Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 237.	v LMam, v somo, n. owa ni
Leio XLil.
Velja po pošti:
Za oelo loto naprej . , K 28*— sa en meseo „ . . „ 2'20 ca Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
n 35--domi K24 -
V	Ljubljani na Za eelo loto naprej . sa en meceo „ . . „	2 —
V	opravi prelom »taieCno „	1*70
s Sobotna izdaja: =
sa celo leto...... „ T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
.jfs&ftv*
Iuseratl:
Enostolpna petltvrsta (7a mm): sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat
13
sa večkrat primeren popnst.
Poraeoa oznanil?. ziUtsIb.osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 2>vln.
i	Poslano: :.....i
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl no-del]e ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red,
na- Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol šle*. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprsvnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Zakaj Je Italija pristopila k dvozvezi?
Rusko-turška vojska 1876 je zbližala Avstrijo in Nemčijo. Bismarck je izprevidel, kar je kasneje večkrat izjavil, da je za Nemčijo in za evropsko ravnovesje sploh močna Avstrija nujno potrebna. Jasno je pa, da so Avstrijo v živo zadele vse izpremembe v njenem sosedstvu na Balkanu. V berlinski pogodbi dne 13. jul. 1878 se je Avstriji priznala pravica, da sme zasesti Bosno in Hercegovino in Sandžak Novi Bazar. Rusi so dobili Batum ob Črnem morju in Kars v Armeniji in s tem utemeljili svoje zakavkaško gospodstvo, ki je zlasti za njihovo pot do Perškega zaliva, pa tudi do Dardanel vožna stopnja; Anglež je zasedel Ciper, kjer ima važno opirališče za Malo Azijo in Sirijo; Francozom se je dala pravica do Tunisa, ki so ga 1. 1881. osvojili, samo Lah ni dobil ničesar.
Crispi piše v svojih Spominih, da mu je Bismarck dne 17. sept. 1877 v Gasteinu rekel: »Če dobi Avstrija Bosno, dobi Italija Albanijo ali kako drugo turško obrežno ozemlje ob Jadranskem morju.« Ko je dne 8. okt. 1890 ta laški državnik govoril pri nekem banketu o trozvezi, je poudarjal, da je bila berlinska pogodba za Italijo nesrečna, ker je bila izolirana. Treba ji je bilo iskati zveze in našla jo je najprej na Dunaju in potem v Berolinu.
Zakaj pa ravno tu? Vzroka je is kati v laški Sredozemski politiki. Turčija ob Jadranskem morju ni po vojski z Rusijo ničesar izgubila. Albanija je ostala turška in Italija ie začela na svojo roko, ne da bi jo kdo pri tem oviral, iskati tamkaj tal. Ustanavljala je šole; v vseh trgovsko važnejših krajih je podpirala naseljevanje svojih rojakov trgovcev, obrtnikov in se je tako Pripravljala za bodočnost. Jadransko vprašanje takrat ni bilo v ospredju. Pač pa jo je zanimalo na vso moč Sredozemsko obrež je. V Egiptu, Tripolisu, Al žiru, Tunisu je imela že zadavna, mnogo prej in mnogo več nego v Albaniji vse polno svojih ljudi. Te pokrajine je štela med svoje »n a r a v n e k o 1 o n i j e«. Neštetokrat srečamo to besedo v laških izjavah. Pravzaprav je tudi resnična. Laških priseljencev je na severnoafriškem obrežju vse polno, laška beseda jc danes povsod domača.
Ravno ob dobi, ko se je sklenila dvozveza, je pa naenkrat jela dobivati ta obal nove, mogočne gospodarje.
Suez, ki ga je zgradil francoski inženir Lesseps je postal 1. 1875. ingleški; egiptovski državi sla Francoz in Anglež 1. 1879. vsilila svojo finančno kontrolo; v vednih notranjih zmedah je Anglež s posebno zvitostjo vedno prihajal delat red in mir in se tako temeljito vsedel v Egipt. Dne 12. maja 1881 je Francoz sklenil pogodbo s tuniškim bejern, po kateri je Tunis padel Francozu v roke.
Ni čuda, da je završalo po Italiji. Odpor proti Francozom je bil ogromen in ko so v Marselju dne i8. jun. 1881 šiloma izgnali večje število laških delavcev, je bruhnilo pravo sovraštvo proti njim na dan. Lah je pač Avstrijo in Nemčijo mrzil, a Francoz ga je zadel preveč v živo, da ne bi ob tem ohladil tega nasprotstva. Laški delavec, izseljenec se je čutil ogroženega pri svoji poti za kruhom; zato seveda nI bilo niti misliti, da bi bila takrat kaka zveza z Francoska ali z Angleško, ki je Francoza pri osvojitvi Tunisa na vso moč in z vsemi svojimi zvijačami podpirala. Proti Francozom se je katoliški cerkvi sovražna laška zbornična večina zato borila, ker je bila na Francoskem takrat (dobrih 10 let po vojski z Nemčijo) na krmilu katoliška, papežu prijazna vlada. Vlada in ž njo vsi politiki so pa izorevideli, da je dotadanja izolacija Hali ie silno nevarna.
Kam torej? 2e dne 27—31. okt. 1881, torej pet mesecev po osvojitvi Tunisa in " tiri no nasilstvih v Marselju sta prišla laški kralj in kraljica z ministroma Depretisom in Mancinijem na Dunaj. Laško časopisje je oisalo vsevprek, da se mora Italija nasloniti na osred. Evropo. To pa ni šlo tako brž. Laški kralj ni šel v Berlin; naš cesar mu ni vrnil obiska, vendar se je pa 1882, ali začetkom 1. 1883. podpisala zvezna pogodba med Ita'ijo in dotadanjo dvozvezo in sicer, kakor se po pravici sklepa najprej posebej z Avstrijo in potem z Nemčijo.
Iz tega je razvidno, ktera skrb je vodila Italijo, da je šla iskat zaveznic v osrednjo Evropo, in da je pri tem igralo največjo vlogo njeno tedanje nas-protstvo proti Francozom. Nemčija je vse druga"e navezana na Avstrijo, nego Italija, ki ji diktirajo to zavezništvo samo njeni oziri v prvi vrsti na Sredozemsko politiko, novejši čas pa tudi na Jadransko morje in na Balkan.
Dvozvezo in Italija.
Za zunanje politične reči se je naša javnost premalo brigala. To se zdaj vidi na vseh koncih in krajih. Bolj nego kdaj nam je pa ravno v tem času treba jasne orientacije. Orientaciji, kolikor je dopustno v sedanjih razmerah, naj služijo nastopne vrste.
Listine o trozvezL
Za zvezo Nemčije in Avstrije vemo, da se je sklenila 1. 1879. Prvo vest o nji je prinesel list »Grenzboten« šele koncem 1882. Vsebino tudi vemo, prinesel jo je »Reichsanzeiger« dne 3. febr. 1888 in najdemo jo v Mayers Lexikon in v M. FleischmannaVolkerrechtsquel-len in Ausvvahl (Halle 1905). Gre pred vsem za to, da mora vsaka zveznih držav podpirati drugo, če jo napade Rusija.
Kdaj je pa dvozvezi pristopila Italija, nimamo nobenega gotovega podatka. Splošno se imenuje 20. maj 1882. Vsebina je pa do danes tajna. V brzojavki dne 27. febr. 1889 iz Rima objavlja »Kolnische Zeitung« pogodbene točke; ponatisnjene so v Schultess Europai-sches Geschichtskalender (Nordlingen, Beck 1888). Začetkom 1. 1913. jo v Cot-tovem mesečniku »Der Greif« priobčil dr. H. Friedjung 8 strani dolgo razpravo »Der Inhalt der Dribundes«, a ugled- j ni nemški politiki so mu tudi v tem ' slučaju dokazovali blamažo. Zanesljivi ti,podatki na noben način niso. Jul. v. Eckardt piše v svoji knjižici Berlin— VVien—Rom, da je Bismarck izjavil, da ostane, trozvezna pogodba za vedno tajna, da se ne sme objaviti niti za slučaj, ko bi se zveza razdrla, da to velja za vsako obnovitev in tudi za vsa predpo-gajanja. Trdi se, da ima vpogled v do-tične dokumente samo ministrski predsednik in zunanji minister, da jih ne dobe pred oči niti drugi ministri, in da se diplomatje samo ustno pouče o tem, kar morajo vedeti. Da mora ostati dogovor tajen, je očito iz besedi laškega ministrskega predsednika R u d i n i j a dne 10. dec. 1896, češ da je ruskemu zunanjemu ministru G i e r s u izdal vsebino trozveznega dogovora. Izjavil je, da nobena zvezanih držav ne bo sicer ničesar izdala, o čemur se prej medsebojno ne dogovori. Zaneslive so torej edino-le uradne izjave odgovornih ministrov; teh se moramo držati, če hočemo hoditi varno.
M presloloBsslfiik v Klavnem sferi
Vrnili smo se pozno zvečer iz bojne črte, ki je že popolnoma pripravljena, nazaj v naše prenočišče.
Blizu in daleč, iz gozdov in ob potokih, povsod svetijo taborski kresovi .. .
Naš avtomobil srečava patrulje, ki se vračajo, ob križnotu vodijo orožniki na konjih štiri srednje velike ruske vojne ujetnike. Ujeti Rusi so videti dobre volje . . .
Nekaj časa se vozimo, kakor da je cela cesta le naša. Hitro se vozimo, dokler zopet ne zadenemo v dolge črte trena, ki nam vozijo nasproti. Polagoma se izvijemo skozi tren in se pripeljemo v neko mesto z električno razsvetljavo, z mestno hišo, ki je zelo lepa in z lepimi kavarnami.
V mestu mrgoli ljudi. Častniki, vojaki, deloma radi mraza pol civilno oblečeni se gnetejo v mali, ozki glavni ulici. Vse je dobro razpoloženo radi veselih govoric, o katerih še ne smem poročati.
Na desnem trotoaru se nenadoma napravi prostor, dva generala prihajata /, elastičnimi, krepkimi koraki. En ie srednje velikosti, okrogloličen. gos-
tili sivih brk; drugi s ščipalnikom, rjavih brk. Veselo, živahno se razgovarja-ta in stopita v slaščičarno, kjer ju čaka v zadnji sobi popoldanska iužina, kava.
Generala sta baron Konrad pl. Hot-zendorf in njegov namestnik, generalni major Hofer. ki se za nadvojvodoma Friderikom in Karlom Franc Jožefom največkrat imenujeta v sedanji veliki vojski proti Rusom.
Ko grem naorej, pridem pred poveljništvo. Okna so vsa močno razsvetljena. V prvem nadstropju se nahajajo pisarne, na levi strani razsvetljujejo kandclabri dolge mize jedilnice generalnega štaba; na dvorišču, ki ni zagra-jeno, čakajo avtomobili.
Ko se vračam, čujem prepevanje cesarske pesmi. Pred mestno hišo na trgu stoji v štirih vrstah nad 100 avto-, mobilov. Šoferji, kakih 30, pojo.
V dežju, ki ga šolajoče občinstvo, navajeno dežja krogelj, čisto nič ne upošteva, korakam in zadenem v znanca, o katerem se je že govorilo, da je padel. Prijatelj mi pove, da je pricle-ljcn prestolonasledniku. Pripoveduje mi, kako da živi njesrov rrospod.
Nadvojvoda Karel Franc Jožef se zelo rad izprehaja. Hodi tako hitro, da mu ni mogoče slediti. Po kosilu se vozi z avtomobilom k četam, šele zvečer se vrača. Večerja vojaško skromno.
Zelo se opaža, kako ljubeznjivo razmerje vlada med obema nadvojvodo-
ma. Nadvojvoda Friderik, dasi zelo, zelo s svojo odgovorno službo zaposlen, skrbi in čuva očetovsko prestolonaslednika.
Prestolonaslednik zna pridobiti ljudi in občuje zelo ljubeznjivo. Zelo rad govori z ljudmi.
Nemci m rasK! zemlji.
(Pismo z rusko-nemškega bojišča.)
Dasi trajajo boji že toliko časa, so nemške čete neomajenega poguma, odločne, vztrajne ravno tako, kakor da ne traja vojska že tretji mesec, marveč da se je šele pričela. Tisti, ki smo tam, to najložje presodimo. Kaj vse se je zahtevalo od tistih vojakov, ki so oblegali neko manjšo, a dobro utrjeno in dobro branjeno rusko trdnjavo!! Štiri dni in štiri noči ni bilo mogoče spati v strelskih jarkih pod Vednim nalivom dežja, ker so morali neprestano gr.ome-ti naši možnarji in naše težke poljske havbice, da je bil prevaran sovražnik, ker je bilo naših le malo. Ni šlo toliko za to, da se premaga trdnjava, kakor za to, da se moti zbiranje sovražnika in da se omogoči zbiranje naših čet. Slabo, deževno vreme, čez katero se je tako zabavljalo, je dobro došlo, ker su-vražnikovi zrakoplovi, dva smo razstrelili, in aeroplani niso mogli dobro naših postojank opazovati
Pregled volom dogodkov
od 9. do 16, oktobra 1914.
Na južnem bojišču, jugovzhodno od Krnpn|a, naše čete hrabro odbijajo obupne srbske poizkuse, da bi pregnali Avstrijce z njihovih izvrstnih postojank. Naše čete ne le, da se ne umikajo, marveS korak za korakom prodirajo dalje v notranjost Srbije.
Na severnem bojišču naše čete neprestano zmagovito prodirajo. 8, oktobra so bili Rasi poraženi pri Lancutu. Istega dne jo bil krvavo odbil zadnji ruski napad na Pfzemysl in trdnjava osvobojena. V naših rokah je sploh vsa Galicija zapadno od Pfzemysla, in sicer severno do reke San, južno pa čez Stari Sambor, Naše čete prodirajo ž« proti vzhodni ironti Przemysla ter so zasedle ž« celo vrsto višin severno od Strwisz. Rusi se s velikimi izgubami neprestano umikajo. — V Karpatih so naše čete po štiridnevnih bojih zavzel« Toronyo; nato so sovražnika zasledovale in so dospele sedaj že do Wyskown na Gališkem. Čet«, ki preganjajo one sovražne oddelke, ki so bili udrli pre&o beskidskega prelaza, so pa dospele ie do Skole, jugozapadno od Stryja. Čez uszoški prelaz sovražnika zasledujoče čete pa prodirajo proti Turki, tako da sega naša Ironta v Galiciji na severu od reke San in vzhodno mimo Pfzemysla proti Staremu Samboru; potem pa pride črta Turka-Skole-Wyskow Nadaljnje naše brambne sila zasledujejo one sovražne oddelke, ki so bili udrli čez Korosmezo in vpudli v marmaroški komitat; to dni se vrše manjši boji v dolini reke Visso, v katerih naše čete uspešno potiskajo sovražnika.
Na Ruskem Poljskem se naša armada bori ramo ob rami z nemškimi četami. Rusi so potisnjeni od srednjegališke meje čez Vislo proti vzhodu in v črto Ivangorod-Varšava. 15. oktobra j« onšlo uradno poročilo, da so Rusi z osmimi vojnimi zbori poizkušali iz tc črte prodreti čez Vislo, a so bili z velikimi izgubami na njihovi strani vrženi i nazaj. Nemške čete stoje ie pred Varšavo; na potu j tja so porazile močne ruske prednje čete in jih vrgle nazaj V teh bojih so Rusi izgubili 8000 ujetnikov ia 25 topov, — Biata in I.yck na Vzhodnem Pruskem (zapadno od Osovieca, oziroma Avgusto-va), ki so ju bili nejavno Rusi nasedli, sta zopet v nemških rokah. — Pri Schirwindtu (na vzhodno-pruski meji jugozapadno od Kovna) so bili ruski obkoljevalni poizkusi večkrat zaporedoma odbiti in Rusi krvavo poraženi. V teh bojih so Rusi izgubili 3000 u;otnikov, 26 topov in J 2 strojnih pušk. — Bodi tu omenjeno, da je general Hindenburg premeščen za poveljnika nemško-avstrijskih čet na gališki meji, poveljstvo nad vzhodnopruskimi armadami pa je prevzel general Morgen.
Na nemško-Irancosko-belgijskem bojišču so Nemci dosegli lzreclno važen uspeh: 9. oktobra so po komaj 12c!nevnem obleganju zavzeli Antvverpen, ki je bit druga najmočnejša trdnjava na svetu. Poleg junaštva čet in izvrstnega vodstva so tu v prvi vrsti zmagali nemški 42 cm in avstrijski motorni 30l/a cm topovi, pred katerimi je tudi najmočnejša trdnjava kakor borna koča iz vrbja in ila. Antvverpenska posadka, v kateri je bilo tudi veliko Angležev, je pred padcem trdnjave udrla v smeri proti Gentu, kakih 20.000 belgijskih in 2000 angleških vojakov se je zateklo na Nizozemsko, kjer so jih razorožili, 4000—5000 mož so pa v trdnjavi zajeli Nemci. Nemci so v Antvverpnu napravili nešteto milijonov vreden plen: du 500 topov, ogromne zaloge municije, živil, sanitetnega inate-rijala, motornih in železniških voz, 4 milijone kilogramov žita, za 10 milijonov volne itd., itd. Razen tega so osvobodili 34 nemških parnikov, katere so
Kljub temu so Rusi, ki so med drugim razpolagali z dvema velikima obrežnima topovoma, prav dobro streljali in so nam zadali veliko skrb, namenoma so pa zažgali z granatami tudi lastne vasi zato, da našim četam otež-kočiio bivanje in preskrbo z živili.
Pri Avgustovu so delovale naše strojne puške. Rusi so se umaknili; naša pehota z bajoneti za njimi čez most. Onstran mostu pred nekim skednjersi stoji 30 sovražnikov. Čudimo se, ker ne dvignejo rok. Strašno odkritje sledi: vsi so mrtvi, stisnjeni skupaj; naslonjeni eden na drugega: toča iz strojnih pušk jih je pobila. To je pretreslo tudi naše vojake, dasi so se že grozot navadili.
Drug prizor iz bitke pri Avgustovu. Dvanajstorica vojnih ujetnikov — najbrže Poljaki — pograbi zopet puške in strelja vtiste vrste, v katerih so se prej vojskovali. Pred katerem sem sam videl na kolodvoru v Lycku- kako so se ruski ranjenci pridružili našim in natančno izpeljavali povelja podčastnikov.
Zelo važne usluge so zopet zadnje čase napravili armadi naši aviatiki in avtoniobilisli. Cele knjige se bodo po vojski pisale, kaj da so vse doživeli. Neki naš aviatik jo bil onstran Suval-kija ranjen v desno nogo, kljub temu je svojo nalogo izpeljal, dasi je bil aeroplan zadet od 18 krogelj.
