, da ne pride v tak položaj, kakor dem. češka. S Francijo bi bila zadeva že malo drugačna, ker francosko ljudstvo žrtvuje vse, tudi življenje, za svojo svobodo. Francoski narod se je boril v svetovni vojni tudi za Srbijo na Kajmakčalanu, ker je smatral, da pomaga narodu, ki se tudi bori za svobodo, enakost in bratstvo. Tega Srbi in ostali Jugoslovani Franciji niso pozabili. Poslednji dokaz za to je bil obisk pok. kralja Aleksandra v Franciji, kjer je padel kot žrtev tistih, ki so se ponovno zarotili proti svobodni Jugoslaviji. O teh stvareh se sedaj v Franciji mnogo piše. V Franciji imamo tudi delavske ustanove; te ustanove so resnično delavske in nima razen delavcev v njih nihče ničesar govoriti, še matij odločati, ne glede na to, da država mnogo prispeva za nje. t ► « *---------- ■ Ci rz, > Rudarji in ostali delavci Jugoslovani v Franciji že leta in leta kličemo po zaščitni konvenciji. Toda naš glas je . v ,, ., r. —zato ni čudno, da izseljenci trumoma sprejemajo francosko državljanstvo, kar do zadnjega leta ni bil slučaj, posebno ne med nami Jugoslovani. Mi smo še vedno upali, da bomo dosegli to, kar je za našo starost življenjskega pomena. Poglejmo: Poljaki, Belgijci, Italijani, Španci in drugi imajo konvencije s Francijo; vsi ti lahko z vedrim obrazom 'gledajo v bodočnost, mi pa s strahom pričakujemo našega 55-tega leta. N. pr.:1 naš rudar, ki je delal po 20 in še več let v Nemčiji in je naposled prišel v Francijo, kakor tudi tisti, ki je prišel iz Jugoslavije, v kateri je delal 15 ni še več let, ima danes SCO do 900 frankov letne penzije. Kako naj s to vsoto živi? Rudar pa, ki je naturaliziran, dobiva za gori omenjeno službeno dobo 3500 frankov na leto. Razen tega pa družine s številnimi otroci dobivajo podporo od občin, kakor tudi od države. Dajte nam zaščitno konvencijo - - « •" u s •: • pa boste tisoče ljudi obdržali kot svoje državljane. Zastonj so vse krokodilove solze gotovih listov, dokler se stvar ne uredi! Vse sodruge in javnost obveščamo, da ni res, da bi se nam pretilo z izgonom, nasprotno je res, da min. preds. Daladier s posebnim dekretom vabi vse tuje delavce, ki imajo čisto preteklost, da sprejmejo francosko državljanstvo. Treba je samo, da svoje papirje prineseš na občino, kjer bodo vsakemu uredili vse brezplačno. Tako gledajo predstavniki Francije na porast ljudstva, kajti eni dobro vedo, da J dobijo ogromno silo, ki je v nas za sebe, saj so samo zdravo silo pustili priti v deželo! ladij« vesli Velike manifestacije pri sprejemu angleške kraljevske dvojice v Montrevilu. Na vožnji proti Ottawi, glavnemu mestu Kanade so sprejeli angleško kraljevsko dvojico v Montrevilu. Sprejema se je udeležilo 2 milijona ljudi. Bivši predsednik slovaške vlade Sidor je bil imenovan za poslanika Slovaške v> Vatikanu. Alfonzu vračajo posestva. Bivšemu španskemu kralju Alfonzu je mestni svet v San Sebastijanu vrnil posestva, ki so bila svoj čas zaplenjena. Pri nogometni tekmi med moštvi Anglije in Jugoslavije v Beogradu, dne 18. t. m. so zmagali Jugoslovani z 2:1. Pri telovadnih tekmah med jugoslovanskimi in poljskimi Sokoli v Varšavi je zmagala jugoslovanska telovadna vrsta. Na Holandskem so velike poplave, več ljudi je utonilo. Bolgarska tiskovna agencija zanika vesti, ki so jih razširili nekateri tuji listi, da je prišlo na bolgarsko-grški meji do incidentov. Te vesti so baje brez podlage, ker vlada na meji po-polen red in mir. Hitler in Mussolini sta te dni ogledovala utrdbe na meji proti Franciji. Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnosfti Patrijotizem v zakupu. Kdor čita »Slovenca«, kadar piše o kakšnih manifestacijah, bo skoro vedno zasledil tudi kakšne pripombe, ki razodenejo bravcu, da je patrijotizem nekako izključna zadeva njegove okolice. Kdor v tem času povdarja svojo narodno zavest in je pripravljen nastopiti proti zunanjemu sovražniku, je sumljiv, da je komunist. Narodno zavest in zvestobo do države pozna samo »Slovenec«. Sicer še ni dolgo tega, ko se je »Slovenec« norčeval iz patrijotizma in zmerjal socialiste radi njihovega odrejenega stališča do naroda in države s socialpatrijoti. Danes pa hoče veljati tudi »Slovenec« za socialnega in patrijo-tičnega. Sicer pa »Slovenec« že ve zakaj toliko grdi vsakogar, ki ni z njim, pa je za državo in za njeno obrambo. Kdor ima toliko grehov na sebi kot jih lahko naštejemo »Slovencu« iz dobe, ki še ni zatonila v pozabljenje, ta ima res povod, da kriči in se peni od patrijotizma, da na ta način zakrije tisti žalostni del svoje zgodovine, ki ni imela prav ničesar skupnega s patrijotizmom jugoslovanskega državljana in vdanostjo, ki jo »Slovenec« tako rad povdarja. Tudi takrat pred 25. leti je »Slovenec« pisal: mi in samo mi! Ako bi bilo to obveljalo, potem bi »Slovenec« štiri leta po tistem ne bi! moral spremeniti svoje barve in svojega pisanja. Tako je, gospodje, kadar načenjate poglavje o patrijotizmu. Ko bi Se le kaj naučili! »Slovenec« poroča, da je sedaj na Francoskem vse v redu, odkar ni več na krmilu ljudska fronta. Iz razsula je vstala nova Francija. — O razsulu, ki ga je ustvarila ljudska fronta v Franciji, bi se bilo odveč prepirati s »Slovencem«, ki vidi v 