r> r' * • f * .a. PRED 1900 LETI. Na Kalvariji stoji križ,, Na njem je razpet Sin božji. Prostovoljno je sprejel težko in sramotno trpljenje o Težko in hudo je telesno' trpljenje. Pribit je na nogah, rokah, glava kronana s trnjem, telo vse razbito, pogled na križa= nega je pogled na umazano krvavo truplo., ki je bolj črvu kot člo= vJm podobno. Bolj kot vse telesno trpljenje ga muči dušna žalost. Ve, da trpi po nedolžnem} ve, kako so.bili čisti njegovi nameni, s katerimi je delal med svojim ljudstvom: delil dobrote, bolne 0 = zdravljal, lačne nasičeval, žalostne.tolažil, mrtve obujal. Ljudje so vreli za njim* A sedaj? Vse'je proti njemu. Celo najbližji - apostoli so ga zapustili. Edino Mati z maloštevilnimi zvestimi vztraja pri Njem. Ob križu se divje krohotajo sovražniki: judovski voditelji, judovski duhovniki, farizeji, ljudstvo. Posmehujejo se mu: "Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Zaupal je v Bog#, nsj ga zdaj ■ o trne, če mu dobro hočej saj je rekel: Sin božji sem." Nasprotniki se vesele zmage nad prej vsemogočnim in.nad vse prilju= bljenim Jezusom* Kristus je premagan* Križ živo, krvavo dokazuje, da je zmaga nad Kristusom popolna, Kristus popolnoma uničen in premagan; • Se več: Bog Oče je nad Kristusom dopustil še večje poni= žanje* Naj se hudobni svet veseli svoje zmage, da bo zmaga križa tem veličastnejša. Na križu doživi Kristus za nas neumljivo^poni= žanje in trpljenje. Jezus čuti, da ga je celo sam nebeški Oče za= pustil. Iz srca privre žalostna beseda: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil." Kristus je tako na križu popolnoma ponižan in strt. Svet se raduje, veseli, vriska, da je uničen Kristus in uničeno tudi njegovo delo. Križ na Kalvariji je znamenje zmage nad Kristusom! VELIKONOČNO JUTRO. Komaj zarja naznani nov dan, že Kristus naznanja svetu zmago nad vsemi nasprotniki. Grob je pra= zen in odprt. Kristus živi, nikoli več ne umrje. Križ, ki je bil pred nekaj urami Njemu in njegovim v sramoto, je postal Kristusu in njegovim zvestim znamenje zmage in življenja. OB KONCU SVETA« "Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji: in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z ve= liko močjo in slavo." Križ - znamenje Sinu človekovega - bo spremljal Kristusa k sodbi ob koncu človeške zgodovine. Znamenje križa bo plapolalo, vob vesoljni sodbi nad vsem človeštvom. Križ bo znamenje .zmage Kri= stusove nad vsemi nasprotniki in bo znamenje veselja Kristusu zve= stih. v Takrat bodo Kristusu zvesta srca hvaležno pelas^Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil. Štev* 11» Let o.j it'. -12 - Ali verujem.v pridružiti Kristusovemu -septembra 194-7« zmago kf-iža? križu? Ali hočem svoje križe vsak Ali v resenJ e mi ne Je'"Kristusov in moj križ - nespamet? Potem mi ne Kristusov, ne moj križ bo Kristus Je. s vet,’tudi mene, odrešil ne = toliko z besedo, Še=iaah.J : -ts---eudeži,' ampak"-'š\križem, Križ Je za nas vir.rešitve in ve = selja in zmagoslavja! Še le po velikem petku Je zasijalo velikonoč= -he~ Jutro*-”Brez Kalvarije ni Velike noči. Brez križa ni vstajenja. tudi v teh begupskih časih vejrujeirj/v ’ zmago