Belgijci pridržali ob izbruhu vojne is od katerih je le par poškodovanih, oziroma potopljenih. Z eno besedo: padec Antvverpna je za Nemce izredno veiik uspeh, a to ne samo in tudi ne v prvi vrsti radi plena, marveč zato, ker bodo lahko seda) svoje belgijske čete — kakih 200.000 mož — podali na 1-ranccsko. Te čete zasledujejo seda »s trnke belgijsko-angleike entvverpenske posadke, kj beži od Genta proti zapadu k morju. Ko opra-\ ;o r. letni žalostnimi ostanki belgijskih brambnih ►;l. se bodo nemške čete nedvomno združile n finskim desnim krilom na Francoskem, ki sega vpdij do trdnjave Lille, katero so Nemci zavzeli iu ujeli pri tem 4500 Francozov. Odločitve tod ie vedno ni, hudi boji »e vrše te dni na črti lille-Arras-Alb*rt-Roye. — Tudi krog Reimsa (nemško središče) se zopet vrše ljuti boji ter je reimška katedrala, ob kateri so Francozi postavili svoje baterije, zopet v nevarnosti. — V ergonskem gozdovju se Francozi naravnost besco bore; napravili 50 si obsežne rove in utrdbe ter streljajo na Nemce tudi z dreves. Kljub temu Nemci napredujejo. — Krog Verduna se tudi vrše hudi bi
. -	_	boji;
Nemci so odbili irancoske napade pri St. Mlbielu. Etain )e slejkoprej v nemških rokah.
V	Vzhodnem morju so 11. oktobra nemSki podmorski čolni potopili veliko rusko križarka »Palado«, ki je imela 568 mož posadke. Ko je nemški torpedo zadel »Palado«, je nastala eksplozija, nakar «e je ladja navpično pogreznila t morje z rsem moštvom.
Vojna ▼ kolonijah. Japonci so zasedli Karolinški otok Jap.
Belgijska vlada se je preselila v Havre na Francoskem.
V	Avstro-Ogrski so poklicani k naboru vsi od leta 1878. do leta 1890. rojeni moški, ki na prejšnjih naborih uiso bili "potrjeni.
Slovenci se nore tudi v čingiavo.
Ljubljančan Leopold Voje, sin našega vrlega somišljenika g. Ignacija Vojeta, uslužbenca državne železnice, služi kot mornar na avstrijski vojni ladji »Kaiserin Elisabeth«. Te dni je svojim staršem poslal iz Čingtava (Kiavčava) pismo, datirano z dne 4. septembra 1914. Pismo se med drugim glasi: »Prav srčno se zahvalim za pismo in »Slovenca«. Tukaj smo za vojsko zvedeli takoj drugi dam Sedaj imamo pa že tudi mi vojsko. Ko smo bili v Cifu, smo dobili brzojavno povelje, da takoj odplujemo v Čingtav. Odšli smo ob 9. uri zvečer v spremstvu dveh ameriških torpedovk, ker so nas ruske ladje in torpedovke lovile, a smo jim lepo ušli. Sedaj smo v nemški trdnjavi Boste videli, kako bodo Japonci, Rusi, Francozi in Angleži tepeni! Srbi so pa že itak dobili, kar so iskali. Za-mi poskusite vseeno pisati, morda bom hudega. Zdrav sem hvala Bogu. Veseli me, da služim ravno v vojnem času. To je za enkrat moje zadnje pismo, ker odslej ne bo več pošta odhajala. Vi pa mi poizkusite vseno pisati, morda bom le dobil pismo. Pošiljam Vam tudi trak našega broda za spomin. Kakor hitro mine vojna, se vrnemo v Pulj.«
Sarajevski umor pred sodiščem.
Pričelo se je zasliševanje Trifka Grabeža.
Grabež je bil radi dejanskega napada na nekega profesorja iz gimnazije v Tuzli izključen in je potem študiral na gimnaziji v Belgradu. Tu je občeval intimno med drugimi tudi s Ča-brinovicem in Prinčipom. S Prinčipom je tudi skupaj stanoval.
Grabež se priznava k radikalno-na-rodni ideji in k oni združenja vseh jugoslovanskih dežel pod srbsko nadvlado. Prvi njegov ideal je bil, da se Bosna odtrga od avstro-ogrske monarhije, bodisi po revoluciji, bodisi po vojni ter da se priklopi srbskemu kraljestvu. Sovražil je Avstro-Ogrsko, ker je slišal, da so v Srbiji vedno nazivali Avstrijo kot največjo sovražnico srbskega naci-jonalizma. Ker je bil nadvojvoda-pre-stolonaslednik po mnenju belgraiskih listov in krogov nositelj misli, ki ie nasprotovala združitvi Srbov, je Grabež sovražil tudi prestolonaslednika. Ta čut se je v Grabežu porodil na podlagi tega, kar so v Belgradu v društvu »Slovanski Jug« govorili in v srbskih listih pisali.
O atentatu Je govoril Grabež najprej s Prinčipom. Pozneje je doznal, da se je tudi Cabrinovič že Dogovarjal s Prinčipom o tem. Prinčip se je glede orožja obrnil na Ciganoviča. Ciganovič jih je pomiril, da naj se ne boje ničesar. Ciganovič je bil sporazumljen z majorjem Tankosičem. Po mnenju Grabeža je bil Ciganovič glavni povzročitelj atentata. Ciganovič je peljal Grabeža k Tankosiču. Ta je vprašal Grabeža: »Ali si ti eden izmed onih? Ste-li pripravljeni?« Ko je Grabež odgovoril, da je vse v redu, je vprašal Tankosič dalje, ako zna streljati z revolverjem. Grabež je odgovoril, da ne. Nato je dal Tankosič Ciganoviču revolver ter mu ukazal, da naj uči zarotnike streljati. Ciganovič je učil Grabeža in Prinčipa streljati v Gozdiču Topčider pri Belgradu.
Ko so odšli iz Belgrada, je izročil Ciganovič Prinčipu dve Dismi in sicer na majorja v šabcu in na mejnega stotnika v Loznici. Mff^or Popovič v Žabcu je sprejel zarotnike in jim tudi
izročli listke po znižani ceni za vožnjo do Loznice. Obdolženec pripoveduje o vožnji in pravi, da je Veljko Cubrilovič vprašal, ako so bombe in revolverji do ločeni za atentat na nadvojvodo-pre-stolonaslednika.
Po atentatu je hotel Grabež uiti, a bil je na poti v Višegrad aretiran. Imel jo trden sklep, da umori prestolonaslednika. Edini motiv za to je bila ve-lesrbska ideja, katere udeistvitev je po belgrajskih nazorih oviral prestolonaslednik. Vodja celega podjetja je bil Prinčip.
Slednjič pravi Grabež, da so bile bombe slične onim iz kragujevaškega arzenala.
Medtem ko so se zarotniki, ki so bili zaslišani dosedaf, držali gotovega principi jelnega stališča, nudi bivši vaški ljudski učiteli, poznejši bančni uradnik, časnikar Ilič zelo siromašno sliko in skuša, da bi ublažil pozitivne Dodatke, ki jih je priznal v preiskavi. Ko se mu očitajo protislovja, odgovarja s stereotipno frazo: »Jaz ne vem ničesar«. Ilič pride v poštev kot tak, ki je prinesel v Sarajevo orožje in bombe, vse to skril v svojem stanovanju in na dan atentata razdelil med zarotnike. Izeovarja se , da je mislil, da zarotniki opuste svoj namen, vendar pa pripo-znava, da je poučil zarotnika Jukiča in Popoviča, ki ju je pridobil sam, kako se rabijo bombe.
Obdolženec Vaso Cubrilovič, ki je dovršil šesti gimnazijski razred, priznava namen ubojstva in pravi, da je imel ta namen, ker so v srbskih krogih smatrali prestolonaslednika za sovražnika Srbov. Ko se je dognalo, da pride v Sarajevo, se mu je porodila misel, da bi ga umorili. Drugi njegovi podatki se krijejo z onimi ostalih zarotnikov.
Sarajevo, 15. oktobra. Obtoženec Vaso Cubrilovič nadalje izpove, da je obtožencema Kalembru in Perinu povedal, da ima bombe in revolver za izvršitev napada na prestolonaslednika. Ta dva pa nista hotela o tem ničesar slišati. Tudi obtožencu Zagorcu je povedal, da se bo napad izvršil. Od obtoženca Popoviča je slišal, da je prosil Kranjceviča, naj mu shrani orožje, s čemur da je bil Kranjcevič zadovoljen. Kasneje se je Vaso Cubrilovič domenil s Kranj cevičem, da sta si izbrala prostor, kjer se bosta po napadu dobila. On ni izvršil napada zato, ker ga je navzočnost vojvodinje od tega privedla; nje ni hotel umoriti. Po napadu je odšel na domenjeni prostor: tam je oddal Kranjceviču orožje in je pobegnil.
Obtoženec Cvetko Popovič, učiteljiščnik v Sarajevu, izpove: On je po svojem političnem prepričanju pristaš misli, da so Srbi in Hrvati ena država. Pravi, da Avstrijo sovraži; zato jo tudi sovražil prestolonaslednika, četudi je slišal, da je prijatelj Slovanov. Ko mu je Vaso Cubrilovič predlagal, naj se udeleži napada, je bil s tem takoj zadovoljen. Po nasvetu tega je šel k Danilu Iliču, kjer je dobil bombo in revolver. Napada ni izvršil, ker mu je zmanjkalo v odločilnem trenotku poguma. Po napadu je pobegnil k svojim staršem v Zemun. Obžaluje to, kar se je zgodilo.
Na vprašanje zagovornika dr. Pre-mužiča, ali je kaka oseba direktno upli-vala na Cabrinoviča, da je napad izvršil, je Cabrinovič izjavil, naj se take stvari opuste. On sam je odgovoren za svoja dela in bo tudi vse sam s seboj v grob nesel.
Nato je bil še zaslišan Vaso Cubrilovič. Po končanih študijah je postal srbski učitelj v Priboju v okraju Zvornik. Seznanil se je z Božo Milanovičem, predsednikom »Narodne obrane« v Šabcu; ta mu je prigovarjal, naj deluje kot komisar »Narodne obrane« za društvene namene v Bosni. Obtoženec je bil s tem zadovoljen. Glede organizacije »Narodne obrane« izpove: Odbor »Narodne obrane« tvorijo predsedniki vseh srbskih društev v kakem večjem kraju. Ta odbor voli potem svojega predsednika. Tudi sokolska in antial-koholna društva spadajo zraven. V Priboju je ustanovil sokolsko društvo in je postal njegov predsednik.
Glede svoje zveze z zarotniki izpove: Nekega dne je jezdil s popom Jo-vanovičem v Mezgrajo. Na potu je zagledal kmeta Miloviča, ki se mu je približal in ga pozdravil. Vprašal je Miloviča. kam da gre, nakar mu je ta dejal, da gre k njemu. Tukaj da sta dva dijaka ki bi rada k njemu. Na te besede sta prilezla iz grmovja Princip in Grabež. Zdela sta se mu sumljiva, ker sta nekaj skritega s seboj nosila. Ker je vedel, da pride prestolonaslednik v Bosno, ju je vprašal, ali morda dijaki kaj proti nadvojvodi nameravajo. Princip mu je nato povedal, da se bo izvršil napad na nadvojvodo in mu obenem zagrozil s smrtjo, če ne bo molčal.
Pravi, da je bil tega gotov, da se skriva za napadom kaka revolucionarna organizacija in da je kaka močnejša roka vmes, ker bi drugače ne imeli bomb.
Po svojem političnem prepričanju jo avtonomist. O tem, da zasleduje »Narodna obrana« poleg oficijelnega, tudi skrivni cilj, namreč: revolucijo v Bosni, vojsko proti Avstriji, odtrgati Bosno od državo noče ničesar vedeti. Taji, da je bil v zvezi s Sokolom v Kragu-jevcu, ki je javno širil propagando za revolucijo v Bosni in vojsko proti državi. Noče ničesar vedeti o tem, da bi sokolska društva; Pobratimstva in anti-ailkoholna društva bila samo maska revolucionarnega delovanja v Bosni, kakor je srbski inšpektor poročal dne
5. oktobra L 1911. poveljniku drinske divizije.
Pravi, da pozna samo Sokola v Belgradu. Prizna, da je na poziv iz Belgrada poslal natančen Dopis enega dela okraja Zvornik baje v literarne namene. V temu popisu so bile navedene vse srbske družine, popisane vse ceste, pešpoti, reke, potoki, studonci itd. Zato je dobil obtoženec 50 dinarjev honorarja iz Belgrada. Pravi, da je tudi profesor Dedijer isto o Hercegovini preskr-bel. Pravi, da je vedel, da so bombe dijakov iz Srbije, in pojasni, da mu je znano, da se s takimi sredstvi v Srbiji bore. Vedel je pa tudi, da ga bodo srbski revolucionarci umorili, če ne bo šel dijakom na roko. Na vprašanje, odkod to ve, noče ničesar povedati.
Ruski napadi na ozbodno Prusko odbiti. - 800 Rusoo ujetih. - l.mlz pet u nemških rokah. -ganfem Vartaoe in loangoroda. - Boji o Galiciji. - Zadnfi ruski oddelek na
begu iz Ogrske.
Pred oble-
Zopet divjajo, prav kakor v prvem delu vojske, boji od Njemena do Dnje-stra, pa sedaj ne več v znamenju ruske premoči in ruske ofenzive v Galiciji, ampak topot so Rusi strategično potisnjeni v obrambo in kjerkoli so poskusili zopet ofenzivno nastopati, so doživeli težke poraze. Tako je bil ponovni ruski sunek na vzhodno Prusko brezuspešen in poskus osmih ruskih arma-dnih zborov na črti Varšava — Ivangorod, da bi ustavili nemško prodiranje, se je končal z občutnim ruskim porazom.
Vzhodno od Przemysla so Rusi zavzeli 60 do 70 km dolgo črto, ki se vleče čez cesto Przemysl — Grodek proti jugu do Starega Sambora in to črto močno utrdili v nadi, da bodo tu ustavili avstrijsko prodiranje. Ta želja se jim pa najbrž ne bo izpolnila, ker so napadi naših čet na to črto dosegli že lepe uspehe. Tako so zavzele naše čete na ruskem levem krilu pri mestu Sta-rasol, severno od Starega Sambora, vse višine in tudi severno od reke Strvviaz je cela vrsta višin že v naših rokah.
Pomembne uspehe imajo zaznamovati tudi naše čete, ki zasledujejo proti vzhodni Galiciji v Karpatih poražene ruske armadne dele. Posebno je važno, da je naša kolona, ki je prodrla čez prelaz Vereczke, Skole, ki leži komaj 40 km južno od Stryja.
Severno od Przemysla loči obe armadi reke San do izliva v Vislo, od tu pa Visla sama daleč tja gori do Varšave in naprej do Novogeorgijevskega. Ta ovira med obema milijonskima armadama je 200 do 900 metrov široka in od 1 do 7 metrov globoka. Obe armadi imata močne utrdbe, da bi prenesli napad na nasprotno stran reke: mi imamo trdnjavo Przemysl, Rusi pa trd-njavsko črto Ivangorod — Varšava — Novogeorgijevsk. Novogeorgijevsk leži 30 km severno, Ivangorod pa 100 km južno od Varšave.
Varšava, glavno mesto Ruske Poljske, šteje skoro tričetrt milijona prebivalcev. Mesto samo leži na levem bregu Visle, na desnem se pa nahaja predmestje Praga. Že koncem 18. stoletja je bilo mesto utrjeno. Leta 1883. so Rusi Varšavo moderno utrdili. 15 fortov v razdalji 5 do 7 km obdaja mesto, skupni obseg vseh fortov znaša 50 km. Novogeorgijevsk in Ivangorod ste izključno vojaški trdnjavi, skoro brez civilnega prebivalstva. Novogeorgijevsk ima 8 fortov, zunanji pas utrdb je dolg 33 kilometrov, Ivangorod pa ima 7 fortov v obsegu 19 km. Ce se bodo te trdnjave mogle dolgo časa ustavljati nemškim artiljerijskim napadom, je vprašanje.
XXX
Dnnaj, 16. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Boji na celi naši črti od Starega Sambora do Izliva reke San v Vislo so se tudi včeraj nadaljevali.
V komitatn Marmaros so naše sovražnika zasledujoče čete zavzele Raho
(severovzhodno od Marmaros-Szigeta). V dolini reke Črna Bistrica se umikajo Rusi, ki so Jih naše čete porazile do Ra-failowa, proti 7ieloni.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
XXX
Berolin, 16. oktobra. Veliki generalni štab javlja: Rusi so 14. t. m. poizkušali se zopet polastiti Lycka. Ruski napadi so bili odbltL Naši so ujeli 800 Ru» j
sov, zaplenili 1 strojne puške.
X
ruski top in 3 rosice
X
LODZ 2&OPJ5T V NEMŠKIH ROKAH.
Berolin, 16. oktobru. Mesto Lodz v Ruski Poljski je zopet v nemških rokah in ima nemško posadko.
XXX
Lodz je veliko mesto jugovzhodno od Varšave in je središče poljsko-ruske industrije za bombaž. Danes šteje Lodz 320.000 prebivalcev, po večini katoličanov. Z okolico vred ima Lodz skoro 400 tovaren s 50.000 delavci, ki produ-cirajo na leto za okoli 70 milijonov ruiiljev blaga.
X
X
RUSKI NAPADI NA VZHODNO PBUi
SKO ODBITI.
Berolin, 16. oktobra. Vojni dopisnik lista »Nationalzeitung« poroča, da so se dosedaj izjalovili vsi ruski ofenzivni poskusi. Ruskim vojnim silam, ki so štele do 8 armadnih zborov, se ni posrečilo udreti v vzhodno Prusko. Vsi ruski napadi, ki so se vršili izvečine ponoči, so bili odbiti. Ruske izgube so ogromne. O kaki nevarnosti za vzhodno Prusko ne more biti nobenega govora.
XXX
NEMŠKI LISTI O PREDSTOJEČI GLAVNI BITKI OB VISLL
Berolin. »Berliner Tageblatt« pSel Ne bomo napravili napake, da bi sovražnika precenjevali, pogrešamo pa pri njem one vzbujene zavesti ljudskih moči, ki sp6 v globočini in ki pridejo na dan v vojski V zveznih državah srednje Evrope so se te moči vzbudile. V tem in skupnem delu zaveznikov leži poroštvo zmage.
BITKA NA POLJSKEM.
Dnnaj, 17. oktobra. »Rundschau« poroča: Bitka, o kateri je dobil laški list »Secolo* poročilo iz Peterburga, je končana. Očividno je bil tu mišljen poizkus osmih armadnih zborov, prekoračiti Vislo. Kakor je že poročal generalni štab, so bili Rusi z velikimi izgubami vrženj nazaj.
