Največji alorenild dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . • $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za moifinitvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. I. The largest Slovenian Daily in the United Stitfi. -- Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 240. — Stev. 240. Entered aa Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER ! 4, 1935. — PONEDELJEK, 14. OKTOBRA 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. ITALIJANI SO OKUPIRALI PROVINCO ADOWO Papež je blagoslovil kralj a, ne pa Mussolinija JAPONCI SO PREKORAČILI RUSKO MEJO Sov jetski poslanik je vložil v Tokioodločni protest. — Japonci s o otvorili ogenj. MOSKVA, Rusija, U. okt. — Ruski poslanik j«* vložil pri vladi v Tokio odločen protest, kn* so mandžurske čete prekoračile rusko mejo ter se zapletle v hoj z rusko olmiejno stražo. Poslanik j«' zahteval, naj posebna komisija, sestoje-ea iz Rusov in Jakličev, ugotovi vzroke tega dogodka. Kakih jtetdeset mandžurskih vojakov je prodrlo miljo daleč v rusko ozemlje pri Kaharov-^ku, 500 milj severno od Vla-•divostoka. Ko so Maiidžurei opazili dva jezdeča ruska obmejna stražnika, so otvorili ogenj. — »Stražnika sta |se pravočasno umaknila ter poklicala svoje tovariše na )M»moe. Medtem so se Mand/.urci za-barikadirali in začeli s stroja no puško .streljati na rusk«' stražnike. Kolikor se jt» moglo dognati, so izgubili Maiidžurei štiri, Rusi pa tri vojake. To je v zadnjih par tednih že tretji slučaj, da se je morala ruska vlada pritoži4' zaradi kršitve meje. ODSTOP POLJSKEGA KABINETA VARAVA, Poljska, 13. okt. — Kabinet Valeriana Slaweka je odstopil. Odstop spravljajo v zvezo z novo ustavo in z bodočimi splošnimi volitvami. Sestava novega kabineta je bila poverjena Svndramu Ko.»ci-alkowskemu, ki je bil notranji minister v Slawekovem kabinetu. NEMCSJA JE PLAČALA LIGI NARODOV ŽEN K V A, Švica, 13. okt. — Nemčija je plačala Ligi narodov svoj dolg 5,000,000 zlatih frankov ($1,630,000) ter bo 21. oktobra ob 11.30 dopoldne prenehala biti članica Lige. Nemčija je naznanila svoj odstop 14. oktobra, 1933, ker ji Liga ni prianala enakosti v orožju z drugimi državami. — Svoj odstop je uradno naznanila 30. oktobra, 1933. Odstop mora biti naznanjen dve leti prej, predno stopi v veljavo. Pred nji je že odstopila Japonska, ker jo je Liga narodov obsodila zaradi njenega na so pa v Mandžuriji. - -Paragvaj je odstopil tekoin spora zaradi Oran Cliaco. Ker pa se sedaj vrše poganja med Paragvajem in Bolivijo, upa Liga, da bo Paragvaj zopet pristopil. KONEC STAVKE V LADJEDELNICI Rooseveltov odbor je določil 5 odstotno povišanje plač in 36-urno delo. — Pogodba ostane v veljavi, dokler ne bo končan mornariški kon-trakt. WASHINGTON, I). C., 13. oktobra. — Odbor, ki ga je postavil predsednik Roosevelt da poravna dolgotrajni delavski spor v ladjedelnici New York Shipbuilding Corporation v Camden ,N. J., je odredil, da so delavcem plače po viša ne za 3 odstotkov in da znaša delovni čas na teden 3(> ur. Ta odločitev velja od 29. avgusta dalje, kar se tiče plač. Poleg tega je odbor tudi odločil, da dobivajo delavci |m> sobno plačo za nadčasno delo in za delo v praznikih. Delavci morajo tudi 36 ur prej naznaniti, ako mislijo pustiti delo, družba pa se ne sme vmešavati v unijske zadeve. Obe stranki sta te predloge sprejeli. Predsednik Roosevelt je posredovalni odbor postavil 22 avgusta v namenu, da poravna stavko, ki se je pričela 11. maja in je zaradi tega zastalo delo na bojnih ladjah, ki jih je vlada naročila. Odbor je dosegel začasni sporazum 29. avgusta in delavci so se vrnili na delo pod obljubo, da bo spor pozneje poravnan. Sedanji sporazum o-stanc v veljavi do časa, ko bo skončan kontrakt z vojno mornarico. SPOMENIK ZA UPORNIKA STRATFORD, Va., 13. okt. — Dom upornega generala v ameriški državljanski vojni Robert E. Lee je bil razglašen za narodni spomenik. Pri svečani razglasitvi je bila navzoča tudi predsednikova mati Mrs. James Roosevelt. TIROLCI DEZERTIRAJO DUNAJ, Avstrija, 13. okt. — Mnogo tirolskih Nemcev iz ozemlja, ki je po vojni pripadlo Italiji, je bilo poklicanih pod zastave, je pobegnilo v Avstrijo in Nemčijo. In marsikateri slučaj postane pri tem smešen. Tako je nek kmet prišel v trgovino v Bocenu ter zahteval zemljevid Abesinije. Ko zemljevid pregleduje, pravi slednjič: "Ta zemljevid ni dober. Na njem ne najdem Monakovega.'' "Monakovo t" se začudi trgovec. "Saj Monakovo ni v Abesiniji." "Mene ne boste prevarilv* odvrne kmet. "Moj fant je bil pred enim tednom poklican k vojakom, da gre v Abe sini j o. Danes pa sem dobil od njega dopisnico iz mesta, ki se imenuje Monakovo. In piše mi, da se mu godi dobro." GRŠKA POSTAJA _MONARHIJA Kralju in njegovi družini je bilo podeljeno državljanstvo. — Nemiri v pa« . .. Traciji. DUNAJ, Avstrija, 13. okt.— Vsled političnega preobrata na Grškem je ostal javni mir v deželi nekaljen. Vpeljana je bila stroga cenzura in je tudi poročila, ki so objavi jena v inozemskih listih, treba brati v tem smislu. Nemogoče jo poslati kako telefonsko poročilo iz Grške, ker je vlada pretrgala vsako tako zvezo s tujimi državami, Tujci, ki gredo iz dežele, so na meji strogo preiskani. Cenzura grškega časopisja je tako stroga, da mu ni bilo dovoljeno priobčiti govora bivšega mnistrskega predsednika Tsaldarisa. dasi je govoril tekom debate v parlamentu. Poročila, ki pa niso potrjena, naznanjajo p rot i mon a rh i st ične nemire v Seresu. Kavali in dru-kih mestih Traeije. Vlada zvrača krivdo pri teli nemirih na "komuniste", ki so večinoma zaposleni v tobačnih tovarnah. ATENE, Grška, 13. okt. — Kralj Jurij II. in vsi člani kraljeve družine so bili vsled odredbe kabineta razglašeni za grške državljane. Obnovitev državljanstva kraljeve družine je bil prvi čin nove vlade pod regentom in ministrskim predsednikom geldmaršalom Kou-dvlisom. Felflmaršal Kondylis je ohis-niu zahvalil za dosedanje njegovi vili ob morju ter ga je obvestil o premembi vlade in se mu zahvalil za d osa dan jo njegovo delovanje. Vojaški aero-plan je neprestano vozil med Akropol i som in kraljevo palačo bliau Tatola ter je metal Kondvlisov oklic na narod. Poleg regenstva in ministrskega predsednistva je feld-maršal Kondvlis prevzel tudi mornariško ministrstvo. Prešnji zunanji minister De-metrios Maximos je sprejel Kondvlisovo prošnjo, da še dalje vodi grško delesracijo v Ženevi. Vlada je naročila nove poštne znamke s kraljevo podobo. Sodišča so prejela naročila, da od sedaj naprej izrekajo razsodbe v imenu "Njegova veličanstva." Kabinet je krAlja Jurija obvesti!, da je bilo postavljeno regentstvo. Neko poročilo iz Londona pravi, da bo kralj počakal plebiscit 3. novembra. LONDON, Anglija, 13. okt.