40-urnem delovniku gospodarsko propast. Ako bi bil »Slovenec« pravičen, bi lahko povedal tudi to, da je francoska vlada v najožjih stikih z vodstvom svobodnih strokovnih organizacij in da je sporazumno rešila marsikatera vprašanja organizacije dela, ki se nanaša na obrambne priprave države. Razen tega pa je daleč od tega, da bi ustanavljala kakšne svoje strokovne organizacije ali sicer dražila delavstvo z omejevanjem njegovih pravic in odločanja v njegovih ustanovah. Če že govori »Slovenec« o Franciji, potem naj bi dodal 'vsaj še to: učimo se od nje. Zatajili so ga. »Jutro« je poročalo, da so z zborovanja ob priliki mladinskega dne Jugoslovanske radikalne zajednice v Celju poslali brzojavni pozdrav tudi predsedniku stranke dr. Milanu Stojadinoviču. Radi te ugotovitve je bil »Slovenec« ves iz sebe in je ozmerjal »Jutro«, da se je vse kadilo. Sedaj pa »Jutro« vprašuje »Slovenca«, zakaj se razburja radi tega, ko je vendar običaj, da se s strankarskih prireditev pošlje pozdrav tudi predsedniku stranke. Dr. Stojadinovič je predsednik JRZ, »Slovenec« je za to, da se ostane v JRZ in zato pač ni pošteno, ako omalovažuje ali celo taji predsednika stranke, za katero neprestano agitira in o kateri pravi, da bo živela taka kot je tudi ako pride do sporazuma z Mačkom — Kartelni dogovor med tvornicami papirja v Jugoslaviji in Nemčiji. Kartel papirnih tvornic »Centropapir« v Jugoslaviji je sklenil poseben dogovor z nemškim kartelom papirnih tvornic za dobo devetih let. V smislu tega dogovora bo vsaka konkurenca med obema karteloma izključena in cene papirju na tržišču v Jugoslaviji prilagodene cenam, ki jih bo predpisal »Centropapir«. Papir je kulturna potrebščina, zato naj bi se država zanimala za ta dogovor, ki lahko dovede do tega, da bomo drago plačevali papir, ki bi moral biti v državi « !<(*» »»im« t * i - ---čim najbolj po- ceni. Revizijo socialnega zavarovanja zahtevajo zopet industrijske zbornice. O tem vprašanju bodo razpravljali dne 24. t. m, na .rednem zborovanju centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Revizijo zahteva tudi Jugoras. Ruska pomoč Poljski je potrebna, Varšava je popolnoma spremenila svoje odklonilno stališče, ki ga je dolgo zavzemala »apram Rusiji, Še nedavno tega so poljski vojaški krogi, kakor tudi vlada, odklanjali rusko vojaško pomoč, zlasti pa so se branili, da bi prišla na poljsko ozemlje ruska armada. Po francoskih vesteh pa je Poljska docela spremenila svoje stališče in pozdravlja vojaško podporo Rusije. Sovjetska Rusija je podaljšala kaderski rok za obveznike, ki služijo v vojni mornarici in pri protiletalskem topništvu. Ruska armada v obmejnih in v obalnih krajih je v popolni vojni pripravljenosti. Na pol droga je visela madžarska zastava ob nekdanji češkoslovaško madžarski meji. — To izobešanje zastave na pol droga je imelo svoj pomen in sicer je Madžarska na ta način demonstrirala svojo žalost za izgubljenimi deželami, ki so bile po vojni združene s ČSR-Odkar je Madžarska zasedla .Podkarpatsko Rusijo in dobila še znatne dele od Slovaške, visi madžarska zastava ob madžarsko-slovaški meji ne več na pol droga, ampak v višini tri četrtine droga, v znak, da Madžarski še niso bile popravljene vse krivice, ki jih ji je prizadejala svetovna vojna. Stavka v tovarni vagonov v Brodu na S«v> traja že šest tednov in še vedno je noče biti konca. Kakor znano, stavkajo delavci radi tega, ker so bili s kolektivno pogodbo, ki jo je sklenil Jugoras, prikrajšani na mezdi za 20 odstotkov. Podjetje je sedaj odpovedalo preko 100 uradnikom. Okoli 10 Bolgarov in enega Romuna so postrelili romunski orožniki pri Silistriji v Do-brudži. Kakor se uradno javlja, so postreljeni že večkrat napadli nekega ravnatelja tovarne in njegovo družbo, sedaj so ga pa še izropali, Ko so napadalce prijeli, so napadalci poskušali zbežati, pa so jih orožniki dobili na cilj in postrelili. 100.000 Židov je že zapustilo Avstrijo. Nemška uradna poročila ugotavljajo, da je 99.627 Židov zapustilo Avstrijo (sedaj Ostmarka) v enem letu. V Avstriji je živelo pred okupacijo 150.000 Židov. Zaprte katoliške šele. V »Osservatore Romano« je izšel pastirski list. berlinskega škof^ grofa v. Preysinga, v katerem čitamo, da so v večini župnij v Berlinu in v pokrajinah Brandenburg ter Pomorjansko že od Velike noči zaprte vse katoliške šole. Nemški maršal Goering je bolan. Pravijo, da je Goering hudo obolel in da dobiva srčne napade. V dveh mesecih je izgubil na teži 20 kg. Anglež, ki noče vršiti vojne službe z orožjem, kot n. pr. adventisti, ne bo radi tega za- , prt ali preganjan, ampak bo dodeljen na službovanje k edinicam brez orožja. Stavka Židov v Palestini. Židje v Palestini so proglasili splošno stavko, ki bo trajala naj-brže več dni. Ta splošna stavka je naperjena proti Angležem, ki nočejo izpolniti židovskih zahtev v Palestini. C. Nordhoff in J. N. Hall: 58 HURI K. A N Midva nisva prišla niti minuto prezgodaj do tega mosta. V trenutku, ko sva hotela prebroditi jarek, se je zagnal od obrežja silen val. Ta val je naplavil ogromno množino razbitin in napolnil jarek v vsej globini in širini z vodo. Ko se je razpenjena voda odtekla v laguno, je vzel Fakahau