križa?Ali mi moji?krili 1 lne : trgajo pogleda’/od Kri žanega? , ... L v :< v '.Ti, o ( čiep : ki trpiš v 'begunstvu : - v taborišču ali zunaj h je ga - v skrbi 'za družino. Morda imaš družino pri sebi, morda si ločen od nje. Kako se oziraš na križ? Ali so tvoji križi, ki Jih večkrat tako skrivaš, pa so vendar .mnogokrat tako bridki,, da režejo Srce-, .ali so. ti v blagoslov? Ali združuješ svoje križe s Kristuso= vim v trdnem upanju, da' tudi za tvojimi križi prisije sonce veselja? Saj trdno veruješ s ako bomo s Kristusom'trpeli, bomo tudi z Njim zmagali! Ti, mati! Koliko skrbi si imela z otroci, a.tako morečih še nikoli kot ta leta* Sina so ti ubili, nekaj otrok je ločenih od tebe. Bojiš se za vse in za vsakega, 'Dokler veš za vsak otrokov ko= rak,- si še nekam mirna. A, če otrok hodi svoja pota, kako te boli! Skrb za bodočnost ti trga Srce, Ne veš, ali te 'bodo otroci vedno ubogali in hodrl-i tudi v tujini po pravih potih. Velik križ ti je naložil Gospod, A ob križu Gospodovem'veš t Kogar Bog ljubi, tega tepe. Ge boš ob Kristusu nosila svoje križe ih skrbi, boš tudi z Njim s svojimi otroci kraljevala. % in. ti, fant! Dom si zapustil. Morda si pri starših, morda si čisto sam*: Kadar misliš na svoja leta, veš za marsikatero bridkost* A mlad si še, močan, trden, odločen. Trpljenje, težave .te ne stro, ampak še bolj•utrdijo. Kristus je v naj hujšem trpljenju vedel, da pride za trpljenjem vesel je. Tudi ti, fant, zaupaš, da bo sonce tudi tebi in drugim zasijalo. Zato ne obupuješ*‘Kadar ti bo težko, spomni se' 'križa na Kalvariji in praznega groba,.iz katerega je vstal zmagoviti Kristus, Za, križem, ako ga nosimo veselo, od= ločno, pride veselje! In ti,jdekle! Kako lepo si sanjala o sreči in veselju dru= šinskega .ognjišča! Viharji časov so ti prekrižali načrte. Polno skrbi imaš. Trpiš iz dneva v dan* Morda si v taborišču,^morda si zu= naj taborišča, kjer- tvoje bolečine še 'manj razumejo. Večkrat obupu= ješ, sita si teh razmer. Nikjer ne vidiš izhoda. Moliš, pa se ti zdi, da nebo ne sliši tvojih’obupnih klicev. - Veruj, dekle, v zma= ge križa!- Kristusu pridruži- svoje križe, ..Kristus je zmagal, tudi ti boš uživala plačilo križa, ako boš s Kristusom verovala, da pride ■ z.a velikim petkom velika noči -... f. . Praznik povišanja sv»križa naj v vseh nas utrdi vero v ‘zmago križa po geslu trpečega in tako preskušanega nadpastirja KRIŽA TEŽA IN PLAČILO. PAPEŽ KRŠČANSKEMU SVETU! • Januar ja. meseca tega leta se je papež v nekem svojem govoru obrnil na vse vernike sveta, v katerem poziva može in žene na boj za krščanstvo! Dobe= sedno pravi,t "Krščanska vera našega časa je.morda danes najbolj ogrožena, odkar krščanstvo obstoja^. '" U '¥& ' Ob. misli na Marijo se spomnimo *" navadno lope Device, oblečene v dolgo belo snežno haljo, stoječe na zemeljski krogli in obdana od belih oblakov. Glavo ji obdaja zlat sij in venec- dvanajsterih zvezd, koke ima pobožno sklenjene k molitvi in’ oči pov = zdignjene navzgor. V duši jo imamo naslika* no približno tako, kakršno je pred sto leti v prikazni ponovno videla blažena Bernardka v Lurdu, In to Marijo imenujemo .mater ža= lostno! Ta-Marija, da' bi