— Grški poslanik Charalambos Si'mpoulos je obvestil kralja Jurija II., da mu je vrnjen kraljevi prestol. Po naročilu iz Aten je poslanik obiskal kralja v njegovem hotelu ter mu je izrazil vdanost grškega naroda. Kralj Jurij je bil zelo gin jen ter je izrazil iskreno željo da se vrne med svoj narod. Vendar ANGLIJA BO ZASEDLA _SICILIJO Na otoku bo postavila glavno letališče v Sredozemskem morju. — Z aeroplani bo obvladala osrčje Italije. LONDON, Anglija, 13. okt.— V svojem obsežnem načrtu za obvladanje Sredozemskega morja v slučaju angleško-italijan-ske vojne izdeluje angleška vlada načrt, da takoj v pričetku vojne zasede Sicilijo, postavi svojo glavno letališče, od koder bodo mogli aeroplani poleteti v osrčje Ttalije. Že več tednov izdelujejo angleški vojaški in mornariški strategi načrt za obrambo Sueškega kanala. Malta bo obkrožena s podmorskimi minami. 500 aeroplanov bo branilo Sueški kanal in Kgipt in v Sredozemskem in Rdečem morju bo zbrana vsa vojna mornarica. Skadroni angleških aeroplanov l»i naglo mouli bombardirati vsa poglavitnejsa mesta Italije s svoje postojanke na Siciliji. Anglija se je že tudi pogodila s Špansko, da zgradi letališče in mornariško postojanko v Malionu na otoku Minorca, ki pripada skupini Balearskih otokov, S tega kraja bi Angilja obvladala celi zapadni del Sredozemskega morja od Gibraltarja pa do Sardini ie. S svoje postojanke na Malti pa bi obvladala ves vzhodni del Sredozemskega morja. Velika angleška tvrdka za orožja Vickers je zgradila pristanišče Mah on in utrdbe, o katerih podrobnosti pa niso znane. Anglijo samo skrbe italijanski submarini in zelo hitri aeroplani. Nima pa strahu pred italijansko mornarico, katero more vsak čas premagati v odprtem boju v Sredozemskem morju. Anglija je obvestila egiptovsko vlado, da je ukrenila vse za obrambo Sueškega kanala in Egipta. 28-LETNI MINISTRSKI PREDSEDNIK BOGOTA, Columbija, 11. oktobra. — Mladi žurnalist Alberto Lleras je danes sestavil novo ministrstvo. Lleras ;je star osemindvajset let ter je torej najmlajši ministr. predsednik na svetu. KOMUNISTI NAJ BODO IZKLJUČENI Dve tretini delegatov za izključenje komunistov iz federacije.—Proti neodvisni stranki. ZA VLADARJA OKUPIRANE AD0WE JE BIL P0STAVLEN CESARJEV ZET. LASKI MISIJONARJI DEPORTIRANI ATLANTIC CITY, N. J., 13. okt. — Nad dve tretini delegatov n.i konvenciji American Federation of Labor je za izključitev komunistov iz delavske organizacije. Ta teden bo konvencija gla-sovalla o tozadavnem dodatku k pravilom delavske federacije. Po tem dodatku k pravilom bo izključen iz federacije vsakdo-ki nagovarja komur.Ir.tične voditelje. Predsednik federacije William Green pravi, da bo za izključitev komunistov glasovalo nad dve tretini delegatov. Odbor za rezolucije ima tudi že pripravljeno svoje poročilo, v katerem priporoča preiskavo delovanja ameriške učiteljske federacije. Resolueija dolži to federacijo, da jo vodijo komunisti. Ta teden bo tudi konvencija sklepala o naslednjih treh važnih vprašanjih: 1. Boj med industrijskimi in strokovnimi unijami. 2. Boj proti radikalnim skupinam. ki žele vstanoviti neodvisno delavsko politično stranko. 3. Federacija hoče omejiti oblast najvišjega sodišča, boječ se, da bo zavrglo zvezno najvišje sodišče postavo o socja-nem zavarovanju. Predsednik United Mine Workers of America. John W. Lewis, bo vodil kampanjo, ki bo imela za svoj cilj industrij- 5 sko unijo proti strokovni uniji. Konservativni voditelji zatrjujejo, da bo delavska organizacija mnogo izgubila na svoji moči, ako vstanovi svojo neodvisno delavsko stranko. Konvencija je tudi pripravljena soglasno glasovati proti fašizmu in proti Mussolinijevi vojni politiki. Delavska federacija obsoja italijansko in avstrijsko fašistično vlado, ker ste uničili delavske organizacije. pa se kralj najbrže ne bo vrnil pred plebiscitom in bo najprej poslal v Atene svojega brata princa Pavla, da pripravi kraljevo palačo in vse potrebno za njegov sprejem. Prešnja kraljica Elizabeta, ki se je pred nekaj meseci ločila od kralja Jurija, živi v svoji domovini na Romunskem in se peča s poljedeljstvom. PREMOGARSKA STAVKA V W ALEŠU MONMOUTH, Wales, Anglija, 13.^oktobra. — 150 pre-mogarjev je pričelo gladovno stavko s trdnim sklepom, da ostanejo v rovih, dokler družba ne odpusti 88 neunijskih delavcev. "OLYMPIC" SNA ZADNJI VOŽNJI SOUTHAMPTON, Anglija, 11. oktobra. — Parnik Olympic, ki je izza leta 1912 vršil službo med Anglijo in New Yorkom, je danes vprizord svojo zadnjo vožnjo. Odplul je v Jarrow, kjer ga bodo uporabili za staro železo. OKUPACIJA PROVINCE Včeraj je general de Bono, vrhovni poveljnik severne itlaijanske armade, formalno proklamiral 3600 kvadratnih milj veliko provinco Tigre za italijansko last. V tej provinci se nahaja tudi mesto Adowa, kjer so bili Italijani pred devetintridese-timi leti poraženi. Za vladarja province je postavljen Abesinec Deliac Gugsa, zet abesinskega cesarja, s katerim pa živi v sovraštvu. Gugsa je rekel, da ima med abesinskimi vojaki najmanj petnajst tisoč pristašev, ki se mu bodo pridružili. Dostavil je, da je bil vedno prijatelj Italijanov, kajti edinole Italijanom bo mogoče modernizirati deželo. ZAUSTAVLJENO PRODIRANJE Gornje poročilo prihaja seveda iz Italije, dočim iz Londona vse kaj drugega poročajo. Abesinski cesar ne bo posvečal toliko važnosti severnemu kot jo bo posvetil južnemu delu države, kjer nameravajo italijanske čete zasesti Dedje-smač Nassibu. Prodiranje severne italijanske armade je začasno ustavljeno. V raznih sektorjih fronte pri Adowi se še vedno vrše vroči spopadi. Armada generala Bona ni v zadnjih dveh dneh nič napredovala. MUSSOLINIJU SE MAJE STOLČEK Francoski časopis "L'Oeuvre" piše, da so Italijani vedno bolj nezadovoljni z Mussolinijem. General Valle, poveljnik italijanskih armadnih letalcev v Afriki in admiral Ducci sta bila odstavljena, ker nista soglašala z "najvišjo politično oblastjo , to se pravi, da sta se protivila Mussoliniju. Komunistično glasilo Humanite poroča, da je bil general Baistro Vecchi prestavljen, kjer je v nekem svojemu govoru poveličeval kralja Vic-torija Emanuela, dočim ni Mussolinija niti omenil. PAPE2 IN MUSSOLINI Papež Pij XI je včeraj odrekel Mussoliniju svoj papeški blagoslov. Ce bi mu ga podelil, bi bilo to znamenje, da se papež strinja z Mussolinijevo politiko v Abesiniji. Dopoldne je sprejel papež v avdijenci grofa Mo-rana di Custoa, novega italijanskega poslanika pri sveti Stolici. Grof ga je prosil, naj podeli papeški blagoslov kralju Victorju Emanuelu in Mussoliniju. Papež je pa odvrnil: — Blagoslavljamo njegovo veličanstvo in člane kraljevega dvora. MISIJONARJI V Abesiniji je še vedno nad štirideset italijanskih misijonarjev, katerih papež noče odpoklicati, češ, da so v službi cerkve. Abesinski cesar Haile Selassie jih pa namerava deportirati, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za njihovo življenje, če slučajno zaidejo v vojno ozemlje. Italijansko poslaništvo straži več sto abesinskih vojakov. Telefonska zveza med poslaništvom in zunanjim svetom je