gospo de Laage v naročje in se podvizal z njo preko jarka ; ostali smo sledili kolikor mogoče naglo. In res se nam je posrečilo, da smo prebrodili plitko vodo ter srečno dosegli nasprotni rob jarka predno se je zagnal nov val in zalil usedlino. Vstopili smo v cerkev skozi mala vrata na južni strani; nenadna tišina v tem od močnih zidov obdanem zavetišču je delovala na nas, ki smo bili še pravkar v objemu razbesnelih elementov, kar nekam grozotno. Skoro vse žene in otroci z otoka so bili tamkaj zbrani, navzoč je bil tudi oče Pavel in tudi nekateri starejši ljudje, ki so čutili, da so preslabi, da bi bili mogli pomagati pri reševalnih delih na prostem. Na oltarju so gorele sveče in mali plamenčki so risali trepetajoče sence na zidovih. Težka vrata na severnem delu cerkve so bila zaprta in nekateri možje so bili zaposleni s tem, da so jilf oblagali z vrečami peska. Skozi visoka okna v gotskem slogu je prodirala le slaba medla svetloba; med klopmi, na katerih so sedeli stari ljudje, je gorelo par svetilk. Čim nas je bil duhovnik zagledal, je pristopil k nam in prijel gospo de Laage za roko. »Hvala Bogu, da ste srečno prišli semkaj, otrok moj!« je vzkliknil ganjen; »bal sem se za vas. Ako bi ne bili prišli, bi bil prišel sam po Vas!« Ko sem spregovoril z očetom Pavlom par besed, sem odšel zopet na prosto, kjer je bilo dovolj dela za vsakega količkaj za delo sposobnega moža. Domačini so po naravi optimisti in kot vsi optimisti odlagajo s protiukrepi proti grozečim nevarnostim do zadnjega trenutka; toda kljub njihovi brezskrbnosti so vendar pravočasno pripravljeni, ko pridb odločilni trenutek. Hurikan nas je bilo že skoro dosegel in sedaj šele so pričeli možje z Manukure izbirati palme, ki so jih hoteli urediti kot zatočišča, dokler bo divjal vrtičanski vihar. Preveč stare in še čisto mlade palme v to svrho niso prihajale v poštev. Drevesa, ki so jih končno izbrali so bila kakšnih petintrideset do petdeset čevljev visoka, imela so močne korenine in njihova debla niso bila nikjer nagnita. Možje so splezali prav do vrha in obsekali s svojimi dolgimi noži vse veje skoro čisto do debla. Pustili so le majhne izrastke vej, na katere so pritrdili vrvi, ki bi naj jim služile pri plezanju na drevesa ob uri nevarnosti. V različnih višinah so potegnili vrvi odi drevesa do drevesa, za slučaj, ako bi se ravno med plezanjem k tem sedežem v zračnih višinah pripodil val preko kopnega. Tudi dve puran drevesi, ki sta stali nedaleč od cerkve so uredili na enak način kot pribežališče. Pomagal sem tu in tam, toda tedaj me je opozoril poglavar, da se moratn nemudoma vrniti k Ta-vijevi hiši, ako še sploh hočem tja. Dal sem mu prav in priznati Vam meram, da me pot, ki sem jo imel pred seboj ni niti najmanj mikala. Še enkrat sem hitel v cerkev, da se poslovim od gospe de Laage in očeta Pavla. Duhovnik se je gibal med člani svoje občine, tolažil matere in otroke in nadzoroval delo mož, ki so prestavljali klopi k stenam, da bi pripravili starim ljudem ležišča za po-n,očk Bil je tako miren, kot da bi bilo zunaj najkra-snejše vreme. Pravkar je bil šaljivo ukoril mlado ženo, ki je izbruhnila v jok. »Tako, hči moja,« je rekel nato tolažeč mlado ženo. »Fakaoti ki te oti — otresi se smrtnega strahu! Tu ste varni. Bog nas ne bo zapustil!« Njegov miren in zaupanja poln glas je tudi meni vlil novega poguma. Globoko sem obžaloval, da bom moral zapustiti te močne, varne zidove. Hitro sem se poslovil. Pri vratih sem se ozrl in še enkrat pogledal po cerkvi. Tuljenje viharja okoli cerkvenega stolpa, skupine žen in otrok, ki so se gnetli v trepetajočem svitu sveč, belobradati duhovnik, ki je v svoji oguljeni sutani hodil od1 enega do drugega in vlival tolažbo vse to je napravilo na me gl()' bok vtis ... Fakahau iu Terangi sta me pričakovala zunaj. Bilo je pravzaprav čudovito Terangi in jaz sva si bila naenkrat tako blizu drug drugemu kot dva stara znanca. (Dalje prihodnjič) Štev. 58 .DELAVSKA POLITIK A- Stran 3. lvarne, da Poduči mojstJaICinZnOSniejSe rafme.re. s tei"- malo ve* JSc l- ’ da naj ima do delavstva več sočutja m spoštovanja. MEŽICA do ponovni, lKrei'/^'utautju »Vzajemnosti« bo-uedeljo dne o,eloiKr:° v dej. »Stari grehi« v ob 8. uri /ve,vi- maia '• *• s Pričetkom točno Med odmori h«, -v d,vora"i *. Toffa v Mežici. "e pr'poročajo diiffitje"ro*Zoar.0b‘len P°Se‘ lavci ob svoj zaslužek. Tekstilna tovarna Doc-tor in drug in še nekatere druge tekstilne tovarne obratujejo le par dni v tednu, ker jim primanjkuje potrebnih surovin. Poleg tega napovedujejo razne tvrdke, da bodo prenesle svoje sedeže, kakor tudi obratovališča na jug naše države. Delavstvo z grozo gleda bodočnosti naproti, saj je že doslej komaj izhajalo z nizkimi mezdami, ki jih je prejemalo za svoje delo. Številne redukcije v tekstilni industriji in skrajšanje delovnih dni, pa bo povzroči- lo popolno obubožanje delavstva, ki je najjačji konzument, kar bodo seveda zelo čutili tudi trgovci, obrtniki, pravtako pa tudi kmetje. Vsi obiski obmejnim krajem ne morejo zajeziti kvarnega vpliva temnih elementov, ki izrabljajo ta položaj, ako ne bo skoraj prišla gospodarska pomoč. Predvsem sredstva za javna dela, da bodo dobili brezposelni primeren zaslužek, pravtako pa se mora tudi omogočiti redno obratovanje industrij ter preprečiti špekulativno selitev industrije na jug ali v inozemstvo. Ni še prepozno, vendar pa je dvanajsta ura. da se prepreči zlo, ki bo rodilo hude posledice. Smrt zavednega sodruga. Na Pobrežju je umrl v četrtek, dne 18. t. m. s. Alojz Rozman. Pokojnik je bil krojač pri Mestnem pogrebnem zavodu in vse svoje življenje zgled zavednega delavca. Od rane mladosti je pripadal socialistični stranki in delavskemu razrednemu gibanju, kateremu je ostal zvest do konca dni svojega življenja. Pokojnika, ki je vedno vestno izpolnjeval dolžnosti do socialističnega gibanja lahko stavimo za vzgled mlajši generaciji. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 20. maja ob pol 5. uri na pokopališču na Pobrežju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujočim naše sožalje! Občni zbor KMO v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 21. maja ob 9. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje. Funkcionarji strokovnih organizacij naj se ga zanesljivo udeležijo! »Slovenec« se krega sam s seboj. V št. 113 »Slovenca« čitamo pod naslovom »Mariborski telefonski kabel še v zraku«, vest, da se $ polaganjem kabla ne more pričeti, ker je mestna finančna kontrola v Ljubljani zaprla kredit za dovršitev teh del. Gre za znesek din 42.1)00. Znesek je malenkosten v primeri s celokupnimi stroški, toda ako ga glavna kontrola ne bo odobrila pred 30. junijem t. L, ko poteče rok za črpanje kreditov iz lanskega proračuna, se bo stvar zavlekla še .za eno leto. Najlepše pa je, da je kabel že prispel, da so kanali in jaški, kamor naj bi se .položil kabel gotovi, pa ti naenkrat nastopi ovira — radi neke formalne pogreške. Kdo je to formalno po-greško zakrivil in zakaj se pri državnih delih • i * i često dogajajo take formalne pogreške, ki potem povzročajo zastoj v delu, ne vemo, prav ipa bi bilo, da se tudi ta stvar enkrat razjasni. .j«.. « > m . u « mn |. .. • •■. •/. v « - •» Paviljon bolnišnice stoji že skoro tri leta neometan in sedaj visi še telefonski kabel v zraku, s i Tujim tovarnarjem in pridobitnikom je bilo te dni naročeno, da 11 smejo „ <.• i * > shu 4. * i . .i,.-, i 4...*«tr včlanjeni • • biti samo V organizacijah in društvih, ki so dovoljene v dotičnih državah, katerih državljani so. Tuji industrijci smejo biti včlanjeni izjemoma samo v industrijski zbornici v naši državi. Aparaturo ljubljanske radio-oddajne postaje bodo baje te dni zboljšali, oziroma bodo začeli oddajati z novo aparaturo. Poročila ne povedo, če bomo odslej lahko tudi v Mariboru poslušali ljubljansko radio-postajo. O čuvanju obmejnega Maribora se vsa povojna leta v javnosti mnogo govori in piše. Ob vsaki spremembi vlade se je vedno znova obljubilo, da bomo dobili skoraj pomožno postajo in še marsikaj drugega, kar bi bilo potrebno za naše mesto. Lastniki radijskih aparatov v Mariboru in okolici so v povojni dobi plačali že čedne zneske za radio naročnino, poslušati pa mo-ajo izključno tuje postaje, namesto domačih. Koliko je vredno viničarsko stanovanje? Pri sodni razpravi radi odpovedi stanovanja proti delavcu K. v viničariji poleg zgradbe novega semenišča — o čemer smo že poročali — je trdil stolni župnik g. Umek, da je stanovanje tej viničariji vredno mesečno din 400. * ' Odpust po orožnih vajah. Nek mesarski pomočnik je bil po 8 mesečnem službovanju vpoklican za tri tedne k orožnim vajam. Ko se je mil iz vojašnice na svoje mesto, mu je dobro situirani mesarski mojster sporočil, da je mesto že zasedel po drugem in ga je od,podil brez vsake odpravnine, čeprav bi mu moral Po zakonu plačati vsaj za 14 dnevno odpo-edno dobo. Tako se v težkih časih preizkušnje vedno izkaže v praksi patrijotizem Revež, ki je tri tedne služil državi, je zato še potem od kaznovan, da osta- ne na cesti in bo kdove kdaj dobil zopet delo in kruh. Pred maturo. Na realki bosta maturirala letos 102 dijaka, od teh 42 dijakinj, na klasični gimnaziji pa 45 dijakov. Na klasični gimnaziji nima oben dijak popravnega izpita. Vokalni koncert društva »Jadran« se bo vršil soboto, dne 20. t. m. v Sokolski dvorani. Na poredit je tudi Gotovčeva »Pjesma žitonoša«, katera opeva življenje sužnjev iz Faraonove dobe ob Nilu. Opozarjamo: na ta koncert vse \lelavstvo in nameščensvo! Vstopnice v pred-rodaji pri Zl. Brišnik, Gosposka ulica. Opuščen sezonski brzovlak Časopisi so sicer prinašali vesti, da se je z novim voznim redom železniški promet pri nas znatno zboljšal. V resnici pa letos odpade sezonski brzovlak, ki je prihajal v Maribor iz Prage in Dunaja zvečer ob 9. uri in je imel zlasti ugodne direktne zveze na Sušak. Split in Beograd ter se je vračal v Maribor zjutraj | ob 8. uri, ko je bila zopet najboljša dnevna i zveza proti Dunaju in Pragi. Že pred leti pa ! je bil opuščen sezonski brzovlak, ki je vozil skozi Maribor podnevi in sicer popoldne iz Budimpešte po Dravski dolini na Koroško, tako: da je Maribor prav osirotel na zvezah z br-zovlaki, medtem ko jih vozi skozi Ljubljano preko Zidanega mosta kar cela vrsta. Če upoštevamo, da traja vožnja z osebnim vlakom v Ljubljano kar 4 ure in da so zadnji čas poslabšali garniture vagonov pri teh vlakih, ki nimajo več pulmanov iti tudi osebni vozovi s kupeji in hodnik zginjajo vedno bolj, • ’ ’ - •**■' potem vidimo, da se osebni promet na naših progah na vse strani slabša. Sicer srno res dobili nov vlak iz Maribora pred polnočjo, ; •- - )■» ■ • - ■ Maribor bi pač rabil malo hitrejšo zvezo z Ljubljano in Zagrebom zjutraj okrog 6. ure in ravnotako zvečer okrog 20. ure in isto v obratni smeri iz Ljubljane proti Mariboru. Če kje. bi bili potrebni na tej progi motorni vozovi. Glasbeno društvo žel. del. in usl. priredi v nedeljo:, dne 21. maja t. 1. od 11.