Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstio-ojpke kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2’25 K, za Ameriko 2’75 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 57. štev. V Ljubljani, v torek, dne 28. maja 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice Stev. 8/1. Disciplina? volitev v državni zbor je donesla v Ljub-T$mr^ugoslovanski socialni demokraciji navidezno precejšen poraz, s tem da je vdarila v njeno disciplino. Stranka na ožji volitvi aktivno ni bila udeležena: proglasila je abstinenco in vendar je nemajhno število socialnih demokratov šlo volit župana Hribarja. Ne bo težko pogoditi pravi vzrok, oziroma prave vzroke tega pojava! Denimo za danes na stran okolnost, da je razpolagal Iv. Hribar kot mestni poglavar z raz-sežnim administrativnim aparatom in da se je kolesju tega uradnega stroja podrejeno osobje, za časa volilne borbe prav urno sukalo; preskočimo za danes tudi kričeča dejstva, da se je tuintam uplivalo na socialno-demokratične volilce z uradnim pritiskom. V sledečem hočemo presojati to kršitev strankarske discipline nepristransko, sine ira et studio, v prvi vrsti s stališča javnega političnega mnenja, ki dejansko vlada v Ljubljani. V tem volilnem boju je odločeval kot glavni faktor edinole antiklerikalizem, «protifarštvo»; posamezni strankarski programi niso uplivali mnogo. Volilni boj se je vršil v znamenju bino-ma: klerikalizem — antiklerikalizem; soci alizem je bil po vladaj o če m pol i-tičnem mnenju že vnaprej izločen iz politične kombinacije.— Mlad je slovenski socializem in vzlič vsemu napredku se mu doslej še ni posrečilo prevreči politično mnenje in namesto binoma: klerikaljftem-antiklerikalizem, postaviti politični trinom: klerikalizem — liberalizem -socializem. Ljubljansko prebivalstvo v politiki ne sodeluje in ne živi; šele hrup ga predrami. Političnega razvoja ne pozna: takrat, ko se zbudi, pa srka z naivno slastjo protiklerikalna ali pa narodna gesla, ki so sfrazela in iz katerih je po zaslugi vodilnih strank že davno vsa vsebina iztekla. Že samo ta politična sfera ljubljanska bi bila odločilna; toda za kršenje strankarske discipline je odpornih še mnogo, mnogo drugih postranskih vzrokov. Omenjamo le, da so na dan ožjih volitev, celo tisti hip, ko so prosjačili liberalni veljaki od moža do moža za naše glasove, razširjali liberalni agitatorji, s patentom in brez patenta, letake, v katerih je bil izmišljen sklep stranke, češ, da naj gredo socialni demokratje volit Hribarja. Volilni boj, ki ga je ob tej priložnosti vpri-zorila liberalna stranka, je globoko žalil čast slovenskega delavstva: slovensko delavstvo je bilo žrtev od liberalcev aranžirane političe misti-f i k a c i j e. Vendar so delavci — volilci in celo socialni demokratje rajši volili liberalno, kakor da bi se bili vzdržali volitve, ker so liheralci precej spretno fmgirali nevarnost, da utegne Hribar pasti in razširjali druge najraznovrstnejše laži med volilci. Župan Hribar je zmagal, renomiral je proti-klerikalslvo in narodnost proti klerikalno-nemški volilni alijanci ter dopuščal, da se je delalo zanj z umazanimi pomočki. Vera v te volilne mahinacije in v Hribarjevo napredno s" t, nepoznanje političnega položaja, neupoštevanje krutih žalitev — to je pognalo poleg drugih vzrokov mnogo naših volilcev proti sklepu stranke na volišče. Bila je to kršitev discipline. Spričo vseh dogodkov, spričo politične sfere v Ljubljani je bil ta pogrešek zakrivljen poglavito po političnem momentu: rušitev discipline je prozvala nejasnost volilcev glede politične situacije. Za vsem tem pa se skriva korenina zla: S o-c i a ližem še ni dosti globoko vsajen v srce in dušo ljubljanskega proletariata; razredno stališče v njem ni še dovolj vkoreninjeno in socialno-demokratična strankarska zavest je še prepovršna in preplitka. Politična organizacija je prerahla in p re nepopoln a, strankarsko življenje prerazlito, da bi se mogli razviti intenzivni medsebojni stiki delavskih življev. Pojdemo pa zopet na delo! Toda delo mora biti sistematično. Argumenti našemu delu ne smejo biti budalosti naših protiv-nikov: sami moramo biti svoji vzgojniki in svoj namen. Taka fraza, kakor je zmagala v Ljubljani, more zmagati tako sijajno ob takih razmerah le tam, kjer si stoji nasproti nedoločnost in nejasnost položaja. Smer našega ljubljanskega dela mora biti: popolnitev organizacije, poglobitev strankarske izobrazbe ter razredne zavesti in koncentracija'»s o c.