prekinjena. RUSIJA NE BO POŠILJALA OLJA Kakor romunska je tudi sovjetska vlada izjavila, da ne bo več pošiljala olja v Italijo. Skoro vse italijanske bojne ladje so kurjene z oljem ter je bila v tem oziru Italija odvisna od Rusije. Italija smatra obnovo monarhije na Grškem za slabo znamenje, ker je Grška že odnekdaj velika prijateljica Anglije. ________________________, ^ 'r W &&B WARV D'A " H Gla« Naroda 99 «> t i a *r i flUKmaC FUBU8HING C0MPAN1 L Baoedlk. Tre**. "•tfJT^r W A* (¥*Aw mt Um ODi* Pay Iwmt Saddam H«M^iy z ♦ pal l*U t ---------f-ss ■V M n r« *tV«>* •••••• foJOU « . • • • • 4 • • «• •• b Hnr Točk m obLo lato Za pol lata Ea pal lata ................. Xešer\r 96.00 i Naroda" mkl dan litmaM nedelj In prtnlko*. ItogUl bm podplat in ■Qebnortl ae ne prioMnjejfc. Denar naj* m bU«oToU laMIJatt po Moaej Order, nil mramoppl kraja aaročnlkor, prosimo, da aa tpdl pralloje MraUKo na«na«f. ha ttttretfe NEKOLIKO PREGLEDA Kako se bo končala vojna v Abesinijif S tem vprašanjem se bavijo politični in vojaški krogi po svetu. Najprej poglejmo, kakšna je bila vojna med Italijo in Abesinijo pred štiridesetimi leti. Takrat sta si stali nasproti dve povsem različni armada. Armada osemnajstega in armada devetnajstega stoletja. Abesinci niso iskali spopadov, ampak so se jim izogibali, kolikor je bilo največ mogoče. Italijani So pa po vzgledu Napoleona iskali prilike, da se spopadejo in čimprej končajo vojno. Abesinci so si izbirali postojanke, ki jih je bilo lahko braniti in s katerih so ogrožali zvezo mokazala, kaj more doseči v Evropi armada take vrste. Nihče pa ne ve, kako se bo obnesla v puščavski Abesiniji. Leta 1896 je poveljeval Abesincem Ras Aloula, mož velikih vojaških zmožnosti, Abesiniji je pa vladla cesar Me-neJik, ki je po zmožnosti visoko nadkriljeval najboljše evropske diplomate. Nekateri pravijo, da laška letala ne bodo igrala posebne vloge. Toda če bo abesinska vlada na kupu kot je bila leta 1896, jo italijanski zrakoplovi lahko v enem dnevu uničijo ozirdma razprše. Treba je pa vpoštevati tudi gospodarske razloge. Vzdrževanje italijanske armade stane vsak dan ogromne vsote denarja. Kako dolgo bo mogla Italijd zmagovati te stroške, ker je že sedaj skoro na robu bankerotaf Abesrnci so slabše oboroženi, vojna jih bo dosti manj veljala in jo lahko zavlečejo v nedogled. Med Abesinijo in Italijo, med Abesinci in Italijani, med abesinsko in italijansko armado je ogronma razlika, zato je težko ugibati, na katero stran se bo obrnila vojna sreča. Bodoči razvoji bodo pokazali. Vojna bo v zgodovinskem pogledu velike važnosti. Pokazati nam utegne marsikatero resničnost, ki se skriva pod krinko civilizacije in barbarstva. Javnost se lahko pripravi na velika presenečenja. Umor iz skopuštva. V b Laz niči blizu Breragarha v švicarskem kantonu Argau je živela že tri leta mladenka z imenom Ida Rebmann. Nesrečno dekle je pred kratkim dopolnila 21. leto. Te dni jo je obiskal v zavp-du njen brat. Vodstvu zavoda je izjavil, da je prišel s sestro obiskat in je zato dobil dovoljenje, da je smel z neko damo, ki je bila prijateljica brata in sestre, ter z bolnico oditi na sprehod po obsežnem blaz-niškem parku. Komaj so se vsi ti trije mladi ljudje podali na pot, je brat umobolne mladenke potegnil samokres in štirikrat zapored ustrelil proti sestri. Ko je nato samokres odpovedal, se je vjgel na nesrečno sestro z mečem in jo tako dolgo suval, dokler se ni vsa okrvavljena vgradila. Žrtev tega ostudnega zločina je živela le še nekaj trenutkov. Morilec sam je takoj po strašnem dejanju pobeg-nil. ' Vzlio temu ga je že drugo jutrQ prijela policija v nekem kraju v okolici. Morilec ni kazal nikakega znaka kesanja. Neverjetno cinično je takoj vse priznal. Po njegovem mnenju je bila sestra samo še nesrečna bolnica in zasluži on za to, da jo je rešil trpljenja, le hvaležnost in priznanje. Poleg tega ga je vzdrževanje bolne sestre v /umobolnici stalo vse preveč denarja. Rod »bina trajno nikakor ni mogla prenašati teh stroškov in je le bolj važno varčevati, nego metati denar proč za duševno bol-jiega človeka. Morilec svoje -sestre je pripovedoval, da je pred dajanjem zavžil precej alkohola, da bi se tako opogumil "za umor. Imel je dovolj patron ,pri sebi, da bi se bil lahko branil pred zasledovalci, vendar mn je v odločilnem' trenutku od povedal samokres. Zato se mu Je zdelo najprime meje, da je pobegnil. - . u ^ New York, Monday, October 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. A. Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina*9 o-tvori letošnjo sezono kulturnih prireditev s koncertom in igro "Mala pevka" v nedeljo, dne 20. oktobra v Slovenskem Na-rodiiem Domu. Igra 4'Mala pevka" je nakakšna ljudska opereta, kajti vseh pet dejani j je prepletenih s petjem, ki združuje posamezne scene, bodisi v solo-, t Ivo-, tro- ali četverospe-vih. V zadnjem prizoru pa vsi igralci zapojo mogočno pesem 'v mešanem zboru s tenorskim samospevom. Posamezne točke se bodo izvaljale s spremljeva-njem klavirja in kitare. Vsebina igre je zelo ginljiva, pa tudi veselih prizorov ne manjka. Vsakogar bode gotovo presunilo, ko bo videl, da mora 14 letna Zalika (mala pevka) prepevati od hiše do hiše, da prisluži nekoliko kruha materi in sebi, ker bi sicer gladu umrli v visokem gorovju, kamor sta pred leti u bežal i in se skrili pred zlobnim sovražnikom. Potoni pesmi najde ubogo dekle zopet svojega očeta, ki sta ga z materjo objokovali, misleč, da je bil v vojni ubit. Cela vsebina igre je predolga in prekoniplicirana, da bi jo mogli tukaj opisati. Dejanja so tako zanimiva, da bo gotovo vsakomur žal, kdor si ne bo ogledal te predstave. Igro "Mala pevka" nam je poslal iz starega kraja gospod Franc Bernik, župnik v Domžalah. Tgralci in igralke "Domovine" so jo skrbno naštudirali in se bodo potrudili, da bo kar mogoče najboljše podana v igralskem in pevskem oziru. Pred igro boste čuli koncertni program in sicer bo moški zbor zapel koroško narodno, pesem "Lovec", katera je ime-, la tako lep uspeh pri zadnjem radio nastopu na postaji AVOR.1 Mešan zbor pa bo podal dve pesmi: "Zapuščen" in "Tebi drago dekla tožim" iz opere, "Rigoletto." j Slov. pevsko in dram. ^ dr. "Domovina." i Ray Brook, X. 1'. Cenjeni urednik: Prosim, odstopite mi malo • prostora v vašem cenjenem li- j stu Glas Naroda. Xajprvo se zahvalim vsem oniin rojakom, od katerih sem prejel pisma. Posebno me pa veže dolžnost, da se zahvalim rojaku in naročniku Glas Naroda, Mr. Joe Roštanu iz Saranae Lake. Omenjeni je čital moj dopis in me pokliče na telefon. Zelo i sem bil iznenaden, ko primem! slušalko in iari v uho zadoni glas v slovenskem jeziku ter me pozove na sestanek. Na določeni dan me pride Mr. Ro-štan iskat s svojim avto, in z dovoljenjem zdravnika se od-, peljeva v Saranae Lake, kjer se ustaviva pred lepo zidanim poslopjem, katerega je lastnik ter stoji na široki cesti Broaw-\vay. Najprej