—12. ure dopoldne svoj prvi letošnji koncert v mestnem parku s sledečim sporedom: 1. Kranjskogorska koračnica od J. Gregorca. 2. Roparske pustolovščine, overtura od F. Suppeja. 3. Balkanske pesmi, valček, od M. Schonherrja. 4. Jugoslovanski biseri, potpouri, od M. Leopolda. 5. V meni pesem zveni, pesem, od Chopina. 6. 6. Posamezni listi, potpouri, od J. Klimeiita. LAŠKO Posipanje naših cest in ulic z gramozom. Na naših cestah in ulicah opažamo zadnje čase silno slab gramoz, ki ni nič drugega kot z ilovico pomešan pesek, ki povzroča še večje blato in prah. Prejšnji cestni odbor in občinska uprava sta pošiljala na ceste in ulice trden in odporen materija! zdrave, sivobele barve, ki je klujboval tudi najtežjim tovornim vozilom. V zelo slabem stanju je bila zlasti v zimskih mesecih cesta onkraj bivše Dolinarjeve gostilne med Rimskimi toplicami in Laškim. Sličen materijal z ilovico vozijo tudi ,po laških ulicah. Če so že potrebni izdatki, je treba paziti tudi na kvaliteto gramoza. . -< Nekoliko statistike laškega mesta. Občina ima okrog 4500 prebivalcev (mesto samo okrog 1150), volilcev 1450 (mesto 347), industrijskih delavcev in nameščencev je okrog 200, hiš je 170, posestnikov 149, najemnikov okrog 2M), obrtnikov 61, društev 23, gostiln in hotelov 20, trgovcev 15, drž. in ban. uradov 10 (okrog 85 uradnikov in nameščencev). Lani je bilo tujcev v Radiotermi 3269. Zanimiva je obč. vodovodna statistika: Javne izlivke 3, hišnih 390, klozetov 164, kopalnic 29, prh 7, pisoarjev 16. vrt. hidrantov 13, članov po 5 din 259, po 4 din 716, letnih pavšalistov 94. oproščenih 120: avtomobilov 9, konji 3, javnih električnih sve-tiljk nad 60 in čez 40 psov. SMLEDNIK Delavsko glasbeno društvo »Sava« vabi na veliko vrtno veselico s plesom, ki se boi vršila v nedeljo, dne 21. maja s pričetkom ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne pri »Jošku« v Sv. Valburgi. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo glasbenih instrumentov, vabimo sodru-ge vseh društev, da nam pripomorejo k gmotnemu kakor tudi moralnemu uspehu. Vstop prost. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 4. junij. — Odbor. RUŠE Zmaga SDSZJ pri volitvah obratnih zaupnikov. V tovarni za dušik so se vršile dne 12. t. m. volitve obratnih zaupnikov. Ker je bila predložena samo ena lista, je Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije dobila vseh šest mandatov. Te volitve jasno pričajo, da je ruško delavstvo zrelo - -- •• ■ • -” Maja 1938 smo vložili pravila za Delavsko kolesarsko društvo. Kr. banska uprava je prepovedala ustanovitev odnosno zavrnila pravila. SENOVO PRI RAJHENBURGU Rudarsko zborovanje. V nedeljo, dne 21. maja ob 9. uri dop. se bo vršilo rudarsko zborovanje v »Delavskem domu« na Senovem. Poročilo o vloženih zahtevah pri TPD bo podal s. Arh Jurij. Vabi se vse delavstvo, da sc shoda udeleži. Posebno pa še člani Zveze Strojnikov in kurjačev. — Odbor ZRJ. Dr. Avg. Reisman: Švicarski zakon o vajencih V poletju 1938 so v Švici z ljudskim glasovanjem sprejeli uvodni zakon o poklicni izobrazbi, to je o vzgoji vajencev v trgovini in obrti. Zakon je v nekaterih določbah boljši kot so naši delavsko zaščitni zakoni mladostnih delavcev, ponekod pa tudi slabši. Izgleda pa, da je švicarsko nadzorstvo nad izvajanjem so cialnih zakonov toliko boljše in podrobnejše izvedeno, da se vsaj veljavni zakoni res izvajajo in niso samo na papirju. Šele s 15. letom Predvsem je važno, da smč vajenec stopiti v uk šele po koncu šolskega leta, v katerem je dopolnil 15. leto, medtem, ko smejo iti pri nas učenci v uk že s 14. letom. Učna pogodba mora biti sklenjena že začetkom učne dobe ter tekom 14. dni po končani poskusni dobi pred ložena »Ravnateljstvu narodnega gospodarstva«. Delovni čas in odmor že posebni zakoni, ki RADVANJE Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« gostuje v nedeljo, dne 21. maja t. 1. ob 15.30 uri na dvorišču (vrtu) gostilne Šunko Zg. Radvanje z veseloigro »Vražja misel«. Pridite vsi, si želite razvedrila in svežega zraka. — Odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU ZVOČNI KINO POBREŽJE 2«. In 21. maja film žalosti in sreče »FRATER«. Magda Schnei-der in Wllly Elchberger. urejajo že posebni zakoni, ki urejajo delo v tovarnah, pri železnicah, itd. Ta zakonita določila ostanejo v veljavi, a posebej je še določeno po novem zakonu za vajence, da njihov delovni čas ne sme presegati delovnega dneva delavcev in nameščencev istega podjetja, ali če ni takih, ne krajevno običajnega delovnega časa. Vsekakor pa delovni čas ne sme presegati 9 ur