bila mati žalostna! Ni sledu o kakšni žalosti. Narobe, vsa' je srečna, vsa blažena. Moč hudega se tukaj končuje. Do nje nima dostopa nobeno trpije* nje, nobena žalost, nobena skrb in nobeno pomanjkanje. Tako Marijo največkrat upodablja* jo umetniki, tako opevajo pesniki, k taki se obračamo v svojih molitvah, o taki na= vadno govorijo govorniki. Taka podoba Mate* re božje se je tudi nam vtisnila v dušo. In čisto prav je takd. Taka Marija tudi resnično -je. Saj je v nebesih in še na odličnem mestu v nebesih. - Taka bo Marija večno ostala* Tako je Mariji zdaj,- včasih pa ji ni bilo tako. Tudi Ma= rija je nekdaj živela na zemlji, prav m tej zemlji kakor mi, le dežela in čas je bil drug. Gledala je prav to sonce in zvezdnato nebo kakor mi. Prav ta, le še drugače kamenita in skopa zemlja ji je dajala življenskih potrbščin kot nam. Tudi ona je živela med ljudmi, med dobrimi in hudobnimi, kakor moramo mi 0 'Tudi ona je^ime* la skrbi in težave, še večje kot mnogi izmed nas, ki nas je bož^a Previdnost določila, da moramo živeti v časih izrednih preizkušenj, Zdaj vsa srečna Marija - na zemlji^ni bila srečna, saj tako gotovo ne, kakor ljudje navadno srečno življenje na zemlji razumejo. Trdo je bilo življenje Matere božje na zemlji. Žalost ji je bila v življenju na zemlji pogostna obiskovalka. Kaj pa je žalost? Vsi smo jo že ^doživeli, povečini že večkrat. Je to neprijetno, tožeče in moreče občutje nad jiečem hudim, ki nas je zadelo, ali pa nad nas prihaja, pa se mu ni mogoče izogni* ti. Žalost je redno v duši. Je nekogatanje duše, trpijonje_in bole* čina duše, Zlo pa, ki žalost povzroča, je lahko duhovne ali telesne narave. Duša in telo sta tako tosno mod Sc;boj povezana, da vse, kar se^telesu godi, najde redno odnio-v tudi v duši. Vsako zlo, naj bo duhovno ali telesno, povzroči žalost šele, ko ga človuk spozna in se ga zave, človek nosi v sebi dalj časa zlo, nevarno, neozdravlji* vo bolezen, pa je vseeno vesel. Ima zlo, pa se ga ne zaveda.Ko mu pa zdravnik bolezen odkrije, ko se zla zave, postane v hipu žalosten. Nekaj neprijetnega in težkega mu j., leglo v^dušo. Vsako zlo, dušno in telesno povzroča v duši žalost, ta v duši ne počiva ampak vpliva nazaj na dušo in^tclo, na dušne in te* lesne zmožnosti* Najbolj vpliva seveda na dušo, saj prav v tej je, prav njo razjeda. Dušni zmožnosti,' - razum in_volja, sta 5x1 zadeti, ne moreta več v-redu delovati, Rozum o temni, žalosten človek postane v mišljenju truden in len. Ne ljubi se mu mjsldti. "Kjer je žalost, Štev f XI. , Leto II. - 4 - . 14. septembra'- tam je topost." Sir.21,15. "Zadremala je moja.duša od žalosti 11 Pš, 118, Enako je z voljo. Kima več nob-n^, moči. Ž&lostntmu človeku se nič no ljubi. Kič gs ne veseli. Do vsega je ravnodušen, "Žalost moža pobije, dobra beseda ga razveseli" Sir, 25, 7« Dobra nagnenja v žalostnem človeku splahnijo, slaba dobijo vso moč. Vse to je z v zvezi z oslabitvijo volje. Človek, ki je trezno živel, je v veliki .