si ogledam vrt z vsakovrstnimi umetno narejenimi igračami njegovega dela, katere ima postavljene po vrtu med cvetlicami. Nadalje hi ogledam njegovo lepo urejeno trgovino z mesom in groceri-jo. Med tem pa pripravi njegova soproga prav okusno juho in kar zraven spada. Pri obedu smo pa malo po dolenjsko pokramljali, kajti oba on in ona, sta moja ožja rojaka, doma blizu Mokronoga na Dolenjskem. Po obedu se podamo k rojaku Mr. Birku na Bloom-ingdale Road. Tam se mi nudi krasen pogled. V vrtu razna zelenjava in cvetlice, ob cesti raviia -enožet, ob kateri so vije tiha Saranae reka. Onkraj rt*ke j»a Adiorandu<*k gore, katerih vrhovi so že kriti z ruineno-belim snegom, t) b vznožju hriba se pa nepregledno razteza zagrinjalo vedno zelenih borovih dreves. N a vzhodu se šopiri ogromni Whiteface Mountain čigar vrh se dviga visoko pod nebo kot bi hotel zadržati zadnje žarke zahajajočega solnca. Toda čas beži, hitro se poslovimo od prijaznih rojakov, in spet diramo nazaj. Ob 5. uri je določen čas za povratek, i'i določenega časa se tukajšnji zdravniki strogo drže. Torej najlepša zahvala za prijetne ure, katere sem preživel med vami. Tukaj ^e nahajam že skoro štiri mesece in z obema rokama podpišem stavek, katerega je zapisal Mr. Matija Pogo-relee, da naj bode kraj še tako lep in prijazen, toda gorje o-nemu, ki si mora iskati zdra vja v bolnišnici. Nisem si predstavljal, da žive Slovenci tu v bližini, toda FAIN-EXPELLER Proti bolečinam iri boleznim mišic zahtevajte svctovno-zmtui ANCHOR PAIN-EXPELLER u hitro, gotovo pomoč PUB IT >N PO NEDOLZN EM V JECl , Slika nam predstavlja pet premogarjev, ki so že štiri leta po-nedolžnem zaprti v Harlem, Kentucky. • Obtoženi so bili, da so povzročili smrt nekega kompanijskega stražnika. Njihovi odetniki so sedaj dobili dokaze, da so bili obsojeni na podlagi krivega pričanja. M 9* GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj, stane $7. — V Italijo lista ne poši-ljarrto. KUHA V INDIJI zdi se mi da slovenskega sina in Glas Naroda najdeš sirom sveta. Pazno eitam razne časopise in sem že večkrat opazil, kako nemila smrt pobira naše rojake, večinoma v starosti okrog 50 let. Tega ni vzrok starost, ampak izčrpanost trdega dela. Večina nas je prišlo sem iskati .-i boljšega življenja, toda po preteku -0 do 30 let trdega tlela nas večina omaga. In tako gremo drug za drugim. Danes m«*jii, jutri tebi, — pravi slovenski pregovor. . Ko človek enkrat prekorači moško dobo Ln ga začno zapuščati žiA1LT IN V. SL 5T. Kadar so govori o žalostni u-sotli izumiteljev, smatrajo mnogi tako tožbe in obtožbe navadno za pretirane ter pripominjajo: 44 To je pač taka ljubezniva ruska manira, zabavljati na svo je domače običaje in hvaliti tuje. Saj ni mogoče, da bi res-nično potrebnega in koristnega izuma ne upoštevali ter bi ga po zaslugi ne priznavali. Marsikdaj take opazke tudi verjameš. 44No, zares, kaj je to mogoče? Kaj bi pri nas ne bilo redoljubnih in delavnih ljudi, ki bi ne bili sposobni, razumeti važnost izuma in mu privoščiti možnost, da se udejstvi, preizkusi f A glej te dni mi je nekdo pripovedoval zanimivo liistorijeo o jjjenijalnem do<"ku, bodočem rus kom Stephensonu. (George Stephenson 1781—1848 izumitelj železniške lokomotive po Watt-sovih principih.) Ta deček je služil v nekem petrograjskem zavodu, v oddelku, kjer izdelujejo papirnate cevke za strelivo. Delo tega dečka je bilo težko, utrudljivo in dolgočasno. Njegovo opravilo je bilo: moral je vtikati cevke v stroj, ki jih je ravno prirezoval. Delo je teklo brez oddiha. Ostri robovi cevk so niu ranjali prste prav do krvi, a genijalni deček je godrnjal prav tako, kakor vsi ostali njegovi tovariši, ki niso bili prav nič genijalni. Tu ko se je tako dovolj naložil zaradi svoje zle usode, je prišel na to, kako bi si lehko in priprosto pomogel iz težav: izumil je pušico, v katero je šlo prav toliko cevk, kolikor jih je stroj naenkrat potreboval ter je z žicami zvezal to pušico z dvigali strojevimi tako, da seje pušica avtomatično zgibala in dvigala, kakor je bilo pač treba. ter da se žice obenem cevke v ravna vale. Ko si je tako napravil ves tak RUSKI IZUMITELJ aparat, je del ljubeznivi deček roke v žep, hodil tja in sem in jiožvižgoval, stroj pa je delal zanj, le še hitreje in lepše kakor prej . .. Ostali dečki, ki so hitro razumeli ugodnosti novega izuma, so si po njegovem vzoru tudi začeli pripravljati take pušice. Toda tedaj je zašel v njih oddelek mojster. Opazil je dečka, ki se je mimo in zadovoljno spre jahal po delavnici, zgrabil ga je po hvalevredni-navadi za uho ter kričal: 44Jaz ti pokažem, prodajati zijala, lenariti in Bogu krasti čas!" 44Saj nisem nič zagrešil, stri-ček — jaz sem si, striček, priredil le takšen strojček." "Ka-a-aj? Kako?" Deček mu je pokazal svoj izum Mojster je od togote ves prebledel. 44 Ah, tak si ti! No, čakaj f Jaz ti pOkažem! Kako si se mogel predrzniti ? Takoj te zatožim generalu! (Na ruskem imajo tudi najvišji civilni uradniki naslov generala.) To si za-ponnjiš. kdaj si s stroji delal neumnosti in jedel nezaslužen kruh!" Pr i vedel je generala, mu pokazal grešnika ter mu pokazal tudi njegov greh. Deček je tulil, prosil milosti, obetal ni prisegal, da ne bo počenjal nikdar, več v svojem življenju takih 4'ničvrednosti." Zvijal se je generalu okoli noge. a — nič mu ni pomagalo. General je bil strog in pravičen, in deček je bil nemudoma ter brez jwirdona odslovljen. Ostali dečki so hitro polomili svoje pušice ter so njih ostanke lepo daleč poskrili, da bi jih bistro oko šefovo ne opazilo in ne sj)oznalo, da so "deležni enake precTohe. In potem so gotovo vse sv«je življenje pljunili, kadarkoli so se spomnili svojega 44ničvrednega, neumnega deškega čina." Ko sem slišala to veselo po- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj % malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno Pišite nami SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, H. T. brodne družbe. vcstieo, sem se domislila druge historije, ki se je primerila nekako baš pred dvema stoletjema. Nekega dečka, ki je delal v tovarni, je tudi zamrzelo enolično in dolgočasno opravilo; neprestano odpirati in zapirati peteline, ki so izpuščali iz stroja paro. Deček je tudi tožil in tožil, a potem si je izmislil takole reč: zvezal je z žicami petelina z gibajočimi se deli stroja ter je sestavil stroj, ki je izvrševal njegovo pusto delo. Toda tega lenega dečka niso izgnali iz tovarne, niti niso poslali po generala, nego pohvalili so ga, mu posvečali pozornost ter ga povišali, in iz njega je končno postal znamenit tehnik. Toda vse to nesporazumi jen je (to so pravi, da ga niso opso-vali ifi ga vrifli čez prag) z njim se ni zgodijo morda zato, ker je živel pred dvema stoletjema ter bi se torej zdaj ljudje že izpame-tovali ter ne podpirali postopa-ča, ki svoje tlelo rajši zvaljuje na stroj. Nikakor ne. To vse se je takole