dnevno. V tem oziru je torej švicarski zakon za vajence strožji kot naš zakon o zaščiti delavcev, ki brani le vajence pod 16. leti, da ne smejo biti zaposleni dalje nego 8 ur na dan. Vajenci stari nad 16 let pa so v obrti lahko zaposleni po 10 ur. Izjemoma lahko švicarski vladni svet raztegne delovni čas vajencev za posamezne poklice na 10 ur dnevno. Pred 6. uro zjutraj in po 20. uri zvečer vajenci ne smejo biti zaposleni. Le izjemoma lahko tudi pri tem vladni svet dovoli zaposlitev izven teh ur, če je to potrebno za reden obrat in za izvežbanje vajencev. Opoldanski odmor mora trajati najmanj eno uro. Izjeme lahko pri posebnih razmerah dovoli »Ravnateljstvo narodnega gospodarstva«. Počitek Vajenci pod 18. leti morajo imeti 11 urni nepretrgani počitek, oni čez 18 let stari ra 10-urnega. Nadurna zaposlitev se lahko dovoli za vajence le prehodno za izjemna dela, kakor pri računskih zaključkih, inventurah, pri izjemnih zaposlitvah v sezoni, v slučaju grozeče škode, pokvare materijala, ali obrambe brezposelnosti drugih. Toda za prekočasno delo smejo biti zaposleni le vajenci v starosti čez 16 let. Toda tudi ta čez-urna zaposlitev se sme dovoliti le za dve uri dnevno in ne več ko za 75 ur v letu. Za prekočasno delo v dveh zaporednih dnevih je treba zopet posebnega dovoljenja oblasti. Pospravljanje delavnice, pometanje in poiobno, kar običajno vršijo vajenci, spada v redni delovni čas. Poklicno vežbanje v obratu se mora vršiti le v zakonitem delovnem času. Podjetnik mora dati vajencu tudi potreben čas za obvezni šolski obisk in verski poduk brez mezdnega odbitka in se izgubljeni delovni čas ne sme nadoknaditi. Tudi je prepovedano dajati vajencu preko delovnega časa podjetja delo, ki bi ga opravlja! doma. Nedeljski počitek mora biti za vajence neprekinjen in sploh vajenci ne smejo biti zaposleni ob dnevih, ko delo sicer počiva, torej tudi ne ab praznikih, cerkvenih in državnih. Le vladni svet lahko dovoli po zaslišanju poklicnih zvez kake izjeme, toda tudi tedaj ne sme nedeljsko delo presegati 6 ur. Počitnice Vajenec mora dobiti v vsakem učnem letu 12 delovnih dni počitnic brez odbitka zaslužka in mora od tega biti polovica neprekinjenega počitka. Naša zakonodaja še ne pozna vajeniških počitnic. Zavarovanje za bolezen Vsak vajenec mora biti zavarovan za bolezen, toda premije padejo v breme vajenca. S posebnim zakonom pa je urejeno, kaj mora vse nuditi mojster vajencu, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Poklicni poduk Zakon nato obširno ureja poklicni poduk vajencev, ki morajo vsi obiskovati tedensko 8 ur šolskega poduka, v trgovskem ooklicu 10 ur. Zakon pravi, da morajo te poklicne šole nadoknaditi teoretično in praktično izobrazbo vajencev ter jih vzgojiti v sposobne ljudi in poštene državljane. Kazen Kdor prekorači gornje zakonite predpise, se kaznuje, v kolikor ni tozadevnih določi! v kazenskem zakonu, s policijskimi globami od 5 do 200 frankov. Razno Ljubljanska radio oddajna postaja, ki ie nastanjena v Domžalah, je dobila novo opremo od holanske tvrdke Philips. Novi aparati bodo omogočili boljši prenos. Ker pa postaja nima mednarodno priznane valovne dolžine, si jo bo morala tudi v bodoče deliti z neko finsko oddajno postajo, kar bo zlasti v večernih urah povzročalo motnje, ft « • * - ■ » t s Prva obletnica smrti dr. Ivana Laha, V četrtek, dne 18. t. m. je bila prva obletnica smrti pisatelja dr. Ivana Laha. Četrtinsko vožnjo je odobril prometni minister dr. Spaho udeležencem tabora ZZD v Ljubljani. * t * •' * -i« Goveje kože uvažamo. Iz naše države smo izvozili leta 1938 384 vagonov kož od drobnice in telet, uvozili pa 861 vagonov govejih kož, ki nam jih primanjkuje. Za kože smo dali 112 milijonov dinarjev, prejeli pa 97 milijonov dinarjev. L. 1937. je bilo razmerje med izvozom in uvozom tako-le: izvozili smo 430 vagonov kož v vrednosti 122 milijonov dinarjev, uvozili pa 550 vagonov kož v vrednosti 99 milijonov dinarjev. —- o n . * • Hrvatska sportska sloga se imenuje osrednja sportska organizacija za Hrvatsko, kateri pripadajo športne organizacije, ki so se oddvojile iz sklopa centralnih športnih organizacij za vso državo s sedežem v Beogradu. Slaba živila. Zagrebški tržni urad je v preteklem letu pri pregledih živil ugotovil, da 41 odst. pregledanih živil ni odgovarjalo tržnim predpisom. Mleka so popili Zagrebčani 18.5 milijonov litrov. Občinskemu odborniku odsekal roko. V vasi Petske pri Požarevcu se je pritožil nek kmet občinskemu odborniku, da mu nekdo krade koruzo iz »koša«, kjer jo je imel spravljeno. Občinski odbornik je rekel kmetu, ki je bil njegov sosed, da mu v tem oziru ne more pomagati. Kmet se je podal na stražo v »koš«. Ponoči je začul, da se nekdo približuje košu in je že tudi opazil, kako sega neka roka skozi odprtino po njegovi koruzi. Kmet je zamahnil s sekiro in z enim udarcem odsekal neznancu roko v zapestju. Ta je zatulil od bolečine in takoj nato zginil v temi. Naslednji dan so občinski pandurji iskali človeka z odsekano roko. Končno so ga našli — bil je občinski odbornik in sosed okradenega kmeta. Nemci so Rotschilda izpustili iz ječe. V marcu minulega leta je bil v Nemčiji aretiran bankir baron