Berolin, 16. oktobra. O bitki pri Varšavi se poroča iz Peterburga čez London: Boji so se pričeli pred štirimi dnevi in bodo najbrže trajali tedne. Skoro gotovo je sedaj v ognju nemško središče.
V	uradnih ruskih poročilih je označen Javo mik kot točka prvega napada. Iz tega sledi, da so se Rusi med bojnim odmorom zadnjih tednov umaknili iz krakovskega ozemlja proti vzhodu do črte 35 km zahodno od Przemysla.
V	Varšavo se čuje močno gromenje topov od zahoda in juga.
XXX
NAŠI IN NEMŠKI VOJAKI TEKMUJEJO V HRABROSTI.
Berolin, 17. oktobra (Kor. ur.) »Lo* kalanzeiger« pristavlja glede na 15. t. m. izdani nemški komunike o bojih na Poljskem z ozirom na besedo o skupnem nastopu nemških in naših čet. Posebno razveseljivo je, ker so pri tej veliki zmagi, ki nas navdaja za bodočnost z dobrimi nadaini, smele tekmovati s hrabrostjo nemške in avstroogr-ske četo. Naše zavezniško bratstvo je gotovo dovolj trdni, a če je more kaj stvoriti nerazvezljivim, jo more dragocena kri avstroogrskih in nemških junakov, ki se je prelila v boju za nnj-svetej?o svetinje domovine.
X X x
'- - -r
RUSI DOSEDAJ IZGUBILI OKOLI 1000 TOPOV.
Nemški listi pišejo: Rusi so dose-0aj izgubili že okoli 1000 topov, bodisi, da so jih zaplenili Nemci oziroma Avstrijci, ali pa so neporabni. Rusi bi radi te izgube nadomestili z nakupom novih topov v nevtralnih državah. To jim je oa sedaj nemogoče, ker so Darda-nele zaprte in ne bi mogli nakupljenih topov spraviti domov.
XXX
ZADNJI RUSKI ODDELEK NA BEGU IZ OGRSKE.
»Pester Lloyd« poroča z dne 16. oktobra: Ostanki poraženih ruskih čet, ki so vpadle v Marmaros, so bežeč proti Galiciji zavzele pozicije pri Raho, očividno zato, da bi se zbrale in odpočile od groznih štrapacov zadnjih bojev. Dne 15. t. m. so naše čete pri zasledovanju sovražnika dosegle Raho in takoj napadle Ruse, ki so šteli le Še okoli 4000 mož. Rusi so kmalu opustili boj in pobegnili proti severovzhodu. Na-Se čete so že vkorakale v Raho. Rusi so na svojem begu žc šli skozi Borkut ob Črni Tisi in skušajo uiti čez prelaz Ko-rOsmezo. Ta ruski oddelek je zadnji, ki se še nahaja na Ogrskem.
OGRSKI POSLANEC V ARMADI.
Državni poslanec Soltan Desy jc vstopil kot prostovoljec v armado in je imenovan za poročnika pri lionvedu. Star je 53 let.
AVSTRIJSKI VOJAŠKI ŠKOF NA BOJIŠČU.
Dunaj. Apostolski vojaški vikar, Skof Bjelik se poda v prihodnjih dneh na bojišče nadzorovat dušno oskrbo vojakov in ranjencev v sanitetnih zavodih.
JUNAŠKA ŽENSKA.
Neki 15. t. m. v Rab došli ranjeni re-tervni poročnik opisuje junaštvo neke ženske v bojih na Karpatih takole: Častniki naših čet, ki zdaj operirajo v Karpatih, ne govore o nobeni drugi stvari, kakor o junaški gospej Meszaros. Ko so vpadli Rusi na Ogrsko, so predvsem zasedli železniško progo. Ogrski železniški uradnik Štefan Meszaros jc izjavil sovražnikom, da svojega mesta ne zapusti, dokler mu ne ukažejo njegove višje oblasti. Neki ruski častnik potegne nato revolver in ga ustreli v navzočnosti njegove žene in otrok. Rusi razobesijo na kolodvoru rusko zastavo; vdovi dovolijo, da sme ostati v hiši. Nekega večera prične zvoniti brzojavni aparat. Utrujeni ruski vojaki ne pazijo na znamenje aparata. Vdova porabi to priliko, izmuza se in spleza na bližnji brzojavni drog, kjer vjame s sprejemnim aparatom brzojavko. Z brzojavko išče nato tabor naših vojakov, ki ga najde čez pet ur. Ženo predstavijo takoj poveljujočemu generalnemu majorju, ki prevzame brzojavko in si jo pusti prestaviti. Bzojavka je slovela: >.8000 mož pehote ob meji občine K. z 22 topovi za sedlom N., kavalerijski polk s 4 artilerijskimi baterijami, kombinirana pehota; sestanek dne.....v petek
pri občini M. Položaj in moč avstroogrske armade naj se natančno poizve. Napad hud. General L.« — General je podaril ženi 2000 kron. Vrnila se je nato nazaj v čuvajnico, da vlovi še brzojavke. Drugi dan je zopet prinesla važno brzojavko, a tretji dan so jo zaman čakali. Neki železniški uradnik nam je pozneje poročal, da so jo Rusi zasačili, ko je zopet prestregla neko brzojavko. Uklenili so jo ter prepeljali v bližnji tabor, kjer so jo obsodili, da se ustreli. Sodbo so tudi takoj izpeljali. — Ko je general izvedel njeno usodo, je izjavil, da hoče za njena dva ostala otroka skrbeti;
X X X
RUSKE PRIPRAVE ZA SEDANJO VOJSKO.
»Munchner Neueste Nachrichten« poročajo: Najdejo se vedno novi dokazi o predčasni ruski mobilizaciji. Vojni vjetniki so izpovedali, da so na Ruskem že marca in aprila klicali rezerviste k orožnim vajam. Ne da bi navedli vzrok, so potem moštvo pridržali pod orožjem. šest tednov pred vojno napovedjo je bila ruska mobilizacija po veliki večini končana. Pripravljalna dela so šla tako daleč, da so bili kmetje prisiljeni po vseh delih Ruske Poljske kopati jarke in delati utrdbe. Obenem so pa Rusi organizirali daleč razprostrto špijonažo v vzhodni Pruski in Galiciji. Pred vsem so pridobili mlinarje. Vsak tak izdajalec je dobival na dan po 75 rubljev sramotnega plačila.
JAPONSKI TOPOVI NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 16. oktobra. Razni vojni poročevalci poročajo, da Rnsi v bojih na Ruskem Poljskem proti nemškim četam žc vporabljajo pod poveljstvom japonskih častnikov japonske težke to-nove Kruppovega izvora.
RUSKI GLAVNI STAN.
Kopenhagen. »Politiken« poroča iz Londona: Profesor Paros z univerze v Liverpoolu, ki sledi na povabilo ruske vlade ruski armadi, popisuje glavni ruski stan, kjer so zbrani ruski, francoski in amerikanski časnikarji. Šef generalnega štaba je eden najmlajših ruskih generalov. Na željo velikega
Boj pri Rotorju.
Dunaj, 17. oktobra. (Kor. urad) Iz vojnega časnikarskega stana se uradno poroča. O obstreljevanju utrdb v Ko-torski boki dne 19. septembra se naknadno poročajo sledeče podrobnosti: Utrdbe sta obstreljevali dve francoski vojni ladji in tri križarke, ki so jih spremljale šc štiri ladje. Ob 5 uri 30 minut zjutraj so naši zapazili več ladij, ki so se približale v dveh skupinah vhodu v pristanišče. Kakor hitro so se pripeljale ladje v strelno razdaljo, sta otvorili ogenj naši obrež. bateriji Lusti-ka in možnarska baterija na Ostrem. Razdalja jc znašala z vrha Ostrega do
Vedno bolj se kaže, kako prav je imelo nemško vojno vodstvo, da je z vso odločnostjo nastopilo proti Antvverpnu in ga po kratkem obleganju zavzelo. Sicer se je zdelo vočigled francoskih obkoljevalnih poizkusov nekoliko kočljivo držati pred Antwerpnom čete, katere bi bile morda potrebne pri nemškem desnem krilu. Prezreti pa nc smemo, da bi bile pred Ant-werpnom potrebne močne opazovalne čete, četudi bi ostale čete poslali proti jugu. Namesto da bi tu kakor tam nastopile delne moči, je nemško vojno vodstvo smatralo za ugodnejše, da drži nemško desno krilo pri Arrasu Francoze v šahu, pri Antvverpnu pa med tem končati svojo nalogo. Po padcu te trdnjave je bila vsa oblegovalna armada na razpolago.
Antwerpen je bil cilj francoske armade. Zato so tako silili proti severu, da bi na vsak način rešili to trdnjavo, To so upali Francozi doseči predvsem s četami, ki so jih izkrcali Angleži. Zasedli so Lille in hoteli doseči čez Gent zvezo z Ant-werpnom. S tem bi bila gotova francoska mreža, katero je sedaj z odločnim nastopom general Beseler pretrgal.
kneza Nikolajeviča se ne dobi pri obedu nobena alkoholna pijača. Dohod carja na bojišče je bil velik dogodek. Šel je skozi glavni vojni stan brez straže, obiskal je ranjence, delil redove in sprejel judovsko odposlanstvo, kateremu se je zahvalil za obnašanje ju-dov.
Vstajo v Indiji.
Vstaši napadli Kalkuto. — Angleški podkralj in veliko angleških uradnikov v Indiji umorjenih.
Iz Carigrada se poroča: Revolucija v Indiji se vedno bolj razširja. Splošno ogorčenje šc pomnožuje okolnost, ker so oblasti s silo uvrščale Indijce v tisto armado ki je bila namenjena v pomoč Francozom. Kalkuto je napadlo približno 10.000 Indijcev. Vnela se je huda bitka, v kateri so ubili Indijci podkralja v Kalkutti ln veliko visokih uradnikov. Angleži se nahajajo v takem položaju, da bodo morali Indijcem ugoditi, kar zahtevajo.	4;«.
Nemci so na eni strani prodirali od Antwerpna proti zahodu in zasedli Sel-zaete, Maldegen, Briigge in Ostende. Na drugi strani so pa zasedli Gent in so tu prodirali proti jugozahodu. Pri mestu Ypern so se vršili hudi boji, vendar so bili Nemci dovolj močni, da so vrgli sovražnika nazaj. Ronbaix je bil že dolgo časa od Nemcev obkoljen, vendar se je šele preteklo sredo peljal v mesto avtomobil z nemškimi častniki, da so pripravili vse potrebno za zasedenje mesta. V Lille so se vršili poulični boji, nakar so Nemci pričeli mesto obstreljevali. Tudi nek zrakoplov je metal v mesto bombe. Izbruhnil je ogenj in prebivalstvo je bežalo na vse strani. V torek zvečer so Nemci zasedli mesto.
Nemško desno krilo se sedaj razteza, kakor poroča londonski list »Daily Chro-nicle«, od Lassigny, ki leži nekoliko zahodno Noyona, v ravni črti do Lensa, severno od Arrasa. Ta črta je dolga okoli 15 milj. Ker Nemci lahko raztegnejo bojno črto do obrežja, je nevarnost za angleško-francoske čete, da pridejo na severnem Francoskem v težak položaj.
Na ostali bojni fronti sc zadnje dni ni
pripetilo nič novega, le okoli Reimsa divjajo zopet hudi boji
FRANCOSKI NAPADI ODBITL
Berolin, 16. oktobra. Kor. urad.) Veliki generalni štab poroča: Ljuti napadi Francozov severovzhodno od Reimsa so bili odbitL Francozi poročajo v nekem uradnem obvestilu, da so na raznih točkah bojne črte, na primer pri Berry-au-Bac severozahodno od Reimsa dosegli uspehe. To poročilo nikakor ne odgovarja dejstvom.
O BOJIH NA FRANCOSKEM.
London, 16. oktobra. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« poroča o bojih na Francoskem: V zadnjih tednih so izvršili Nemci več hudih napadov, da bi predrli središče zaveznikov; bili so pa odbiti. A boji so bili zelo resni. So časi, ko se zdi, da Nemci pridobivajo na terenu; splošno pa ostanejo postojanke ene in iste. V zadnji noči sem videl, kako so 10.000 mož francoske pehote prepeljali v brzih avtomobilih z enega krila na drugega; na vsakem vozu je bilo po 50 vojakov. Streljanje se na- celi črti noč in dan nadaljuje, vendar ne vedno z enako silo. Večinoma se stranki očividno zadovoljujeta samo s tem, da spominjata druga drugo na svojo prisotnost in svoje postojanke. Kakor hitro se pokaže kako gibanje pehote, začno delovati topovi, posebno zvečer, ko se vrše izmenjave v strelskih jarkih. Na nekaterih mestih so sovražni strelski jarki oddaljeni le po par sto metrov drug od drugega. Vsako gibanje je velenevarno. Časih se pa zdi, kakor bi se bili domenili, da bodi kratek premor; vojaki spe, igrajo na karte, pojejo itd. *'
PRIPRAVE NEMCEV V SEVERNI FRANCOSKI.
Berolin, 16. oktobra. Londonski list »Times« poroča: Bojišče na severnem Francoskem sc zelo razširja, kar dokazujejo številni begunci. Večina mož v starosti od 18. do 45. leta je moralo zapustiti kraje pred dohodom Nemcev. Večje gibanje nemških čet je opaziti v smeri Lille-Courtrai, iz česar sklepajo, da se bo vršila velika bitka ob belgijski meji. Istočasno napreduje tudi nemško delovanje med Lille in severnim francoskim obrežjem. Nemci hočejo na vsak način doseči opirališče ob obali, kar bi zelo otežkočilo operacije francosko-angleške armade.
NEMŠKA ARMADA MED DfiNKIRCH-NOM IN CALAISEM.
Dunaj, 17. oktobra. Nemške armade so se že pojavile med Dttnklrchnom in Calalsem.
POLOŽAJ V BELFORTU.
Milan, 16. oktobra. Dopisnik lista »Corriere della Sera«, ki je bil zadnje dni v Belfortu, poroča: V Belfortu ni nič ranjencev in nič ujetnikov. Trdnjava ima samo topove, vojake in delavce, ki jih uporabljajo za vojaška dela. Od 40.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu le še 13.000, med njimi 3000 italijanskih delavcev, ki morajo delati utrdbe.
REIMS PRED PADCEM.
Berolin, 16. oktobra. Ker Francozi zlorabljajo katedralo v Reimsu, se Nemci ne bodo več ozirali nanjo. Padec mesta ni več daleč.
DRAGINJA ŽIVIL V PARIZU.
Pariz, 16. oktobra. V Parizu je nastala velika draginja- Eno jajce stane 50 centi-mov, en kilogram surovega masla pa 20 frankov.
FRANCOSKA VLADA OSTANE V BORDEAUXU.
Francoska vlada je izjavila, da ostane v Bordeauxu, dokler bo staj nemški vojak na francoskih tleh.
NEMŠKE CIVILNE OBLASTI V BELGIJI.
Dnnaj, 17. oktobra, »Reichpost« prinaša brzojavko iz Rotterdama: V vseh belgijskih mestih izvzemši Ostende so vpeljane civilne oblasti.
NEMCI IN ANTWERPEN.
Amsterdam, 17. oktobra. (Kor. ur.) »Rotterdamer Courant« poroča iz Ro-sendaala: Kakor se čuje, zahteva nemška oblast od mesta Antvverpna, da mora pooplnoma preživljati močno nemško posadko. Adredba, da morajo biti hišna vrata tudi po noči odprta, je razveljavljena. Vendar pa mora po vežah vedno goreti luč.
OB VHODU NEMCEV V ANTWER-PEN.	\
London, 15. oktobra. (Kor. urad.) »Newyork World« prinaša opis, kako so Nemci vkorakali v Antvverpen. Dopisnik je prizor opazoval z balkona ameriškega konzulata, katerega se je bil polastil po begu konzula. Bilo je le nekaj malega gledalcev v celem mestu. Prve došle čete so bili kolesarji; njim je sledila brigada pehote in različne poljske baterije. Te so šle v naglem diru skozi mesto na obrežja, odkoder so z granatami obstreljevale belgijske zadnje čete. ki so bežale onstran Šelde,
Potopljena ruska križarica »Palada«.
PODMARŠAL KUSMANEK.
V sedanji vojni je poveljnik v trdnjavi P?zemysl podmaršal Kusmanek. Ko so Rusi trdnjavo obkolili in ljuto napadali, se je sijajno branila ter prizadejala Rusom do 40.000 mož izgub. Kusmanek je bil ro- j jen leta 1860. v Hermannstadtu na Sedmo-graškem; predno je bil imenovan za poveljnika Przemyslu jc bil vodja prezidijal-nega urada v vojnem ministrstvu. Pred par leti pa je služboval tudi v Ljubljani.
vojnih ladij 5000 do 6000 metrov. Francoska divizija se je kmalu tako daleč odstranila, da so morale trdnjave ustaviti ogenj. Kmalu na to so otvorile francoske ladje živahen ogenj na morsko gladino, ker so najbrže slutile pod njo podmorske čolne. Ob 6. uri 50 minut zjutraj se je obrnil sovražnik proti jugovzhodu in je kmalu izginil v dimu in v meeli. Bateriji Lustika in Ostro sta po enkrat zadeti, Francozi so izstrelili 200 strelov iz topov velikega in srednjega kalibra. Skalna.ta utrdba Ostro je bila zadeta na stranski steni, ne da bi bila znatno poškodovana, Postranska utrdba Mamula je bila z malim učinkom zadeta trikrat. En strel je šel skozi opazovalnico stražnice Co-mila. Dve kroglji sta padli blizu brezžične postaje Klimci. Nevarno ranjena sta bila dva moža.
Panamski prekop zasula zemlja.
Panama, 17. oktobra, (Kor. urad.) Pri Culibri je podsula Panamski prekop zemlja. Ves promet je zato prekinjen. Prekopa zato ne morejo prevoziti nekatere ladje.
Nemo zasedli lrilg§£ m Ostende. -Operacije francosko-angleSlie armade m severnem Franrasfe&tsi ©fežfessžene. - Hudi i®?f itol Reimsa. - Reims pred padcem. - 'MmMM armada med Dilnkircfanvm in Calaisem.