-demokratičnega strankarskega življenja. Mladočeška taktika. Praga, 20. maja. Po volitvah z dne 14. maja, ko je osvojila češka socialno-demokratična stranka na prvi naskok 22 mandatov, česar ni pričakoval noben nasprotnik in česar niti stranka sama ni prav upala, je zlezel nasprotnikom strah v kosti, ki je napotil Mlado-čehe na to, da so se začeli družiti kar z vsemi sovražniki socialnih demokratov, ne glede prav nič na kvaliLeto strank, le da bi preprečili socialnim demokratom pridobitev še kakšnega mandata pri ožjih volitvah. PODLISTEK. Človek In pol. .. Pokazal je za krčmo, kjer sta sedeli nekoliko starejša debela dama zarudelih lic v rdeči Židani bluzi in suhotna devica bledega obraza z bistrim pogledom iz temnomodrih oči. — Čestitam, gospod Zagrajski, čestitam! Bilo srečno! Ivana! Marta! — je zaklical z visokim glasom. Ozrli sta so na naju, odzdravili z globokimi pokimljaji in se radostno smehljali. — Srečni ste, gospod Zagrajski! Kmalu bodete zakonski mož ob zali, mladi gospej. Krasno, zares krasno. Kakor boginja je vaša zala krasotica. Srečni bodete. — Mislite? — Hm, čudak ste, še vedno čudak, kot ste bili. Motite se, ako mislite, da poročim •olajšo. Ivana bo moja, njena okrogla lica, ogromni *tas. Kaj bi s slabotnim dekletcem ? Ali so vam dopada Marta? — Gospod Zagrajski, vi ste materialist. . . Zategnilo se mu je lice, zabučal je šmeh, dami sta globoko pokimali, Ivana je zaklicala z zvonkim Klasom: Franjo! Razšla sva se. Mislil sem vsakovrstno, posmijal se sebi in njemu, v glavo mi je dahnil spomin nekdanjih dni. Nisem ga prav razumel, nejasno je bilo mojim očem. Globoko v dušo mi je legel radostni izraz razkošne Ivane, bistri pogled blede Marte.--------------------- * * * Ob solnčnem zatonu se je zlatilo nebo. Tisočere barve so se prelivale, druga v drugo prehajale nevidno, polagoma. Na samotni stezi kraj divjega smrečja za nizko bolniško mrtvašnico je stal človek. Z njegovim suknjičem se je igral veter, ki je nagajivo vel osamljencu na kameniti poti v obraz. Stopil sem tja, kjer je stal moj intimni prijatelj, Zagrajski. Ogovoril sem ga. — Vi tukaj — in okrenil se je plašljivo; v me so posijale velike, svetlikave oči. — Vi tukaj! Mislil sem, da sem sam . . . sam. — Kako to? Ali se počutite slabo? — Lažnjivi svet, sovražni svet! Zlo in gorje spremljata človeka. Laž, zavist, kriva sreča stoji človeku na potu. Blatno življenje nam je dar iz zavidljivih rok nebeških bogov, divji obup biser v njem . . . Mislite! — Gospod Zagrajski, vi stč postali pesimist! — Ha! ne umejete me. — Moja ljubezen jo pokopana, mrtvo je moje življenje. Brez srefe sem živel, brez živalskih strasti, črnih nagonov, mlad človek in nedolžen. Ali . . . zaljubil sem se .. . poznali ste jo, Ivano, videli ste njena rožna lica na onem proščenju. Poročila sva se, ali le kratko so sijale vabljive zvezde mojemu zakonu, kajti . .. ona ... ona ... me je ostavila že po prvi noči. . . pobegnila je bogvedi kara. Zjokal se je, potočil otročje solze, jadikuje., In jaz sem stal poleg, hladen je bil moj pogled, brez sveta prijateljega sem bil . . . — Obžalujem vas, obžalujem nesrečo, gospod Zagrajski. — Hvala, prijatelj, hvala! Tu doli dobim sveti mir, zaželjeni mir v globoki strugi, v požrešni Krki. . . Poljubila sva se in on je odšel tja v divji gozd, v skrivnostno smrečje, v grobni mrak je krenil v srčni bolesti. Zrl sem za njim, da ga je skrilo gosto vejevje temnih smrek. Zemljo je objel hladen mrak, pod menoj so šumeli valovi vabljive struge —------------------- Mesec Ali pozneje sem srečal Zagrajskega na prašni cesti. Bil je resen, otožen. V duhu sem zrl obraz polnolične Ivane z brazgotino na nosu. Na smeh je igralo njeno rdeče lice, ironično kakor bi se posmehovali mučencu in sotrudniku prosvetivemu. Znova je posvetil svoje delavne moči gospod Zagrajski procvitu narodnega dela. Nekoč je prižgal doma voščeni sveči, postavil razpelo na mizo in svečano prisegel, da prične znova neumorno delovanje za narod, večno delovanje — trudapolno, a plodonosno. Postal je žurnalist. V. S. Vse takozvane mlade stranke, narodno-socialna, radikalno državnopravna i. t. d. so izšle po večini iz mladočeških vrst ter so si dale nalogo, uničiti Mladočehe. Do noža je segalo sovraštvo med obema taboroma. Vse to je sedaj pozabljeno. Iz spomina so izbrisane vse klofute, ki so si jih vzajemno dajali in kakor najboljši prijatelji marširajo v eni vrsti proti nasprotniku, ki je res nasprotnik. Samo Masarykovci so odklonili to zvezo, ki more honotno stranko samo kompromitirati. Ali ta stranka je še maloštevilna, ker ne dela z demagogijo in s prostimi šlagerji in v večini volilnih okrajev ne more odločevati. Koalicija vseh proti eni stranki bi bila lahko povzdignila mladočeški pogum, ako bi bili imeli dobro vest. Vendar jih ni zapustil strah do zadnje ure. Za to govore sredstva, katerih so se posluževali proti socialnim demokratom. Ženialna niso bila, pač pa perfldna. Polotili so se namreč sumničenja. V praškem okraju Novo mesto se je zgodilo pri glavni volitvi, da je prišel nemški števni kandidat Richter v ožjo volitev. Mogoče je postalo to vsled tega, ker je kandidiral antisemitični Mladočeh