Louis Rotschild. Obdolžili so ga nezakonitih gospodarskih transakcij. Sedaj so ga izpustili iz ječe, na kar je takoj odpotoval v Pariz. Kot odkupnino je položil večinski paket delnic železarne v Vitkovicah na Češkem, ki je s tem postala nemška državna last. Vabilo na REDNI LETNI OBČNI ZBOR članov zadruge »Rudarski dom« v Trbovljah, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. junija t. 1. s pričetkom ob 8. uri dopoldne v zadružnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Načelstvo. Prepričajte se, da se Vam nudi ugodna priložnost za nakup vsakovrstnega blaga l Štofov, hlačevine, volnenega blaga, vseh vrst cvirnatega blaga, pralnih delenov, krepov, drukov, oksfordov, vseh vrst platna. Velika izbira moškega perila moških, ženskih in otroških nogavic FERENČAK & ŠETINC lllll!lllllllll!ll!lll!lllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!!!lllllll Maribor Aleksandrova casla ilav. 30 zraven železnine Pinter & Lenard Prava blagodat za delavce je; O ocnnica P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi KULTURA »Panika s knjigami v Pragi« Pod tem naslovom piše v znani češki reviji »Pritomnost« pisatelj Edvard Schmidt-Bass: »Velika sprememba, ki je prišla v naše življenje, je mahoma posvetila v razne kote naše domačije. Medtem ko je ljudstvo z občudovanja vredno odločnostjo ostalo mirno, premišljeno in dostojno ponosno, vidimo v gornjih vrstah marsikje, da jim je 20 let blagostanja in brezskrbnega življenja nepričakovano oslabilo značaj in razum. Na mnogih krajih vidimo naekrat nagnjenje k brezglavi paniki in dejanja, ki jih ne zagreši človek, svest si svoje dostojnosti. Marsikaj tega smo že zabeležili, eno stvar pa smo še pozabili. Na raznih krajih Prage se najdejo odvrženi j zavoji. Ko jih odprov najdejo v njih knjige, če-| ške knige narodnih klasikov, Havličkove, Ce-| chove, Jiraskove, Herbenove knjige. Kar groza obhaja človeka, da imamo med seboj izobražence, ki so bili tako gluhi za besede teh spisov in se tako malo navzeli duha, ki žari iz te literature. Pri prvem pretresu so izdali ono, kar nam je bila najsvetejša zaščita. Uradno je bila izdana interna opozoritev,. naj bi se nadziralo izložbe knjigarn, da bi ne razstavljale neprimerne literature. Pravilna in razumna odredba, toda ko je šla od instance do instance, je končala v praksi tako, da so pri enem knjigarnarju ukazali odstraniti iz izložbe knjigo »Konec češke samostojnosti«, (ki jo je spisal francoski pisatelj Denis), drugod zopet spise Ivana Olbrachta (pri nas preveden njegov spis »Tolovaj Šuhaj«, op. ur.) in drugod zopet Capkove »Razgovore z Masarykom«. To pa je samo neznaten del velikega števila osumničenih knjig, kajti nekaterim se je zdel nevaren tudi Havliček, Jirasek, Svatopluk, Cech, Herben, Masarvk — ravno ona skupina avtorjev, katero najdemo v zavrženih zavojih literature, katerih bi se radi prestrašeni ljudje znebili. Srečal sem se s knjigarnarjem, ki je bil prepričan, da pomeni tista notranja, odredba že pravo konfiskacijo in mi ni hotel prodati antikvarne knjižice Trauba o »Majniškem uporu leta 1849«. Nekateri knjigarnarji imajo v izložbah že samo slovarje. Treba« je zato stalno misliti na to, da živimo v popolnoma izjemnih časih, kjer se v takšnem praškem valovanju ustvarjajo vse mogoče psihoze (duševne motnje). Vsaka je škodljiva in nevarna bolezen, ki se je je treba braniti. Najboljše sredstvo je vedno svobodna beseda. Samo radi tega, ker se ta svobodna beseda tako malo oglaša, zapadajo'ljudje domnevam, ki vse povečujejo. Proti vsemu temu je treba neizogibno postaviti premišljeno odločnost posameznika, da bo z nasvetom in pojasnjevanjem pomagal zmešanim dušam ... Hrani svoje knjige, češki človek in vračaj se vedno znova k Havličku, Nemcovi, Nerudi in ostalim, itd.« Beograjske svobodne strokovne organizacije hotelo postaviti do 1. novembra svoj delavski dom Srajce in vse vrste moškega ter ženskega perila najceneje v veliki izbiri v Oblačilnici< Glavni trg štev. 11 lllllllllllllllllllllllfll!lllll!llllllllllll!ll!!!!l!!llllll!lttlltlllllllllllll!llllllllllllintlllltllllllll LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna mana domača zavarovalna nata-nova v Dravtkl banovini, M plodonosno deluje že od leta 1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Zavaruje se pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— In ia dote mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovr-ienem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Karo-čevlji za pomlad n poletje Bogata izbira - zmerne cene Lep primer odločnosti in zavednosti. Vsled zasedbe beograjske Delavske zbornice po Jugorasu so bile strokovne | organizacije primorane, da se izselijo j iz prostorov, ki so jih imele v najemu jv Delavski zbornici. Začasno so se pre-I selile v Delavski dom, ki je last delavskega gibanja že od poprej, vendar pa j odločno premajhen, da bi mogel sprejeti vse strokovne organizacije pod svojo streho oz. da bi se v njem moglo razvijati organizacijsko življenje. »Radničke Novine« poročajo, da se je dne 8. maja vršila seja Glavnega rad-; ničkega saveza za Srbijo, katera se je bavila z vprašanjem prostorov za strokovne organizacije in sklenila: »Dom strokovnih organizacij v Beogradu se mora sezidati najkasneje do 1. novembra 1939. Naše gibanje mora imeti lasten krov. Toda, ker je naše gibanje veliko, mora biti velika tudi streha. Naše gibanje je gibanje bodočnosti. Zato se mu mora omogočiti razvoj za nekoliko let v naprej. Zaenkrat tega v prašanja v tako velikem obsegu ne bo mogoče rešiti. Toda novi dom mora zadovoljiti za prvi moment potrebam močnega in velikega gibanja.