Cez pontonaki most, katerega so bili
Belgijci v sredi razstrelili, je Šla stotnija pehote. Ko je dospela do razstre-Ijenega mesta, sta dva moža skočila v vodo, preplavala odprto mesto, splezala na drugi strani zopet na most in tekla na nasprotni breg poizvedovat. Nemci so most v dveh urah zopet popravili. Potem so se vsipale čezenj čete v nepretrganih vrstah. Glavni del armade je dospel šele v soboto zvečer. General Schiitt in admiral Schroder sta inspi-cirala 60.000 mož močno vojsko, ki se je s sijajnim štabom ustavila pred kraljevo palačo, čete so šle skozi mesto 5 ur. Zapuščene hiše so odmevale ob krepkem paradnem koraku. Stotnija za stot ni jo, polk za polkom, brigada za brigado so prihajali. Oči so se utrudile ob pogledu na dolge vrste v sivini z bli-skajočimi se jeklenimi bajoneti. Čete so prepevale »Wacht am Rhein« in druge nemške himne. Pred vsakim polkom je šla godba z zastavo. Čete je tvorilo moštvo, ki je bilo zadnja dva tedna neprestano v ognju in ki je skozi 36 ur sipalo smrt in uničenje na mesto. Konji in oprema v dobrem stanju, topovi svitlo osnaženi. Za topništvom jo prišla konjenica, kirasirji, ulanci, potem pomorščaki od mornariške divizije, temnoplava barvasta pehota, svit-lomodre saške čete in Avstrijci v sre-brnosivih uniformah. Oddelek žandor-merije v srebrnozelenih oblekah je zaključil sprevod. Vse kaže na to, da so nemške čete dobile ukaz, da postopajo 3 prebivalstvom z največjo obzirnostjo.
CIVILNA GARDA ODPUŠČENA.
Amsterdam, 15. oktobra (Kor. ur.), »llandelsblad« poroča: General De-kloot je včeraj v Siseele odpustil civilno gardo z besedami: »Storili ste Svojo dolžnost, zunaj Belgije se ne smoie boriti. Kupite si civilno obleko in se vrniie domov.« Veliko gardistov ni oddalo niti enega strela, ker niso bili iz-vežbani. Sedaj se vračajo nazaj v svoje vasi. V Belgiji stoje še močne nemške ceie, ki ne najdejo nikjer nobenega odpora.
NEMŠKE ČRTE ZASEDLE BRtiOGE IN OSTENDE.
aerolln, 16. oktobra. Veliki generalni šiab poroča: Nemške čete so 14. t. m. zasedle Brftgge, 15. t. m. pa Ostende.
NEMŠKE ČETE V BELGIJI.
Amsterdam. »Niewo van den Dag« poroča iz mesta Brugge z dne 15. okt. V Laldegen je 20.000 Nemcev. Angleži se povsod umikajo. Belgijski vojaki prestopajo vedno naprej mejo.
BELGIJSKA ARMADA SE JE VKRCALA NA LADJE.
Amsterdam, 15. oktobra (Kor. ur.). Rotterdamski »Courant« poroča iz Aar-denburga: Glasom poročil ostendskih beguncev se je belgijska armada vkrcala na ladje. Zasebnih oseb niso pustili na ladje.
BELGIJSKI BEGUNCI. — BELGIJSKI KRALJ. — NEMŠKA BOMBA V FRANCOSKEM GLAVNEM STANU.
Kopenhagen. »National Tidende« poroča iz Londona: Na Angleškem se nahaja sedaj 160.000 beguncev iz Belgije. Odpira se jim na tisoče angleških domov. Dne 15. oktobra je došlo 250 belgijskih ranjencev. Kralj Albert hoče ostati pri armadi, kraljica ga noče zapustiti. Ko je Poincare obiskal glavni vojni stan, je priletela nemška bomba z nekega letala in padla na tla blizu generalissima Joffre in Poinca-reja. Francoski letalci so nemškega letalca zasledovali in ga izstrelili iz zraka.
ANGLEŽI VABIJO BELGIJCE NA IRSKO.
London. 5-Da.ily Chroniele« predlaga, naj plača, Anglija Nizozemski stroške za prehrano 600.000 belgijskih beguncev, ki se tam nahajajo. Belgijci pa naj pridejo na Irsko, kjer se bodo med katoličani bolj domače počutili.
BELGIJSKI BEGUNCI V ŽALOSTNEM STANJU.
Rotterdam. »Courant* poroča iz Sluis z dne 15. oktobra. Število beguncev, ki so prišli iz severno zahodne Belgije in ki so šli mirno se ceni na 60.000. Njih stanje je nepopisno. Za nje ni nobenega prostora, spe kar po cestah. Vse pekarije so prazne, živil ni. Kmečki vozovi vozijo begunce v Bres-
kens. _
ANTWERPEN BREZ LJUDL
Milan, 14. oktobra. »Daily Telegraph« v Londonu poroča iz Rotterdama, da je poveljnik nemškega vojnega zbora, ki je zavzel Antwerpen, povedal nekemu nizozemskemu časnikarju, da se sloviti 42 cm topovi pri bombardiranju Antwerpna niso rabili. Poveljnik je nadaljeval: »Ne morem razumeti, zakaj prebivalstvo ni ostalo v meatu. Bili smo prisiljeni udreti, oziroma r&Žgati več hišnih vrat, da smo dobili stanovanj. Na nekaterih krajih smo najsH K-
vino zaklenjeno v hleve, brez krme; izpustili smo jo na polje. Povejte beguncem, ki sc nahajajo na Nizozemskem, naj sc čim prej povrnejo. Recite jim, da se jim ni bati ničesar in da bomo morali, če se ne povrnejo, s silo odpreti njihove hiše.
V ANTWERPEN SE VRAČA ŽIVLJENJE.
Antwerpen, 16. oktobra. Nemški vojaki so takoj po vhodu poskrbeli, da se zapuščeno mesto Antwerpen zopet poživi in zbudi. Napravili so bromove na levi breg Schelde, kjer pelje pot na Nizozemsko. Može, žene in otroke, ki so bežali tja pred nemškimi granatami, zagotavljajo nemški vojaki, da ni sedaj nobene nevarnosti več. Begunci se že v velikem številu vračajo v mesto. V mesto so privedli tudi večje število belgijskih vojakov, katere so ujeli pri zavzetju zadnjih fortov.
BELGIJSKI BEGUNCI SE VRAČAJO.
Amsterdam. Rotterdamski »Courant« poroča iz Sas van Gent: Del belgijskih beguncev se je vrnil iz obmejnih vasi nazaj domov, ko je videl, da se nemški vojaki korektno obnašajo. Nemci prigovarjajo povsod prebivalcem, naj ne beže. Nemške čete odpirajo zapuščene hiše, da pridejo pod streho. Jemljo jedila, ampak nikjer ne pustošijo. Tudi podobe belgijske kraljeve dvojice puste viseti na stenah. Kjer so prebivalci doma ostali, jim nemški vojaki plačujejo hrano; majhne stvari plačajo z drobižem, stvari večje vrednosti pa z boni.
X X
X
ANGLEŽI O NEMŠKEM VPADU NA ANGLEŠKO.
London. Vojaški sotrudnik lista »Times« piše o morebitnem vpadu nemških čet na Angleško: Pričakovati moramo, da bomo napadeni v lastni deželi. To more izvršiti ekspedicija čet. Bramba dežele na morju, kakor jc Anglija, je težka, ker potrebuje veliko obrežje velikih moči in nam manjka narodna vojska, ki se šele sedaj ustvarja.
Nevarnost, ki jo provzročajo podmorski čolni, zadržuje večkrat veliko brodovje, da ne more na svoja določena mesta. Zepelinovi zrakoplovi in mine nalagajo admiralu Jellicoe veliko odgovornost. Dokler Nemci napredujejo, obstoji možnost, da izkrcajo svoje čete v varstvu starih vojnih ladij na suho, med tem ko bi bilo glavno brodovje zapleteno v vojsko. Nemci imajo več pristanišč, kjer lahko ukrcajo četrt milijona mož, in sicer zelo hitro. Imamo pa temmanj vzroka misliti na to, ker se zdi, da je boj na celini obupen in naporen in za Nemce neznosen.
Usoda Antwerpna kaže, da se izkuša Nemčija ustaliti na ozemlju, kjer bi lahko Anglijo napadla. Ampak to ni strategija, ampak upanje pustolovcev na srečo. Čim manj šanc ima Nemčija na celini, tem hitreje se pripravlja na napad proti Angliji. Vedno je pa dozdeva manjša, da bi imela pri tem srečo. Nemci sami morajo priznati, da je malo upanja, da bi se poizkus posrečil. Vojska na celini se bo težko odločila na korist Nemcev. Nemci bi morali računati z izgubo 50.000 mož, če bi hoteli osigurati ekspedicijo nemških čet na Angleško.
ANGLEŠKI STRAH PRED SOVRAŽ-NIMI ZRAKOPLOVI.
London, 15. oktobra. Poveljnik trd-i rtjavskih zgradb na Temzi, Medway, je dal nabiti oklic, v katerem se prebivalstvo svari pred sovražnimi letali. Kakor hitro se zasliši streljanje, je treba takoj poiskati kritje, najbolj v kleteh in drugih globinah.
ANGLEŠKI NAPADI NA CHURCHILLA.
London, 16. oktobra. (Kor. urad.) »Morningpost« nadaljuje napade na Churchilla in piše: Antwerpenske oblasti so smatrale za neobhodno potrebno, da se Antwerpen preda, toda Churchillov obisk je povzročil, da se je načrt izpremonil, ker je obljubil, da bo poslal britske Četo za brambo Antwer-pna. Totem je pa poslal le majhen oddelek, med drugimi prostovoljce, ki so se bili šele par tednov vežbali. »Mor-ninpost« poudarja, da nosi vso odgovornost Churchill, ki je bil duša britske ekspedicije v Antwerpen. List sicer hvali Churchillovo pogumno zadržanje ob izbruhu vojne, izjavlja pa, da mora reči po tem, kar se je zgodilo, da so njegove lastnosti na njegovem sedanjem mestu vir nevarnosti in skrbi za britski narod.
VELIKANSKA IZGUBA PRI TRGOVINI NA ANGLEŠKEM.
Berolin, 16. oktobra. »Berliner Tage-blatt* poroča, da imajo Angleži v zadnjih dveh mesecih že 1500 milijonov izgube pri trgovini.
X X X
ZAVEZNIKOM NA FRANCOSKEM BOJIŠČU PRIMANJKUJE VOJAKOV.
»Corriere della Sera« piše: Zavezniki ne razpolagajo več z novimi četami An-
gleži ne morejo izkrc&vati novih vojakov v Frai cijo in čakajo le, da se druge države med seboj ugonobc. Anglija naglaša, da je gospodarica morja, a dozdaj šc ni pod-vzela ničesar, kar je podvzela. Nemčija že v prvih dneh vojske ob izlivu Tcmse. Če bi jamčila Auglija za nevtralnost Francije, bi dane* ne imeli Francija in Belgija sovražnika v svoji hiši. Anglija hoče na strofike drugih uničiti gospodarsko tekmovanje Nemčije in zato tudi hoče, da traja vojska kolikor mogoče dolgo.
FRANCOSKI DUHOVNIKI VOJAKI.
»Germania« poroča: V taboru ujetnikov v Krossenu se nahaja nad 20 francoskih duhovnikov, med njimi 3 lezuiti. En ujeti francoski duhovnik je poročal, da je bilo vpoklicanih v francosko armado približno 20.000 duhovnikov, ki so morali vsi na vojsko; med njimi se nahajajo tudi škofje. V Halle-ju leži v bolnišnici neki nevarno ranjen kakonik, ki je moral kot prostak na vojsko, dasi je že 55 let. star. Ujeti francoski duhovniki zelo hvalijo obzirnost nemških vojaških oblasti. Francoski ujetniki iz južne Francije so popolni brezverci, iz severne Francije pa se radi izpovedujejo. Vojni ujetniki vsi žele, da bi se kmalu sklenil mir, če bi tudi nc bil za Francijo ugoden.
BREZŽIČNI BRZOJAV NA AVTOMOBILU.
Francoska armada razpolaga z brezžičnim brzojavnim aparatom, ki ga vozi s 13 možmi na avtomobilu. Voz se lahko vozi z lastnim bencinom 400 km daleč, nato pa lahko brzojavlja še pet ur. Brzo-javlja se lahko 375 kilometrov daleč.
STRAH PARIŽANOV PRED NEMŠKIMI ZRAKOPLOVI.
Dopisnik kodanjskega lista »Politi-ken« opisuje strah Parižanov pred nemškimi aeroplani takole: Ko se danes sprehajam na šetališču Bonne-Nou-velle in nehote, kakor vsak, ki zdaj prebiva v Parizu, pogledam proti nebu; zapazim malo piko. Pikico zapazijo takoj tudi drugi. Ljudje poskačejo iz voz poulične železnice, kočijaši tolčejo po svojih konjih, da pobegnejo iz nevarnega okolišča; dame zbeže v postranske ulice in v veže. Vedno bolj sc približuje strašen aeroplan; nismo mogli razločiti natančno, kje da se nahaja in tudi nismo Čuli šuma propelerjev. Nenadoma se skoraj vodoravno dvigne nemški zrakoplov kviško; čez trenutek pa čujemo v svoji bližini strašen pok. Množica na bulevardu se zdaj obnaša, kakor da je zblaznela. Ljudje se sujejo, medejo in se ne pomire, dasi ni bomba padla v našo neposrednjo bližino. Množica divje beži proti severnem kolodvoru in se peha v poslopje. Bomba je padla na streho kolodvora, ki jo je deloma razrušila. Domnevamo, da je letalec zamenjal streho kolodvora s
streho velike vojašnice, ki leži blizu na trgu de la IWpublique. Napetost je
strašna, ko se dvignejo iz Bas-Meudona 1 ali 5 francoskih aeroplanov eden za drugim v zrak. Zbero se kakor prstan okolu nemškega aeroplana. Pred našimi očmi so razvije boj v zraku, kakrS-nega nam opisujejo fantastične knjige. Čujemo ogenj strelnih pušk, a pol minute pozneje že Izginejo veliki bojni ! prit:"- "epred naših oči.
»ČRNA MARIJA«.
irancozi in Belgijci, ki so se vrnili iz Antwerpna v Pariz, pripovedujejo o groznem učinku avstrijskih in nemških velikih motornih topov. Francozi so imenovali avstrijske motorne baterije »Črna Marija«. To ime so vzeli Francozi od Angležev. V Londonu imenujejo vozove, s katerimi vozijo kaznjence in ujetnike, »črna Marija«, ker so vsi no pobarvani.
Učinek, ki so ga napravile krogle iz avstrijskih motornih topov pred Ant-werpnom, je, kakor opisuje neki očividec v Angleškem listu »Times«, naravnost grozen. Nemci so postavili celo vrsto »črni: Marij« pred Antwerpnom pred postojanke, kjer so stali AngležL Kadar so Avstrijci sprožili iz svojega črnega topa kako granato je bil pritisk zraka tako silen, da so v razdalji 50 korakov bila naenkrat vsa drevesa in hiše uničene. Luknja, katero napravi krogla iz topa »črne Marije«, jc tako ve^ lika, da se lahko cel oddelek vojaštv^ skrije v dotično jamo. Dan pred padcem Antwerpna je padla taka krogla na pašnik, kjer se je j>uslo 40 vojaških konj. Učinek je bil tako silen, da je vseh 40 konj bilo v par sekundah raztrganih na kosce. Neki belgijski general se je utabori! za kopo sena, od koder je opazoval potek bojevanja. Blizu njega je stal prazen avtomobil. V zraku je plul nemški zrakoplov, ki je takoj signaliziral motornim baterijam, da se nahaja pri dotični kopi sena sovražni general in blizu njega avtoinbil. Čez? nekaj čas je ona. »črna Marija« Že poslala svoj pozdrav belgijskemu generalu. Avtomobil in general sta bila na-enkrat raztrgana na drobne kosce.
Pok motornega topa in rnožnarjev, ki imajo kaliber 42 cm, je naravnost grozen. Kadar je tak top pripravljen za strel, gre moštvo za več sto metrov na-zaj in top se sproži z električno vrvico, Če bi stal človek zraven topa ali do 50 korakov v stran od njega, se mu vlije iz ust, ušes in nosa kri, kadar se top sproži. Tako silen je pritisk zraka. Te velikanske možnarje namerijo posebni inženirji. Krogle so težke do 1000 kg. Smodnika se potrebuje za en sam na-boj od 150 do 300 kg. Top postane že po nekaterih strelih ves črn od dima in saj. Od tod je menda tudi prišlo ime »črna Marija«.
TO®.
IZJAVA TURŠKEGA VELEPOSLANIŠTVA V RIMU.
Rim, 15. oktobra. Glede na vesti, da tudi Turčija vstopi v vojno, je »Gionale dTtalia« zaprosil pri turškem veleposlaništvu za pojasnila. Nek uradnik je listu izjavil, da ne ve ničesar o odhodu angleške naselbine iz Carigrada. Dostavil je, da sc je o vstopu Turčije v vojno že večkrat govorilo: takrat na primer, ko je Turčija, kupila nemški križarki »Goeben« in »Breslau«, pa ko je sklenila odpraviti kapitulacije. Morebiti so tudi sedaj vse te govorice neutemeljene. Turčija ni doslej storila ničesar kakor ostale nevtralne drŽave, ki so se tudi pripravile za vse slučaje.
TURČIJA NIMA SOVRAŽNIH NAMENOV PROTI RUSIJI.
Bukarešt, 15. oktobra. Turški poslanik v Bukareštu je izjavil listu »Uni-versul«, da je poblaščen dementirati vesti, da bi imela Turčija napram Rusiji agresivne namene.
CARIGRAJSKI RUSKI POSLANIK V LONDONU.
* Carigrad, 17. oktobra. Rnskl poslanik v Carigradn odpotuje v London.
NOVI TURŠKI POSLANIK V PETERBURGU.
Carigrad, 17. oktobra. Bivši veliki vezir Hakki paša je določen za novega poslanika v Peterburgu.
Turški Kordi zasedli Uroilo.
»Lokalanzeigcrju« se poroča iz zanesljivega carigrajskega vira: Turški Kurdl so zasedli Urmio ob perzijski meji. Ruskega konzula so prepodili.
Pomorska bitka v Črnem morju.
Bukarešt, 15. oktobra. Iz Kostuncc poročajo, da so tam 14. t. m. slišali v da-
ljavi na morju gromenje topov ter sodijo, da sta se spopadli rusko in turško brodovje. Turško brodovje je prišlo do izliva Donave dvema nemškima parnikoma nasproti ter jih imelo spremiti v Carigrad. Nemška parnika sta plula pod turško za+ stavo. Ker jima je prišlo v varstvo skoro vse turško brodovje, sta morala voziti zelo važen lovor. Pomorski bitki pripisujejo Iu odločilno važnost.
r-.v ■
mM med Dansko, Švedske in Kosilo.
DANSKI IN ŠVEDSKI LISTI NA RUSKEM PREPOVEDANI. Dunaj, 17. oktobra. »Reichspost!«
brzojavljajo iz Kodanja: Ruska vlada je prepovedala uvoz danskih in švedskih časopisov.	■MfrfrM
laški zunanji minister omrl.
