j
KNJIŽNICA f
Proizvodnja
in
produktivnost v maju
Zaradi sezonskih vplivov in tržnih pogojev je bila vrednost blagovne proizvodnje v merilu celotnega podjetja v mesecu maju za 2,7% manjša kakor v aprilu tega leta. V primerjavi z razdobjem petih mesecih preteklega leta pa proizvodnja zaostaja za ?,6%.
Zaradi sezonskih vplivov je izpadla proizvodnja modre galice, superfosfata in delno modrega bakra. Zaradi remonta je bila manjša proizvodnja finega in dekadmiranega cinka. Manjšo proizvodnjo smo dosegli tudi pri: natrijevem hidrosulfitu, cinko-veni sulfatu, litoponu in svinčevih oksidih. Večja proizvodnja žveplene kisline in mineralnih barv ter nekaterih ostalih manjših proizvodov ni mogla pokriti izpadle proizvodnje.
Kljub manjši proizvodnji pa je vrednost prodaje ostala na višini preteklega meseca zaradi prodaje že omenjenih sezonskih artiklov ter povečanega izvoza, ki je bil zaključen že v preteklih mesecih, vendar so izvozna dovoljenja prišla prepozno.
V mesecu maju smo dosegli vrednost izvoza 780.070 $. kar je za 37,7 % več kot določa ena dvanajstina mesečnega plana ter smo s tem dosegli v letošnjih petih mesecih za 7,5% večjo vrednost izvoza kakor v istem razdobju pre-
(Nadaljevanje na S. at rani)
LETO XV. št. 6 15. junija 1968
CINKARN AR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Otvoritev obrata grafičnega materiala
V soboto, dne 8. junija je bila svečana otvoritev novega obrata — obrata grafike, ki združuje proizvodnjo aluminijskih ofset plošč in mikrocinka. Ponosni smo na nov dosežek, predvsem zato, ker imamo objekt, zgrajen po lastnih načrtih, postopek proizvodnje po doma osvojeni tehnologiji in večji del opreme konstruirane in izdelane v našem birou oziroma delavnicah. Ob tem novem delovnem uspehu želimo seznaniti naše bralce s potekom dela na osvojitvi nove proizvodnje ofset plošč.
Tehnika ofset tiska se v grafični dejavnosti naglo razvija in se danes celo nekatere tiskarne visokega tiska oprem-
lavo. Danes v tehniki ofset tiska uporabljajo: — elektrolitsko obdelane aluminijske plošče — predoslojene tako
ljajo z ofset stroji. Nagli razvoj in zahteva po boljši kvaliteti tiska zahtevata spremembo materiala, kakor tudi načirl obdelave in priprave tiskarskih plošč, tako da so cinkove plošče zamenjane z žlahtnejšim materialom in kemično obde-
imenovane senzibilizirane plošče, bimetalne in trimetalne plošče.
Elektrblitsko in kemično obdelane aluminijske plošče so danes najbolj iskan reproma-terial za ofset tisk. Zelo fina struktura oksidne plasti obdelane plošče zagotavlja odlično kvaliteto odtiska in veliko trdnost ter vzdržljivost pri tisku, s čim dosegajo naklade celo nad 250.000 odtisov. Z uporabo teh plošč so tiskarne zmanjšale svoje delovne enote in so v dobi, ko je čas postal tudi pri nas dragocen, dosegle velike prihranke, ter povečale svoje zmogljivosti. Elektrolitsko obdelana plošča poenostavi delo v kemografiji, to je v pripravi plošče za tisk in omogoča povprečnemu tiskarskemu delavcu dosego kvalitetnega odtisa.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Priprave na integracijo
Ekonomske in tehnološke razmere v slovenski bazični kemijski industriji niso na najbolj zavidljivi stopnji, kar je še posebej prišlo do izraza po uvedbi gospodarske reforme. Zaradi zastarelosti osnovnih sredstev in tehnoloških procesov ter zaradi razdrobljenosti proizvodnje je v teh podjetjih akumulativnost zelo majhna. Z uvozom bazičnih kemijskih proizvodov po dumpinških cenah se je položaj še poslabšal, kajti potrošniki teh proizvodov — predelovalna kemijska industrija, so se posluževali le-teh, ker so bili znatno cenejši od domačih.

Na otvoritvi obrata n proizvodnjo grafičnega materiala Je predaednik upravnega odbora tovariš Franjo Kllnger, dipl. Ini. Izročil tovarišu Nenadu Novakoviču, dipl. Inž., nagrado za njegovo Izredno prizadevno delo na razvoju te dejavnoetl pri oaa (aUfca v eredtai). Obdelava kemollt ptošč (»lika zgoraj).
Podjetjem bazične kemije, to je Belinki iz Ljubljane. Cinkarni, Kemični tovarni iz Ljubljane, Tovarni dušika iz Ruš, Kemični tovarni iz Hrastnika in Tovarni Glinice in aluminija iz Kidričevega so ekonomski interesi narekovali, da so začela iskati možnosti za izboljšanje položaja. Zaradi tega je že v drugi polovici pretekle-
ga leta prišlo med predstavniki omenjenih podjetij do razgovorov o integraciji. Ustanovljene so bile tehnična in gospodarska komisija, komisija za razvoj, komisja za splošne zadeve ter vodilna komisija — tvorijo jo direktorji omenjenih podjetij — ki vodi celotno delo. Vse te
(Nadaljevanje na 2. etranl)
Komunisti morajo biti odkriti in
Tretja delovna konferenca organizacije ZK Cinkarne
odločni
Na nedavni delovni konferenci organizacije Zveze komunistov Cinkarne, udeležila sta se je tudi predsednica celjske občinske skupščine tovarišica Olga Vrabič in član občinskega kometija Zveze komunistov tovariš Tone Erjavec, so komunisti ocenili dosedanje delo organizacije, razpravljali pa so tudi o nekaterih organizacijskili vprašnajih in nadaljnjih nalogah.