žalosti začel pijančevati, se predal igranju, zapravljanju, razuzdanem življenju. Koliko ljudi je že žalost iztirila in pogubila. • Žalost v duši vpliva tudi na telo. Žalost je neka motnja, nepravilno stanje v duši, ki se mu narava upira. Ker pa je motnja v duši in ker duša vodi tudi delovanje telesa, zato povzroča tudi motnje v telesu. Živčevje je razburjeno, gibanje srca ovirano, zato je tudi obtok krvi neenakomeren, kar se kaže v nenavadni rdečici ali bledici na obrazu. Vse to sproži navadno delovanje solznih žlez, človek joka, "Solze toči moja duša od žalosti" Ps.118. Cim težja je žalost, tem večji je nered v telesnem delovanju, "Žalost pospešuje smrt,ohromi moč in žalost v srcu upogne, tilnik J"Prid, 58,19« " Veselo srce napravi starost cvetočo, žalostna duša 'izsuši kosti." Preg, 15,12, Ljudska modrost pravi, da v težki žalos-ti ni dobro ne jesti ne piti. ZQlo usodno tudi navadno vpliva težka ža= lost matere na še nerojenega otroka. Ki človeka, ki bi bil tako srečen ali pa tako brezčuten, ki bi t teku svojega življenja znova in znova ne občutil žalosti v duši. Celo Jezus je po svoji človeški naravi doživljal žalost. Po Lazarjevi smrti je Jezus prišel v Bctanijo. "Ko jo je (Marijo La= zarjevo sestro) tedaj Jezus videl, da joka in da jokajo Judje,ki so prišli z njo, se je v duhu raztožil; in zadrhtel je ter reke Is "Kam ste ga položili?" Reko rus "Gospod, pridi in poglej!" In Je= zus se je zjokal. Jan.11,24, Ka cvetno nedeljo je Jezus iz Oljske gore‘slovesno jezdil proti Jeruzalemu. "In ko .še je približal je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: "0, da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir." Lk.19,41-42. Bilo je pri zadnji večerji: "Po teh besedah se je Jezus zgrozil v duši in je zatrdil: "Resnično, resnično, povem vam; Eden izmed vas ,me bo izdal." Jan.15,21. Ka Oljski gori je. rekel apostolom: "Moja duša je žalostna do-smrti. Ostanite tukaj in čujte z menoj," Mat, 26, 38. Ko je Jezus visel na križu: "se je ob šesti uri stemnilo po^vsej zemlji do devete ure. Okoli devete ure je zaklical Jezus z močnim glasom; "Moj Bog, moj Bog ? zakaj si me zapustil." Tudi v Jezusovi duši se je stemnilo. Paso mu je zagrnila težka žalost, Gu= til se je strašno zapuščenega. Take se je v življenju na zemlji godilo celo Jezusu. Niti pri njem žalost ni napravila nobene izjeme. In iz Jezusove žalosti je izvirala žalost Marijina. Ko bi Jezus ne bil žalosten, bi tudi Mariji ne bilo treba v življenju žalovati. Vzrok Jezusove žalosti pa je bila hudobija, greh,ki je s tem postal tudi vzrok žalosti Marijine in v: katerem -je izvir vse žalosti na svetu, To je Matiji čisto določno povedal stari Simeon, ko je v templju vzel štirideset dni starega Jezusa v naročje: "Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v' Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo - in tvojo lastno dušo bo presunil meč," Prišel je,- da bi od sveta odvzel greh, da bi ga odstranil. Grehu in hudobiji bo šlo za obstanek, zato se mu bosta postavila nasproti, se bosta z vso svojo temno silo zoper njega borila, Herod, f-arizeji, pismouki, grehom vdano judovsko meščanstvo, Ana, Kajfa in'Pilat, to so samo vidni osebni predstavniki, tistega nevidnega greha in hudobi je,-ki je ves čas v boju zoper njega. To je bolelo Jezusa, to mu je povzročalo trpljenje in žalost. In Marija