Biesnovsky proti oficielnemu mladočeškemu kandidatu in so se vsled tega cepili češki glasovi tako, da je prišel nemški kandidat na drugo mesto. Taki slučaji se v narodno - mešanih mestih lahko zgode in zaradi njih ne bi bilo treba nikomur izgubiti glave. Mladočehi so pa porabili to priložnost, da so sumničili — socialne demokrate. «Narodni Listy» so zadnje dni večkrat povpraševali, ali bi bilo mogoče, da bi socialni demokratje glasovali za Nemca Richterja. Mladočeški organ je seveda rekel, da sam ne verjame tega, ali z verodostojne strani se mu je baje naznanilo, da je bil socialno-demokratični poslanec Černy v nemški kazini in da je tam sklepal kompromis. Razume se, da je «Pravo Lidu» takoj dementiralo to vest, ki so jo nasprotniki razširjali edino v ta namen, da bi škodovali socialno-demokratičnim kandidaturam, kar jih je bilo v ožji volitvi. Naravnost se pač ni upal trditi noben list takega kompromisa; računali so pa na nerazsodnost volilcev, ki bi lahko začeli dvomiti in si mislili, morda je pa vendar kaj' resnice na tem. Nasprotno pa se ni zdelo Mladočehom nič hudo, da so pri ožji volitvi na Višegradu prišli nemški menihi z Emavza in kanoniki višegradskega kapitlja glasovat za mladočeškega «svobodomisel-nega» kandidata. Taktiki koaliciji neznačajnih strank je tudi pripisati, da sta bila 24. maja izvoljena dva klerikalca, pater Zahradnik v kmečkih občinah sedlčanskega okraja in pater H o r s k y v na-hodskih kmečkih občinah, v Jaromefu pa blazni grof Sternberg. Ako bi bili klerikalci odkazani na lastno moč, ne bi bil na Češkem niti eden izmed vseh izvoljen. Oba patra se morata tudi pri Mladočehih uljudno zahvaliti za pomoč in pod-pero. Sodrugi zaupniki ki imajo bloke za dnevnik, se opozarjajo, da se najkasneje do vštetega 3. Janija zglase v npravništvu »Rdečega Prapora*. Zunanje organizacije, sodrnge In zaupnike, ki še niso odračunall za dnevnik, se naproša, naj to store v najkrajšem časn. Upravništvo »Rdečega Prapora". Politični odsevi. Praski policijski sistem. Pruska policija je že od nekdaj na slabem glasu, dd kaže v kršenju gostoljublja občudovanja vredno gorečnost. — Minuli teden se je nadrvilo več kriminalnih uradnikov v rusko Čitalnico v Berolinu in odvedlo 35 ljudi, ponajveč dijakov in žensk v zapor, ne da bi se na izrecno zahtevo legitimirali. Vsak, kdor ni imel slučajno legitimacije v rokah, je moral ob asistenci policije na policijsko ravnateljstvo. Postopali so skrajno impertinentno. Zaplenili so več knjig nedolžne vsebine in jih odnesli seboj, ne da bi izgotovili kako pobotnico. Čitalnico so zapustili, zatem ko so vse preobrnili, nezaklenjeno. — Kot vzrok aretacije navaja policija sum, da so ruski dijaki v tesni zvezi z berolinskimi anarhisti. 8tolipln o kmečkem vprašanju. Kakor svoj čas Goremjkin, toda z večjim taktom je minuli teden razvil Stolipin v dumi svoje nazore o rešitvi kmečkega vprašanja. Najprvo se je pečal z agrar- nim programom levičarskih strank in kadetov. Podržavljenje vse zemlje je brezpogojno zavrgel kakor tudi princip konfiskacije. S tega stališča je odklonil agrarne načrte vseh teh strank. V nadalj-nem govoru je razvil dvoje pozitivnih misli, kako se namerava vlada lotiti kmečkega vprašanja. Predvsem namerava nakazovati potom kmečke banke kmetom dolgoobročna hipotekarna posojila v svrho nakupa zemlje. Poleg tega hoče uvesti eksproprija-cijo veleposestev, ampak v tako smešno neznatni meri, da o kaki rešitvi kmečkega vprašanja ne more biti govora. — Govor je napravil slab vtisk na centrum in levico, zlasti pa na kmečke poslance. Če vlada ostane pri tem, da zdravi rusko kmečko bolezen s takimi marijaceljskimi kapljicami, stojimo pred novo kmečko revolucijo. Kriza t francoski radikalno-socialni stranki. Camille Pelletan, dosedanji predsednik te stranke, je zbornici z drugim voditeljem te skupine Boutar-dom javil svoj izstop. Ne ugaja mu stališče stranke, ki meri popolnoma na desno. — ^Pričakovati je, da potegne Pelletan še več članov s seboj, ki bodo skupno s socialnimi demokrati tvorili radikalno opozicijo proti sedanji vladi. Sodrcgl, somlSlicniKl! KaVarttc in brlVnict, Ki« je na razpolago Vaše JHUH Prapor"! Domače stvari. •Učiteljski Tovariš* opozarja z veseljem na uspehe socialne demokracije pri državnozborskih volitvah. Da, če je odkritosrčno to veselje, veseli tudi nas ta pozornost. Obenem pa omenjamo, da imamo vsak dan več dokazov, kako ostudno se bori reakcija proti vsem našim akcijam, ki so vendar napredne, ki morejo edino neodvisno od vseh unanjih vplivov delovati za napredek slovenskega ljndstva. Sovraštvo, ki ga seje reakcija med svoje pristaše do nas in vseh naprednih stanov in strank bo v bližnji bodočnosti še večja ovira pri prosvetnem delu, kakor je že danes. Zadnji čas bi bilo torej, da se prične z delom, da se gladi pot med narod in da