KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—■, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 83. kos. \ LJUBLJANI dno la. oktobra 11)38. Letnik IX. VSEBINA: 501. Ukaz o razpustu narodne skupščine, razpisu volitev narodnih poslancev in o sklicu izrednega zasedanja narodne skupščine. 502. Ukaz o zaključitvi rednega in o sklicu izrednega zasedanja senata. 503. Uredba z zakonsko močjo o povračilu škode, storjene naklepoma iz političnih nagibov s tem, da se tuja imovina uniči, poškoduje, požge ali opleni. 504. Uredba o Nacionalnem institutu za gorivo in rude. 505. Avtentično tolmačenje §§ 4. in 01. zakona o volitvi narodnih poslancev. Današnjemu kosu »Službenega lista« je priloženo kazalo za I. polletje 1938. (kosi 1—52). Zakoni in kraljevske uredbe. 501. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle po zaslišanju Ministrskega sveta na podstavi člena 32. ustave in §§ 1. in 2. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno »kupščino takole sklenili in odločajo:* Narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935., 8e razpušča. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej kraljevini v nedeljo dne 11. decembra 1938. po predpisih zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne l0- oktobra 1938., št. 231 A. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938., se sklicuje na izredno zasedanje za dan 16. januarja 1939. Minister za notranje posle naj izvrši la ukaz. V Beogradu due 10. oktobra 1938.; III. št. 33.235. Pavle s. r. dr. I{. Stankovič s. r. dr. 1. Perovič s. r. Minister za notranje posle dr. Anton Korošec s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Milan Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 502. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle po zaslišanju ministrskega sveta na podstavi členov 32. in 53. ustave takole sklenili* in * -Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. oktobra 1938., št. 231A. odločajo: Seje senata, sklicanega na redno zasedanje na dan 20. oktobra 1937., se zaključujejo in se sklicuje senat na izredno zasedanje za dan 16. januarja 1939. Naš minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. .V Beogradu dne 10. oktobra 1938.; III. št. 33.236. Pavle 3. r. dr. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r. dr. Anton Korošec s. r. Minister za notranje posle Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Milan Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 503. Ministrski svet predpisuje na predlog ministra za notranje posle in ministra za pravosodje na podstavi odst. 1. § 100. finančnega zakona za leto 1938./1939. tole uredbo z zakonsko inočjo o povračilu škode, storjene naklepoma iz političnih nagibov s tem, da se tuja imovina uniči, poškoduje, požge ali opleni.* Clen 1. Vsakdo je upravičen, za škodo, storjeno naklepoma iz političnih nagibov s tem, da se njegova imovina uniči, poškoduje, požge ali opleni, zahtevali povračilo od tiste občine, v katere območju je bilo kaznivo dejanje storjeno. Clen 2. Zahtevek za povračilo škode po členu 1. se uveljavlja zoper občine, za katere velja zakon o občinah, s tožbo na pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje, zoper občine, za katere velja zakon o mestnih občinah, pa s tožbo na pristojnega bana oziroma zoper občino mesta Beograda na upravnika .mesta Beograda. Clen 3. Postopanje o vloženi tožbi se vodi po predpisih zakona o občnem upravnem postopku, kolikor ni s to uredbo drugače odrejeno. V tožbi mora tožitelj razen določenega zahtevka za povračilo škode navesti tudi vsa dejstva in okolnosti, iz katerih izvaja, da je bilo dejanje, s katerim mu je bila škoda prizadejana, storjeno naklepoma iz političnih nagibov, in mora navesti za vse to potrebna dokazila. Kot dokazilo se sme uporabljati tudi zaslišanje strank. Ce se v poizvedovalnem postopanju ugotovi, da je dovolj osnove, da gre za naklepno kaznivo dejanje iz * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. oktobra 1938., št. 231. političnih nagibov, je za nadaljnje postopanje ustna in javna razprava obvezna. Drugače napoti oblastvo tožite-lja, naj uveljavlja svoj dškodninski zahtevek po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. Razen osebnega poziva strank je oblastvo dolžno razglasiti razpisano ustno razpravo na svoji oglasni deski in na oglasni deski tožene