je bila njegova mati. Tudi ona je občutila v duši vse to, kar občuti vsaka 14, septembra 1947 o te 7 » lic., Leto II. - 5 - dobra in skrbna mati ob'trpi3-nJu svojih otrok. .Marija Je bila v, življenju žalostna zaradi svojega materinstva, .zaradi Jezusa, zato. -.v. o njoJ nikoli ne govorimo kot o žalostni devici, ampak vedno le o Maziji, Materi žalostni Vsaka dobra krščanska mati Je sestra Marijina, kakor so njeni otroci bratje in sestre Jezusove, Sestre Marijine so dobre krščanske matere tudi po žalosti. Njihove otroke svet sovraži. Ne mara jih, nasprotuje Jim, preganja Jih, morda celo streže po živ= . Ijenju. Ali Je mogoče'? Tako so pazile na svoje otroke, tako skrbno in vestno vzgajale, Samo to so želele, da bi bili dobri, da bi Jih bil Bog vesel, da bi bili ljudem v korist in njim samim V. veselje. Pa kaj se Je zgodilo? Njihovi otroci trpijo, so žalostni,. Zakaj?. Dobri so. Verni so e "In vsi, ki hočejo v Kristusu J ezuSu pobožno živeti, bodo preganjani." 2.Tim,3« Takih svet ne^ mara. Hudobija., in greh take sovraži. Čuti"se od njih .ogrožene. Čim boljši so, ..tem- nevarnejši so hudobiji in grehu in tem bolj Jih sovraži. Če se čuti dovolj močna, .postane hudobija brezobzirna. Nobenega sredstva se več ne ustraši. Tudi nasilja ne, ne .mučenja,', ne umora. Taka Je pot hudobije skozi stoletja« In ta pot hudobije uje zgodovina trpljenja, žalosti in solz dobrih krščanskih mater. ’■ ■ To so prave sestre Marijine v njeni žalosti. Zgodbo ža= losti Matere božje v svojem življenju obnavljajo« Tudi mnoge slo= venske matere teh časov so Jo obnovile. "Mati žalostna Je stala in pod križem Je Jokala, ko na njem je' visel gin," poje lepa cerkve na pesem. To se Je v tisočerih primerih ohnovilo v sredi dvajsetega stoletja na mučeniških slovenskih tleh. Tudi te so morale doživlja^ .ti in večkrat celo gledati krivične usmrtitve svojih najboljših si= nov in hčera. Z mečem v srcu so tudi te, kakor svoj čas Mati božja pod križem, morale gledati in še gledajo, kako slavi zmagoslavje, hudobija nad dobrim, pa si ne morejo nič pomagati. Kabo to boli! Kako to reže in peče v duši! Vendar to trpljenje in žalost ni prazno-. Po nedolžnem trpljenju se svet očiščuje. In žalost nedolžnih Je nujna spremlje= valka tega trpljenja. To Je tista žalost, na katero Je mislil .Jezus, ko Je rokels "Blagor žalostnim, zakaj potolaženi bodo. v In drugič s "Jokali boste in žalovali, svet pa se bo -veselil, vi boste; žalovali ali vaša žalost se bo v veselje spremenila," Na Materi božji'/* is e Je vse to dopolnilo. Kako se je vse obrnilo, 'Kakšen blagoslov so prinesli človeštvu prav tisti ddgodki in dnevi v Jezusovem ,življe= nju na zemlji, ki so Mariji povzročali največ žalosti in. bolečin« Tako je vedno na svetu« Nedolžno trpljenje in žalost, ki ga : 'spremi ja je dobri stvari vedno v blagoslov. Tako bo tudi pri nas. Strašno je bilo in je še trpljenje in srce prebadajoče so bile dušne bolo= čine našega ljudstva, posebno naših mater, zato smo prepričani, da bo ta žalost, v obliki in času, ki ga je določil- Bog, tudi našemu ljudstvu v veliko Srečo in blagoslov. v iv At j} -ivA \ j i srodi delu Mrzlo nje živite o in navadam, im