se prične dajati priznanja poštenemu delu. To načelo mora zmagati tudi pri Slovencih. Socialna demokracija t parlamentu je že precej zastopana. Pri zadnjih volitvah se je v Avstriji posebno izkazala. V državni zbor pošlje kar 84 sicialnodemokratičnih poslancev, ki repre-zentirajo naravnost velikansko silo. Pa tudi po drugih državah je naša stranka že precej zastopana, tako ima soc. dem. poslancev. Danska 24. Nemčija 43, Belgija 30, Francija 76, Holandska 7, Švedska 13, Angleška 30, Italija 21, Norvegija 5, Avstrija 84, Švica 2, Srbija 1. Če primerjamo število socialističnih poslancev s številom vseh poslancev, ima stranka najvišji odstotek na Danskem, v Belgiji in kot tretji v Avstriji. Socialna demokracija pri nas je s tem vstopom prevzela ogromno odgovornost, ki morda ni nikjer tako velika kakor prav pri nas, kjer reakcija in klerikalstvo prihaja z navalom. Narodno-napredne stranke izvrševalni odbor objavlja v sobotni številki .Slovenskega Naroda* zahvalo gospodom volilcem, ki obsega sledeči zanimivi odstavek: .Pravega uspeha nismo dosegli drugje kakor v Ljubljani, vendar je pa število volilcev, ki se niso uklonili ne klerikalnemu terorizma ne socialno-demokratičnemu vabljenju, toliko veliko, da se sme že danes reči, da naša stvar napreduje ...» Malo čudno je to opazovanje narodno-napredne stranke. Izven Ljubljane se vendar ne da govoriti ne o pravem, ne o nepravem uspehu. Saj vendar narodno-napredna stranka ni kandidirala nikjer drugje, kakor v Ljubljani. Število volilcev, ki se niso uklonili i. t. d., torej ni za narodno-napredno stranko nikakšno. Kaj si hoče lastiti glasove, ki sta jih dobila agrarca Dekleva in Gruden, ali tiste, ki so bili oddani za neodvišnjaka Žirovnika? Nobena teh kandidatur ni bila postavljena na program narodno-napredne stranke, ki je tako po rakovo napredovala, da se na deželi ni upala niti vstopiti v volilni boj, vsaj pod lastno firmo ne. A tudi če se prizna vsem tistim maskiranim kandidaturam, da so bile njene, je napredovala tako, da je dobila manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah. In če bi bilo tudi nekoliko drugače, bi prišel napredek zelo — pozno. Saj ni prišla narodno-napredna stranka danes na sveti Na svoja stara leta napredujejo živi organizmi navadno h grobu; zgodi se, da vzplamti življenje na smrtni postelji še enkrat v povečanem žaru, a to je navadno tudi zadnji pojav življenske moči. Potem sledi kolaps. Liberalizem nima več vsebine, umetnim potom se mu je ne more vpumpati, politično telo brez vsebine pa mora razpasti, če je to voditeljem všeč ali ne. Za eiektro-inštalaterje. Po sporočilu ravnateljstva urada za pospeševanje obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvu na Dunaju, so priprave za otvoritev vzornega obrata za eiektro-inštalaterje toliko dovršene, da se more prvi obratni tečaj pričeti 10. junija t. 1. Ta vzorni obrat ima namen, da si v njem že poslujoči mojstri in pomočniki elektrotehničnih in kovinskih obrtov spopolnijo svoje znanje v onih strokah elektrotehnike, katere so rokodelcem sploh dostopne. Posamezni obratni tečaji trajajo do šest tednov in se vrše večkrat na leto. Z ozirom na to, v katerih panogah elektro-inštalacije se hoče kdo izobraziti, določi urad za pospeševanje obrtov, koliko časa ima vsak udeležene obiskovati tečaj. Za tega, ki se hoče vdeležiti vseh vaj, traja tečaj šest tednov, sicer se pa primerno skrajša. Ubožnim obrtnikom se lahko podelijo ustanove po 20 K na teden, zunanjim štipendistom se tudi povrnejo vozni stroski od bivališča na Dunaj in nazaj. Prošnje za vsprejem in ustanovo se morajo lastnoročno spisati in poslati .uradu za pospeševanje obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvo na Dunaju IX/2, Severingasse 9». Na otvoritev tega novega vzornega obrata se opozarjajo interesenti s piipomnjo, da se dobijo podrobnejša pojasnila o tem vzornem obratu in vspre-jemnih pogojih pri uradu za pospeševanju obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvu in pa pri pred-stojništvu tukajšnje zadruge kovinskih obrtnikov. Za dr. Šušteršiča morajo biti zadnji dnevi zelo neprijetni, k’ njemu spati ne puste. Do 23. maja je vse, kar je klerikalnega v državi, pričakovalo veliko klerikalno večino za državni zbor. Med temi upajočimi je bil tudi dr. Šušteršič, ki ni zadovoljen, da je vodja kranjskih klerikalcev, ampak stremi z vsem hrepenenjem svoje duše v višje šfere, tja, kjer se navadni zemljani pretvorijo v ekscelence. Splošna in enaka volilna pravica, ki jo smatrajo plebejci za sredstvo obširnega izravnanja političnih pravic, je bila v fantaziji klerikalnih prvakov lestva, po kateri se prijetno spleza v višave zemeljskih bogov. Do dobrega so bili prepričani, da jim nasuje volilna reforma vso moč v naročje. Enakega prepričanja so bili seveda tudi naši liberalci s svojim