Sekretar organizacije ZK tovariš Janko Ločičnik se je v svojem referatu dotaknil nekaterih problemov s katerimi se srečuje naša organizacija. V zvezi z akcijskim programom in njegovo realizacijo je dejal, da je bil program sestavljen v skladu s potrebami in situacijo po uvedbi nove organizacijske strukture Zveze komunistov. Prva izmed nalog akcijskega programa — reorganizacija^ ZK je bila v celoti uresničena. Nova oblika organiziranosti kaže, da bo mogoče naloge organizacije ZK uspešneje reševati.
Mnogo bolj pereče je bilo reševanje kadrovskega vprašanja. Precej časa je že bilo mogoče zaslediti med nekaterimi komunisti, člani naše organizacije, dokajšnjo pasivnost in celo neizpolnjevanje statutarnih obveznosti. Zaradi tega je bilo sprejeto stališče, da morajo oddelki in sekretariat tem problemom posvetiti posebno pozornost; najprej je treba
Marinka Drofenik, nova članica OZK
razčistiti s ffstimi člani, ki ne nameravajo izpolnjevati osnovnih statutarnih obveznosti — to sicer ne pomeni, da so samo ti neaktivni; nadaljnja naloga pa je spremljanje aktivnosti vseh člhnov organizacije. Po temeljiti analizi in na podlagi ugotovitev posameznih oddelr kov je bilo 12 članov predlaganih za izključitev, 4 člani, ki so že zapustili podjetje, pa za 'brisanje iz članstva v oragnizaciji ZK.
Pri nadaljnjem delu na kadrovskem področju bo treba posvetiti več pozornosti spreje-
CimRNiR
mu novih članov, zlasti iz vrst mladinske organizacije.
Delo v oddelkih samih bo tudi treba poživeti; odpraviti bo treba stare navade, to je čakanje na direktive »od zgoraj« — pri tem delu mora biti več samoiniciative.
Akcijski program je vseboval tudi naloge na področju idejnega izobraževanja; le-te so bile v celoti izpolnjene.
Aktualni problematiki z gospodarskega in družbeno političnega področja je naša organizacija posvetila precejšnjo pozornost. Naša gospodarska organizacija se je v minulem obdobju, zlasti pa še v preteklem letu, znašla v precej nezavid-nem položaju. Zaradi tega je bilo treba sprejeti vrsto internih ukrepov, da bi na ta način izboljšali težavno situacijo. Tem problemom je organizacija posvetila precejšnjo pozornost. V tesni povezavi z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami je skušala seznaniti slehernega člana kolektiva s trenutno gospodarsko situacijo. Kljub tem pa so se pojavljali posamezniki, ki so pod krinko neinformiranosti napačno tolmačili posamezna stali-
šča, ki jih je že večina sprejela. Tovariš Ločičnik je poudaril, da se morajo komunisti intenzivno razvijati v svojem delovnem okolju, zato pa morajo dobro poznati celotno njego-
Ko je obravnaval stanje v naši mladinski organizaciji je poudaril, da je za poživitev dela le-te močno odgovorna tudi Zveza komunistov.
Referatu je sledila razprava. Tovariš Janez Mirnik je govoril o.delovanju mladinske organizacije v zadnjem obdobju. Poudaril je, da so bili cinkar-niški mladinci v zadnjem času precej aktivni na športnem po-
Na delovni konferenci so komunisti razpravljali o nalogah, ki jih bodo morali dosledno izvesti
vo problematiko, poleg tega pa si morajo prizadevati, da bi bili čim bolj seznanjeni z našo gospodarsko politiko, le tako bodo lahko uspešno delovali.
Priprave na integracijo
(Nadaljevanje s 1. strani )
komisije so že pripravile elaborate za posamezna področja. Zbrano gradivo proučuje posebna komisija, ki pripravlja elaborat o združitvi podjetij; le ta bo nakazal sedanje stanje omenjenih podjetij, razvojne možnosti, način samoupravljanja. predlog statuta in drugo. Ko ho celotno gradivo pripravljeno, bodo z njim seznanjeni vsi zaposleni v naštetih delovnih organizacijah (natisnjeno ho v obliki brošure), kajti fe na podlagi temeljitega poznavanja celotne problematike bo možna pravilna odločitev na referendumu.
Dosedanje analize so že pokazala velike prednosti združenega podjetja. Z integracije bo mogoče do največje mere racionalizirati celotiio proizvodnjo.
(prenehala bi proizvodnja nekaterih proizvodov,' ki bi jih nadomestili z rentabilnimi), kar pa seveda temelji na enotnem razvojnem načrtu za slovensko območje in združenih finančnih sredstvih omenjenih podjetij, ki bi jih vlagali v proizvodnjo najren-tabilnejših izdelkov.
Integracija bo potekala takole: po izidu referenduma hi omenjena podjetja oh dogovorjenem datumu prenehala samostojno poslovati, postala hi ekonomske enote s samostojnim obračunom v združenem podjetju. V novo podjetje hi bil vključen tudi kemijski institut »Boris Kidrič«, ki hi pravzaprav liil razvojni institut podjetja.
“ ‘ bi zapo-
, odjetje
okoli 7.000 del&v-
Novo slovalo cev; v jugoslovanskem merilu bi torej bilo srednje veliko podjetje. Tj. S.