občine kakor tudi drugače po krajevnem običaju v toženi občini. Priča in stranka, če se zasliši radi dokaza, se sme na to, kar je izpovedala, zapriseči, če spozna oblastvo to za potrebno. Stranka se zapriseže ustrezno besedilu in načinu prisege, predpisane za priče. Med postopanjem po tej uredbi se stranki ne moreta poravnati. Clen 4. Oblastvo oceni predvsem po izidu celotne ustne in javne razprave in sprejetih dokazov skrbno po svobodnem prepričanju, ali je dejanje, s katerim je bila toži-telju škoda prizadejana, storjeno naklepoma iz političnih nagibov, nato pa preide k oceni ostalih dejanskih navedb. Ce se z odločbo prizna utemeljenost tožbe, oblastvo v odločbi odmeri znesek celotne škode in jo prisodi toMtelju. Ce oblastvo po ustni in javni razpravi oceni, da dejanje, s katerim je bila tožitelju škoda prizadejana, ni bilo storjeno naklepoma iz političnih nagibov, zavrne tožbeni zahtevek in napoti tožitelja, naj uveljavlja svoj odškodninski zahtevek po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. Clen 5. Če je bilo storjeno kaznivo dejanje na meji območij več občin in je sporno, v območju katere občine je bilo dejanje storjeno, ali če je sploh negotovo, v območju katere občine je bilo dejanje storjeno, je vložili tožbo zoper vse občine, ki so upoštevne. Ce se med postopanjem ne ugotovi, v območju katere občine je bilo dejanje storjeno, je z odločbo obsoditi vse te občine na plačilo odškodnine. Z isto odločbo se tudi določi znesek, koliko odpada na posamezno občino, in sicer sorazmerno odmeri neposrednih davkov davčnim zavezancem posamezne občine. i Clen G. Pravica, zahtevati povračilo škode s tožbo po tej uredbi, zastara v dveh mesecih od dne storjenega dejanja. Clen 7. V mesecu dni od dne pravnomočnosti odločbe o obsodbi na povračilo škodo je občina dolžna posamezno razdeliti povračilo na vse davčne zavezance občine p® njiliovi odmeri neposrednih davkov v tej občini za leto, ki je minilo pred zahtevkom za odškodnino, in ga v nadaljnjem mesecu dni od njih izterjati in izplačati oškodovancu. Ce občina ne opravi razdelitve v roku, opravi razdelitev in izterjavo davčna uprava. Ce opravi občina razdelitev, ne opravi pa v roku izterjave, opravi izterjavo davčna uprava. Davčna uprava postopa po predpisih, bi veljajo za izterjavo neposrednih davkov, le da odločba davčnega oblastva druge stopnje ne more biti predmet administrativnega spora. Davčna uprava je dolžna uvesti postopanje v 8 dneh po prejemu zahtevka. Clen 8. Ce se izsledi ali ujame storilec škode, zahtevaj obsojena občina od njega za izplačano odškodnino in stroške regres po redni sodni poti. Od storilca izterjana odškodnina se vrne davčnim zavezancem, od katerih je bila radi izplačila oškodovancu izterjana, po znesku, ki je bil od njih vsakega izterjan. Člen 9. Če so uničene, poškodovane, požgane ali oplenjene stvari bile zavarovane, odgovarja občina oškodovancu samo za razliko med zneskom ugotovljene škode in zavarovalno vsoto. Člen 10. Stranka more odstopiti od tožbe po tej uredbi, dokler ni izdana odločba prve stopnje o glavni stvari. Oškodovanec, ki se ne koristi s to uredbo ali ki odstopi po prednjem odstavku od tožbe ali čigar zahtevek za povračilo škode po tej uredbi se zavrne, more uveljavljati svoj zahtevek zoper odgovorne osebe po redni poti pred pristojnim rednim sodiščem. Člen 11. Če bi se v kaki občini dejanja naklepne oškodbe tuje imovine iz političnih nagibov ponavljala ali bi se v zvezi s tem ponovilo kako hujše dejanje, združeno z nevarnostjo za življenje in telo, se sme z odločbo bana oziroma ministra za notranje posle začasno poslati v to občino potrebno število varnostnih organov v zaščito zoper gospodarsko razdiranje in v zvezi s tem tudi zoper rušenje imovinske in osebne varnosti. Odposlani varnostni organi ostanejo v tej občini, dokler je to potrebno. Stroške za odposlatev teh organov in za njihovo vzdrževanje trpi občina, v katero so poslani. Odločbo, naj se odpošljejo varnostni organi po prednjem odstavku in koliko časa naj tamkaj ostanejo, in odločbo o višini stroškov za vzdrževanje, ki obremenjajo občino, izda po svobodni oceni za selske občine ban, za mestne občine pa minister za notranje posle. Izterjujejo se ti stroški po predpisih člena 7. Člen 12. Odločbe, ki se izdajo po tej uredbi, ne morejo biti predmet administrativnega spora. Člen 13. Ta uredba stopi v veljavo, ko sp razglasi v »Službe-nili novinah«. .V Beogradu dne 9. oktobra 1938.; M. s. št. 972. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Milan Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 504. Na podstavi § 90. finančnega zakona za leto 1937./38. in na predlog ministra za gozdove in rudnike predpisuje ministrski svet tole uredbo o Nacionalnem institutu za gorivo in rude.* Člen 1. Sedanji kemijski laboratorij oddelka za upravo državnih rudniških podjetij pri ministrstvu za gozdove in rudnike se prevaja v sestav oddelka za vrhovni rudarski nadzor pri istem ministrstvu kot njegov odsek z nazivom: -Nacionalni institut za gorivo in rude«. Člen 2. Med naloge tega instituta spadajo: a) znanstveno proučevanje vsega trdnega, tekočega in plinskega gorilnega materiala, v državi radi njegovega umnega izkoriščanja; b) laboratorijsko preskušanje vsakršnih rud v državi zato, da bi se olajšalo rudarsko izsledovanje in povzdignila rudarska proizvodnja; c) ostala raziskavanja, ki jih terja služba pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Člen 3. Da bi izvrševal naloge iz člena 2. te uredbe, institut: 1. proučuje z vsemi razpoložnimi sredstvi in znanstvenimi metodami ves zbrani ali njemu poslani material bodisi sam od sebe ali pa na zahtevo državnih ali samoupravnih ustanov ali zasebnikov; 2. zasleduje vse za stroko koristne znanstvene in praktične novote v državi in inozemstvu zato, da bi se kar najuspešneje povzdignila metoda in delo; 3. zbira od drugih državnih in samoupravnih institutov in zavodov že dognana dela o gorivu, rudarstvu, gozdni industriji in kemijskem predelovanju lesa; 4. izdaja strokovni časopis, v katerem objavlja uspehe svojega raziskavanja, tehnične in znanstvene podatke in novote iz države in iz inozemstva, ki so splošnega pomena za gorivo in rudarstvo; 5. objavlja občasno strokovne študije o posameznih vprašanjih na podstavi svojih izsledkov in raziskavanj; <1. podpira pobude za strokovne izume in patente v 1 državi, proučuje domače in tuje patente radi njih izkoriščanja in odkupa za državni račun. Člen 4. Za vzdrževanje in povzdigo tega instituta in za uspešno delo po zadani nalogi se ustanavlja sklad Nacionalnega instituta za gorivo in rude. Sredstva sklada so: 1. državna dotacija; 2. volila in prispevki zasebnikov; 3. dohodki instituta od analiz in strokovnih nasvetov, ki se pobirajo od zasebnikov po posebnem cenov-niku, ki ga predpiše minister za gozdove in rudnike soglasno z ministrom za finance; 4. dohodki od strokovnih publikacij instituta. Glavnica sklada se nalaga donosno pri Državni hipotekarni banki. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1L itesewhra im, št 2g3/LXXXI/G35. Sredstva sklada se uporabljajo: 1. za materialne razhodke instituta; 2. za odkup patentov in izumov kakor tudi za kritje dejanskih stroškov za opravljena koristna proučevanja in njih nagrajanje. Sredstva iz tega sklada se smejo uporabljati zgolj za potrebe tega instituta. Izdatki iz sklada se opravljajo po pravilniku, ki ga predpiše minister za gozdove in rudnike soglasno z ministrom za finance. Člen 5. Institut se deli na dva razdelka: 1. na razdelek za gorivo in 2. na razdelek za rude. Člen 6. Stalno osebje tega instituta so uradniki ministrstva Za gozdove in rudnike. Stalno osebje sestavljajo: 1. upravnik Nacionalnega instituta za gorivo in rude; 2. dva kemika, šefa razdelkov, in 3. potrebno število strokovnega in pomožnega osebja. Razen tega stalnega osebja se smejo sprejemati za posebne posle tudi strokovni honorarni sodelavci, če se pokaže posebna potreba po tem. Člen 7. Pri Nacionalnem institutu za gorivo in rude se ustanavlja strokovni svet. Strokovni svet sestavljajo: načelniki oddelkov pri ministrstvu za gozdove in rudnike in potrebno število predstavnikov prizadetih ministrstev in podjetij drugih ustanov. Upravnik Nacionalnega instituta za gorivo in rude je tajnik strokovnega sveta. Strokovnemu svetu je naloga: 1. da podpira s svojimi nasveti pobude in poslovanje instituta; 2. da določa delovni načrt; 3. da podaja predloge o aktualnih vprašanjih in problemih, za katere je potrebno strokovno znanstveno sodelovanje instituta; 4. da podaja po pozitivnih izsledkih instituta po opravljeni proučitvi posameznih vprašanj predloge za njih ostvaritev; 5. da oddaja prizadetim ministrstvom in drugim