bistrim političarjem Tavčarjem na čelu. A danes je edina rešitev klerikalizma še mogoča iz Galicije. Ako ne dobi žlahta tam prav velike večine, tedaj so nade klerikalcev na majoriteto v parlamentu splavale po vodi in z njim je odplaval tudi up gospoda in gospe Šušteršič na naslov ekscelence. Na Dunaju so že sestavljali novo ministrsko l;sto, v kateri si je pridržal odlično mesto seveda hofrat Gessmann, a njegova .Reichspartei* se je pri volitvah raztajala kakor sneg in težko, težko, da bi bili ministrski portfelji krščanskim še na razpolago, kakor so sanjali pred volitvami. Kjer pa ne bode ničesar za Gessmanna, kako naj bi bilo tam za Šušteršiča kaj? Mnogo teme je na Kranjskem, ali za celo državo je vendar ni dovolj. SlOTenskl klub na Dunaju. Volitve na Slovenskem so končane. V nasprotju z vso ostalo Avstrijo je zmagala pri nas na celi črti reakcija. Ne udajajmo se prav nič slepilom. Slovenija je poslala na Dunaj 24 čistokrvnih reakcijonarjev. Med temi so štirje izvoljeni na .liberalni* program, ta program pa je silno oskubljen in povprečni liberalec iz drugih krajev bi se branil ta program priznavati, Dočim so izvenkranjski .liberalci* v pekoči žeji po mandatu hiteli dopovedovati, da bodo v cerkveno-političnih vprašanjih postopali iz .katoliškega*, t. j. iz konfesijonalnega in klerikalnega stališča, so bila ljubljanskemu .liberalcu* vsa pojasnila o tem predmetu zelo odveč in umikal se jim j* ves čas volilnega boja. — Dva slovenska poslanca — v Trstu in Istri — sta izvoljena na narodni program. Politični razvoj v teh krajih še ni dospel tako daleč, da bi se politična ločitev izvedla na podlagi socialne strukture ali življen-skega naziranja. — Končno je izvoljenih 18 slovenskih klerikalcev, ki imajo svoje vspehe pripisati obsežni cerkveni organizaciji, ki jim opravlja izborno službo, in demokratični maski, ki so si jo nadeli. — Vse te razlike so navidezne in nebistvene: vse stranke združuje v enotno maso okolnost, da zastopajo vsi brez izjeme kapital, naj si je zastopan v veleposestvu, industrijskih ali trgovskih podjetij. Kapital in njegovi interesi pa so vsekdar konservativni, ker hoče kapital vselej konservirati /tiste gospodarske in politične okoliščine, v katerih se je rodil. Reaacija, zastopnica slovenskega kapitala, ki se četudi neznatnejši po svoji naravi od tujega prav nič ne razlikuje, je zmagala na celi črti, socialno-demokratična stranka, politična zastopnica dela, je to pot ostala brez zastopstva, dasi je dosegla lepo število glasov. — Slovenski klub pa naj bo edin, ali pa naj gre vsled osebnih nasprotij narazen, bo v vsakem slučaju ena izmed cokelj na avstrijskem parlamentarnem vozu. Dejstvo, da na vsem Slovenskem ni izvoljen niti eden resnično napreden poslanec, to je naša narodna sramota; kdor bi po parlamentarski delegaciji sodil Slovence, temu se zdita Slovenstvo in reakcijonar-stvo dve besedi za eno stvar. Kakor pa je pokazal volilni izid, se je začelo tudi pri nas že daniti tudi pri nas obstoje že močni nastavki za upanje, da slovenska politika krene na nova pota. V naših rokah in v naši moči je, da to upanje opravičimo, da zbrižemo sramoto, ki smo si jo Slovenci sami zakrivili. Oimnazijev je v Avstriji 228, na katerih je 83.056 učencev in 4689 profesorjev. Realnih gin»" nazijev je 17 s 4408 učenci in 361 profesorji. Slo* vencev študira na gimnazijah 2614. t Steinbach. Umrl je na Dunaju predsednik najvišjega sodišča, Steinbach, ki se je odlikoval po modernem socialno-političnem naziranju. Za Taa-feja je izdelal demokratičen načrt splošne in enake volilne pravce, ki se pa vsled opozicije konservativnih elementov pod vodstvom kranjskega Hohen-warta ni izvedla. Dalje je Steinbach oče davčne reforme in reforme valute. Kje pa flori? Ko se je po hudem naporu posrečila Hribarju zmaga in se razlegli z grada prvi streli, so se stare ženice, ki glede politično - taktičnih potez ljubljanskega župana niso na tekočem, strahoma vpraševale: Kje pa gori? — Kregar je pogorel, se je glasil žalostni klerikalni odgovor. Letošnji shod svobodomiselnikov še bo vršil v Pešti od 8.—11. septembra. Razpravljalo se bo zlasti o posvetni šoli, o ločitvi cerkve in države, o rodoljubju, svobodnem mišljenju i. t. d. — V Avstriji kaj takega ne bi bilo mogoče prirediti. Dunajski krščanski socialci bi že pokazali svobodnim mislecem, kako oni umevajo svobodo. Boj za žganje. Habeški kralj Menelik je dvema Armencema oddal ali pravzaprav prodal pravico, v njegovi državi izdelovati in razpečevati žganje. Vsled tega je nastala velika razburjenost med francoskimi tovarnarji špirita in žganja. Zahtevajo od svoje vlade, da stori vse potrebne korake, da se Habešani ne bodo opijali z amerikansko, ampak s francosko vodko. Temu se pravi: kulturo širiti med afriškimi narodi! Vrhnika. Gospod Franc Jurca, veleposestnik, gostilničar