DELOVANJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA RAZISKOVANJE LJUBLJANA-CENTER Mnogo nerešenih vprašanj Sredstva za izvajanje raziskovalnih nalog združuje Raziskovalna skupnost Slovenije. Občinske razi-skovalne skupnosti brez lastne materialne osnove. Na prvi seji raziskovalne skupnosti občine Ljubljana-Center v novem mandatu je bilo delegatom predloženo tu-di poročilo o delu ter pro-blematiki delovanja občinske . skupnosti v preteklem trilet-. nem obdobju. Samoupravna interesna skupnost za razi-skovanje občine Ljubljana-Center je bila ustanovljena v začetku leta 1975, na podlagi določil opredeljenih z ustavo in zakonom o raziskovalnih skupnostih. Priprave za ustanovitev ob-činske raziskovalne skupno-sti je vodil iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za konstituiranje skupščine skupnosti, ter utemeljil tudi predlog, da skupščina skup-nosti deluje kot dvodomna tj. z zborom uporabnikov in zbo-rom izvajalcev. Skupščina skupnosti je v preteklem mandatnem obdobju štela 94 mest in sicer zbor uporab-nikov 59 mest in zbor izvajal-cev 35 delegatskih mest. Kakšna je vloga občinskih raziskovalnih skupnosti V delovanju samoupravne interesne skupnosti se je to vprašanje, zaradi specifič-nosti v primerjavi z ostalimi interesnimi občinskimi skup- nostmi, pojavljalo že od vsega začetka, saj občinske razi-skovalne skupnosti ne raz-polagajo z lastnimi finanč-nimi sredstvi kot ostale skup-nosti. To, da skupnost ni razpola-gala z lastno materialno osnovo, ji je dajalo, kot je v poročilu navedeno, zgolj for-malen status, saj so nastopale pri programiranju dela okoli-ščine, ki so zavirale vse aktiv-nosti. Dejansko je potekalo dogovarjanje direktno med temeljnimi organizacijami združenega dela ter razi-skovalnimi organizacijami z Raziskovalno skupnostjo Slo-venije, ki razpolaga in združu-je vsa sredstva za izvajanje ra-ziskovalnih nalog. Tako pote-kajo povezave z združenim delom v občini mimo ob-činske raziskovalne skupno-sti, kar zadeva tudi vprašanje pravilnosti samoupravnega povezovanja v raziskovalni dejavnosti. O delu skupnosti V prvem mandatnem ob-dobju se je skupščina razi-skovalne skupnosti občine Center sestala trikrat. Težišče dela je bilo osredotočeno na pripravo in obravnavo sa-moupravnih aktov, planskih gradiv, ter na uresničevanje vloge raziskovalne skupnosti pri obravnavi raziskovalnih programov. Tako je bil sprejet statut in poslovnik o delu skupščine skupnosti. Statut pa bo potrebno uskladiti še z zakonskimi določili o svobo-dni menjavi dela, ko bo zakon sprejet. V skladu z načeli samo-upravnega planiranja je skup-nost pri pripravi samouprav-nega sporazuma o osnovah plana za obdobje 1976-1980 sodelovala z raziskovalnimi organizacijami v občini, ki so posredovale svoje srednjeroč-ne plane. V samoupravni spo-razum o osnovah srednjeroč-nega plana so bile vključene predvsem tiste naloge oz. razi-skovalne usmeritve, ki naj-bolj odražajo specifiko naše občine in mesta Ljubljane in bi najbolj pripomogle k nje-nemu nadaljnjemu razvoju. V sporazum ni bilo mogoče vključiti finančne konstruk-cije in ovrednotiti posamezne programske aktivnosti nepo-sredno z vidika naše občine in na osnovi usklajenih planov temeljnih organizacij združe-nega dela in krajevnih skup-nosti. Zato je sporazum prak-tično usklajen le z izhodišči, manj pa s predlogom plana Raziskovalne skupnosti Slo-venije. Le majhno število razi-skovalnih organizacij z ob-močja naše občine je sez-nanjalo občinsko raziskoval-no skupnost o svojih prijavah v zvezi z razpisi Raziskovalne skupnosti Slovenije za prija-vo raziskovalnih nalog. Programske usmeritve Naša občinska raziskovalna skupnost je že v preteklem obdobju dajala pobudo za skupno obravnavo navedene problematike z ostalimi skup- nostmi na območju Liub-^ ljane. Zaradi neposrednejšega vpliva na prpgramiranje, fi-nanciranje in izvajanje razi-skovalnih nalog bi se bilo ver-jetno potrebno dogovoriti o prenosu določenih pristojno-sti iz Raziskovalne skupnosti Slovenije na občinske razi- skovalne skupnosti. ^v Ob obravnavi vprašanj s po- -dročja raziskovalne dejav-nosti zlasti tistih, ki bistveno vplivajo na razvoj naše ob-čine, pa bi bilo potrebno poi-skati obliko neposrednejšega sodelovanja z družbenopoli-tično skupnostjo. A. B.