dročju, kjer so dosegli tudi precejšnje uspehe, medtem pa je delo na družbeno-političnem polju popolnoma zamrlo. Eden izmed vzrokov takega mrtvila je tudi malce ponesrečen sestav mladinskega tovarniškega komiteja — večina članov se je prvič srečala z druž-beno-političnim delom. Poživitev delovanja mladinske organizacije je po njegovem mnenju odvisna od podpore vseh družbeno-političnih organizacij, zlasti pa še od Zveze komunistov. Predlagal je, da bi vsi oddelki posvetili temu problemu izredno pozornost na prvi seji — pomagali naj bi organizirati predkonferenčne sestanke mladih. Ta predlog je konferenca sprejela kot sestavni del programa.
Tovariš Franc Poklšek je grajal pojav, da je vedno težje najti ljudi, ki bi bili ‘voljni sprejeti funkcijo v družbenopolitičnih organizacijah, kar zlasti velja za mlajše kadre; tudi taki člani bi morali biti kaznovani. Dotaknil se je tudi kritizerstva, ki se navadno razvija v manjših zaprtih krogih. Po njegovem mnenju bo treba čimprej opraviti z načelnim obravnavanjem določenih problemov in pojavov. Komunisti sc ne bi smeli zapirati vase, ampak morajo nastopati odkrito in odločno. Tako delovanje bo poživelo delo v Zvezi komunistov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
DELO UPRAVNEGA ODBORA V PRETEKLI MANDATNI DOBI
Enajstčlanski upravni odbor, ki so ga sestavljali: Silvo Dečman, Katarina Jošt, dipl. inž., Pavle Kessler, dipl. iur., Ivan Krkalo, Alojz Potočnik, Branko Pustoslerašek, Jože Senčar, dipl. inž., Viktor Skale, Anton Žerjav, dipl. inž., Anton Benčina, dipl. inž. in glavni direktor je v svoji enoletni mandatni dobi imel trinajst rednih sej. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva, saj je sejam prisostvovalo povprečno po deset članov upravnega odbora, oziroma njihovi namestniki.
Kakor v preteklih letih, tako je bila tudi v letu 19(j7 glavna skrb upravnega odbora uresničevanje planskih nalog in prodaja proizvedenih artiklov. Sko-
raj na vsaki seji so bili obravnavani proizvodni in finančni rezultati ter težave, s katerimi se srečuje podjetje pri prodaji izdelkov.
Pozorno je bil obdelan predlog razvoja petrokemije v Cinkarni, in sicer z delno vključitvijo opreme bivšega EKK Velenje.
Za boljše delo naše komercialne službe je upravni odbor predlagal ustanovitev sektorja za ekonomsko programiranje in raziskavo tržišča, tako domačega kakor inozemskega.
V zvezi s poslovnimi rezultati, doseženimi v prvih petih mesecih leta 1967, je upravni odbor pripravil predlog potrebnih ukrepov, ki jih je nato potrdil centralni delavski svet.
OTVORITEV NOVEGA OBRATA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Omenjene prednosti, vedno večje število novih ofset strojev, povečane zahteve po kvalitetnem odtisu in naša tradicija proizvodnje grafičnega mate( riala so nam narekovale nujnost razširitve proizvodnega programa z novo kvaliteto plošč. Program za začetek proizvodnje aluminijskih ofset plošč je bil izdelan leta 1966 in smo na osnovi tega programa z začasno lokacijo v obratu cihkove žice začeli v drugi polovici leta 1966 s prvq proizvodnjo. Proizvodnja je v naslednjem letu že dosegla visoko številko in potrebe trga so narekovale nadaljnje povečanje kapacitet, kar je nujno narekovalo ustrezne delovne prostore. V 1967. letu je bil izdelan načrt za postavitev novega obrata s podvojeno kapaciteto. Načrti za nov obr^t so bili izdelani kot smo že omenili, v investicijskem sektorju Cinkarne. Izdelavo večjega dela opreme je prevzela mehanična delavnica. Projekte za ogrevanje, električno energijo in razsvetljavo so izdelali tudi naši strokovni delavci, končno montažo naprav in opreme so opravili naši vzdrževalni obrati. Skratka — dobili smo obrat, zgrajen z lastnimi močmi.
Vzporedno s proizvodnjo osnovnega tiskarskega materiala — plošč, je potekal razvoj na pripravah za osvojitev proizvodnje nujno potrebnih kemikalij in različn.ih pomožnih sredstev za kemično pripravo
skupaj s ploščami dati tržišču kompleten material, ki je doma izdelan, kontroliran in preizkušen. Domača proizvodnja kemikalij teče zaenkrat v laboratoriju razvojnega oddelka, kjer istočasno opravljajo kontrolo. V kemografskem laboratoriju pa preizkušajo nove kemikalije in prijeme pri obdelavi plošč. Laboratorij je s tem odigral svojo pomembno vlogo ter istočasno omogočil velikemu številu grafičnih delavcev iz Jugoslavije seznanitev s tehnologijo priprav plošč za uporabo v tisku.
Končna kontrola kvalitete plošč kakor tudi vseh pomožnih sredstev poteka na tiskarskem stroju, ki poleg zaključne kontrole lahko vrši tudi usluge zunanjim naročnikom.
Med nagrajenci je bil tudi tov. Legvart
plošč. Namreč tehnologija priprave ofset plošč je zelo zahtevna in je odvisna od več faktorjev. Eden od teh so kemikalije in pomožna sredstva. Naša odločitev je bila osvojiti proizvodnjo teh sredstev in
Precej časa je upravni odbor posvetil razpravi o izgradnji novih obratov za proizvodnjo titanovega belila v kooperaciji z Nemško demokratično republiko. Pogodba o sodelovanju pri izgradnji omenjene tovarne je bila podpisana letos 20. aprila. Razpravljal je tudi o integraciji.