zgodilo zato. ker se je pač dogodilo v drugi deželi in ne na Ruskem. Ta deček se je namreč zval Potter in je živel na Ansrleškem. Sicer pa se nam ni treba posebno sramovati in žalostiti. Onega dogodka z ruskim dečkom ali bolje povedano z njegovim ifcumom namreč še nisem pove lala do konca. Bilo je takole: mojster, ki je dečka pognal iz tovarne, je nekaj časa o nečem na vso silo razmišljal, si lomil glavo in risal, potem je prosil za patent in — prodal svojemu zavodu za dostojno visoko vsoto pravilno izgotovljeni izum--izbacnje nega dečka. V vsakem slučaju je ta reč razveseljiva. Co je že imel pri tej reči izgubo zavod, ki bi bil mogel izum kupiti iz prve roke za najbolj neznatno nagrado, — če je že imel izgubo deček s»m — čemu pa se je bavil pravzaprav z do-vrševanjem. ko je bila njegova dolžnost, biti top avtomat! — se je prav gotovo lepo okoristil vsaj mojster. Ta je imel od izuma svoj dobiček. Ukradel ga je in nato začel dobro živeti... Glej torej, kako krivična je pavšalna trditev, da je usoda ruskih izumiteljev žalostna! Ce že sami nimajo koristi od svojih izumov, naj se tolažijo z zavestjo, da se na Ruskem vselej najdejo prebrisanci, ki se znajo z njih izumi okoristiti, ki jih znajo celo ukrasti in začenjajo nato dobro živeti . . . . V ostalem pa — kaj ni prijetna misel, da si vsaj nekomu prinesel korist ? JAPONSKI CESAR - POTOMEC BOGINJE SOLNCA LEPA PRILIKA Proda se privatna hala (23x 60 ft), v kateri ^e vrše delavski shodi. Spodaj je restav-raut z vsemi pijačami ter parking prostor za kakih 80 kar. Zraven hale je tudi hiša (4 sobe), vse na novo postavljeno. Biznesa se dela $15,000 letno ali še več. Zdaj je v rentu vse skupaj za $708 na leto ter se hitremu kupcu proda za $5000 vse skupaj. Polovica se takoj plača, drugo pa lahko ostane. Vzrok prodaje je ločitev. Za nadaljna pojasnila pišite ali o-sebno pridete: FRANK'S LUNCH & BAR Pennsylvania A Ve. No. 3 Greensburg, Pa. V duši japonskega naroda se je (udaril budizem s šintoizmom, ki mu je treba kot domači in poleg tega visoko tipični veri posvetiti vso pozornost. Čin-to ali kitajski šen-tao pot bogov — je vera naravnih sil, češčenje prirode v pravem pomenu besede brez kakršnihkoli moralnih primesi v višjem slogu vere, brez razvitega veronauka, s komplicirano, toda v splošnem zelo nizko službo božjo. Vrhovno božanstvo je solnce, ki ga predstavlja boginja Amaterasu solnce kot vir življenja vobče, poleg tegn pa še kot mat i-redni-ca izvoljene japonske države in njenega svetega rodu mikadov. Razen tega pozna in cesti šen-to mno.sro bogov, kakor si jih zamišlja ljudstvo, pa tudi na na-ein živali (lisica), boga meseca, vetra, zemlje, rodovitnosti, plod nosti itd. Manj važnih bogov imajo Japonci neskončno vrsto. Vsak umrli postane bog, cesarji cesarice, slavni vojskovodje in učenjaki stoje v tej vrsti visoko, nevarni nizko pod njimi, kakor so pač zavzemali položaj i v življenju in kakor so bile njihove zasluge. Tako se je vera šin-to neraz-družno zrasla z življenjem naroda in države, narodna in državna zgodovina sta prav za prav neprestan razvoj hožan skega izvora in daru. V Evro-( pi je obledela ali pa povsem izginila vera v vladarje j>o milosti božji. Na Japonskem se je s svojo čarobno močjo hranila do današnjih dni in ne samo med preprostim ljudstvom, tem več tudi med izobraženci in sicer v svoji neomejeni obliki. Mikado je Japoncu sin neba in kralj nebes v tem smislu, da je neposredni potomec sina boginje solnca. V nižji vrsti se tudi kot božanstva vrste predniki vseh Japoncev. Sedanje pokolenje in poedinci so samo treiwitni predstavniki dolge vrs te prednikov. Le ti žive dalje kot duhovi v nevidnem svetu in v nevidni obliki z neprestano navzočnostjo ter uslugami. Najstarejše svetišče cesarskega božanstva je v Jamadi, kamor si želi vsak Japonec priti vsaj enkrat v življenju, kakor so prej romali Žid je v v Jeruzalem ali kakor še sedaj romajo moliamcdani v Mekko. Božanstva rodbinskih praoče-' tov kliče vsak član rodbine in najhujša nesreča, tudi socialna, bi bila za vsakega pretrgati krvne vezi. Mrtvi pomagajo živim, toda v resnici mrtvi duše in ovirajo žive s tiranijo spominov, s češčeujeiu in udanos-tjo je zatiran vsak poedinec in preteklost leži, kakor groza na sedanjosti v okostelem konser-vatizmu. Češčenje cesarjev in prednikov je dalo šin-toizmu značaj prave narodne vere. To je vir narodne zavednosti, narodnega ponosa, pa tudi narodnega poguma in bojevitosti. i Če govorimo o veri nacionalizma, je to pri nas samo senca ali medel odsev verskega češ-čenja, ki ga japonski rodoljub izkazuje svojemu narodu tja do vere, da so Japonci ustvarjeni in določeni za vladarje vsega sveta in to do domišljavosti, da japonskega naroda ne teži podedovani greh, ki teži vse druge barbarske narode. Šin-to ima dve vrsti svečenikov, eni so pravi duhovniki, kanuši ali božji uradniki, drngi pa samuraji, vitezi, ki služijo bogovom s svojim juyaskim življenjem in bojevitostjo vedno in povsod v vseh poklicih, posebno pa pri vojakih in na vojni. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ IZ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDBO MANZONI ■■■i ■■■ ■■■ Liuii[;^;iiiiiiiui iimiii^siiiiiiio <11111111^^:111111] Advertise in "Gla* Naroda** 76 "To so grižljaji, ki se jih taki ljudje, kot smo mi, če jih morejo okušati, dobro dolgo spominjajo! To je vilice, ki ga pije gospodar s svojimi prijatelji... kadar se nameri kateri izmed njih... in hočejo biti veseli! Elim !r' Toda ko je starka videla, da je vsa njena hvala zaman, je rekla: 4 'Vi pa nočete. Ali jutri mu ne pravite, d.i vas nisem osrčevala. Jaz bom jedla; za vas o-,stane več nego dovolj, če se pozneje spametite in boste hoteli ubogati." Rekši je začela požrešno jesti. Ko se je nasitila, je \vstala, stopila do kota, se sklonila nad Lucijo, jo zopet povabila, naj je, da bi se nato odpravila spat. "Ne, ne, nočem ničesar," je odgovorila ta s slabotnim in kakor zaspanim glasom. Nato je povzela z večjo odločnostjo: "Ali so vrata zaprta? Ali so dobro zaprta:" In ko je pogledala naokrog po sobi, je vstala ter se z naprej iztegnjenimi rokami in suiii-nini korakom napotila v ono smer. Starka je pred njo stekla tja, iztegnila roko h količku in ga potresla rekoč: "Ali slišite? Ali vidite? Je li dobro zaprto? Ste li sedaj zadovoljni?" "Ah, zadovoljna! Jaz tukaj zadovoljna?" je rekla Lucija ter se vrnila v svoj kot. "Toda Gospod ve, da sem tu." "Pridite v posteljo. Kaj boste tam čepeli kakor pes? Kdo je še kedaj videl odklanjati ugodnosti, če jih človek lahko ima?" "Ne, ne, pustite me na miru." "Vi sami hočete tako. Evo, jaz vam prepuščam boljši prostor; jaz ležem na kraj, nerodno bom ležala radi vas. Če hočete priti v postelj, veste, kaj vam je storiti. Spominjajte se, da sem vas večkrat prosila." Reksi je oblečena zlezla pod odejo in vse je obmolknilo. Lucija je negibna čepela v svojem kotu, zvita v klopčič, z