Rim, 16. oktobra. Laški zunanji minister Marchese di San Giuliano Je danes ob 3. uri 20 minut popoldne urarL
SMRT MINISTRA SAN GIULIANO.
Pri smrti so bili navzoči člani njegove družine in višji ministrski uradniki. Umrl je lahko. Truplo so oblekli v ministrsko uniformo, okrašeno z rodovi; izpostavili je bodo v njegovi pisarni. Dne 18. oktobra bodo prepeljali truplo na koldvor in ocl tam v lvatanija Laški Usti hvalijo politično delo nokoia
nika, njegovo pridnost, požrtvovalnost
in ljubezen do domovine. »Giornale d' Italia poroča, da je podelil papež pokojnemu svoj papežki blagoslov.
SALANDRA — ZAČASNI ZUNANJI MINISTER.
Rim, 16. oktobra. (Kor. urad.) Časopisje poroča, da prevzame zunanji portfetj sačasno ministrski predsednik Salandra.
NOVI ITALIJANSKI VOJNI MINISTER GENERAL ZUPPELLI - KOPRČAN.
Koper, 13. oktobra. Oče novega italijanskega vojnega minisfra, oroiesor Josip Zuppellj pok. Mihaela jc bil rojen v Bra-čanu pri Korminu leta 1823., študije je dovršil na vseučilišču v Padovi. Leta 1853. je prišel kot suplent na gimnazijo v Kopru, kjer je kakih 18 let poučeval najrazličnejše predmete: matematiko, geografijo, zgodovino, italijanščino in latinščino. Bil je ves čas — suplent z majhno plačo ter v denarnih stiskah, čeprav so bili njegovi uspehi v šoli izborni. Učenci so ga oboževali. Ž njim sta prišli v Koper mati vdova Lucija in ena sestra. Oženjen je bil z Marijo Canciani pok. Angela, rojeno v Vidmu leta 1829., s katero je imel troje dečkov in eno deklico. Drugi sin in hčerka sta mu umrla v nežni mladosti. Četrti otrok, sedanji minister, se je rodil v Kopru v hiši Cecilije Deporte na Kapucinskem trgu 6. maja 1859. leta. Pri krstu je dobil imena Italo-Elio-Vittorio, Sošolci so ga poznali kot Vittorja, V Kopru je študiral z odličnimi uspehi leta 1869. do 1871. Součenec mu je bil med drugimi sedanji istrski deželni glavar dr. Ludvik Rizzi. Ko mu je oče dne 16. januarja 1871. leta v starosti 47 let umrl, se je mati preselila z otrokoma v Videm.
Dnevne novice,
+ Odlikovani z redom železne krone tretjega razreda z voino dekoracijo so: poveljnik 17. pešpolka polkovnik Iv. Neubacher, stotnik Karel K o r a i s lovskega bataljona št. 8, vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo rez. poročniku Jožefu K o v a r i k , 5. lovski bataljon, Karel G r e s s e 1 in Pavel S a 1 -c h e r 7. pešpolka. Vojna dekoracija k vojaškemu zaslužnemu križu je podeljena rez. poročniku Francu J e d 1 i č -k a, 5. lovski bataljon, stotniku Otonu vitezu Gariboldi, drag. polk Št. 5 in nadporočniku Ivanu pl. II o s p (17. pešpolk) in poročnikom Marinu grofu P a c e . drag. polk št. 5, Robertu grofu Barbo in Wernerju W o 1 f f u, artilj. polk št. 7.
-f Slovenski junak — odlikovan.
| Kakor poroča »Neues VViener Abendbl.« z dne 10. t. m. pod zaglavjem: »Aus dem goldenen Buche der Armee«, je rezervni kadet v 24. (rusinskem) pešpolku in slušatelj dunajske visoke šole za poljedelstvo, g. Mihael Gabriel-čič, povodom druge bitke pri Lvovu s svojim hrabrim in vzglednim ponašanjem bistveno pripomogel, da je njegova četa zavzela neko višino, kjer so naši vojaki zaplenili dvajset, topov. Prt tem je bil Gabrielčič od šrapnela na glavi nevarno ranjen. Za svoje junaško ponašanje je prejel g. Gabrielčič, sin g. dvornega svetnika pri vrhovnem sodišču na Dunaju Mihaela Gabrielčiča, srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda.
-f Olajšave pri zidanju javnih poslopij. Hiše in poslopja, namenjena javnosti in javnim interesom, se smejo sedaj zidati brez vsakih formalitet in dovoljenj od merodajnih oblasti. Treba je samo načrt predložiti tozadevnim ministrstvom.
+ Za novega grško - katoliškega Škofa v Križevcih bo baje imenovan dr. Dionizij Njaradi.
-f- Službena pragmatika po zakonu z dne 15. januarja 1914, drž. št. 16, je zdaj vsled posredovanja gospoda deželnega glavarja dr. šusteršiča pri ministru za javna dela v veljavo stopila tudi za noduradnike in sluge državnih rudokopov, kar pride zlasti pod-uradnikom in slugam pri idrijskem rudniku v korist.
+ Iz vojaškega zapora je izpuščen v Gradcu internirani župnik Andrej Bračič brez vsake razprave. Sedaj sta internirana iz Spodnje Štajerske eden duhovnik in iz Koroške eden.
—	Iz politične službe. Tajnik c. kr. deželne vlade Leon pl. Grasselli je premeščen iz Litije v Kranj, c. kr. okrajni komisar Jožef Friedl je premeščen iz Kranja v Radovljico.
+ Pregledovanje črnovojnikov prvega poziva sc prične 15. novembra.
+ Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Pri včerajšnji obravnavi je bila oproščena sestra kranjskega deželnega odbornika Milena Pegan.
—	Novice Iz Kranja. Zidarski mojster in stavbnik J. Zmet jo kupil Jurij Tomeljevo tovarno za izdelovanje peči .v Kokrskem predmestju za 14.000 kron.
Tomelj se je preselil v Knittenfeld na Štajersko. — V Kranju smo dobili stalno kinematografsko podjetje. Dovoljenje za to je dobil veleposestnik Franc Ksaver Sajovic, ki je svojo pristavo ob »Zvezdi« pustil preurediti v moderno opremljeno dvorano, v kateri se bodo predstavljale najnovejše predstave, zlasti iz bojišča. — Umrl je v Ljubljani častni meščan mesta Kranjc in oče gospe Maje Golobove iz »Stare Pošte« g. Jos. Podrekar, v visoki starosti 94 let. N. v. m. p.!
—	Umrl je v Šmihelu pri Novem mestu občeznani tapetnik in posestnik gospod Janez K u n 19 r a v 60 letu svoje starosti. Zadela ga je kap.
—	Zastrupljeno vino. V sredo zvečer jc našel stražnik Jakob Posnitsch v Celju vrtnarja Frana Marescha, njegovo ženo Terezijo in llletno hčerko Beti, ki so ležali na tleh. Ker se je zdelo, da so zastrupljeni, so jih oživljali in oživeli. Dr. Gollitsch je ukazal, da so prenesli vso rodbino v bolnišnico, iz katere so jih že v četrtek izpustili. Zdi se, da jo vino Maresch sam zastrupil, ker se je vedno prepiral s svojo ženo. Strup si je tudi lahko preskrbel, ker služi kot črnovojnik v neki rezervni bolnišnici. Marescha so aretirali in Izročili vojaškemu štacijskemu poveljstvu.
—	Velik požar pri Konjicah. Neki sedemleten deček je 14. t. m. zažgal gospodarsko poslopje Franca Pučnika v Perovcu, ki je zgorelo. Ogenj jc uničil tucli Pučnikovo hišo z gospodarskimi poslopji soseda Franca Leskovarja. Škoda je velika, ker so uničena tudi vsa živila in krma. Gasila je domača požarna bramba in orožništvo. Posebno sc je odlikoval orožniški stražmoj-ster Ivan Danko.
LjuDljonske novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima
prihodnji torek ob 6. uri zvečer redno sejo.
lj Našim vojakom povsod čast in prednosti Na Dunaju se je zgodilo, da so trije generali srečali ranjenega vojaka. Takoj so mu dali prostora, stopili so na stran in ranjencu salutirali. Pisma naših vojakov, ki nam prihajajo iz nekih tujih mest, so polna hvale o tem, kako se ondi ž njimi postopa. Naj bi bilo tako tudi povsod v domovini. Povsod naj bi občinstvo bilo prijazno in postrežljivo napram vojakom in ranjencem in naj bi bilo napram njim kar najbolj pozorno in uljudno. Če pride vojak ali ranjenec v gostilno ali trgovino naj se mu da takoj prostor* postreže naj se prvemu in če le mogoče tudi manj računa. Povsod naj se vojakom in ranjencem da prostora pred drugimi, ker oni tvegajo za domovino svoje življenje. Čujemo o posameznih slučajih, v katerih so nekateri drugače postopali, a o tem raje za sedaj ne pišemo, kajti prepričani smo, da se v obče ne godi tako. Sramota bi bila ako bi ob vsaki priliki ne pokazali našim vojakom in ranjencem dejanskih svojih simpatij.
lj Kolera v Ljubljani. — Smrten slučaj. — še dva vojaka obolela. Na koleri oboleli Jožef Mantinger iz Ko-šane je včeraj umrl. Pokopali so ga danes dopoldne. Bolna sta na koleri še dva voiaka.
lj Č. kr. višji realki v Ljubljani je prideljen gimn. učitelj v Kočevju, dr. Oton Lax, ker je bil vpokojen profesor Jožef Wentzel.
lj Ranjenec prestopil v katoliško cerkev. Nevarno ranjeni koroški vojak Peter Maurer, ki je kot protestant vedno nosil Marijino svetinjico, je izrazil željo, da prestopi v katoliško cerkev. Te dni je bil sprejet v katoliško cerkev. Krstni boter mu je bil deželni odbornik dr. Pegan. Kakor čujemo, se ranjencu zdravje boljša.
lj Med ranjenci z južnega bojišča, ki so dospeli v Ljubljano iz Zavidovi-ča 11. oktobra zvečer, so bili ti-le častniki in moštvo: Nadporočnik Ododat Adulmar, poročnik Fran Kusel, ad-junkt v Žužemberku, poročnik Franjo Modic, Lahovo, Bloke, poročnik Baltazar Baebler, realčni profesor v Idriji (težko ranjen v nogo) in častniški sluge: Gregorij Lavrič, roj. na Blokah, stanujoč v Rakeku (Fran Zagarjeva tov.), Alojzij Prime, Vel. Podluben, Kandija in Dražnik. Navedeni so se 5. oktobra udeležili boja na južnem bojišču na 1500 m visokih gorah. Cel dan so bili v strahovitem ognju šrapnelov, granat in strojnih pušk. Ko je padel težko zadet poročnik 8. stotnije 27. črnovojniškega polka, Baltazar Baebler, mu je takoj prihitel na pomoč njegov častniški sluga G. Lavrič in ga s pomočjo svojega tovariša Filipoviča otel iz najhujšega ognja, komaj 70 do 100 korakov od Srbov. Poročnik Baebler sc sedaj zdravi v »Leoninumu«, njegov sluga Lavrič jc
pa v Franc Jožefovem azilu. V istem
boju je padel tudi tako priljubljeni dr. Pompe.
lj V Leoniščn ima jutri v nedeljo dne 18, t. m. ob 10. uri sveto mašo tukajšnje trgovsko bolniško m podborno društvo kot cerkveno obletnico ustanovitve društva.
Angleška oklopna križarka potopljena.
London, 17. oktobra. Komunike angleške admiralitete poroča, da je bila angleška oklopna križarica »Hawke« v Severnem morju napadena in od sovražnega torpeda potopljena. 49 oseb posadke, častnikov in moštva, so rešili, okoli 350 jih pogrešajo.
XXX Oklopna križarica »Hawke« je bila dolga 110 m, široka 18 m, globoka 7Ve metra. Imela je 12.963 konjskih moči in 7350 ton. Zgrajena jc bila leta 1890.
Podmorski čoln iz Specile se Se ni vrnil.
Pred preiskava radi odpeljave podmorskega čolna iz Spczzije je končana. Preiskovalni komisarji so se vrnili v Rim. »Gazeta del Popolo« poroča, da preiskava zelo obtežujc družbo Fiat in njeno osobje, nadalje vojaško krajno poveljstvo in mornariške oblasti v Spezziji. Komisija namerava predlagati, naj se postopa sodnijsko in disciplinarno proti krivcem. Zdi se, da se vojaške oblasti dolže zanemarjenja nad-zorovalne dolžnosti. O podmorskem čolnu ni nobenega poročila. »Gazeta del Popolo« je prepričana, da se podmorski čoln ne vrne več v Italijo.
Volni stroški.
Danes sc nahaja v vojnem stanju 69 odstotkov evropskega prebivalstva, na celem svetu pa 890 milijonov ljudi ali 53 odstotkov celokupnega zemeljskega prebivalstva.
Kar se tiče trgovine, znaša uvoz vojujočih se držav 87 milijard, izvoz pa 78.5 milijard ali 63 odstotkov uvoza in 60 odstotkov izvoza celokupne svetovne trgovine. Tedaj si je lahko predstavljati škodo, ki jo vsled vojne trpi svetovna, trgovin a.
K temu je pa treba šteti še neposredne vojne stroške. Vojujoče se države plačajo dnevno za vsakega vojaka povprečno po 12 kron, vsega skupaj tedaj imajo vsak dan 249 milijonov neposrednih vojnih stroškov, kar znaša na mesec 7.34 milijard, na leto pa 88.13 milijard. Skupaj z izgubami nevtralnih držav bi znašali vojni stroški krog 900—1000 milijard kron, toliko, kolikor znaša letni promet celokupne svetovne trgovine in nekaj manj nego znašajo državni dolgovi vojujočih se držav.
ttozno porodilo.
ZAPLENJENE ŽITNE ZALOGE.
Brno, 16. oktobra. »Morawska Orlice« poroča, da so v nekaterih okrajih na Moravskem oblasti zaplenile velike zaloge žita in drugih živil, ki so jih bili nakopičili posamezni špekulanti. To se je zgodilo zato, da se prepreči ponovno zvišanje cen.
NADVOJVODA FR SALVATOR V TRSTU.
V Trst je došel zvečer dne 16. oktobra nadvojvoda Franc Salvator. Ofi-cielnega sprejema ni bilo. Danes nadzoruje zavode Rdečega križa.
ANGLEŠKO-RUSKE LAŽI.
London, 17. oktobra. (Kor. ur.) »Times« razširjajo poročilo, ki je značilno za angleško-rusko poročanje: Nemci, ki so prodrli v bližino 15 km od Varšave, so bili 35 km naza j vrženi. Przemysl je pred padcem. Več zunanjih utrdb je že v ruskih rokah.
NOTRANJI MINISTER IN GALIŠKI NAMESTNIK.
Dne 14. oktobra jc došel v Bialo notranji minister pl. Heinold, kjer je konferiral z gališkim namestnikom vitezom dr. Korytovskim.
METROPOLIT SEPTICKT V KIJEVU.
Iz Sofije se poroča, da so Rusi ukrajinskega metropolita grofa Septic-kega, ki so ga bili iz Lvova odvedli v Nižnij-Novgorod, nedavno z močnim vojaškim spremstvom prepeljali čez Moskvo v Kijev.
AVSTRIJSKI IN NEMŠKI VOJNI
VJETNIKI V VZHODNI AZIJI.
Peterburg, 17. oktobra. Nemški in avstrijski vojni vjetniki se uporabljajo pri zgradbi železnice v provinci Amur, ki leži na skrajnem vzhodu Azije sever-
no od Mandžurije nasproti otoku Sa-halinu,
KOLERA V RUSKI ARMADL
»Ukrainische Nachrichtcn« na Dunaju izvedo iz Bukarešta, da v ruski armadi strašno pustoši kolera. Ta bolezen, ki je bila že ob začetku vojne razširjena v nekaterih okrajih podoljske gubernije, divja sedaj na celem ozemlju desne in stepske Ukrajine. Kolera so je pojavila tudi med civilnim prebivalstvom v Kijevu, Odesi in drugih mestih. Ruski listi to dejstvo popolnoma zaraolčujejo.
ČENOGORSKI OBLEGOVALNI TOP
RAZSTAVLJEN NA DUNAJU.
Dunaj, 17. oktobra. Pred Schwar-zenbergoviin spomenikom je razstavljen zaplenjeni črnogorski oblegovalni top.
RANJENCI V TRSTU.
Včeraj je prišel v Trst prvi parnik Metkovič z ranjenci. Pripeljal je 120 ranjencev iz bolnišnic v Hercegovini.
DVORNI SVETNIK JAROMIL ČELA-KOVSKT UMRL.
V Pragi jc umrl 681etni dvorni svetnik, profesor dr. Čelakovsky, bivši češki državni in deželni poslanec.
POGREB RUMUNSKEGA KRALJA.
Pogreba kralja Karla se je vdeleži-lo 30.000 oseb. Pri pogrebu v X2ourtea de Arges ni bilo ne diplomatičnih zastopnikov, ne tujih poslanikov, ker jc sedanji kralj to željo izrazil. Novi kralj in kraljica sta že odpotovala nazaj v Bukarešt.
OKLOPNICA OSKAR II.
Stockholm, 17. oktobra (Kor. urad.) Oklopna ladja Oskar II., ki je nasedla pri Stockholmu, je zopet splavala.
IZPREMEMBA VLADE V MEHIKI.
Frankobrod ob Meni, 17. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Carranza se je odpovedal predsedstvu mehikanske republike in predlagal za novega predsednika generala ViJlarreala, ki je bil pod Carranzo guverner v Nuevo Leonu. Villarreala bo najbrže začasni predsednik.
CAMBONOVA MISIJA V RIMU.
Glede na poročilo, da je došel v Rim s posebno misijo prejšnji francoski poslanik v Berolinu Cambon, pojasnjuje »Vossische Zeitung«, da je sedanji francoski poslanik v Rimu Barrere nevarno bolan in da ga zastopa začasno Cambon, ki postane tudi najbrže njegov naslednik.
NAPADALEC BRATOV BUXTON.
Bukarešt. Dosedanja, preiskava je pokazala, da je napadalec brata že v Sofiji zasledoval in prišel nato za njima v Bukarešt. Sumijo, da je napadalec izvršil napad v Rumuniji zato, da bi se ognil smrti, ker Rumunjska nc pozna smrtne kazni.
PREPOVED VOLNENIH IZDELKOV IZ ANGLIJE.
Angleška vlacla je prepovedala izvoz vseh volnenih izdelkov v druge države.
PROTI KLANJU TELET.
Dunaj, 17. oktobra. (Kor. urad.) »VViener Zeitung« objavlja naredbo poljedelskega ministrstva v sporazumu z notranjim ministrstvom, da se omeji klanje telet.
Srbija.