Zaradi izredno težke situacije, v kateri se je nahajalo naše podjetje, je. upravni odbor pripravil predlog, na katerih delovnih mestih bi lahko skrajšali delovni čas, in sicer na 42 ur na teden. Ta skrajšani delovni čas je bil uveden s 1. oktobrom 1967.
Proti koncu leta je upravni odbor pripravil predlog o združitvi delovnih enot metalurgija in predelovalni obrati ter delovnih enot anorganska in organska kemija v dva sektorja; sektor metalurgija in sektor kemija.
Konec decembra je upravni odbor pripravil predlog ukrepov, potrebnih, da bi v letu 1968 izpolnili plan proizvodnje in realizacije.
V začetku tega leta je upravni odbor pripravil predlog o načinu ugotavljanja dohodka podjetja po sektorjih s posebnim ozirom na osebne dohodke. Nadalje je pripravil predlog o razdelitvi obratne režije in investicijskega vzdrževanja na sektorje za leto 1968.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tovariša Jože Vrhovšek in Miha Zakošck polirata pollrnem stroju
mikrociiikove plošče na novem
Udeležencem otvoritve sta o pomenu tega obrata spregovorila pomočnik glavnega direktorja tov. Jakob Raspotnik, dipl. inž. in direktor kemijskega sektorja tov. Mile Župančič, dipl. inž.
V relativno kratkem času — smo dosegli velik uspeh, ki pa nas lahko le spodbuja in nas ne sme uspavati. Tehnologija v grafični industriji postaja vedno bolj zahtevna in išče nove možnosti modernizacije svojih procesov: tiskarski material z najboljšimi lastnostmi, čimkrajše tiskarske procese, da bi na ta način dosegla res kva- • liteten tisk v najkrajšem času. ~
Naša naloga je, da tem zahtevam vztrajno sledimo.
Dopisuj v svoje glasilo
CINKARN1R
Tretja delovna konferenca organizacije ZK
(Nadaljevanje z 2. strani)
Predsednik kadrovske komisije tovariš Franc Tovornik je »brazložil predlog o izključitvi oziroma o črtanju iz članstva tistih, ki so samovoljno zapustili podjetje. Čeprav so vse predloge poprej obravnavali oddelki in kadrovska komisija, bili so torej temeljito preana-lizirani, je bilo v razpravi čutiti tudi neodločna stališča do tega disciplinskega ukrepa. Ko je bilo obrazloženo stališče sekretariata, da je treba urediti določena organizacijska vpraša-šanja, so bili predlagani člani z večino glasov izključeni.
Branko Tasič se je ob slovesnem sprejemu v organizacijo ZK zahvalil za izkazano zaupanje
Iz razprave posameznih članov je bilo razvidno, da bo treba vsebinsko plat reorganizacije še nadalje izpopolnjevati in utrjevati.
Na konferenci so bili izvoljeni člani za občinsko konferenco (Vili Kos, Ivan Krkalo, Leopold Slapnik in Mile Župančič, dipl. inž.) ter član občinskega komiteja (Leopold Slapnik). Istočasno sta bila slovesno sprejeta v organizacijo Zveze komunistov, in sicer iz mladinskih vrst: Marinka Drofenik ter Branko Tasič.
Konferenca je sprejela poslovnik organizacije m program dela.
Program dela organizacije ZKS Cinkarne Celje
Program dela ZK, ki smo si ga začrtali na prejšnji delovni konferenci je bil v večini točk realiziran, razen nekaterih nalog, ki so trajnega pomena in so ključne za delo ZKS v našem podjetju. Te naloge zadevajo po eni strani spremlja-1 nje in vplivanje na gospodarsko poslovanje v podjetju, na
drugi strani pa stalno idejno izobraževalno delo in kadrovske probleme. Zato predvidevamo v naslednjem obdobju predvsem naslednje delovne naloge:
— Sprejem novih članov v ZKS mora postati naloga celotne organizacije. Dosedanji rezultati kažejo, da smo na tem področju vse premalo storili. Zato je ena od glavnih nalog vseh oddelkov, komisij in sekretariata organizacije ZK, da v naslednjem obdobju ugotovi vse možnosti za dotok mlajših članov. Sekretarji oddelkov morajo aktivirati svoje člane tako, da bodo le ti iskali kontakte z vsemi tistimi, ki imajo potrebne kvalitete za sprejem v ZKS.
— Za sprejem v ZK moramo angažirati tudi ostale družbe-no-politične organizacije, ki naj predlagajo v ZK tiste, ki so pri delu v teh organizacijah najaktivnejši.
— Kadrovanje v vodstvene organe ZK ne sme biti enkratno, temveč mora sloneti na stalnem kadrovskem delu. Le tak način nam bo zagotovil, da bomo v vodstva izbrali najsposobnejše komuniste.
— Še nadalje moramo vztrajati na doslednem spoštovanju discipline in določil statuta.
Oddelki bodo v prihodnje vse tiste člane, ki bodo ta določila kršili, disciplinsko kaznovali. Kolikor kazni ne bodo vzgojno vplivale na prizadete, bo organizacija odločala o ostrejših sankcijah.
Naše nadaljnje naloge . na idejno političnem področju so:
—	nadaljevanje že sprejetega programa idejnega dela;
—	usposabljanje novospreje-tih članov ZK za sedanje in prihodnj'e naloge;
—	poživitev aktivnosti mladinske organizacije in tako zagotoviti stalni dotok novih članov;
—	razprave o predkongresnem gradivu in konkretizacija stališč.