dvignjenimi koleni, opirajoč se z rokami ob kolena, skrivajoč obraz v dlaneh. Njeno stanje ni bilo ne sen ne bedenje, temveč naglo menjavanje, blodno vrsteče se misli, predstave, strahovi. Zdaj je stala sama sebi živeje pred očmi, spominjala se je določneje grozot, ki jih je ta dan videla in pretrpela, in se je bolestno posvečala okolnostim temne in strašne resnično- sti, ki je bila zapletena vanje; zdaj se ji jt. duh, prenesen v še temnejšo okolico, otepal zoper prikazni, porojene iz negotovosti in strahu. Precej dolgo je bila v tem tesnobnem stanju; končno je utrujena in strta kot še nikdar iztegnila izmučene ude, se zleknila ali bolje o-mahnila na tla in ostala nekaj časa v položaju, ki je bil bolj podoben pravemu snu. Toda nenadoma se je spet zavedla, kakor bi jo bil poklical kak notranji glas, ter občutila potrebo, da se popolnoma zave, da se ji povrne vsa moč njenih misli in spozna, kje je, kako in zakaj. Ob nekem glasu je napela uho: bilo je počasno, liro peče starkino smrčanje; razklenila je oči in videla, da se slaboten odsev izmenoma pojavlja in izginja: bil je v stenj v svetilj-ki, ki je ugašal, izplapolaval tresočo se svetlobo ter jo urno tako rekoč zopet umikal, kakor se val na obrežju približuje in odteguuje; in ta svetloba, ki je bežala is predmetov, še preden so mogli dobiti v njej jasno obliko in barvo, je kazala očem samo vrsteče se zmešnjave. Toda kmalu so se novi vtisi spet prikazali v duhu in pomagali razločevati to, kar se je čutom pojavljalo zmedeno. Nesrečnica je prebu-divši se -q>oznala svojo ječo: vsi spomini tistega strašnega dne, vse strahote bodočnosti so jo napadle obenem; celo ta nova pokoj nos t po tolikem razburjanju, to mirovanju podobno stanje. ta zapuščenost — vse jo je navdajalo z novim strahom in premogla jo ji* tolika tesnoba, ila si je zaželela »smrti. Toda v tem hipu se je spomnila, da more vsaj moliti, in obenem s to mislijo ji je hipoma vzklilo v srcu kakor novo upanje. Vzela je zopet svoj molek ter začela moliti rožni venec in kakor je molitev prihajala z njenih trepetajočih ustnic, je srce čutilo, da pogajaj*ja v njem ■neko nejasno zaupanje. Nenadoma ji je Šinila neka druga misel v glavo: da bi njena molitev bila bolj prijetna in *l>olj gotovo uslišana, če v •svojem obupu opravi tudi kakšno žrtev. (Dalje prihodnjih.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova**, idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja*, "Ob Vardarj u"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami. 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Kasr Cena ----------------1M KBIŽKM PO JUTROVKM 4 knjige. 5*8 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romaD ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jeddl Cena ---------------------1J4 PO DIVJEM X1TBDISTANU 4 knjige. 594 rtrani. s slikami Vsebina: Amadlja; Bee is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _______________l.5# PO DEŽELI SK1PETABJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena ________.IJf SATAN IN ISKABIOT 12 knjig, s slikami. 17M strani Vsebina: Isaeljencl; Yuma 8etar; Na sledu; Nevar-■sproti: Almaden; V treh delih »veta ; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena _________________Si« V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njuku; Mobamedanski svetnik Cena ________________IM WINETOV .: * 12 knjig, s slikami. 1753 strani _ *r Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za ilvljenje; NSo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Romanah; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ----------.3.50 2 V T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena ...---------L50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "fflas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Bf New York, Monday, October 14, 1935 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 3.1. GREHI OČETOV Roman v dvehrzvezkih Z* Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. 64 Ustnice se ji tresejo pod globokim dihanjem in dvigajo se trepalnice, ki leže kot dva srpa na bledih licih. .77 — pravi tiho Luiza in pogled velikih modrih oči išče mimo mene. — Luiza! — pravi brat. — Sem kot norec! Ne razumem. Govori vendar, Luiza! Ali poznaš moža,,ki me je izvlekel iz bedet Saj si vendar imenovala njegovo ime. Bihard! In to ime, Bihard, je bilo vendar ime tvojega — Luiza! Luiza prikima. Nato mi s prosečim pogledom ponudi roko. — Prosim! Ne pustite ga samega. Ta pot! In ne izgleda dobro. Tako hitro se prenagli — v vsem. In ti, Egon, tudi idi. Jaz ostanem in bom čakala na tebe, ali pa bom pozneje prišla, saj poznam pot. — Ne, Luiza! Ne zahtevaj tega od mene! Ostanem pri tebi! Hgon podpira sestro, ki se je dvignila s klopi. Zopet me zadene njen proseči pogled. Tedaj pa primeni njeno roko in ji gledam v oči. — Na svidenje! Tečem proti gozdu, kjer je izginil Albert. In ko grem po poti navzdol, vedno kličem ime svojega prijatelja v gozd. Odgovarjal je s»mo odmev, ki se je odbijal na skalah. Poln naraščajočih skrbi in ves prepoten pridem do gostilne. O Albertu nikakoga sledu. Dekla, ki nama je zjutraj prinesla zajtrk, ga ni videla. Toda pove mi, da je pred malo časa slišala korake, ki so šli čez dvorišče. t'akam. Skoro eno uro. Nato pa pričnem misliti: mogoče ima dekla prav in Albert je že davno šel čez dvorišče. In zopet pričnem teči. Ko pridem v Egern, je že padal mrak na jezero in hribe. Da pridem prej domov, me je nek čolnar prepeljal naravnost čez jezero v Quirin. Dolgotrajno sedenje, strmenje v vedno temnejšo noč, enoglasni šum valov in škripanje jermenov je povečavalo »moj nemir. — Vendar enkrat! Skočim iz čolna in ko tečem čez travnike, s uozornim ]>o-gledom izčem naša okna. Bila so temna. Na pragu stoji naš gospodar v spalni obleki in vleče svojo pipo. — Ali je gospod Albert že prišel domov? — Ga nisem videl. — Ga še ni doma T Ali ni mogel priti, da ga vi niste videli? — Meni nikdo ne uide. In ravnokar sem bil zgoraj in sem nesel pismo. Kaj pa je, zakaj pa ni prišel z vami? Malo razburjeni se mi zdite. Menda vendar se mu ni kaj pripetilo? — Upajmo, da ne! Povem mu, kar je smel vedeti. In skuša mi pregnati moje 'skrbi ter mi našteva vse različne možnosti, da je Albert mogoče šel po tej ali oni daljši poti in da se je mogoče tu in tam kaj zadržal. In res me je pomiril. In ko pridem v svojo sobo, leži pismo na mizi. Moja sestra mi je pisala in mi poroča o uspehu zaupnega vohunstva, za katero sem nagovoril svojo mater. — Luiza živi s svojim očetom v Nurnbergu, — mi piše sestra, — in sicer v hiši svojega svaka, ki je nedavno postal ravnatelj nekega zdravilišča. Luizin oče je že -nekaj let bolaa. Ta bolezen je posledica velike žalosti, ki jo je imel v svoji družini. Njegov sin mu je delal velike skrbi in ljudje govore, da ga je oče zavrgel in razdednil. Baje se potika po svetu kot godbenik. Tudi v Luizino