»Budapester Korr.« poroča iz Sofije: V obupnem položaju se tudi nahaja tista srbska armada ki se v ozemlju Krupnja vojskuje z avstrijsko armado. Srbske čete, ki se umikajo, se zbirajo ob" bolgarski meji.
10,000 SRBSKIH INTELIGENTOV DOZDAJ NA BOJIŠČU PADLO.
»Stidslawische Ivorrespondenz« poroča iz Sofije: Bolgarski Jisti objavljajo številke o srbskih izgubah. V krogih srbske inteligence je do zdaj padlo, 10.000 oseb, in sicer 300 z vseučiliškimi, 1200 z gimnazijskimi in 8400 z drugačnimi diplomami graduirane osebe.
BOJ ZA TRDNJAVO MRTVIH.
»Sudslavische Korr.« objavlja poročilo o bitkah, ki so se bile od 16. do 21. septembra za griče B. v Srbiji. V teh bojih se je osobito odlikoval tretji bataljon 3. bosensko-hercegovskega polka. Boj za trdnjavo, ki so jo krstili naši vojaki za trdnjavo mrtvih, se je pričel 16. septemhra ob 6. uri zjutraj. Po artilje-rijskem boju se je zatrobil od 11. dopoldne naval. Bošnjaki so navalili z nasajenimi bajoneti na grič in so prepodili sovražnika. Postojanko so držali naši med hudimi boji več dni, a so jo morali nato začasno zopet zapustiti ter so jo Bošnjaki še enkrat osvojili z napadom. Od takrat naprej se nahaja postojanka v naših rokah. Osvojeni srb-1 ski topovi so se morali razstreliti, ker
jih niso mogli odpeljati radi slabih potov.
mentol v BoKoreSlu.
NADALJNE IZPOVEDBE BUXTONQ-VEGA NAPADALCA,
BukareSt, 16. (Koi\ urad) Pri ponovnem zaslišanju je napadalec na brata Buston priznal, da- je bratoma sledil, odkar je bilo znano, da potujeta v Sofijo. S tem je napadalec preklical svojo prvotno izpoved, da je napad spontano izvršil. Taji, da bi imel sokrivce. Preiskava doslej tudi ni dognala nobene sledi kake organizacije za izvedbo zločina. Napadalec priznava, da je član tajne družbe, ki si je stavila nalogo rešiti Turčijo, za katere največja sovražnika je smatral brata Buxton, ki sta hotela ustanoviti novo balkansko zvezo proti Turčiji. Tudi ni hotel, da bi Turčija prišla pod izključni vpliv Anglije in je v tem smislu že dalj časa žurnalistično deloval. — Kakor poroča »Universul«, so oblasti v Braili prišle na sled nekemu možu, ki je bil zadnji čas v zvezi z napadalcem. — Zdravnik, ki zdravi brata Buxton, pravi, da je njuno stanje zadovoljivo.
TURŠKI LISTI O NAPADU NA BRATA BUXTON.
Carigrad. Turški listi pravijo, da je umor pred postavo odklonljiv, da je pa bil Buxton največji sovražnik Turčije. On da je pripravljal prvo balkansko zvezo, intrigiral med Armenci s svojim spisom »Bodočnost Armenije« in hujskal v Sofiji.
DemoDiHi Romunije.
Ruski listi poročajo iz Bukarešta, da so pričeli odpuščati domov mobilizirane rumunske rezervne častnike. Zaprli so Ddvetnika Casimirja, urednika protidina-itičnega lista »Patria«.
Tudi poročila iz Kodanja naglaša-jo, da rurnunska vlada demobilizira. To poročilo je zato velevažno, ker se je toliko pisalo, da novi kralj ne bo ostal nevtralen. Najboljši odgovor je pač dala Rumunija s svojo demobilizacijo, dasi tega v Peterburgu, v Parizu in v Londonu ne bodo veseli. Saj so osobito Angleži vse storili, da bi tudi Rumunijo zapletli v sedanjo vojsko.
Bcauforta, kakšne bodo posledicc padca Antwerpna z ozirom na stališče nizozemske vlade. Poslanik je izjavil, da bo Nizozemska ostala nevtralna do konca. V ta namen je že dokončala mobilizacijo proti vsem narodom, bi hoteli prekoračiti njene meje.
Kolera v Avstriji.
Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: Pripetili so se sledeči slučaji kolere:v okraju Olomuc, 1 v Krakovu, 2 v Malastovu in 15 v Lisku v Galiciji.
izkazi ml
Vslaia Barov proli Angležem.
London, 17. oktobra. General Bofha koraka pro5i polkovniku Maritzu, ki se je z delom barske armade uprl Angležem.
TURŠKA SODBA O JUŽNOAFRIŠKI VSTAJI.
Carigrad, 17. oktobra. (Kor. urad.) »Terdjoumani Ilaklikat« piše: Vstaja se lahko smatra za začetek konca angleške kolonialne armade. Če bodo še trajali porazi v Evropi in še slede zgledu Transvaala še ostale angleške kolonije, bo Anglija težko našla pot, da se iz te zagate reši.
Poringaiska in vojsko.
London, 16. oktobra (Kor. ur.) Reu-terjev urad izve: Čustva popolnih simpatij za Veliko Britanijo naraščajo od izbruha vojne od dne do dne. Portugalska mora biti na vse pripravljena in voljna podpirati Veliko Britanijo vselej in povsod, ako bi bilo treba. Poročilo, da je Portugalska Nemčiji že napovedala vojno, ni resnično.
Lizbona. Pravijo, da bo prihodnji teden zboroval kongres, ki bo odločil o ekspodiciji portugalskih čet na Francosko. Govore, da je republikanska stranka za ekspedicijo, ljudstvo pa da je zoper njo.
PORTUGALSKA MOBILIZIRA.,
Iz Lizbone se poroča, da se je sklenila na Portugalskem splošna mobilizacija.
Pešpolk št. 87.
Mrtvi; Major Lenecek Jaroslav; .t n i. i Hib-ler Edvard, KeCler Maks, Kregar Jožsi, Ogorelec Alojzij; nadporočnik! Perko Viktor, Stemberger Herman, Toplak Franc; poročniki Kiirner Rudolf, Engel Gustav, Peter Venccl, Zilc Letar; praporščak Bukowski Friderik; kadeti Mclms Karel, Wawra Henrik. — Pobežin Anton iz Rogatca; Pavčnik Janez iz Laškega, Petrovič Valter, Belec Janez iz št. Jurija, Doler Maks, Kukovic Janez, Majcr Janez, Mlinarič Janez, Zdolšek Franc, Helle-brand Robert, Jancžič Jožef, Korenjak Ignac iz Polenšaka pri Ptuju, Koželj Anton, Mlinarič Anton, Notorangelo Gvido, Skorušck Alojzij, Smo-Ijanovič (dodeljen od iilaoov), Šunta Martin, Urlep Janez, Zupane Pankracij, Žvarc Franc, Rabošek iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, Kalej Franc iz 21č pri Konjicah, Balanza Viktor, Berdnik Filip iz Topo'šic, Denčnik Franc, DraBIcr Franc, Erjavc Jožef. Far-kaš Franc, Sv. Križ pri Ljutomeru; Habjančič Janez, Janžck Anton, Kuzmann Jožef, Loznik Janez iz Škal pri Slovenski Bistrici, Zamuda Jakob, Plavčak Štefan iz Rogatca, Simonič Alojzij iz Sv. Marjete pri Mariboru, Spendija Franc, Vogrin Mihael iz Maribora, Benedejčič Anton, Benič Peter, Bernhard Janez, Germovšek Franc, Gobec Jožef, Hrastnik Mihael, Javornik Anton, Kelc Jakob, Kidrič Anton, Klenovšek Mihael, Konec Valentin, Krajnc Konrad, Kraus Janez, Krcsnik Anton iz Konjic, Likep Franc, Mostner Alojzij, Novak Franc, Novak Peter, Pavčnik Franc, Perko Franc, Pla-ninšcc Janez, Pušnik Valentin iz Topolšic, Serdin-šek Konrad, Sonaja Alojzij iz okolice Ljutomera, Stermičnik Maks, Suša Franc, Trglav Avgust, Voj-novič Mihael, Žajko Ludvik iz Št. Petra pri Celju, Zavec Janez, Zdolšek Franc, Žebec Štefan, Klobasa Janez, Križovnik Anton iz Mislinje, Pavlin Jožef, Reich Jakob iz Lahoncev pri Ptuju, Virbnik Franc, Zajšek Anton, Beloglavec Jožef, Devide Franc iz Trsta, Horvat Franc, Horvat Janez, Plohi Tomaž iz Sv. Tomaža pri Ptuju, Povalej Štefan, Praprotnik Jožef, Zmauc Mihael, Gričar Friderik, Stoklas Janez, Ulopa Rudolf, Anderlich Martin.
Ranjeni: Stotniki Hiibner-Prakisch Aleksander, Purschka vitez Artur, Skallitzky Ernest; nadporočniki Bjekar Anton, Holub Emil, Kajner Gustav, Riavvitz Hugo pl. Rochel Egon, Sefčik Henrik, Wolfgang Maks; poročniki pl. Gelinel^ Alfonz, Hla-vin Rupert, Scheichenbauer Valter, pl. Schmidt, Fussina Oton, pl. Steinbach Anton, Koprivnik Adal-bert, Lauš Emerik; praporščaki Cujnik Franc, Hiibl Emil, Puhar Janez. — Alcksič Fran:, Pernek Andrej, Sawicki Tadej, Urh Franc, Frantz Franc, Ber-tole Jožef, Fabjančič Franc, Floranič Jožef, Ga-bron Janez, Karba Franc, Karba Janez, Korošec Karel, Kukovec Franc, Mohorko Martin, Pukšič Vinko, Scherak Karel, Watič Peter, Zilenik Jožef, Jurican Janez, Majcen Jožef, Majorlf Jožef, Puk-lavec Anton, Bradan Matija, Cas Anton, Cepin Martin, Dražič Jožef, Gazdejka Peter, Gradišnik Jožef, Jug Valentin, Kandut Anton, Mastnak Franc, Merčnik Simon, Miheluzzi Nikolaj, Pavlič Mihael, Pintorič Anton, Prekoršek Anton iz Škofje vasi, Rauter Alojzij, Sakelšek Matija, Schvvarzen-b<?rg Jožef. Skerget Franc, Tramšek Franc, Vrabič Janez iz Št. Jurja, Zibel Anton. Gubenšck Janez, Marine Ludvik. Ocvirk Mihael iz Dobij, Berg Viljem, Božič Rok, Bratušek Jurij, Caks Janez, Cigula Franc, Cvetko Franc (14. stot.), Cvetko Franc (7. stot.), Draškovič Anton, Erban Jožef, Fercič Mihael, Gorjanc Avgust, Hrovat Rupert, Javornik Janez, Kosi Feliks iz Št. Tomaža, Kragel Jožef, Krajn Jožef iz Očestavcev, Lešnik Franc, Llpovšek Vinko, Mesner Vinko, Moharič Jožef, Pete Jožef, Pilch Edvard, Planišek Dominik, Po-lovič Anton, Šegula Valentin, Ser.šek Maks, Slavič Jakob, Urek Janez, Uršič Karel, Vučajuk Andrej, Uranič Jakob, Zabavnik Matej iz Adriancev^ Za-lokar Janez, Zemljič Jožef Gostečnik Franc, ICržan Anton iz Globokega, Pajek Franc, Romich Franc.
(Dalje.)
V Gorici se nahajajo v oskrbi bolnišnice -Rdečega križa* še nasledn.i ranjenci: Ivan Niko-lausig, 47. pešpolk, iz Corone v Furlaniji, ima prestreljen desni palec; Evgen Ferletič, 20. lovski bat., iz Doberdoba, ima prestreljeno desno nogo; Alojzij Peršič, pešpolk št. 97, iz Šempasa, ima prestreljeno levo nogo; Ant. Košar, domobr. polk št. 27, iz Ogleja, ima prestreljen desni palec; Franc Pahor, pešp. št. 97, iz Kojskega, ima kroglo pod rebri in šrapnelski drobec v levi no?,i nad členkom. Drugi novodošli vojaki so kot sumljivi kolere v kvaranteni.
Operne ie Japoncev na Kitajskem.
Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Japonske prednje čete, dve pehotni stotniji, so zasedlo zadnjo postajo Šantungskc železnice Tsinanfu. Japonci so se polastili vsega materiala, ki se je nahajal na postaji. Peta divizija kitajsko armade, 10.000 mož, tabori blizu in opazuje operacijo Japoncev. Japonci in Kitajci so sc sicer ponovno sporekli, a odkritega odpora še ni bilo. Z Japonskega jc odpotoval velik štab železniških uradnikov, ki prevzamejo šantungsko železnico.
DruStvo tiskarjev na Kranjskem
naznanja žalostno vest, da je njegov mnogoletni, zvesti član, gospod
jRLntonFranzot
črkosiavec
včeraj ob 8. uri zjutraj po dolgi,
težki bolezni umrl. Pogreb predragega tovariša bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne iz Spodnje Šiške, Celovška cesta št. 6(5, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. oktobra 1914.
Čast njegovemu spominu!
3001
katera zna kuhati zu gospodo ln družino ter Je zmožna obenom poleg slovenščine tudi nemškega jezika, so sprejme v
graščino Meyerberg pri Celju.
Ponudbe naj se vpošljejo v nemškem jeziku.
Kleparski mojsler, ki bi prevzel v uk z
vso oskrbo
Zahvala.
Z«, vso blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta in deda, gospoda
Jurija Jonke
strojevod. v p., imejitelja sreb. zasluž. križca in častne kolajne
kakor tudi za poklonjene vence in mnogobrojno časteče spremstvo blagopoko.jnika k večnemu počitku, Izrekamo vsem najiskre-nejšo zahvalo.
LJubljana, 17. oktobra 1914.
2998
Žalujoči ostali.
sprejme takoj mesarski mojster Anton Weiizer, pošta Železna Kapla, Koroško.	3000
kateri se je že nad pol lota učil tega obrta, naj se blagovoli oglasili pri Štol. Podpac-u v Ljubljani, Poljanska ccsta 54.	2994
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže pošla Begunje pr i Lescah, iiranisko. Za
pristnost se jamči. Cene zmerne.	2957
Zahvala.
Ker nama je k najini 25 letnici poroke došlo tolilio čestitk, da nama ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej, zahvaljujeva se tem potom vsem, kateri so se naju spomnili, bodisi pismeno ali ustmeno.
Še enkrat: Srčna hvala.'
Ivan in Ana Jakopič.
V Ljubljani, 17. okt. 10N.
29S9
P. n.
»fiimn
li
23 let star, z daljšo kontoarsko in potovalno prakso
išče službe.
Ponudbe pod »Samostojna moč« št. 2947. na
upravo „Slovenca".
Preklic.
Podpisana prekličem vse, kar se je govorilo o gosp. Val. Hribarju iz Mengša.
Marifa Dežmsm,
2975	Ljubljana, Gosposka ulica.
Dobro vpeljana, na prometnem kraju v mestu ali na deželi	2953 (2)
mesari
se vzame takoj v najem, eventuelno kupi.
Ponudbe na upravništvo lista pod: Mesar.
Mladeničem, ki odhajajo k vojakom naj kupijo starši, sorodniki ali znanci za vojaka prekoristen molitve-nik »Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo« spisal, kaplan Jernej Hafner. Molitvenik ima tako obliko, da ga lahko vedno nosi vsav vojak seboj v naprsnem žepu, nc da bi ga količkaj oviral. Iz molitvenika bo črpal vojak pogum in tolažbo tudi v najtežjih dneh vojaškega življenja; če ga smrt doleti na bojnem polju jo bo iz Božje roke vdano sprejel. Molitvenik velja trpežno vezan z rdečo obrezo K 1 20, šagrin, zlata obreza K 2.20, najfinejša vezava K 3.20 in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Sprejme enega
mesarskega pomočnika
Ivan Zrimec, mesar, Bled, Gorenjsko
Naznanjam, da g. L A V OSLA V KLEIN ni več v moji službi in vsled tega tudi nima nikakršne pravice, sklepati na račun ali v imenu moje tvrdke kakršnekoli kupčije, ali sprejemati denarja na račun izvršenih dobav.
Pri tej priliki si dovoljujem prositi cenjene svoje odjemalce, da bi se v slučaju potrebe v zeleznini ia poljedelskih strojih, katerih kakovost nadkriljuje vse konkurenčne izdeUie, slej kot prej ozirali na moje l edino domače podjetje.
Zagotavljam, da bodern vsa mi došla naročila izvrševal z običajno točnostjo ter v vsestransko zadovoljnost.
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Stupica
trgovina z želeinino, motorji in poljedelskimi stroji.
V Ljubljani', dne 15. oktobra 10N.
Kupim
suhe gobe
in domače pridelke. Ivan Snban, ulica San Se* bastiano št. 6, Trst, okraj 8.	3003
Učiteljic
prevzame še nekaj ur. Gre tudi na dom. Po> učuje se po moderni metodi. Naslov v uprav. ,.Slovenca" pod št. 3004.
Nizozemska oslcsne nevidna do konca.
Turin, 15. oktobra. Iz Pariza poročajo: Nek časnikar iz Novega Yorka je vprnšnl nlznzpmpkocp noslanik«. prnfa.
Iz malega raste veliko. Pregovor, ki sc najboj uveljavlja pri hranitvi djjcnca, kajti tudi z najmanjšo napako v otrokovi hranitvi se stavi njegovo življenje v nevarnost. Vestna mali pa daje zategadelj svojemu ljubljencu samo davnoznano, zanesljivo hrano, knkor n. pr. Nostl6jevo moko za otroke, katero V/ivnjo vsi otroci radi, jo izvrstno prenesejo ju prebavijo. — Poskušnje popolnoma zastonj pri; H. No*Uč, ntuifti, L BlberMraftsa A K.
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrline
• •
v v
iih;k m p« za mm ;n m
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini Gwr ©ar sw awr mer mr esm~
jopa, fmiiioP* Marske ulice
Ceniki na zahtevo brezplačni
2999
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo mehkih destk, obročev in pragov za čas od 1. januarja 1915 do 30. junija 1916, na dan 2. novembra 1914 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo se morajo najkasneje do 12. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačne tovarne uposlati. Popolna vsebina razglasa, kater se tuuradno lahko upogleda, se nahaja v uradrti „Laibacher Zeitung"
C. kr. tobačna tovarna v Lju^^n?,
nnr,	dne 15. oktobra 1914.
Srbsko prauoslauie.