— Naša organizacija ZKS je dolžna spremljati in aktivno sodelovati v celotnem delu občinske organizacije ZKS ter upoštevati in izvajati sklepe ter zaključke občinske konference kakor tudi njenih organov.
Navedeni program vsebuje
predvsem tiste naloge komunistov, ki bodo omogočile večjo monolitnost in aktivnejše delo komunistov na področju borbe za urejene samoupravne odnose, za večje uveljavljanje proizvajalca ne le na osnovi deklariranih pravic, temveč na osnovi njegove višje zavesti. To pa zahteva večjo udeležbo komunistov v samoupravnih organih. Zato je naloga oddelkov, da razpravljajo o delu in odločitvah organov upravljanja, da sprejmejo take sklepe, ki bodo omogočili članom ZK v teh organih vplivati na odločitve na vseh področjih .gospodarskega in družbeno političnega dela.
Sekretariat organizacije CKS Cinkarne Celje
Novi upravni odbor
Centralni delavski svet je na svoji prvi redni seji, bila je sredi meseca maja, izvolil nov upravni odbor, ki bo v enoletni mandatni dobi vodil podjetje. Izvolil je tudi pet namestnikov članov upravnega odbora.
V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Stana Bregar, dipl. inž. — zaposlena v raziskovalnem laboratoriju kemije; Silvo Dečman — strojni tehnik — zaposlen pri vzdrževanju OOB; Dušan Jarh, dipl. inž. — zaposlen v novi žvepleni kislini; Hinko Jordan, elektrotehnik — zaposlen v merilnem oddelku; Franjo Klinger, dipl. inž. — po-
Odločno obsojamo
Pred dnevi so naši družbeno-politični delavci na svojem sestanku obravnavali rezultate poslovanja našega podjetja in priprave na integracijo. Dotaknili so se tudi nedavnih dogodkov v Beogradu; mnenje o njih so pismeno posredovali CK ZKJ, CK ZKS, CO ZSJ in Republiškemu odboru ZSJ.
da naših proizvajalcev.
Tako javno demonstriranje, povezano z uničevanjem družbenega premoženja ne ustvarja pri delovnih ljudeh prepričanja o progresivni revolucionarnosti in avantgardnosti mladih. kjer bi morali biti študenti prvi pri utrditvi in izgradnji samoupravnega sistema na najvišjem nivoju, na katerem bi se na dostojen in human način uresničevali družbeni dogovori in usklajevale potrebe.
Ker verjamemo, da so nosilci tokih dejanj le posamezni negativni elementi, ki namerno izkoriščajo za svoje namene širše kroge študentov, pričakujemo, da bodo storjene vse možnosti, da se jih poišče in od njih zahteva povračilo za storjeno materialno škodo ter razkrinka njihove cilje pred javnostjo ne glede na položaj, na kakršnem so.
V Celju, dne 6. junija 1968
Politični aktiv Cinkarne Celje
Politični aktiv Cinkarne Celje se pridružuje protestom naših delovnih ljuai in odločno obsoja metode, kakršnih so se poslužili študenti v Beogradu, da bi zadovoljili svoje interese.
Naš samoupravni sistem je doslej v toliki meri razvil razne institucionalne oblike, da ni nobene potrebe po takem načinu reševanja aktualnih problemov današnjega časa.
Razumemo potrebe in zahteve študentov v naši družbi, ne moremo pa razumeti, da se tisti, ki bodo v kratkem prevzeli odgovorna mesta v našem družbenem in gospodarskem življenju, poslužujejo tako vulgarnih metod in s tem teptajo naša prizadevanja, ki vodijo v izgradnjo demokratične, samoupravno organizirane družbe. Brez dvoma je tak način zelo podoben izsiljevanju, kjer je cilj le zadovoljitev parcialnih potreb ne oziraje se na splošne materialne potrebe in na nivo življenjskega standar-
močnik direktorja investicijskega sektorja; Alojz Potočnik, VK delavec — mojster v novem li-toponu; Janko Rebov, kemijski tehnik — zaposlen v OOB, Rudi Šibli, dipl. inž. — obratovod-ja OOB, Vili Špat, šef transportnega oddelka ter Milan Jug, šef skladišča drobnega materiala. Enajsti član upravnega odbora je po službeni dolžnosti glavni direktor Drago Ceh, dipl. inž.
Na svoji prvi seji je upravni odbor izvolil predsednika in namestnika predsednika. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš Franjo Klinger, dipl. inž., za namestnika predsednika pa je bil izvoljen Alojz Potočnik.
Ob primopredaji je predsednik prejšnjega upravnega odbora podal poročilo o delu upravnega odbora v mandatni dobi 1967 do 1968.
Delo upravnega odbora
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tudi letos je upravni odbor pozorno obravnaval presežke in primanjkljaje, ki jih je ugotovila inventura. Posebno pozornost pa je posvetil poročilu o poslovnih rezultatih podjetja za leto 1967; poslovno leto smo zaključili, in sicer prvič, kar obstoja podjetje, z izgubo v višini okoli 186 milijonov starih dinarjev; izgubo predstavljajo izplačani nepokriti osebni dohodki.
Poleg tega je upravni odbor razpravljal še o raznih prošnjah in pritožbah, ki so jih nanj naslovile razne ustanove, šole itd. ■ • - D. Murovič
IV. PLENUM CENTRALNEGA ODBORA RAZPRAVLJAL O MATERIALNI OSNOVI SAMOUPRAVLJANJA V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU
Uskladiti je treba razdelitev dohodka
Člani centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so na zadnjem plenumu razpravljali o materialni osnovi samoupravljanja v delovnih organizacijah, in sicer v letih 1966 in 196?. Glede gradiva, ki so ga sprejeli pred plenumom so menili, da je bilo temeljito pripravljeno.