državnim uradom po potrebi mnenja iz področja instituta za gorivo in rude. Člani sveta imajo pravico do nagrade za delo od seje in do povračila potnih stroškov. Nagrade za delo in povračilo potnih stroškov obremenjajo sklad instituta po pravilniku iz člena 4. te uredbe. Člane sveta imenuje minister za gozdove in rudnike pa tri leta. Člen 8. Minister za gozdove in rudnike predpiše v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe pravilnik o delu in poslovanju lega instituta. Pravilnik sme minister za gozdove in rudnike spremeniti, če se pokaže po tem potreba. Člen 9. Preosnova sedanjega kemijskega laboratorija in njegova pretvoritev v Nacionalni institut za gorivo in rude se izvrši najkasneje do dne 1. aprila 1938. Člen 10. Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v. »Službenih novinah«. V Beogradu dne 2-r>. novembra 1937.; M. s. št. 968. Minister za gozdove in rudnike B. Kujundžič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojndinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 505. Avtentično tolmačen je §§ 4. in 61. zakona o volitvi narodnih poslancev.* Z zakonom o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino (§ 4., tretji odstavek, in § 21., prvi odstavek) je izvedeno načelo, da mora imeti vsak upravni srez vsaj enega poslanca. V § 4. tega zakona so vsi upravni srezi imenoma našteti in je v istem predpisu odrejeno, kateremu votivnemu okrožju pripada kateri upravni srez, § 61. pa obsega določbe o porazdelitvi mandatov. Ker je bilo po izdaji omenjenega volivnega zakona glede upravne razdelitve na sreze nekaj sprememb, nastaja vprašanje, kako je zaradi teh sprememb postopati glede porazdelitve poslanskih mandatov na banovine, volivna okrožja in na kvote treh in dveh petin. Ker zakon o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino nima izrečnega predpisa za take primere, dajem na podstavi predpisov § 97. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino tole avtentično tolmačenje predpisov § 4., petega odstavka, t. 1., al. 2.,** petega odstavka, t. 2., al. 7., petega odstavka, t. 3., al. 1., i'B petega odstavka, t. 7., al. 3., in § 61., šestega odstavka, t. 7., in devetega odstavka, t. 2. in 3., zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino: 1. Z uredbo ministra za notranje posle III. št. 26.208—36 z dne 22. julija 1936. je bil ustanovljen škofjeloški srez v dravski banovini, z isto uredbo pa je bil odpravljen metliški srez v isti banovini. Potemtakem jo ostalo ,v dravski banovini število srezov in poslanskih mandatov nespremenjeno. Ker voli po § 4., tretjem odstavku, in § 21., prvem odstavku, zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino vsak upravni srez vsaj po enega poslanca, odpade mandat, ki je pripadal odpravljenemu metliškemu srezu, novoustanovljenemu škofjeloškemu srezu pa pripada en mandat. (Točke 2. do 4. nadaljnjega besedila se nanašajo na vrbasko, dunavsko in savsko banovino.) V Beogradu dne 10. oktobra 1938.; št. 103.909/38, f Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. * »Službene novine kraljevine. Jugoslavije« z dne 11. oktobra 1938., št. 232. ** T. j. votivno okrožje št. 2 v dravski banovini. Nadaljnje točke tega paragrafa (4.) se nanašajo na druga banovine. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Sfieka in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani] njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 83. kosu IX. letnika z dne 15. oktobra 1938. Razglasi kraljevske banske uprave I No. 10787/1. 2958 Razpis. Kraljevska banska uprava razpisuje tri službena mesta banovinskih dnevni-čarjev-strojnikov za strežbo pri cestno Vzdrževalnih strojih. Prosilci za ta mesta morajo splošnih pogojev, ki jih predpisuje § o. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo, dokazati usposobljenost za samostojno strežniško službo pri stacionarnih in lokoinobilnih parnih strojih. Prednost imajo prosilci, ki imajo poleg izpita za strojnika tudi šoferski ali ključavničarski izpit in ki so že služili kot strojniki pri cestno vzdrževalnih ali podobnih strojih. Prošnje, kolkovanc z banovinskim kolkom za 10 dinarjev in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti do 31. oktobra 1938. pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 11. oktobra 1938. * 11. št. 3563/4/38. 2963 Objava. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša v smislu odredb § 68. zakona o izkoriščanju vodnih sil, da je s pravnomočno odločim od 3. julija 1937., II. No. 13009/8, podelila Fischer Piji dovolitev za gradnjo vodne naprave za hidroccntralo ob Lampretovem potoku na parceli št. 491/1, d. občina Kumen, občina Sv. Lovrenc na Pohorju. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 8. oktobra 1938. V. No. 358/71. 2959-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobave in montažo kurišč za parni kotel v °bči državni bolnici v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 31. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobo proti pla-čilu napravnih stroškov med uradnimi tratni pri tehničnem oddelku, Ljubljana, Gledališka ulica 8/IL soba št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zne-®pk odobrenega proračuna, ki znaša <»»n 157.500'—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 12. oktobra 1938. •j* V. No. 296/20. 2907—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava, dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Planini I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,027.57510. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 7. oktobra 1938. * V. No. 343/30. 2923—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo Mladinskega doma dravske banovine v Kaštel-Stafiliču I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1938. ob 11. uri v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 505.473-95. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. okiobra 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev II R 239/37-6. 2714-3-3 Drugi oklic. Ker je v tusodnem oklicu z dne 8. oktobra 1937., opr. št. II R 239/37-^-2, določeni rok pretekel, se v smislu § 47. zakona o notranji ureditvi, osnavljauju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930 (Služb. nov. z dne 1. julija 1930., št. 146/L1II/308) pozivajo vsi oni, ki bi bili zaradi obstoja ali zaradi knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiško knjige za davčno občino Satahovci v sodnem okraju Murska Sobota, tičočih se bremenilnih pravic, oznamenovanih pod b) gori navedenega prvega oklica v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 1. januarja 1939. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Če se oklicni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Apclacijsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 18. avgusta 1938. P 5/33—66. 2939 Razglasitev preklica. S’ sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. julija 1938., opr. št. III R 196/38—1, je bil Otoničar Frane, posestnik v Cerknici h. št. 69, zaradi umo-bolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika mu je postavljen Kete Jožef, delavec v Cerknici h. št. 269. Okrajno sodišče v Cerknici, odd. I., dne 23. septembra 1938. P 266/38—3 2956 Oklic. Tožeča stranka: Skasa Marijana, posestnica na Selah pri Velenju. Tožena stranka: Petek Franc in Cilka, bivša oskrbnika koče pod Špikom na Kozjaku in najemnika v Velenju, radi 4.556 din s prip. Tožnica je vložila k opr. št. P 266/38-1 tožbo. Ustna sporna razprava se je določila na 19. nov. 1938. ob četrt na deset dop. pred tem sodiščem v sobi št. 9. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Lempl Martin, župan v Velenju, za skrbnika, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrajno sodišče v Šoštanju, odd, II., dne 29. septembra 1938, Og 31/38—2. 2974 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Jemec Josip, rojen 8. februarja 1885. v Gorici, pristojen v občino Velika Pi-rešica, srez celjski, zakonski sin Franca in Marije, rojene Žolnir, nazadnje posestniški sin v Gorici 24 pri Celju, je meseca marca 1916. odšel s 87. p* p. na rusko bojišče, in odtlej ni o njem nobenega glasu več. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2, o. d. z., se uvaja na prošnjo njegovega brata Jerneea Jakoba, jioseslnika v Gorici št. 24 pri Celju, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poro-ča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku. g. Prelogu Mihaelu, višjemu pisarniškemu oficialu v pokoju v Celju. Jernec Josip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. decembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 10 oktobra 1938. Og 29/38-2. 