Med Srbi so se več stoletij srečevali rimski in bizantinski vplivi. V srednji Srbiji je prevladovalo bizantinstvo, na jugu pa rimski obred. Grški obred in bizantinskega cluha je pospeševala bizantinska politična nadoblast (z malimi presledki do konca 12. stoletja) ter cerkvenoslovanska književnost in li-turgija, ki se je lepo razcvetela v sosedni Bolgariji in Makedoniji. V 13. stoletju jc že skoraj popolnoma zmagal grški obred. Grško-slovanska hierarhija in duhovščina je narodu vcepljala bizantinskega cluha in bizantinsko mržnjo proti Rimu. Od konca 12. stoletja pa do sredine 14. stoletja so bili srbski vladarji večkrat v prijateljskih zvezah z rimskimi papeži, nekateri odkritosrčno, po večini pa le iz političnih razlogov.
Car Štefan Dušan (1331—1355) je po bizantinskih načelih ustanovil samostojen srbski patriarhat v Peči (Ipek, leta 1345). S tem se je bizantinsko pra-voslavje med Srbi rešilo tujega značaja; postalo je narodno srbsko pravo-slavje, spojilo se s srbsko narodnostjo in zgodovino, zajedlo se globoko v srbski narodni značaj ter končno rodilo nespravljivi srbski narodni in verski fanatizem. Isti car Dušan je Srbijo proslavil s sijajnimi zmagami, razširil meje srbske države, uredil notranje razmere; Srbija je postala najmogočnejša in najslavnejša država na Balkanu. Tako se je narodno srbsko pravoslavje neločljivo spojilo z najslavnejšo dobo srbske zgodovine. Car Dušan je iz političnih ozirov sicer prijazno občeval s papeškim dvorom, a v srcu je bil vedno odločno protikatoliški, kar dokazuje njegov strogo premik a toliški zakonik. Pod Dušanom, še bolj pa pod njegovim naslednikom Urošem IV. (1355—1371) se je v Srbiji začelo sistematično preganjanje katoličanov. A srbsko bizantinstvo je hitro razjedlo notranjo edinost in temelje srbske države. L. 1389. je bila srbska država uničena. Nagli padec s tako visoke slave v tako nizko in sramotno suženjstvo je naoravil globok vtisk na živahni in nadarjeni srbski narod. Ugasla slava je ožarjala vse tužne narodne spomine, odmevala v krasnih srbskih narodnih pesmih, budila in ohranjala srbsko narodno zavest in še pod sramotnim jarmom gojila narodni ponos. V neločljivi zvezi z naredno zavestjo sc je pa ohranjala tudi srbska pravoslavna verska zavest, ki je tesno združena s spomini na najslavnejšo srbsko dobo; tako nam je umevno bizantinsko sovraštvo proti »latinstvu« (katoličanstvu) v srbskih narodnih pesmih.
Pod turškim jarmom se je bizantinski duh med Srbi še bolj utrdil. Carl-grajski patriarhi, grški škofje in duhovniki so vsled svoje tesne zveze s turško vlado svoj vpliv zopet razširili na Srbe, širili bizantinsko pokvarjenost, versko polovičarstvo in formalizem. Leta 1766. je carigrajski patriarh s pomočjo Turčije popolnoma zatrl srbski patriarhat v Peči. Odslej so Grki lahko brez vsake ovire kvarili srbski narod ter med njim teptali še zadnje ostanke žive vere. Naposled Srbom od pravoslavja ni ostalo veliko več kakor srbska narodna zavest, spoštovanje starih običajev in spominov, verski formalizem in mržnja nroti katoličanom. Tega duha so srbski popi v 18. in 19. stoletju zanesli tudi med Srbe na avstrijskih in ogrsko-hrvatskih tleh. Tako je nastal sedanji srbski fanatizem.
Po sedanji cerkveni razdelitvi so pravoslavni Srbi v soglasju s pravoslavnimi cerkvenimi načeli razdeljeni v pet med seboj ločenih cerkvenih skupin, Srbijo, Črnogoro, Bosno, Dalmacijo in karlovško metropolijo za ogrsko-hrvatske Srbe (glej članek »Pravoslavje v avstrijski monarhiji« in »Razkol v razkolu«). Ločene cerkvene skupine so med seboj zvezane le po krepki srbski narodni zavesti.
Poglejmo najprej v kraljevino Srbijo. Po cerkveni ustavi iz leta 1890. je cerkev popolnoma podrejena politični oblasti. Vrhovno oblast ima naučni minister, ki je odgovoren samo skupščini; minister sprejema nritožbe proti škofom, nadzoruje njih dopisovanje z drugimi pravoslavnimi cerkvami in dovoljuje objavljanje dopisov izvensrbskih cerkev. Cerkveni krogi si veliko prizadevajo za izpremembo cerkvene ustave. Že leta 1904. so organizirani svetni duhovniki sestavili načrt za premembo cerkvene ustave; načrt so pregledali škofje in ga predložili ministru, a skupščina se noče lotiti tega vprašanja. Materialni položaj duhovščine je žalosten. Zato se že čuti pomanjkanje duhovščine. Med duhovščino je velika ne-edinost; duhovniki nimajo zmisla za cerkveno disciplino ter s tem sami iz-Podkopujejo ugled cerkve. Duhovščina
cele Srbije je organizirana v splošnem duhovskem društvu, ki je sicer v nasprotju s cerkveno ustavo, a ima z dovoljenjem naučnega ministra (ne škofov) vsako leto svoj občni zbor. Na teh zborih se očitno kaže pomanjkanje cerkvene discipline; popi se ostro napadajo med seboj, prepira se vaška in mestna duhovščina, vsi pa napadajo redovnike in višjo hierarhijo, češ, da mrzi nižjo duhovščino in da je kriva vsega zla v cerkvL
Nič bolj veselo ni med redovno duhovščino. Število rodovnikov naglo pada. Leta 1903. je bilo v 54 samostanih tedanje Srbije 113 menihov, sedaj jih je samo še okoli 70. Ženski samostani so popolnoma izumrli, zadnjasrb-ska redovnica, po imenu Evgenija, je umrla leta 1860. Bedovniki (tudi opati) so podrejeni škofom, a so medseboj organizirani in imajo vsako leto občni zbor. Kljub malemu številu imajo redovniki vendar še precejšnjo veljavo; nekoliko zato, ker se izmed redovnikov izbirajo škofje, nekoliko pa zaradi samostanskega premoženja, ki je vredno okoli 8 milijonov kron.
V	Srbiji se splošno priznava, da cerkev ne izpolnuje svoje naloge. Inteligenca jo prezira in sistematično napada v časopisju. Celo med preprostim ljudstvom naglo pronada versko življenje in spoštovanje do cerkve. Ljudstvo le še redko prihaja v cerkve; mnoge cerkve so tudi ob nedeljah skoraj popolnoma prazne. Naibolj žalostno je v pokrajini Mačvi. ki jo je pred kratkim osvojila avstrijska vojska. Ljudsko šolstvo je vlada nonolnoma odtegnila cerkvenemu vplivu ter ga izročila učiteljem, ki so no večini brezverni. Celo verouk poučujejo brezverski učitelji. Pred par leti je mnogo nozornosti vzbudil pop Ilič, ki je v »Hriščanskem Vesniku« (Belgrad) brezobzirno opisal žalostno stanie srbske cerkve ter izjavil, da je »srbska cerkev v tako žalostnem stanju, da je navadna sredstva ne morejo več rešiti.«
Pravoslavje se v Srbiji vzdržuje le še vsled tesne zveze z narodno zavestjo; ako bi bilo pravoslavje odvisno samo od uradne cerkve, bi moralo kmalu propasti. V skupni narodni zavesti in skupnem sovraštvu proti Rimu se na složno objema pravoslavje preprostega ljudstva in svobodomiselstvo srbskega intellgenta.
V	avstrijski monarhiji so cerkvene razmere med Srbi morebiti nekoliko boljše kakor v Srbiji in sicer deloma zato, ker sosedstvo in konkurenca s katoličani budi nekoliko verske zavesti in cerkvenega življenja, deloma pa zato, ker ie po avstrijskih postavah in šolah bolje poskrbljeno za izobrazbo duhovščine.
Pod varstvom avstrijske monarhije ima srbska cerkev veliko avtonomijo, s katero se cerkveno suženjstvo v kraljevini Srbiji niti od daleč ne more primerjati. Največjo cerkveno avtonomijo uživajo ocjrskobrvatski Srbi v svoji sremski karlovški me'ro™oliji (patriarhntu). Do leta 1911. je imel vrhovno oblast v cerkvenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih cerkvenona-rodni zbor (sabori sestavljen iz škofov ter 75 izvoljenih poslancev- od katerih je moralo biti 25 duhovnikov, drugih 50 pa svetnega stanu. Ta sabor je predvsem oskrboval in nadzoroval cerkveno premoženje. A sabor se je rad vtikal tudi v verske zadeve ter večkrat prišel v nasprotje s škofi in cerkvenim pravom. Laiki so imeli večino; otrrom-110 cerkveno premoženje (okoli 120 milijonov) so izrabljali za svoje špekulacije. Cerkveni sabor je bil v novejšem času pozorišče strastpih strankarskih bojev; vsled tega je zelo trpelo versko in rerkve.no življenje. Leta 1911. je avstrijski cesar na željo škofov cerkveni sabor odpravil. Namesto sabora imn sedaj vrhovno oblast sinoda škofov pod predsedstvom metronolita - patriarha. Ta izprememba ie povzročila veliko hrupa v karlovški metropoliji in v Srbiji. Še sedaj so ccrkvenc razmere v karlovški metropoliji zelo napete in nezdrave.
Dalmatinski Srbi so v novejšem času doživeli dva žalostna slučaja, ki pričata o gnilobi srbske cerkve. Leta 1910. se je vsled poneverjenja ustrelil kotorskf srbski škof Dositej Jovič. Ob koncu leta 1911. pa je bil vsled poneverjenja odstavljen in upokojen zader-ski škof Nikodim Milaš. Tako sta omadeževani oho srbski škofiji v Dalmaciji. Škof Nikodim Milaš jc v vsem pravoslavnem svetu priznan kot eden prvih pravoslavnih znanstvenikov; njegova knjiga o cerkvenem pravu je prevedena na nemški, ruski, bolgarski in grški jezik. Srbski belgrajski profesorji so mu dokaznli, da v svojih zgodovinskih delih ni popolnoma pošten; do-
kazali so mu, da je potvarjal dokumente, citate in zgodovinska dejstva. Tako tudi v upravi cerkvenega premoženja ni bilo vse pravilno. Srbski »Bogoslov-skl Glasnik« (Sremski Karlovci 1912) je vso zadevo odkrito popisal ter brez ovinkov priznal, da je bilo pod njegovo upravo in z njegovo vednostjo pone-verjeno vse cerkveno premoženje zadr-ske škofije, zbirke za zidanje srbske cerkve v Spljetu, prihranki posameznih cerkvfi, ter premoženje samostana Krka. torci skupno zelo ogromne vsote.
V takih razmerah ni čudno, da v zvezi s srbskim pravoslavjem uspeva morala bizantinske politične pokvarjenosti, ki dovoljuje zločine, da le služijo trenutni politični koristi, ali, kakor pravijo, »svetemu srbskemu pravoslav-ju.« Ta morala v zvezi z modernim svo-bodomiselstvom vzgaja politične zločince, kakršne smo doživeli v novejši dobi. Iz preteklosti hočemo omeniti le en značilen zgled srbske morale. Leta 1818—1821. je avstrijska vlada skušala dalmatinske Srbe zediniti s katoliško Cerkvijo, ter je za svojo namero pridobila tedanjega šibeniškega srbskega škofa Kraljeviča. Srbski nopi, na čelu jim šibeniški srbski stolni župnik Ciril Cvjetkovič, so se zarotili proti uniji in proti svojemu škofu. Cvjetkovič je najel morilce, ki naj bi škofa Kraljeviča iz zasede ustrelili. Najeti morilci so škofa pomotoma zgrešili in namesto njega ustrelili katoliškega kanonika Stupnickega in smrtno ranili šibeniškega poveljnika Grimerja. Cvjetkovič ie bil za ta zločin obsojen v 20 letno ječo. Ječo je srečno prestal. Srbski zgodovinarji brez razločka Cvjelkoviča slavijo kot narodnega mučenika za »sveto
KoKo Sovenci noskaknjeio.
Iz pisma, ki ga je pisal korporal Franc B., doma iz emureške okolice, svojim staršem iz bolnišnice, posnamemo nekaj zanimivih črtic, kako silni so naskoki naših slovenskih vojakov z golimi bajoneti, ali takozvani »juriš«. Poleg tega je zanimivo, da ta nemški vojak posebno naglaša junaštvo slovenskih voiakov. Pismo prinašamo samo v izvlečku.
To ni več boj, to je klanje! Bilo je pri Grodeku. Naša kompanija (47. pešpolk), v kateri so slučajno bili skoro sami slovenski fantje, je dobila nalog, da mora za vsako ceno zavzeti hrib, nn katerem so imeli Rusi postavljene 4 brzostrelne puške.
Pred nami je ležal mal gozd, ki se je raztezal proti hribu, kjer so stale sovražnikove strojne puške. Naš stotnik nam je dal strogo povelje, da ne smemo streljati, predno nam ne da on za to znamenje. »Danes bodete izkusili, čemu ste dobili nabrušene bajonete.« Drli smo po gozdiču naprej. Bližali smo se že vrhuncu griča, ko nam pride nasproti stotnija ruske infanterije, ki pa je bila gotovo dvakrat močnejša kot mi. Mi nismo streljali in tudi Rusi ne. Kot na en glas je cela naša stotnija kriknila, ko smo imeli Ruse na 50 korakov pred seboj: »Hura! Hura! Hura!« In v naslednjem trenutku — oh, to je bilo grozno! — Naši dobro nabrušeni bajoneti so se zasajali v ruska trupla. Kri je brizgala na vse strani, naša obleka je bila na mah vsa krvava. Če bi bili vi videli, kako so fantje naše stot-nije delali z Rusi! To je naravnost neverjetno! Videl sem, kako je neki fraj-tar, doma nekje od Sv. Lenarta v Slov, goricah, z enim samim sunkom prebo-del kar dva Rusa naenkrat. Kri mu je brizgnila v obraz. A vrli slovenski fant še ni mel časa, da bi si obrisal rusko kri z obraza, že je vrgel oba Rusa ob hrastovo deblo in je zabodel zopet drugega hrusta. In tako so delali vsi. To vam je bil pogled za bogove! Vmes so vpili vrji Slovenci: »Hura! Živio cesar! Živela domovina! Le po Rusih!« Dosedaj se bil vedno jezen, če sem slišal kričati »Živio!« A odslej ne več! To so vam res občudovanja vredni ljudje. Če bi se vsi naši tako borili, morali bi mi Ruse premagati, pa naj jih je tudi desetkrat več kot nas.
Naša stotnija je podila Ruse iz gozda. Tukaj se je boj z nova začel. Busi so dobili pomoč. A nič jim ni pomagalo. Zopet isto klanje. Polovico naših vojakov je že sicer padlo, a mi smo še vedno Ruse prekašali. Prej omenjeni frajtar je drvel pred nami. Na parobku gozda mu pride nasproti nek izredno velik in močan ruski podčastnik z nasajenim bajonetom. Sedaj je po tebi, sem si mislil. In kaj se je zgodilo! Naš Slovenec in Bus sta se zakadila, z vso silo drug v drugega. Oba sta istočasno nastavila bajonete in oba sta bila istočasno prebodena. Ruski bajonet se je prikazal pri hrbtu našega frajtarja ven in naš slovenjegoriški France je zadel Busa v srce. Ruska kri je brizgnila več metrov daleč nazaj. Oba junaka sta
pravoslavje« ter nimajo niti besedice obsodbe za njegovo krivdo, ki je ne morejo utajiti. Belgrajska akademija je ▼ posebni knjigi izdala avtobiografijo Cvjetkovičevo (1898). V uvodu srbski zgodovinar D. Ruvarac, zemunski župnik, Cvjetkoviča slavi kot narodnega mučenika; v avtobiografiji je vse polno hvale o trpljenju za »sveto pravoslavje« ter polno dokazov, da so ga sodobni Srbi splošno poštovali kot narodnega mučenika za pravoslavje, dasi so vedeli, da je res najel morilce. Tako se vzgaia srbski narod.
Naš namen ni, da bi srbski narod in njegovo pravoslavje grdili ali sramotili. Vse podatke o srbskih verskih in cerkvenih razmerah smo nalašč povzeli samo po srbskih cerkvenih časopisih in knjigah. Tako je torej srbsko pravoslavje v srbski pravoslavni luCL Radi pa priznamo, da je v srbskem narodu pod lupino bizantinskega pravoslavja še mnogo zdravega jedra in lepih zmožnosti, ki ga usposobljajo za boljšo bodočnost. Srbski narod je zelo nadarjen, delaven in vztrajen, odlikuje se po veliki požrtvovalnosti ali, če hočete, idealnosti za domovino, samo da bi bila njegova idealnost vredna boljših idealov. Ako bi šlo po sedanjem srbskem tiru naprej, potem bi srbski narod kljub svojim lepim zmožnostim polagoma uničil sebe in zastrupil sosede. Če pa srbski narod globoko pretrese kaka katastrofa in ponižanje, potem je opravičeno upanje, da se bo ob zdravem jedru razdrobila lupina pokvarjenega bizantinstva in da bo srbsko ljudstvo raztrgalo mreže, v katere so ga zapletli njegovi voditelji.
padla v stran s prebodenimi trupli. Ko sta se borila s smrtjo, sta še vedno strastno držala svoji puški. — Groza me je pretresla, a ni bilo časa, pomilo-vati našega junaškega frajtarja. Drveli smo s krvavimi bajoneti za bežečimt Rusi.
Kmalu nato je bila ruska postojanka s strojnimi puškami vred naša. Po boju smo pregledali sami sebe. Drug drugega nismo poznali. Po obrazih in na obleki smo imeli kar na debelo se-sedene ruske krvi. Puškine cevi smo imeli polne krvi. Od zunaj je bilo naše orožje vse umazano in okrvavljeno. Naša obleka je bila razcapana. Prešteli smo svoje vrste. Ostalo nas je samo ena tretjina od moštva cele stotnije. Kdor pade v bajonetnem jurišu, ta navadno ne vstane več. Ko je pozneje prišel naš zdravstveni oddelek pobirat ranjence, se je videlo, da je skoro vsak revež, ki je padel v jurišu, imel prehoden trebuh ali prsa. In tak ranjenec navadno hitro izkrvavi. V gozdiču in ob robu gozda je ležalo gotovo čez 300 Rusov mrtvih in težko ranjenih.
Spomin na to grozno borbo z bajoneti mi bo ostal za vse življenje v spominu. Še sedaj mi, posebno v sanjah, stopajo oni grozni obrazi razdivjanih bojevnikov, ono brizganje krvi, kričanje in stokanje, pred očL
innoSki 87, celjski pešpolk.