Razprava o tej problematiki je bila zelo živahna in ob posameznih stališčih »burna«. Udeleženci plenuma ugotavljajo iz predloženega materiala, da je močno pogrešati realizacijo dosedanjih sklepov in stališč, ki so bila sprejeta na kongresu tega sindikata in kasneje na plenumih ter sejah predsedstva centralnega odbora. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se zahteva od vseh organizacij sindikata, torej od podružnic do centralnega odbora, konkretnejše oblikovanje stališč in sklepov, iz katerih bo moč ugotoviti odgovornost posameznih forumov oziroma predstavnikov teh forumov za izvedbo le-teh. Pristojni organi za rešitev
oziroma realizacijo zahtev naj bi dali pojasnila in utemeljitve, zaradi kakšnih razlogov posameznim zahtevam sindikata in celotnega njegovega članstva ni mogoče ugoditi.

Na osnovi takšne formulacije resolucije o ukrepih za nadaljnje razvijanje samouprav-
ljanja in rasti njegove materialne osnove so bile sprejete številne zahteve. Glede na to, da je prerazdelitev dohodka v 1966 in v 1967. letu šla v škodo delovnih organizacij na področju vse Jugoslavije za 2,8% in sicer v korist družbene skupnosti, da je v panogi barvaste metalurgije ta odstotek še večji — celo 5,4 in v kemijski industriji 3,9, se zahteva, da se v letu 1968 iz vseh naslovov prejeta sredstva v povečanih odvajanjih vrnejo delovnim organizacijam in da se tako ustvari realna možnost za delitev' med podjetjem in družbo v skladu z intencijami raforme, kjer je postavljeno da naj bi bila delitev do 1970. leta v razmerju 30 proti 70 v korist delovnih organizacij. Z drugimi besedami med gospodarstvom in neg<> spodarstvom je treba ustvariti take odnose, ki bodo zagotavljali enakomerno rast osebne potrošnje v skladu s produk-



\
Zahtevek za priznanje povečane delovne dobe
Vsi tisti, ki so po 15. maju 1945 delali najmanj 5 let na delovnih mestih v topilnici, aglomeraciji ali miniju, pri varjenju svinca in zidarji samotarji, naj čimprej vložijo pri Komunalnem zavodu vek za priznanje povečanja delovne dobe mestih.
za socialno zavarovanje v Celju zahte-za čas, ko so delali na naštetih delovnih
f
1»
('
I'
d
<>
i»
i»
Zvezna skupščina je namreč na seji socialno zavarovanje zbora dne 25. 4. 1968 in na seji zveznega zbora, dne 26. 4. 1968 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju. S tein zakonom je zajeto večje število tistih delovnih mest, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo in se delovna doba za delo na teh delovnih mestih šteje s povečanjem.
V ta razširjen seznam so prišla tudi delovna mesta v naši topolnici in v aglomeraciji, nadalje izdelovalci minija, varilci svinca ter zidarji Samotarji. S tem zakonom je uresničena dolgoletna želja naših delavcev, ki so delali, oziroma ki še delajo na navedenih delovnih mestih.
Delavcem, ki so bili zaposleni v aglomeraciji, pri izdelavi minija in varilcem svinca je po novem zakonu priznano za vsakih 12 mesecev delovne dobe 14 mesecev, zidarjem-šamotarjem se vsakih 12 mesecev šteje za 15 mesecev in delavcem v topilnici za vsakih 12 mesecev 16 mesecev.
Zavarovancem, ki so opravljali delo na navedenih delovnih mestih se zmanj-
ša tudi starostna meja za pravice do starostne pokojnine, in sicer:
—	1 leto za vsakih 6 let dela na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejansega dela šteje za 14 mesecev;
—	1 leto za vsakih 5 let dela na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejansega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja in
—	1 leto za vsake 4 leta dela na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja.
Pogoj za povečanje delovne dobe na navedenih delovnih mestih pa je, da je delavec delal skupaj najmanj 5 let na navedenem delovnem mestu, oziroma najmanj 3 leta tisti delavci, ki so na enem izmed teh delovnih mest postali delovni invalidi ali jim je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postali invalidi.
Aktivnim zavarovancem, to je tistim, ki še delajo na teh delovnih mestih se bo delovna doba štela s povečanjem ob vložitvi zahtevka za priznanje starostne pokojnine.
tivnostjo dela in končno da bodo v okviru splošne gospodarske rasti zagotavljali adekvaten obseg splošne potrošnje. Razprava o teh vprašanjih je torej soglasno ugotovila, da splošna potrošnja po svojem obsegu prerašča zmogljivost rasti gospodarstva. Razen tega da osebna potrošnja nesorazmerno hitreje raste v večini primerov izven gospodarske dejavnosti. Istočasna ugotovitev je tudi,
m


1»
).
I'
I'
I'
I'
I'
!•
i»
i'
d
i»
d
d
d
d
i'
i'
d
i'
d
i'
d
d
d
d
da na področju gospodarstva rastejo osebni dohodki neskladno s produktivnostjo dela in dohodkom, vendar ne v tako močnem razkoraku, da bi to bilo zaskrbljujoče.
V zvezi z zaposlovanjem je bila predložena vrsta predlogov in zahtev, da se ta pr» blem omili. Značilne med temi so zahteve po večji materialni zaščiti nezaposlenih in v ta namen zbiranju sredstev, nadalje
(Nadaljevanje na 6. strani)
Proizvodnja in produktivnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
teklega leta. Kljub temu pa kumulativno zaostajamo za planiranim izvozom za 4,7 %.