lib' vendar Saj tuj ina de posebno jeziku in ljudem in nrkoj-i kjer bi moralo bit.i"domace vese o qX e 1 1 , sami. Ge d To srcu poln tisti predalček, mrzloto je treba čimbolj trdo življenje v tujini čimbolj osladiti« Zato ne ostajajte bosta. le. dva iste zemlje skupaj, pa bo življenje že polo= vico lažjo. Zato porabite vsako priliko, da snidete, porazgovo= rite, če vas je več še malo zapojete, da vam bo življenje prijetne^ je. Tudi slovensko čtivo morda v takem času lahko skupno prebirate. Štev. Ilc, Leto II. - 6 • •'--14;. septembra 194-7. Pa še 'nekaj I Vsak izmed vas ima skoro gotovo tega ali drugega znanca v taborišču,. Stopite z njim v zvezo, pismeno se po= razgovarjajte in boste videli, da vam bo vsako tako- prijateljsko pismo posvetilo kot sončni žarek v mrzlo temino. In če bi bil kdo tako sam,. da ne bi nikogar imel, mu pa "Bogoljub” poskrbel dobrega prijatelja, ki bo hotel osamljenemu bratu postati prijatelj po pismih* Ne delajte si dni izgnanstva težjih, kot je tr^ba, am=‘' pak olajšajte si jih kolikor se da z vezmi iz domačih krajev in ljudi. Tisti, ki čutite odgovornost za domačo kri v tujini, za žalost in.nesrečo osamelih, poiščite v svoji okolici vse rojake in posku= šaite imeti z njimi redne stike, pa.še ostalo slovensko skupnost v taborišču, ki bi rada bila vsem domovina.v malem* obvestite, da bb po naših skromnih močeh pomagano vsakemu. Ne bojte se ne potov, ne pisanja pisem, ker s tem delate dobro domovini. 2 M®UWE»«V STARE .IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV * Ps alm .8 (Božje vellčaštv"o’Tn"clov ,-kovo dostojanstvo). Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, saj si razgrnil svoje veličastvo čez vsa nebesa. Iz ust otrok in dojencev si sebi pripravil hvalo svojim nasprotnikom nakljub, da uženeš.svojega sovražnika in protivnika. Ko gledam tvojt nebo, delo tvojih rok, luno in zvezde, ki si jih ti pritrdili si govorim s..ke. j je vendar človek, da ga imaš v mislih? Kaj j c človek, da tako. skrbiš zanj? si ga ustvaril le malo manjšega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal} dal mu oblast nad doli svojih' rok, vse si podvrgu-1 njegovim nogam: ovce in vseh vrst goveda in še divjačino na polju ptice pod nebom in ribe ’ v 'morju: vse, kar se sprehaja po morskih stezah. Gospod, naš Gospod, t ; ,v\ ■" kako čudovito je tvoje ime po vsej ' zemlji! . v _Verujeid v sv . Duha_.. "Ali ste. sprejeli sv,Duha?" je vprašal sv. Pavel kristja= ne v Efezu, (AD 19, 2)4 Oni pa njemu: "Saj še slišali nismo, da je Sveti Buh." i fr r Štev,- ll fl , Leto II 0 ~ 7, ~ .. 14o septembra 1947* * Tudi mnogi kristjani današnjega basa 'bi morali dati isti odgovor, Leon XIII« v okrožnici o sv .Duhu-(9O<>18970 obžaluje , da. imajo mnogi katoličani.o sv.Duhu tako slabo znanje. Večkrat imenu* jejo njegovo ime v svojih molitvah, a njihova vera j c obdana z neprodirno torno* , ; , ■ ,-r ■?. *$'. Kristuš'" je.„glav.'a> skrivnostnega telesa, njegov udoj .Sv. Duh pa je glava vsega organizma. vsak : katoličan je Po sv o Duhu poteka življenje -milosti od božje Glave v vse ude, ki so z njim združeni. "On je - kakor lepo pravi apostol - Duh^-Ri'oživija