2973 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Končan Heribert, roj, 15. marca 1888. v Celju, pristojen v občino Žalec, srez celjski, nazadnje čevljar v Žalcu, zakonski sin Franca in Ane. roj. Draksler, je spomladi 1915 odšel z bivšim 87. p. p na italijansko boijšče. kjer je baje še isto leto po bi n kosi i h padel in od takrat dalje ni o njem nobenega glasu več. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2, o. d. z., se uvaja na prošnjo njegovega sina Končana Franca. uradnika pri Sodinu v Celju, postopek za proglasitev mrtvim ler se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, višjemu pisarniškemu oficialu v pokoju v Celju. Končan tleribert se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. decembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 10 oktobra 1938. * O 81/38-6. 2887 3-3 Oklic. Zapuščinska zadeva po Omerzi Antonu, posestniku, Goriča vas 74, ki je umrl brez oporoke 21. aprila 1938. v Goriči vasi št. 74. Ker bivališča dedičev niso znana in je zaradi tega ostala dediščina nesprejet i, se postavlja po §u 10. n. p. za zapuščinskega skrbnika Omerza France, posestnik v Rakitnici št. 15. Vsi tisti, ki menijo, da jim pripada dedna pravica do te zapuščine, se pozivajo s tem oklicem, naj se v letu dni javijo temu sodišču in podajo svojo dedno izjavo, ker bi se sicer zapuščina razpravljala s tistimi, ki bi podali dedno izjavo in dokazali naslov dedne pravice, in bi se jim prisodila zapuščina, nesprejeti del zapuščine bi pa pripadel po §u 760. odz. kot brezdedično blago državi. Zapuščinski skrbnik si mora z vsemi sredstvi prizadevati, da izsledi dediče in njih naslove (bivališča) ter uspeh sporočiti sodišču. Okrajno sodišče v Ribnici dne 4. oktobra 1938. ❖ V I 1330/38—13. ad 2665 Popravek k družbenemu oklicu V I 1330/38—10, objavljenemu v prilogi k 75. kosu »Službenega lista« z dne 17. IX. 1938. pod tek. št. 2665: Nepremičnina vi. št 129 k. o. Stepanja vas, ki gre na dražbo, se je prenesla v vi. št. 506 k. o. Bizovik. Sicer ostane omenjeni družbeni oklic v veljavi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 11. oktobra 1938. $ I V 4296/31—12. ad 2744 Dopolnilo k družbenemu oklicu z dne 8. avgusta 1938. I V 4296/31, objavljenemu v prilogi k 78. kosu Službenega lista, z dne 28. IX, 1938. pod tek. št. 2741: Po izvršenem draženju po skupinah se bo izklicalo vse zemljišče vi. št. 138 k. o. Vižmarje skupaj Najmanjši pouu-dek: din 204.044'—. varščina: 30.607T>0 dinarjev. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 9. oktobra 1938. I 2775/38-8. 2955 Dražbeni oklic. Dne 16. n o v e m h r a 1938. d o p o I -dneobenajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc nad Prož. vi. št. 279. Cenilna vrednost: din 10.735'—. Vrednost pritekline: din 60'—. Najmanjši ponudek: din 7.150'68. Vadij: din 1.073 50 Pravice, ki bi n dne 30. septembra 1938. I 62 -24.. 2933 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Rucmanci a) vi. št. 29, b) vi. št 259, c) vi. št. 262. Cenilna vrednost: ad a) din 5.506'—, b) din 91’—, ad c) din 3.680'—. Vrednost pritekline pri vi. št. 29: din 1045-—. Najmanjši ponudck: ad a) din 3.67075. ad b) din 6075, ad e) din 2.453'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu dne 29. septembra 1938. I 1050/37-13. 2931 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1938. ob desetih bo prj podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Runeč % vi. št. 17, h) Lahonci vi. št. 373. c) Lahonci 'A vi. št. 381. Cenilna vrednost: ad n) din 3.225'—, *d b) din 709'—, ad c) din 1.300'— . Najmanjši ponudek: ad a) din 2.078'—, ad b) din 472'—, ad c) din 867'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajne sodisčc v Ormožu dne 29. septembra 1938. •J; I 991/37-21. _932 Dražbeni oklic. Dne 17. nove m b r a 1938. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vinski vrh }> št. 70, Vinski vrh vi. št. 122, Kog vk št. 34, Vitan vi. št. 87. Cenilna vrednost: vi. št. 70 k. o. Vin-?ki vrh din 228.736'—, vi. št. 122 k o. 'inski vrh din 16.669'-, vi. št. 34 k. o. J.°g din 8.777'-, vi. št. 87 k. o. Vitan din 8.424'—. Vrednost prilekline pri vi. št. 70 k. • Vinski vrh: din 29.422'—. »Najmanjši ponudek: za vi. št. 70 k. o. , inski vrh din 152.491'—, za vi. št. 122 >; o. Vinski vrh din 11.113'—, za vi. v'^4 k. o. Kog din 5.85U58, za vi. št. 87 Han din 5.616'—. i kravice, ki bi ne pripuščale dražbe, v Priglasiti sodišču najpozneje prj dražjem naroku pred začetkom dražbe. sic er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu dne 29. septembra 1938. I 177/38-5. * 2938 Dražbeni oklic. Dne 19. novembra 1938. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koprivna-Peca vi. št. 6. Cenilna vrednost: din 91.515'39. Vrednost pritekline: din 4.100'—. Najmanjši ponudek: din 63.743'20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Prevaljah dne 13. septembra 1938. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 1018. Sedež: Jesenice. Dan vpisa: 27. septembra 1938. Besedilo: Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko na Jesenicah, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Rainer ■Jakob in Malej Valentin, vpišeta pa se člana načelstva: Mur Janez, tovarniški delavec v Slov. Javorniku 124, Noč Anton, tovarniški delavec v Koroški Beli št 24. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. septembra 1938. Zadr. VII 19/47. Konkurzni razglasi 1019. 2054 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Laknerja Leona, trgovca z mešanim blagom v Ljubnem. Poravnalni sodnik: dr. Novak Andrej, starešina okrajnega sodišča v Gornjem gradu. Poravnalni upravnik: dr. Rosina Ernest, odvetnik v Gornjem gradu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2 dne 22. novembra 1938. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 17. novembra 1938. pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. oktohra 1938, Por 15/38. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2978 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. oktobra 1938. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.892,223.363-26 (+ 6,592.123-40) Devize, ki niso v podlogi 499,122.774-65 (+20,941.448-34) Kovani novec 386,027.091"—(+ 238.160-—) Posojila . . . 1.952,599.854-53 (+ 5,028.406.83) Vrednostni papirji ... 234,855.811'64 (— 125.000-—) Prejšnji predjemi državi .. .1.642,505.791-50(- 4.409-54) Začasni predjemi gl. drž. blagajni 600,000.000-— Vrednosti rezervo. fonda 220,864.601-71 (— 955"—) Vrednosti ostalih fondov .......... 33,603.944-50 Nepremičnine........... 196,234.112-93 (+ 731.853.04) Razna aktiva 2.477,940.528-94 (+ 8,951.848"70) 10.135,986.874-66 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni fond .... 221,618.133-72 (+ 21.545-—) Ostali fondi . 36,663.711-— Novčanice v obtoku . . 7.241,073.300-—(-162,897.600-—) Obveze na pokaz 1.838,289.839.04 (+201,912.621-77) Obveze z rokom .... 350,000.000'— Razna pasiva 268,441.890-90 (+ 3,316.909-—) 10.135,986.874.66 Obtok in obveze .... 9.079,363.139-04 Celotno kritje .... 26‘78 7» Kritje v zlatu .... 25.95 0/„ Obrestna mera: po eskomptu .......... b% po zastavah: na zlato in varante <»•■... 5% na vrednostne papirje 6% * 11. št. 59.196/1938. 2927 II. oklic. Na pritožim sosedov, da povzroča obratovanje Kemične tovarne d. z o. z. v Mostah prašenje, ki moti sosedne prebivalce, odreja mestno poglavarstvo na osnovi §§ 108. in 119. obrtnega zakona komisijsko obravnavo na dan 29. oktobra 1938. o poli devetih na mestu samem. Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže, oziroma da vlože svoje prigovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani pismeno ali pa ustno na samem razpravnem naroku. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 11. oktobra 1938. VI. No. 59.294/3S. 2960 Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo I. težaških, zidarskih, železobc-touskih, II. tesarskih, III. kleparskih del za zgradbo meščanske šole na Viču v roku 10 dni. Popis dela, načrti in stavbeni pogoji se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežije 20. septembra, II. nadstropje, soba št. 7, med uradnimi urami. Pravilno kolkovano ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva do dne 2*. oktobra 1938. do 11. ure, kjer se takoj nato vrši komisijsko odpiranje olert. Mestni tehnični oddelek v Ljubljani 'dne 11. oktobra 1938. Predsednik: Dr. Adlešič Juro s. r. * II. štev. 9990/1175/1938. 2913—2—2 Razglas. Kocelli Ferdinand iz Maribora namerava ustanoviti v obstoječem poslopju v Strossmajerjevi ul. 5 industrijski obrt izdelovanja strojev in strojnih delov za industrijo ščetk ter je z vlogo z dne 23. septembra 1938. tu zaprosil za odobritev naprave. Na to prošnjo odreja mestno poglavarstvo v Mariboru na podstavi §§ 107., 108., 109.. 