in pristen liberalec, se je izrazil, da bi se moglo delavcem zabraniti, da čitajo časopisje, knjige i. t. d. Povod tem »plemenitim* željam bile so državnozborske volitve, ki menda niso izpadle po volji »liberalnega* g. Jurca. Ali je g. Jurca tudi takrat tako govoril, ko še ni bil veleposestnik in gostilničar ? »Edinost* je bila zopet huda na socialne demokrate. To je namreč njen vsakdanji posel. Sedaj ji niso všeč istrski sodrugi, ker so glasovali v italijanskih okrajih za italijanska kandidata, pa ne za Laginjo. »Edinost* ima za svojo posebno logiko, ki je že davno znana zaradi njene naivnosti in zaman bi bilo, dokazovati ji, da nima prav. Argumenti ne zaležejo nikoli pri njej ; ona bo vedno gonila le svojo. Ali za druge ljudi bodi povedano, da so imeli istrski socialisti v tem slučaju popolnoma prav. Kakor ne bi bilo nikakor mogoče, da bi bili socialisti v Labinju glasovali za Italijana, če bi bil slučajno prišel v ožjo volitev, ali pa v tržaški okolici, tako niso mogli glasovati za Hrvata v italijanskem okraju in ne bi bili mogli glasovati zanj, tudi če ne bi bil klerikalec, kakor je Laginja. Mogoče, da nam pridejo patriotje zopet s krivično razdelitvijo volilnih okrajev. Toda kdo je priznal Italijanom v Istri tri in na Goriškem tri mandate ? Saj je bil dr. Laginja med tistimi, ki so sklenili tisti dragoceni kompromis! Socialisti se pa le drže tega, kar je sklenil državni žbor. Pulj so od-kazali Italijanom, ergo gre ta mandat Italijanom, pa ne Laginji. Razdelitev volilnih okrajev smatramo tudi mi za krivično, a ravno zato ne maramo nikakor, da bi se vtihotapljalo poslance drugih narodov v določene kraje o slučaj nimi^kompromisi, ki bi odprli političnim kravjim kupčijam vsa vrata. Gospodom mora biti jasno, da je treba storiti po-trebnno za enakopravnost v državnem zboru legalnim potom in vzeti se jim mora misel, da se pravi navadnemu sejmarstvu politika. Socialni pregled. Industrija v Avstriji je v neprestanem- napredovanju. Da je gospodarski razvoj in gibanje tako malo znan širši javnosti, se je zahvaliti državni upravi, ki javnosti skoro nič ne seznanja z elementarnimi dejstvi gospodarskega življenja. Posebnega pomena pa je točen pregled gospodarskega razvoja za delavstvo, da ureja v smislu tega razvoja svojo strokovno organizacijo in taktiko. — Poslednje ljudsko štetje v Avstriji je zelo poučno glede na industralizacijo. Pripadalo je od 100 oseb zaposlenih 1890 1900 1890 1900 na poljedelstvo 55-88 52*43 62*41 58*16 » industrijo 25-76j 26*78 21*23 22*29 » trgovino 8*85 996 6*23 7*34 » javne službe 9*51 10*83 10*15 12*35 Z navedenih številk je razvidno, da se le nekaj nad polovico avstrijskega prebivalstva živi od poljedelstva. V poslednjih 10 letih je število oseb, zaposlenih v industriji in trgovini, raslo, ono v poljedelstvu padalo, četudi se je ljudsko štetje vršilo v najhujši industrijalni krizi. Te številke govore, da v avstrijskem gospodarstvu še ni nastopila doba, ki jo bivši francoski minister Meline označuje na kratko: Povratek k grudi; pri nas velja še v polni meri: beg z grude. Na podlagi statistike se da opazovati druga zanimiva tendenca v industriji: prevladov anje vele-o brat a. Povprečno število uslužbencev v posameznem obratu te ali one stroke se je v poslednjem desetletju izdatno zvišalo. Delavski boji leta 1906. Za avstrijsko industrijo je začela doba sedmih mastnih let. Zadnja kriza, ki je precej močno stresla naše gospodarsko življenje ob začetku desetletja in je prizadela zlasti delavstvu težke rane, je pozabljena. Konjunktura je bila že lani izborna in vse kaže, da bodo industrialni profiti še nadalje naraščali. V dobi krize je bilo avstrijsko podjetništvo nepričakovano »socialnega* duha. Reklo je, da se mora delavstvo ozirati na položaj industrije in da ne sme zahtevati ničesar, kar bi otežčalo stališče podjetnikov. Takrat se je učilo, da so interesi podjetništva in delavstva v nujni zvezi. Ko so se pa razmere izpremenile, ni bilo slišati ničesar več o tej doktrini, iz katere bi se moralo izvajati, da morajo podjetniki samo izboljšati položaj delavstva, kadar se poveča njih dobiček. Dividende kapitalistov naraščajo, ali o plačah delavcev in o drugih njih potrebčinah se molči. — Najsijajnejši profiti podjetnikov ne prinesejo delavstvu ničesar brez boja. V tem oziru je bilo lansko leto značilno. Ako bi kaj veljala teorija »delavskih prijateljev* v meščanskih vrstah, bi bilo moralo biti to leto popolnoma mirno in položaj delavcev bi se bil n oral izboljšati kar samodsebe. Bilo je pa vse drugače. Delavci so morali prebiti celo vrsto težkih bojev in, kar so pridobili, so dosegli samo z lastno močjo. V sledečem pregledu stavk tiči jasen dokaz, da je organizacija in neodvisno stališče edina pot, po kateri delavstvo kaj doseže. Po posameznih strokah so bile