« Za dom bodo pobirali prispevke, del sredstev pa bo dal na razpolago Glavni radnički savez sam.. Ta akcija beograjskih oz. srbskih so-drugov kaže, da je tudi v najtežjih trenutkih mogoče izvesti velike akcije, ako se pri delu združijo zavedni so-drugi. Naj bi se iz primera srbskih so-drugov v Beogradu učili tudi mi v Sloveniji. Delavski pravni svetovalec Dota in dedščina (Slovenska Bistrica) Vprašanje: Poročil sem se in so starši moje žene ob poroki obljubili dati ženi določen znesek za doto in po' smrti tudi določeno dedščino. Dote še do danes nisem iprejel, starši moje žene -pa mislijo tudi svoje premoženje zapustiti drugim otrokom. Ali lahko zahtevam danes kako plačilo? Odgovor: Radi plačila obljubljene dote lahko vložite tožbo pri sodišču. Dedščine danes še ne more Vaša žena zahtevati tiikake, pač pa bo lahko po smrti svojih staršev zahtevala zakoniti delež, če ti ne bodo napravili oporoke, drugače pa najmanj dolžni delež, ki zn;Aa polovico zakonitega. Začasna odredba (Fram) Vprašanje: Nekoga tožim radi plačila dedščine. Toženi, ki je sedaj lastnik neke parcele, namerava, kot sem zvedel, to parcelo prodati, samo da bi se znebil plačila, ker ve, da bo obsojen. Ali lahko dosežem proti njemu kako začasno odredbo, s katero se mu prepove prodaja? Odgovor: Izdajo začasne odredbe lahko predlagate pri sodišču, pri katerem teče pravda. Sodišče bo predlogu ugodilo, ako verjetno izkažete, da je toženi brez itnovine in da namerava edino imovino, ki jo ima, prodati samo zato, da Vam onemogoči izvršbo. Razdor zaroke (Črna) Vprašanje: Zaročenka me je začela mučiti z neupravičeno ljubosumnostjo ter me brez vsake podlage dolži, da imam razmerje z drugo žensko. Jaz nameravam vsled tega odstopiti od zaroke in bi rad vedel, če more zaročenka potem iztirjati od mene kake stroške? Odgovor: Ljubosumnost je baje huda bolezen, ki se je nekatere ženske celo življenje otresajo. Če je Vaša zaročenka oblagodarjena s takšno ljubosumnostjo in Vas z njo že sedaj muči, potem je že to na Vaši strani upravičen razlog za razdor zaroke. Ravnotako Vas k temu upravičuje tudi njeno obdolževanje razmerja z drugimi ženskami, ker je to za Vas žaljivo. Če pa Vi upravičeno odstopite od zaroke, potem zaročenka tudi od Vas ne more zahtevati kake. odškodnine. Dolg za ženo (Žerjav) Vprašanje: Brez moje vednosti je žena kupila pri trgovcu manufakturno blago, čeiprav jaz pri tem trgovcu sploh ne kupujem in me sedaj trgovec terja za dolg po odvetniku. Zahteva tudi stroške ter obresti. Ali sem plačnik za ta dolg? Odgovor: Mož je dolžan skrbeti za dostojno vzdrževanje svoje žene, torej za njeno obleko in prehrano. Če je torej Vaša žena kupila blago samo za potrebno obleko, ste dolžni dolg poravnati. Drugič ,pa ženo podučite, da kupuje zavedna delavčeva žena radi svoje lastne koristi v Delavskem konzumnem društvu, ker s tem krepi tudi moč vsega delavstva. Obresti sme zahtevati trgovec od zapadlosti po zakonu 6 odst. Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru reglstr. zadr> z omej. zavezo - Frankopanova ulica 37, v lastnem poslopja* Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 13.143 Telefon št. 26-34 Vabilo na 67. redno letno skupščino ki se bo vršila v nedeljo, dne 21. maja 1939 ob 7. uri zjutraj v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Dnevni red: 1. Čjtanje in odobritev zapisnika zadnje skupščine; 2. prečitanje revizijskega poročila „Zveze gospod, zadrug za Jugoslavijo" i. 3. poročilo načelstva in predložitev računskega zaključka za leto 1938 s predlogom o uporabi bilančnega prebitka; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev računskega zaključka in sklepanje o predlogu načelstva glede uporabe bilančnega prebitka ter o razrešnici načelstvu in nadzorstvu; 6 prečitanje in odobritev novih pravil v smislu zakona o gospodarskik zadrugah od dne 11. septembra 1937: 7. prečitanje in odobritev poslovnika; 8. volitve: a) 4 članov upravnega odbora in 3 namestnikov; b) 3 članov nadzornega odbora in 3 namestnikov; c) 3 članov pripravljalnega odbora; 9. določitev vsote do katere se zadruga lahko zadolži in koliko lahko največ kreditira posameznim zadružnikom; 10. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnihov; 11. dovoljenje za sopodpisovanje uradnikom; 12. slučajnosti. V Mariboru, dne 6. maja 1939. RUPERT INGOLIČ načelnik. Opomba: 1. Vsak član se mora na skupščini izkazati z deležno knjižico. 2. V slučaju, ako bi bila skupščina ob napovedani uri nesklepčna, se b* vršila eno uro pozneje, t. j. ob 8. uri, ki pa bo sklepala ne glede na število navzočih članov. ___ to htnurtl! izdaj* ln ureluje 'Adolf Jelen r Maribtr*. — Tiska: Ljadtka tiskarna, d. 'd. v Mariboru, predsteeitelj Viktor Eržen v Maribor*.