Regionalna usmerjenost našega izvoz.a v petih mesecih je bila naslednja: 73,5 % na konvertibilno področje, 17,9% na vzhodno evropsko področje ter 8.6% na ostalo klirinško področje.
Ker je število zaposlenih v primerjavi z mesecem aprilom ostalo neizpreme-njeno, vrednost proizvodnje pa je bila manjša, je produktivnost dela ponovno padla pod lansko ra-
Zakaj izgube v socialnem zavarovanju
v celjsko komunalno skupnost socialnega zavarovanja je vključenih devet občin: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec, kjer je 164.121 vseh zavarovancev (aktivni zavarovanci, družinski člani aktivnih zavarovancev, upokojenci, družinski člani upokojencev), ki koristijo zdravstveno varstvo.
Število aktivnih zavarovancev se je enako kot predlani zmanjšalo (223). Povečalo pa se je število zavarovanih oseb (1155). Ob ugotovitvi, manj plačnikov več potrošnikov, je jasno, da nastopajo gospodarske težave. Naraslo je tudi število uživalcev invalidskih pokojninskih dajatev (955) kot predlani, to pa brez dvoma slabi gospodarsko bazo skupnosti.
Stalež bolnih bistveno vpliva ha celotno potrošnjo, kar ne pomeni samo večjih izdatkov, temveč tudi manjši dohodek. Ta se je lani res zmanjšal na 3,75 % od 4,12 % predlani, je pa še vedno nad republiškim povprečjem, ki znaša 3,56 %, (za naše po.djetje lani 4,29%). Stalež nad 30 dni pa neposredno vpliva na izdatke sklada pri nadomestilih. 'N'' Skrajšanje porodniškega sta-leža od 133 na 105 dni ni dalo pričakovanih rezultatov. Realizacija vseh izdatkov za nadomestila ob porodih je bila lani celo za 1 " 4 večja od realizacije predlani, kljub temu, da je bilo zaradi porodov izgubljenih dni za 14n ,j manj.
Sorazmerno visoko so prekoračeni tudi izdatki za kratkoročne invalidske dajatve (99 milijonov S-din). Po oceni skupnosti socialnega zavarovanja je to v pretežni meri posledica objektivnih vzrokov.
Socialno zavarovanje se financira po sistemu prispevkov gospodarskih organizacij. Predlani je bila osnovna stopnja za zdravstveno zavarovanje s posebnim republiškim zakonom zmanjšana od prejšnjih 7% na 5 % bruto.
Znane so težave ob sprejemu tega zakona, prišlo je celo do ostavke izvršnega sveta.
Ta sprememba se je odrazila tudi na stopnjah dodatnega prispevka, saj je predpisano, da se srhe zbrati z dodatnim prispevkom le 25 % sredstev, ki se zberejo z osnovnim prispevkom. To pa pomeni, da je bilo nujho potrebno predpisati povprečno bruto stopnjo, največ 1,25 0ne več 1,75% kot predlani.
V skladu zdravstvenega zavarovanja je bilo zbrano 72,613.115,15 N-dinarjev čistih dohodkov, izdatkov pa je bilo
79,071531,20 N-dinarjev, razlika je torej 6,458.416,05 N-dinarjev.
Čisti dohodek je bil razdeljen takole: 73 % za zdravstveno varstvo (bolnice, zdravstveni domovi, ambulante, zobne ambulante itd.), 27 % pa za denarne dajatve, (nadomestila osebnega dohodka nad 30 dni — za lansko leto 7,589.774,04 N-dinar-
Uskladiti je
(Nadaljevanje s 5. strani)
o upoštevanju odvisne delovne sile v vseh projektih za modernizacijo obstoječe proizvodnje, o oživljanju investicijske dejavnosti o prekvalificiranju delavcev za dela, kjer še manjka delovne sile, o spremembah zakona in o pokojninskem zavarovanju, glede pokojninskega staža itd.
Vsekakor pa je bilo premalo zahtev po oživljanju gospodarstva, ki bi avtomatično odpravilo problem nezaposlenosti, če bi vsaj obstoječe kapacitete lahko polno zaposlili. V zvezi s tem je več delegatov terjalo revizijo uvozno-izvoznega režima. Take zahteve je postavil tudi naš predstavnik, in sicer! v zelo konkretizirani obliki. Potrošnja na domačem tržišču je v določenem smislu omejena, zato je povečanje proizvodnje predvsem odvisno od možnosti plasmana na tujih tržiščih, zaradi tega je nujno treba . stimulirati izvoz. Grenke izkušnje v lanskem letu ko smo pričakovali, da bo z liberalizacijo izvoza dosežena večja stabilizacija na domačem tržišču, glede cen kakor tudi glede kvalitete blaga na eni strani in na drugi večji izvoz, so nam opozorilo, da na tako mednarodno menjavo blaga naše gospodarstvo ni pripravljeno, zlasti zaradi splošne gospodarske stagnacije v svetu in zaradi teženj zahodnih tržišč po omejitvi uvoza. Tako so zahodne dežele uvedle zelo visoke carinske zaščite, ki jim naše delovne organizacije brez skupne družbene pomoči niso kos.
Iz navedenih razlogov je pričakovati, da bo v interesu povečanega izvoza sprejeta zahteva, da se vse razlike od povečanih carinskih stopenj kanalizirajo v poseben fond za pre-miranje izvoza. Za dolgoročno programiranje izvoza bi mora-
jev); nadomestilo osebnega dohodka ob nosečnosti in porodu 6,793.124,74 N-dinarjev — le 816.763,89 N-dinarjev manj kot za nadomestila nad 30 dni; izdatki za opremo novorojenčkov 367.404,96 N-dinarjev; za pogrebnine in posmrtnine 1,003.732,60 N-dinarjev; izdatki za denarna nadomestila v zvezi
ii prilagoditi sistem carin oziroma premiranje izvoza v višini razlik, ki nastajajo med našo domačo uvozno carino in carino zahodnih tržišč, ob istočasni smotrni politiki zaščite domače industrije. Zahteve po reviziji uvozno-izvoznega režima so bile sprejete, vendar pa niso bile dovolj konkretno formulirane.