stavke sledeče razdelene: Število stavko- zamuje- stavk podjetij jočih nih dni Rudarstvo 72 88 31.663 178.202 Industrija kamna, zemlje, gline, stekla 90 175 9.746 82.021 Obdelovanje kovin 64 152 13.099 97.118 Izdelovanje strojev 46 46 5.483 139.564 Lesna in kavčukova in- dustrija 26 45 1.861 29.786 Tekstilna industrija 127 167 32.006 367.587 Tapetniška obrt 5 171 577 6.403 Industrija oblek 85 1280 10.001 103.169 Papirna industrija 13 39 1.215 9.195 Industrija hranil 67 398 5.589 28.049 Kemična industrija 13 15 1.623 7.421 Stavbena obrt 150 326 12.656 191.823 Grafične obrti 18 49 946 10.580 Razsveta, kurila i. t, , d. 1 1 6 12 Trgovina 18 25 1.055 6.441 Prevozna obrt 27 86 2.166 17.908 Druga podjetja 5 14 209 1.014 Stavke so obsegale vse stroke, v največem ob- sego tekstilno industrijo in stavbe. Uspehe pokaže sledeči pregled: popolnoma deloma uspešne neuspešne Rudništvo 6 30 34 v Ind. kamna i. t. d. 19 39 25 Obdelovanje kovine 16 34 20 Izdelovanje strojev 6 26 12 Lesna ind. i t. d. 17 52 20 Kožna industrija 6 14 6 Tekstilna industrija 13 77 34 Tapetniška obrt — 5 Industrija oblačil 22 47 11 Papirna industrija 2 4 6 Industrija hranil 12 30 20 Kemična industrija 2 6 3 Stavbena obrt 30 59 43 Grafične obrti 9 3 6 Razsveta, kurjava i. t. d. 1 — Trgovina 2 10 4 Prevozna obrt 8 15 3 Druga podjetja 1 3 — Po vzrokih se razvrste stavke: Za delavni Za druge Za plačo čas zahteve Rudništvo 57 2 33 Kamen i. t. d. 67 26 49 Kovina 39 26 36 Stroji 35 26 34 Les, kavčuk 72 60 44 Koža i. t. d. 16 12 13 Tekstilna industrija 103 57 74 Tapetništvo 5 5 2 Oblačila 68 39 48 Hranila 48 24 36 Stavbe 110 63 66 Kemična obrt 12 7 8 Grafične obrti 8 6 12 Razsveta i. t. d. 1 _ Trgovina 15 7 7 Prevoz 20 7 11 Druga podjetja 5 1 5 Največ stavk : jo provzročile mezdne razmere. Naravno je, da se je doseglo največ uspehov tam, kjer je bila najboljša organizacija. Prostitucija is socialno vpraianje. Predstojnica nekega ženskega društva v Ženevi se je nedavno preoblekla kot delavka in šla ponoči v krutem mrazu po mestu prosit prenočišča. Hotela se je prepričati, kako se godi v takih strašnih nočeh onim ubožicam, ki se jim ni treba šele preoblačiti, da izgledajo kakor delavke. Poprosila je v 23 hotelih in prenočiščih, povsod so jo spodili, večinoma zato, ker ni imela denarja. V treh hotelih so ji obljubili prenočišče za gotove usluge. Drugod so jo odkazali na policijo. Poskus je le iznova potrdil staro izkušnjo, da ženske brez službe in zaslužka brez izjeme propadejo prostituciji — ali smrti. Prostitucija bo rešena le s socialnim vprašanjem. Socialisti! Ne recite, da imamo šest let časa do prihodnjih volitev I Nihče ne ve danes, koliko življenja Je prisojeno parlamenta. Delati Je treba, kakor da so nove volitve že pred durmi. Snujte povsod organizacije! Učvrstite obstoječe organizacije! Skrbite za svoje časopisje, da se razširijo in poglobe naše ideje! Vse sodrnge, ki imajo dobro voljo, pomagati nam pri deta, prosimo, naj nam pošljejo svoje naslove. Najnovejše vesti. Dunaj, 27. maja. V nedeljo je bil ogrski na-učni minister A p p o n y i na Dunaju in napravil več obiskov. Cesar ga ni sprejel in avdijenca po zatrdilu ogrskega korespodenčnega urada tudi ni bila projektirana. Praga, 27. maja. Novoizvoljeni mlado- in staročeški.državni poslanci bodo imeli 31. t. m. skupno konferenco. Ltot, 28. maja. Iz Vojnilova poročajo, da so pristaši mladorusinske stranke umorili rusin-skega posestnika Tzilka, ker je glasoval za poljskega kandidata. Budimpešta, 27. maja. Ogrski naučni minister je imel daljši pogovor z apostolskim nuncijem. Budimpešta, 27. maja. Zbornici je predložen povodom 40 letnice kronanja ogrskega kralja zakonski načrt, po katerem se osnuje v Budimpešti delavski hospital, dalje delavski dom s knjižnico in v provinci več zna n-stvenih zavodov. Budimpešta, 27. maja. Cesar je sprejel ogrskega ministrskega predsednika W e c k e r 1 a v avdijenci; razpravljala sta o ceremonijah za 40 letnico kronanja. Rudolisgnad, 27, maja. Ljudje so spravili sebe in živino v zavetje, preden se je razlila Donava in poplavila daleč naokrog vso okolico. Pariz, 28. maja. Kamil P e 11 e t a n, ki ima po zatrdilu časopisja močno hrepenenje po ministrskem portfelju, sistematično organizuje o p o z i-cijoprotisedanjivladi. Pariz, 27/maja. Ministrski predsednik Clemenceau v »Tempsu* odločno protestira proti trditvi Daumerja, da so se Montagninijeve listine po naročilu notranjega ministrstva namenoma krivo prevajale. Peterburg, 26. maja. Sveti sinod je sklenil z ozirom na dogodke v dumi 20. t. m. sledeče: Več ekstremnim revolucionarnim strankam pripadajočih duhovnikov se seje ni udeležilo z namenom, da se umaknejo graji atentata na carjevo življenje. Z ozirom na okolnost, da je spoštovanje do carja z dostojanstvom duhovnika nerazdružno, smatra sinod pripadanje