življenje je usoda posegla s kruto roko. Mlada se je zaljubila in se tudi za dalje časa zaročila. Ali si pa moreš misliti! is kom? S tvojim prijateljem! Z gospodom Albertom! Kaj praviš k temu? Pa naj pošlješ na poizvedovanje, v svoji največji bližini pa imaš vir. Toda ta vir najbrže ne žubori preveč. Za tvojo radovednost menda samo kaplja in zato si nama dal to naročilo. Ta zveza je med njima že več let raztrgana. Zakaj? To si gotovo že sam izvedel od prijatelja. O tem ti ne morem ničesar poročati. Izvedele, smo tudi, da bi Luiza v Nurembergu — kamor je šla s svojim očetom takoj, ko ise je zaroka razdrla, menda, da bi se odtegnila govorjenju ljudi — bi se mogla bogato omožiti. Njen oče je bil s tem zadovoljen, toda -njej menda ni bilo po volji, kajti iz tega ni prišlo ničesar. Sedaj pa ti morem poročati samo še nekaj, da Luiza vsako poletje nekaj tednov živi pri gospodu Lanzkyju, bratu svoje umrle matere, ki je pred nekaj leti sel v pokoj kot gozdarski nadzornik in si je nekje v gorah kupil posestvo. Zopet in zopet berem pismo, samo da prebijem Ča/s in da bi omotil zopet oživeli nemir, s katerim sem pričakoval Albertovo vrnitev. Konečno pa, ginan po naraščajočih skrbeh, poiščem gospodarja, ki še vedno stoji na pragu. Dim pihne pred se. — Sedaj pa se že tudi jaz nekoliko bojim. Veste kaj, pošljem po soseda, da bo napregel in se bomo peljali." Tedaj pa na pasku pred hišo zaslišim težke korake. — Albert! Ali ste vi? — Da! Počasi prihaja. Stopi v svetlobo okna. In prestrašim se ga. Bil je brez klobuka, obleka raztrgana in blatna, levo roko je imel obvezano z robcem in njegov obraz je bil razpraskau. Za božjo voljo! Kaj se vam je pripetilo? S trudnim glasom pravi: — Padel sem! Težko se nasloni na mojo ramo in komaj gre po stopnicah. Ko prideva v sobo, ise zmueen zgrudi na stol. (Dalje prihodnjič.) ANGLEŠKE. LAŠKE IN FRANCOSKE VOJNE SILE Anglija je glede na vojno brodovje pač prva na svetu. V razmerju spričo Italije in Francije, je Anglija kot 5 proti 3, 5. Leta 1925 je dobila dva čezmerna, orjaška dreadnoughta (drednota) z imeni "Nelson" in "Rodney", ki sta opremljena z najmodernejšim orožjem. Parne turbine, ki imajo 50,000 konjskih sil, poganjajo 41,000 ton jeklene gmote s hitrostjo 23 in pol morskih milj po vodi. Na njih je 9 topov s 40 in pol centimetrskimi kroglami, ki izstrelijo vsako minuto po 6 jeklenih granat, od katerih ima vsaka 1060 kilogramov! Zoper torpedne čolne je na teh or- jakih po 12 petnajst in pol cen-timeterskih topov in zoper zračne napade — 6 dvannjstcenti-meterskih in dalje 27 navadnih topov. Takih mogočnih bojnih priprav nima ne Francija ne Italija. Dalje ima Angiija 10 drednotov, tri vojne križarke. bojne ladje s težko artilerijo, in veliko hitrostjo. Bojna kri-žarka "Hood" pa je doslej največja in najurnejša bojna ladja vsega sveta. Dolga je 262 m in široka 32 m, potopi se za 10 m in preplava na uro po 57 in pol kilometrov! Dalje ima Anglija 6 nosilcev za bojna letala, ki se morejo otovoriti z 200 letali in ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strnili. Cena ........................ .35 ANDREJ KIOEER .................................................. 50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BEIXiRAJSKI BISER ...........-...............................35e BOŽlfNI DAROVI ____________________________________________________35c BOJ IN ZMAGA .......................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA _______________ ___________________45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)________________30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e DEVICA ORLEANSKA ...........................................SOc DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________351 FRAN BARON TRENK ..........................................................35* FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA ...................... .33 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ...................40r JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (Mire o misijonarjih v Koreji) .....................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abru&kih gonO .....30c KAJ SE JE MAK ARU SANJALO ........................25e LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON. .. 75e MARON. krščanski deček iz Libanona ...............t5e MUSOIJNO. ropar Kalabrije ......................... 40e MRTVI GOSTAČ ...................................................... 35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) .........................................................25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PRISEGA HI BONSKEGA GLAVARJA .............30 PRVIČ MED INDIJANCI.....................30 PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV .........................................................30 PABERKI IZ ROŽA ............................................ 25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35« POŽIGALEC ............................................................25e PRSTI BOŽJI .......................................................... 3©c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35e POVODENJ (spisal Krištof Šmit) .......................30c PRIGODBEČEBEL1CE MAJE. trd. vez. .. 1 _ PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 2V..................... 40c II. zv.................40c PRAŠKI JUDEK ......................................................... PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ............. 30c POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e PRAVLJICE, Košutnik, II. zvezek. Cena.......75 PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30c RINALDO RINALDINI. Cena .............. .50 ROBINZON KOŠUTNIK ..................................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO ....................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA ........................................ .50 SUEŠKI INVALID ....................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c SVETA NOTBURGA ................................................35e STEZOSLEDEC ............................................,............30e SVETA NOČ (pripovedke) __________________________________30c TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30c TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja .......... ........ 1.— TISOČ I>1 ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; IU. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s Blikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ..................................................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ............ 40e IL del ____________40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezki*...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl ............ M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (111. zvj. Gang! .............. JJO Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York, N. Y. ima še 20 velikih in 48 manjših križark pa 158 ru.šileev in tor-pednih čolnov in 70 podmornic. Italija pa je vladarica ozračja! — Za na morje ima 44 starejše drednote ker se je v poslednjih letih bolj brigala za torpedne čolne in podmorsko brodovje a najbolj je skrbela za bojne sile v zraku. Italija ima za vojno na razpolago 1 ladjo za letala 60 ru.šileev, 43 torpednih eolnov, 72 podmornic, 45 motornih čolnov, 10 težkih in 19 lažjih križark. Glede na letala, pa ima Italija za zdaj prvo besedo. —Seveda ima po Angleška spet to prednost, da more zapreti Sueški prekop, Gibraltarsko o-žino in se polastiti Sredozemskega morja z eno samo kretnjo. Anglija more v slučaju vojne Italijo popolnoma odrezati od njenega vzhodnoafriš-kega bojišča, saj bi se Italija po zračni poti težko oskrbovala v Afriki, mimo tega pa je Anglija že zdaj prepovedala, da ne sme noben zrakoplov pluti nad Egiptom. — Italija spet ima pa to izredno priliko, da more Sredozemsko morje med Sicilijo in Tunisom (140 km) razdeli na dva dela, torej more preprečiti zvezo lahko med Gibraltarjem in Malto ali Suezom. Italija tudi lahko iz zraka napada angleške postojanke na Gibraltarju in zlasti še na Malti. — Sleherna teh dveh držav pa ima Ahilovo peto (ranljivo točko): Anglija ob Malti, Egiptu in Gibraltarju; Italija pa radi Sredozemskega morja, če bi ga An gleži zaprli in če bi Angleži obstreljevali številna italijanska pristanišča. Francosko vojno brodovje j«1 glede na velike bojne ladje močnejše ko italijansko. Francija ima zdaj 4 starejše in 4 novejše drednote. Najnovejši je od letos, "Bunke^ne" mu je ime, a ima le osem 33 centime-terskih topov. Ti drednoti so nekakšna sredina med linijskimi ladjami in oklopnimi kri-žarkami. Xjili teža je 10,000 ton, imajo po šest 2^ eentime-terskili topov in hitrost 26 vozlov, torej se morejo naglo ume-kniti vsakršnim močnejšim o-k lop ni cam. Razen tega ima Francija 2 ladji za letala, 10 težkih in 15 lažjih križark, 75 rušilcev in torpedov in 108 podmornic, največ ima torej podmornic in je tu najmočnejša. Bojne sile vseh treh vesesil se utegnejo vsak dan spremeniti. Anglija ima največ vojnega brodovja v Sredozemskem morju in sicer ob Gibraltarju, Malti, Aleksandriji in Jaffi. Anglija ima tudi več križark in rušilcev v raznih pristaniščih kot nekakšen ugovor zoper nenapovedane morske vojne sile Italijanov po grškem otočju. Angleški rušilci spremljajo sleherno italijansko bojno ladjo, ki plovejo skozi Sueški prekop, zlasti pa podmornice, ki so Angležem še izza svetovne vojne trn v peti. — Po vsem tem je dokazano, da je Anglija gospodarica svetovnih morskih, bojnih sil, a občutno more biti o-škodovana, če se ji kaj pripeti ob Malti, Gibraltarju ali v E-giptu. — Ladje, topovi, tanki, podmornice, letala, puške, sablje — dan na dan in noč za nočjo, kakor bi svet še nikoli ne videl vojnih strahot, kakor bi bilo le za šalo, da drug drugemu molijo orožje pod nos, ka-ker bi bilo življenje milijonov Ijudi prazna pena! Ali bo res zmagal neguš na ta način, da bo nahujskal evropske države drugo zoper drugo? TROCKI V BOLNIŠNICI OSTjO, Norveška, 11. okt. — Uslužbenci neke bolnišnice v Oslo so priznali, da se Leon Trocki nahaja v bolnišnici, da pa njegova bolezen ni resnega značaja. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAV II« WRIT I8U1 STRUT NIW YORK, H. 1. PI&ITB NAM ZA CRN* VOZNIH UBIOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* ............................................................... 15 oktobra : Kuropa v Kremen 17 oktobra : Aquilunia v Cherbourg 19. oktobra: Rex v Genoa lie de Krnn<-e v Havre okolhra: Washington v Havre Normandie v Havre 25. oktobra: Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Bremen 2. novembra: Lafayette v Havre Conte
  • . novembra: Kuropa v Bremen Clmmplain v Havre IG. novembra: He de France v Havre Rex v Genoa 20. novembra: Washington v navre Majestic v Cherbourg 2T{. novembra: Lafayette v Havre 2S. novembra: Europa v Bremen 2!>. novembra: Berengaria v Cherbourg T{<>. novembra: Cham plain v Havre Coute di Savoia v Genoa 7dni do JUGOSLAVIJE preko Brenuna na ekspresnili parnikiti BREMEN EUROPA HITRI VLAKI VAS NARAVNOST OI) PARNIKA ODVEDEJO NA PRIJETNO VOŽNJO PROTI LJUBLJANI Ali potujte mi znanih hitrih parnikih DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN BOŽIČNI IZLETI NEW YORK.................. 5. decembra BREMEN...................... 7. decembr* ALBERT BALLIN ............12. decembra EUROPA ......................15. decembra Izhorne železniške zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Vorka HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 rtOADWAY. NEW YORK VA2NO ZA ♦ NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, draga d«n in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto t n ker bi zete li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojth t meni so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na> ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlO Walsenburg, M. J. Bayuk JEZ GASILEC Neki kmet iz Ydresockena 11a južnom Švedskem, je doživel te dni pri delu 11a polju nekaj nenavadnega. Zbral je na nekem kraju kup suhih vej da bi jili zažgal. Ko so zagorelo, je planil iz kupa hipoma jež, stekel k neki vodi v bližni, napolnil usta z vodo, stekel nazaj in ji izpljuval v ogenj. Xato je hitro šel nazaj ter ponovil isto proceduro. Začudeni kmet je tedaj odmaknil goreče veje in opazil vzrok ježevega ravnanja. Pod grmado je bil slučajno vhod v ježev rov in žival je hotela s svojim pogumnim bojem proti ognju rešiti pet svojih mladičev, ki so ležali nebogljeni v rovu. S kmetovo pomočjo je rešitev tu-«1 i uspela. Advertise in 'Glas Naroda" INDIANA: Indianapolis, Louis Ban'cb ILLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cleera la llUnols) Jollet, Mar j Bambieh, Joseph vat La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Frank Augnattn North Chicago, Joie Zelen« KANSAS: 'JIrani, Apnea Moinik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: KitzmlHer, Fi. V'odoplTec Steyer, J. feme linger, Jacob Resulk. John Slspv'Jt Girard. Anton XaK<»de Lorain, Louis B&Iant, John še Warren, Mrs. E Rachai YoungRtown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavse CI a ridge. Anton Jerlna Conemaugh, J. Brexovee Export. Louis Supantlft Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Qreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polsnta Krayn, Ant. TaoielJ Loxerne, Frank Bslloch Manor. Frank I>emshar Midway, John 2u«t Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scklffrar West Newton, Jooeob Jcvan WISCONSIN: Milwaukee. West Allis, Prank Akak sbt'boYcan. Joseph Kakei WYOMINQ: Rock Springs, Laofa DiamondvlUe, Joe Rollch Ja PWW. raj* UPRAVA "QLA8 NAROQA"