Oni bataljon 87. celjskega pešpolka, ki je bil detaširan v Skadru, je na južnem bojišču. Kako junaško se drži, priča naslednje avtentično poročilo: Celjski polk si dan na dan pridobiva nove slave. 14. septembra, ko smo tvorili reservo, je major Peter opazil, da Srbi utrjujejo visok breg na desnem krilu. Hotel je izvesti naskok, a mu ni bilo dovoljeno. Kasneje sta dva voja dobila povelje, da gresta poizvedovat. Na tej poti sta zašla v strahovit sovražni ogenj. Nadporočnik Holub je bil ranjen in stotnik Koczian je dobil nalog, da spravi voja iz ognja. Toda vojaki so prosili, naj jih pusti, kjer so, pač pa naj pošlje ojačenja in municijo. Nato je major Peter dal povelje, da se na srbske okope otvori najhuji ogenj iz strojnih pušk; potem je vzel 13. in 16. stotnijo in ju s takim navdušenjem popeljal k naskoku, da je bil sovražni odpor kmalu strt in so Srbi- ki so imeli tri bataljone, v paničnem strahu zbežali, pustivši v okopih 300 mrtvih, dve strojni puški, mnogo streljiva, konj in pušk. Ta naskok je bil velevažen tudi za nadaljnje operacije. Na naši strani je padlo 31 mož, ki jim po vojni postavimo spomenik. — Tako poročilo z južnega bojišča. Nič. manj se 87. slovenski polk ni proslavil na, severnem bojišču. Bilo je v bojih za. breg Mogila, 25 km vzhodno od Lvova. Naš oddelek s strojnimi puškami je bil nameščen na železniškem nasipu, odkoder je z velikim uspehom obstreljeval sovražne postojanke. Nenadoma sc pokažejo Busi od strani in napadajo naše v boku. Pri prvi mitraljezi se zgrudita oba podčastnika. Takoj priskoči nadporoč nik Ferdinand Praprotnic gedfi k
strojni puški, jo obrne v novo smer ln za t ne streljati. Streljal je neprestano
cele. vivt: in oddelek sc kljub peklenskemu sovražnemu ognju in kljub velikim izgubam ni umaknil, dokler ni dobil povelja za to. — Bodi lu ali tatu — celjski 87. pešpolk ei je vedno euuk: njo- j govi fantje so drzno pogumni, uo- [ ustrašeni iu vztrajajo v boju do zud- i njega, pa naj so okoliščine še takti loZ- • ko. Taki go naši-spodnJeStaJerski slo- ! venski fantje.
Silo uči moliti.
»Klerikalna reakcija« na Francoskem.
Velike skrbi »apravljajo mednarodnemu prostozidarstvu vedno številnejša poročila iz Francije, da je ondi pod vtisom vojnih dogodkov opaziti, da sc prebivalstvo zopet približuje cerkvi. V pariških cerkvah se veliko moli, služba boZja se obilno obiskuje, kakor te dolgo let ne. Celo v armadi, na bojnem polju, se trpe verske prireditve za vojake, da, zgodilo se je celo, da so pri slavnostni sveti maši na bojišču stregli rezervni častniki (grozno!), in armadno vodstvo ni nastopilo, ko »so šla moštva »trumoma« k sv. obhajilu. »Klerikalni vpliv« je že zopet tako daleč vspel, da se dopuščajo duhovniki, ki se prostovoljno oglasijo za dušno pa-stirstvo na bojnem polju (kakor znano, mora nad 20.000 duhovnikov služiti v francoski armadi!) in se tu iri tam celo prijazno pozdravljajo, kakor n. pr. misijonski škof P. Peroz, ki je ob izbruhu vojne prihitel iz Bangkoka v Siamu v Marseille, kjer je vstopil v armado kot podporočnik. Pa še strašnejše stvari se gode. Pred leti iz Francije izgnane redovne sestre, ki so se, vse drugo poza-bivše in odpustivše, dale na razpolago francoski armadi za strežbo ranjencev, so z odprtimi rokami sprejeli (najbrže ni bilo na razpolago ateistično-prosto-zidarskih bolniških strežnici). Sedaj se pač vsepovsodi opaža »klerikalna reakcija«, nič se ne stori proti njej, da, vlada se celo peča z načrtom, da obnovi zveze z Vetikanom.
To so seveda za gotove kroge naravnost neznosne novice iz francoske republike, ki jo je jakobinska vlada spravila v tako nesrečo, kakor še nikdar. Sila pač uči moliti. V dneh nesreče in stiske uvidevajo mnogi tudi na Francoskem, da proticerkvenost in verski nihilizem ne nudita nobene opore in nobene pomoči. Je že mogoče in celo verojetno, da bodo strašne stiske sedanje vojne rešilne za tako raz-rvano versko življenje na Francoskem in da bodo mnogi manj zakrknjeni sedaj izpregledali. Ce bo pa versko spreobrnjenje res tako silno razsežno, kakor se boje prostozidarski listi, je pa treba počakati. Če sedaj armadno vodstvo z odprtimi rokami sprejema le-dovne sestre, ne stori teera toliko iz lastnega nagona, kakor radi stiske, ker pač drugih sposobnih strežnic ni najti. Ravno to velja tudi o prostovoljnem vojnem dušnem pastirstvu. Najhra-brejši, najvztrajnejši vojaki so verni vojaki, to je generalisim Joffre že iz-taknil. Celo ateistična glasila so to brezpogojno priznala. Ze preganjanja katoličanov je vojni čas, ki zahteva na-petje vseh sil, tudi na Francoskem skrajno neprimeren. Če pa gospodje Poincarč, Viviani, Millerand, Briand in tovariši v sedanjih svojih stiskah hrepene celo po zopetni uvedbi zvez Francije z Vatikanom, potem teh jakobin-cev pri tem gotovo ne vodijo »klerikalni« nagibi, marveč politična potreba, da se pomnože prijatelji in zmanjšajo sovražniki. Saj so se v francoskih poročevalskih uradih poslužili celo izmišljotine, da je papež radi porušitve reim-ške katedrale podvzel korake proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. V voz jakobinske republike bi radi vpregli avtoritete dosedaj tako besno preganjane cerkve, to jc vsa skrivnost namišljene »klerikalne« reakcije na Francoskem, v kolikor ne pride v poštev globoko spoznanje, da je vera tudi za Francoze boljši prijatelj in tolažnik, nego cer-kvenobojno, bogotajsko prostozidar-stvo.
Nove iznajdbe pri podmorskih (oiniH
Potem ko je izvršil nemški podmorski čoln »U 9« svoje znano junaško delo, potopivši tri angleške velike križarice, se je začela cela nemška javnost zanimati za podmorske čolne. —■ »Frankfurter Zeitung« prinaša vest, da sc bodo zgradile »matične ladje« (Mut-terschiffe) s prostori za podmorske čolne, ki bi zelo izmučeni posadki mogli dajati vse mogoče polajšave, ki se morejo zamisliti. Te matične ladje bi se zgradile za pet ladij. Najprej so mislili na zgradbo posebnih postajnih prostorov in lazareta. Nadalje se nahajajo v
teb matičnih ladjah pekarna iu skladišče živeža; delavnice, v katerih more izdelati vse to, kar je za podmorske ladie nujvaSnojSo. Povrh tega so so graditelji pobrigali tudi za zračne se-salke, rezervne torpede itd. Te matične ladjo naj se oboroze s topovi od kalibra i do lriT cm in z dvojuatimi tor-podnimi cevmi. Na krovu se nahaja stroj, ki more vzdigniti podmorski čoln, če je poškodovan. Steno nofeohniU ladij za vzdigovanje svojih podmorskih čolnov je naročila laška vlada pri tovarni »Vulkan«. Te ladjo sc imenujejo »avtomobilni pontoni«. Ti avtemo-bilni pontoni so razdeljeni na posamezne oddelke za, podmorske ladje tako, da bodo mogli priteči pri nesrečah čim proj na pomoč.
Druga ureditev je ta, da se jc pri samih podmorskih čolnih zgradil poseben prostor, ki so more oddeliti od podmorske ladje in v katero so more v največji potrebi zateči moštvo. Ta prostor se more s posebnim aparatom svojega mehanizma vzdigniti na morsko gladino. Ta prostor s takim avtomatičnim ustrojem služi za to, da se moro moštvo podmorskega čolna v slučaju, ako se podmorski čoln ponesreči, rešiti. Ta iznajdba je tem bolj zanimiva, ker se je to vprašanje med strokovnimi krogi že dolgo časa pretresalo.
Nadalje je iznajdena tudi neka uredba, po kateri se more podmorski čoln zvezati z brezžičnim brzo.iavom z drugimi takimi oddelki, potem ko sc je potopil v morje.
Slike z poltem lojBCa.
Kurir.
Polnočna ura. Mestece, ne daleč od strelne črte. V njem čete, ki sedaj, preutrujene, spijo globoko, težko spanja V skrivnostno grozni mir priprasketa avtomobil. Tu jo sicer vladal nevaren molk. Nad njim je trepetal grom topov le še kakor slutnja oddaljene sape. Sedaj pa je priplaval razburjen motor in razdrl tišino. Z vozila skoči mož, ki ga v temi ne moreš razločiti; morda je star, morda mlad, častnik ali preprost vojak — kdo bi vedel? Poveljnik straže izpregovori z njim nekoliko besed. Potem pričneta ropotati, da bi zbudila ljudi v krčmi, ki že spijo. Razbijata trdovratno, neusmiljeno. Zaspanci se sprva branijo, a nič jim ne pomaga; glas je preoblasten. Mož iz avtomobila zleti po stopnicah gor, s prisiljeno na-glostjo, ki bi se zrušila, če bi si dala za to časa. Potem prižgo revno oljnato svetilnico, ki smrdi, da je kaj, in avto-mobilist razvije svoja ogrinjala. Lep, vitek nadporočnik je, bledega nervoznega obraza. Brzi sel, ki mora biti na vsak način še jutri ponoči na Dunaju. Ravnokar je treba na stroju nekaj popraviti in vsled tega ima pol ure prisiljenega odpočitka. Tovariši, ki jih je ropot zbudil, se zbirajo krog njega. Pomežika s šiloma razprtimi očmi: Jesti? Da, da, to je izborna misel! Kdaj pa je zadnjič jedel? Predvčerajšnjim, ali je bilo to šele včeraj ? Ne ve. Niti ne ve, ka.i je jedel. Podčastnik skoči ven, da bi zbudil koga, ki zna zanetiti in kuhati. Preden bi se pa krčmarjevi ljudje odločili zopet vstati, bi poteklo preveč časa. Zato skuha podčastnik sam čaj, neki častnik pa zleti v svoje stanovanje, da bi prinesel košček klobase ali škatljo sardin.
Častnik kurir diha med tem vase zaduhlo slabodišečo gorkoto, ki je polnila beznico, češ: »Dobro se vam godi tu!« Eleganten mlad kavalir je, ki si je ravnokar vzel svaljčico iz zlate škatlice za cigarete, in vendar se mu zdi tukaj krasno! Počasi sreblje čaj, žlico za žlico, kakor da uživa in se veseli nepričakovano zadete srečke. Zagnati se mora takorekoč v skok, da izpregovori. Vprašajo ga to in ono. Saj je bil tudi on v bitki, znal bi toliko povedati. Toda na največ vprašanj se le opravičuje: »Oprostite, zdaj ne vom ničesar. Vozim se že skoro nepretrgoma cel teden. Nemogoče mi je, da bi o čem razmišljal!« Teden dni ni ležal v postelji; vedno je prinašal vesti in poročila. Spanja ne pozna več, in tudi sedaj bi ne sedel tukaj, da ni stroj za nekaj časa opešal. Stroj njegovega telesa ne opeša!
V tem pa mu že naznanjajo, da je stroj zopet popolnoma popravljen. Takoj skoči kvišku. TovariSa s klobaso in sardinami še ni. Vsako minuto mora priti. Kurir se samo naemehlja ob misli, da bi moral čakati. 0?>a§e si sabljo; drugo nosi kakor palico — ruski meč, vojni plen. Vprašajo ga, odkod. Toda on jim le odmigne v pozdrav in zdrvi v neskočno noč.
Grozna noč.
Mali ruski poročnik že teden dni ni pušil »papiroske«, in to jo bilo še hujše kakor jetništvo. Ko sem mu ponudil svaljčico, ae mu je zasvetilo čvrsto.
dobrodušno - naivno, otroško Uce, in
začel je pripovedovati. Srečen je bil, da je mogel govoriti! Toda naenkrat mu je postal obraz daljši, resnojži, ves drugačen. Pravil je: »Ves dan smo bili stali v avstrijskem ognju. Sprva so padale krogle predaleč. Tedaj smo se pogledovali in nasmihali. A kmalu so sovražniki dognali pravo razdaljo in že. prihodnja salva nam je prišla bližo. Takrat se nismo več smejali, kajti nič ni neprijetheje, kakor če vidiš, da te krogle takorekoč iščejo iu da so te pravzaprav že iztaknile, češ, no, tu si! Ko jo prišla taka salva, smo se poskrili, pozneje pa smo sc ozrli na okrog, čo je Še kdo živ. Tako nas je zapustil vsak up, da na beg uiti pomislili nismo. Siaj bi v to s vrh o morali vstati in zapustiti naša zaklonišča, to pa bi vendar pomenilo samoumor. Končno je bil pač vsak drugi od na,s padel. Tedaj se jo stemnilo. Streljanje je ponehalo in mogli smo sc umakniti. Kolena so nas bolela, saj nismo bili več vajeni pokonci stati, kamoli da bi lahko hodili. Omamljeni od direndaja, pijani od razburjenja ob groznem pogledu na padajoče tovariše, smo lezli še uro in ure bolj kakor korakali. Toda j se je zaslišalo povelje, da lahko tu prenočimo. Popadali smo na tla, preleni, da bi si odvezali odeje. Tako smo bili utrujeni, da pravzaprav nismo spali, nego samo brez zavesti in brez glasu raztegnjeni ležali na zemlji. V nejasnih predstavah se je bitka še nadaljevala, ko so Avstrijci začeli zadevati v pravo tarčo in nas zagrabili z železnimi »vilami«. Zdelo se nam je mogoče, da bi nas zasledovali, zato smo ugasnili vse luči. Nad taborom pa je visela globoka, črna noč, molčeč, kajti moštvo je bilo pretrudno, da bi kdo vzdihnil ali za-smrčal.
V tem je počil strel, en sam strel v temo, nad tisoči ljudmi, in razbil je nepristni mir, zagrabil nas je vse pri strašnih spominih, ki so še bedeli v vsakomur vkljub dremavic.. Skočli smo kvišku, krik napadenih je zazvenel v zraku, zagrabili smo po orožju in nismo videli ničesar. Nedvomno je sovražnik že prodrl v tabor, nas že tišči za goltance! In tako smo začeli streljati vsevprek, drug drugega popadati, se z njim boriti, ga bosti, preklinjati. Toda kletvice umirajočih so bile čudno podobne ruskim, in ob majhni luči smo razbrali končno nas same — nobenega sovražnika. Prestrašeni in osramočeni, kakor ljudje po napadu blaznosti, ko pridejo zopet k zavesti, smo strmeli drug v drugega. Ali se ni streljalo? Zglasila se je straža: Konj se je odtrgal, da bi ne splašil drugih, je nanj ustrelil. Med tem so stokali ranjenci in zbirali smo mrtve. Štirinajst jih je ležalo pred nami, ki smo jih umorili: štirinajst naših bratov! Pogled na nje je bil grozen. Stotnik ,ki je imel nalog paziti, da bi se konji pravilno privezali, a se je v svoji utrujenosti vlegel in zadremal, je vzel revolver ter se pred našimi očmi ustrelil. Vsi pa smo imeli občutek zločincev ali blaznežev, ki jih je obsedel hudoben duh. Naša odporna sila je bila zlomljena. Tako noč po takem dnevu še prestati, da bi pri tem ostali še dobri vojaki, to je presegalo človeške moči. Prihodnji dan sem pa tudi jaz z večino polka padel v vjetni-štvo.«
Vsakovrstne nove h astove
ima naprodaj AVGUST REPač v Ljubljani (v Trnovem,) Popravila se točno izvršujejo,
m kolesa
na obroke. — P o sam nI
deli najceneje. Ilustrovuui ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles iu Šivalnih strojev Opočno ob drz. Eol. 2124, Češko. 4738
so odda po priuierui ceni v Nakloni šlev. 49, bl-zu kolodvora iu cerkve polen'državne ceste, eno v prvem nadstropju, drugo v pritličju, vsako obstoieče i/. 2 sob, I kuhinje v vodovodom, ter kleti, pripravno za kakega vpokojenca. Na željo so odda tudi vrt. Natančnejša pojasnila pri V. Črnilec.u, Naklo pri Kranju.	2824
sJlrojašfii TBa	T5£Q
mojster
se spreme za Malno t iti o in prosto delo. Delavnica se mu odda brezplačno. — Ponudbe na trgo. vino »Pri Škotu«, Ljubljana, Pred Škofijo St. 3.
Trpvi
nad 20 let. obstoječa, blizu farne cerkve, na Spodnjem Štajerskem, pol ure od železniške postaje, s 50—60 tisoč letnega prometa, se z novembrom ali decembrom pod zelo ugodnimi pogoji odda. Potrebne gotovine 10—15 tisoč kron. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod: „ugodna prilika 2950".	2950
Ceno
2976
itd. oddaja v veliki množini
Centralna mlekarna, Skofja Loka.
Priporočamo hitre
159
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmrlnasl. Katlnka Košmerl, LJubljana, Frančiškanska ul. 8.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
za notranje, kirurffičue iu ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdruvnikov. — Cene zmerne. V sanatonju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.	Tolefon št 141

KKffi
v - - •-.'<: -c- v. v<
Rj
na obljudenem ^ a	s 1. sveCanom
kraju Ljubljane e^ <©CI£i<si leta 1916. - Po-izve se" v Ljubljani, Zatiska ulica št 1, L nad.
rHSfSaHSHBI
Zaloge v Ljubljani: fl. Šapabon in Mihael ^astnep.
IMe m za trgovina z mešanim blagom poSten in spreten	2929
trgovski pomočnik
proti dobri plnfil ln ratakrjfini nastop. Ponudbo r. referencami sprejema Mihael Omahne mul. F. 8, S k ta b ur, Vilnjagora.
oziroma trgovskega slugo tile
»I. ljubljansko delavsko konsumno
društvo v LJubljani«.
Oglasiti se Je pri načelniku Alojziju Kocmurju in sicer mod 8. in 12. uro dopoldne in od £ do f>. uro popoldne v pisarni dr. VI. Pegana, nasproti Dunajsko mitnico. Od 5. do 7. ure zvečer pa v društveni pisarni Kongresni trg 6t. 2. —■ Nastop takoj. Ne zahteva se kakega znanja — samo poštenost in pridnost