duhovnikov k ekstremnim strankam za nedopustno. Moskva, 27. maja. V Simferopolu se je začela sodna obravnava proti udeležencem pogroma v oktobru 1905. Vse priče izpovedujejo, daje pogrom organizovala policija. Neki policijski uradnik je črnim stotinjam naznanil židovske hiše. Gubernator in poveljnik žandarmerije sta mirno opazovala pogrom. Med zaslišavanjem neke priče, kateri je bil umorjen soprog, se je predsednik sodnega dvora onesvestil. Drohobicz, 28. maja. Iz Boryslava poročajo, da se je vnel v petrolejskih vrelcih velik požar, ki je pokončal vse stroje in priprave. Škoda znaša pol milijona kron. New-Vork, 28. msja. Umrla je vdova po umorjenem američanskem predsedniku Mac Kin-leyu. Vashington, 27. maja. Velikanski tornado je ubil v severnem Texasu 11 oseb; šestdeset je ranjenih. Tokio, 27. maja. Vest, da so beli razrušili v San Frančišku japonsko kopališče in restavracijo, je povzročila med tukajšnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Vendar se kakih mednarodnih komplikacij ni bati, ker je ameriški justični depar-tement pozval lokalne oblasti v San Franciscu, da energično nastopijo napram protijaponskim izgredom. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in r. brivnicah MT J J Razglas. Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Zagorju naznanja vsem članom in delodajalcem, da se bodo nove volitve delegatov in zastopnikov za dobo dveh let vršile za Zagorje in okolico dne 2. junija t. 1. od 9.—11. ure za člane, od 11.—12. ure dopoldne za delodajalce v gostilni gospoda Antona Jana v Zagorju. Za Litijo in okolico, kakor za sodni okraj Višnja gora se vrše volitve dne 4. junija t. 1., in sicer od 9. —10. ure dopoldan za člane in od 10.—11. ure za delodajalce v gostilni gospoda pl. Wurzbacha v Litiji. Delavci iz Zagorja in okolice volijo 32 delegatov, delodajalci pa 10 zastopnikov. Delavci iz Litije in okolice in iz sodnega okraja volijo skupaj 10 delegatov in delodajalci pa 10 zastopnikov. Zagorje, dne 22. majnika 1907. M. Čobal načelnik. Pravkar je izšla brošura: 1 Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. I. Demšar špecijalist za kožne bolezni. Cena 45 vin., za 10 iztisov 4 K franko Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek. Arganizacijam in delavskim " čitalnicam, pos. sodrugom ki se zanimajo za naj večjo avstrijsko žensko organizacijo tobačnih delavk in delavcev, se priporoča v naročbo slov. strokovni list »Tobačni delavec" ki izhaja vsak prvi torek v mesecu ter stane za celo leto 1 E 20 vin. Naroča se pri upravništvn »Tobačnega d e 1 a v c a“, Dnnaj V/I2, Schmalzhofgasse 17. Organizacije, sodrngi, pozor! V proslavo splošne in enake volilne pravice je izvrševalni odbor založil krasne umetniške razglednice v barvotlskn. Cena 50 izvodom ,, 100 ,, „ 500 „ „ 1000 3 K 25 v 5 „ 75 „ 23 „ 75 ,, 40 „ - „ Posamezni komadi po 8 vin. Naroča se jih pri npravništvn »Rdečega Prapora" proti plačiln, oz. poštn. povzetju. Sodrngi, sezite pridno po teh razglednicah! »Rdeči Prapor" v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Ši.ika; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinsteic, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Zidovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jesenicei Jakob Mesar štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojano: Močnik, tobakarna — Gorica i Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Rekai Ri-cardo Camera, Corso 16. Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tndi narodnostni program avstrijske socialne demokracije —m,"i:1,1:11 4 v, po pošti 8 v. Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. = revijo JtaJi Zapiski Naročnina: Za celo leto K 3, za pola leta K 1'50, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h. = Uredništvo in upravništvo v Llulillani. = V založbi »Naših Zapisnikov" se še dobe: 8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin. 10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abditus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust ' /i: V- | ■ . M ; j 3 Yul.lL [Tch dienI AlleinechterBalsam jj aus dec Schufcx«ngj|-Apothexa g des | A.Thierry in Pregrada | bei r.chttsch-Samrhrunn. j vsaka ponaraa io puatuuK le Karovo. Edino pravi je Thierryev balza tu le z zeleno znamko nuue. — 12 malih ali b- dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 E. 4 52-47 Thierrvevo cenniolilino mazilo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Te dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila se naj nastavljajo na: IiRarasr A.Tki1 pregradi p. Rogali Slatini. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. X£IXI*I*IXIKIX RDEČI PRAPOR” Je najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemn delaven in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o domači in splošni politiki. = |