121. in 418. obrtnega zakona ter §§ 73. in 101. zakona o občnem upravnem postopanju komisijski ogled in razpravo na četrtek dne 27. oktobra 193S. ob 10. uri dopoldne s sestankom komisije na kraju samem v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 5. Načrti naprave so do dneva komisijske razprave razgrnjeni interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V istem roku je pri tem uradu- vložiti eventualne ugovore proti odobritvi naprave, najkasneje pa je te ugovore vložiti na dan komisijske razprave vodji komisije Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Interesenti se vabijo, da se obravnave udeleže. Mestno poglavarstvo Maribor dne 6. oktobra 1938. Štev. 2485/38. 2948 Razpis. Občina Slatina Radenci, okraj ljutomerski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega pisarniškega pomočnika-pod-uradnika z mesečnimi prejemki 600 din. Šolska izobrazba: najmanj 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso. Pravilno kolkovano prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Slatina Radenci dno 10. oktobra 1938, Št. 3126. 2962 Razpis. Uprava umobolnice Ljubljana-Studc-nec razpisuje dobavo živil za mesce november 1938., in sicer za: 1. meso, slanino in mesne izdelke, 2. mleko, 3. kruh in kvas, 4. špecerijsko blago, 5. moko in mlcvsko izdelke. Ponudbe, kolkovane z 10— din in za vsako vrsto dobav posebej, je predložiti upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip, najdalj do 24. t. m. opoldne. Uprava umobolnice Ljubljana-Studcncc. V Ljubljani dne 12. oktobra 1938. Št. 13.676/38. 2952 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 2. novembra 1938. neposredno pisni mio pogodbo za dobavo 280 tek. met. jeklenožične vrvi 0 31 mm. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 11. oktobra 1938. Št. 13.671/38. 2953 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 2. novembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega el. materiala (uporni elementi, pretikala in drugi električni instalacijski material). Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 10. oktobra 1938. Št. 13.662/38. 2968 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 2. novembra t. 1. 500 m kabla, zavarovanega v gumijasti cevi tipa RGCT, preseka 4X6 mm1, delovna napetost 750 voltov. Natančni pogoji se dobijo pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 12. oktobra 1938. Št. 1512/38. 2969 Objava. Gospod dr. Janc Igo, advokat iz Ribnice, se je dne 4. oktobra 1938. preselil s svojo pisarno v Ljubljano, Tavčarjeva ulica 4/1. V Ljubljani dne 12. oktobra 1938. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: Dr. Žirovniki Janko s. r. Razne objave 2961 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela dne 2. n vembra 1938. o poli dvanajstih v prostorih Javnih skladišč družbe z o. z. v Ljubljani na Tyrševi cesti 33 z naslednjim anevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora in računskih preglednikov o poslovanju v letu 1937. 2. Odobritev bilance ter računa zgube iu dobička za leto 1937. ter podeli-t'c.y pezreSnice. 3. Valitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov. Po § 13. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu. Da sine delničar glasovati, mora položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic pri družbeni blagajni. Polzela 12. oktobra 1938. Upravni odbor. 2876 3-3 Poziv upnikom. Delavsko stavbeno društvo r. z. z n. z. v Ljubljani je prešlo v likvidacijo. Event. upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijskemu odboru Ljubljana, Kongresni trg. 2. * 2841 3-3 Poziv upnikom. Vodovodna zadruga v Olševku r. z. z o. z., p. Predvor, je prešla v likvidacijo, ter poziva vse upnike, da prijavijo morebitne terjatve najkasneje v 8 dneh od tretje objave tega poziva. Likvidatorji. * 2949 Objava. Izgubil sem orožni list št. 876 z dne 4. aprila 1937., izdan od sreskega načelstva v Kranju za nošenje ene lovske puške dvocevke, in ga proglašam za neveljavnega. Erzar F. s. r., župnik, Besnica pri Kranju. Objava. Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šolo v Bušeči vasi na ime: Šoba Aloj8 iz Gazice, obč. Cerklje ob Krki. Pr0" glašam jo za neveljavno. Šoba Alojz s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravake banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur ? Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mihalek ? Ljubljani.