V zaključnem delu resolucije o materialnih osnovah samoupravljanja je bilo sprejeto stališče, da morajo občinski in republiški odbori ter centralni odbbr sindikata industrije in
z rehabilitacijo in zaposlovanjem invalidov 4,506.420,65 N-dinarjev.
Skupni izdatki za vse oblike neposrednega zdravstvenega varstva znašajo za leto 1967 54,816.541,03 N-dinarjev.
Veliki strošek predstavljajo tudi zdravila na recepte 7,248.981,28 N-dinarjev.
Povračilo zavodu za opravljeno delo 2,139.306,31 N-dinarjev, predlani 2,580.732,99 N-dinarjev; zavod je za svoje delo dobil lani 17,1% sredstev marq' kot predlani. Mimogrede naj omenimo, da je tudi število zaposlenih delavcev na žavodu znatno manjše kljub temu, da so naloge obsežnejše in bolj komplicirane kot prej.
(Nadaljevanje na 9. strani)
rudarstva terjati od družbeno političnih skupnosti vrnitev vseh sredstev, ki so bila leta 1967 oddvojena v večji meri kakor leta 1966.
Plenum je poleg tega še sprejel več resolucij s področja zaščite pri delu, delovnih razmerij, integracijskih procesov itd. Razen tega pa je tudi sprejel osnovne teze za bodoči dopolnjen statut sindikata, ki naj bi bil sprejet na VI. kongresu zveze sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije v mesecu juliju.
CINKARNA - CELJE metalurško kemična industrija
RAZPISUJE
v šolskem letu 1968/69 naslednje štipendije za šolanje v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru ter v šolskem centru »Iskra« v Kranju.
10 štipendij zn poklic elektrikarja
15 štipendij zn poklic finoinelianika
Pogoj zn dodelitev štipendije imajo kandidati, ki so dokončali osemletko z najmanj dobrini uspehom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let.
Prednost pri razpisu imajo otroci, katerih starši so člani kolektiva Cinknrine ter otroci članov ZB.
Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno šolsko spričevalo o uspešno dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, življenjepis ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center zn strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do 50. junija 1968.
treba razdelitev dohodka
Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri
V mesecu aprilu je število poškodb naraslo za okoli 14 %, šte-
okoli 20 % manjše v primerjavi
vilo izgubljenih dni pa je bilo za z rezultati v mesecu marcu.
V vseh delovnih enotah opažamo zmanjšanje števila poškodb z izjemo delovne enote predelovalni obrati, kjer so se pojavile številnejše poškodbe lažjega značaja.
V zadnjih dveh mesecih opažamo bolj ustaljeno nihanje števila poškodb in izgubljenih dni, pri čemer pada resnost poškodb.
Primerjava rezultatov, doseženih v aprilu
april
1968
marec
1968
povprečje
1967
Število
— poškodb pri delu	16	14	18.7
— izgubljenih dni	416	319	338
— poškodb na 100 zaposlenih	9,5	8,3	10,5
Povprenčo število izgubljenih dni			
na eno poškodbo	M	37	18,1
Povprečno število izgubljenih dni			
na enega zaposlenega	2,46	3,0©	1,9
število			
— poškodb na poti	1	1	1,»
— izgubljenih dni	30	42	77
Skupaj vseh poškodb	17	15	20.6
Skupaj izgubljenih dni	446	561	415
Okoli 81 % poškodb (to je 13) je bilo zaradi neprevidnosti poškodovancev samih. V celoti gre za lahke poškodbe, ki niso terjale veliko izgubljenih dni. Celotno število izgubljenih dni je v primerjavi s povprečjem preteklega leta ponekod večje zaradi štirih težjih poškodb iz preteklih mesecev, kar predstavlja 104 izgubljenih dni več.
Doseženi rezultati niso povsem zadovoljivi, vendar z izvajanjem varstvenih ukrepov in s preventivnim odstranjevanjem virov težjih poškodb lahko poskrbimo za varnejšo delo in za izboljšanje delovnih pogojev, kar bo vplivalo na zmanjšanje števila in resnosti poškodb.
V mesecu aprilu so se poškodovali
V NOVI ŽVEPLENI KISLINI
V VALJARNI
Alojz ŠTRAUS se je pri prevzemu pločevine urezal v kazalec leve roke.
Vlado ČERENJAK si je pri montaži svornika poškodoval sredinec leve roke.
Matiji RAMŠAKU je padel kos pločevine na prst leve noge.
Francu KOŠCU je zaradi tresljajev pri valjanju pločevine padel na glavo zaščitni pokrov in mu presekal lasišče. ‘
Alojz STIPČIČ se je opekel po roki, ko je pri snemanju blokov potegnil z roko po vročem kalupu.
Alojz GERČAR si je poškodoval levo nogo, ko je pripeljal prazen voziček za pločevino k Škarjam; ojnica vozička, ki ni bila dovolj potisnjena nazaj, je padla naprej in ga udarila po nogi.
Miletu VLAHINIČU je spodrsnilo na trakovih poleg Stance; da ne bi padel se je prijel za ročico, ki je po izključitvi Stance napravila še en obrat in mu stisnila prst na roki.
V MEHANIČNI DELAVNICI
Viktor FERCEC se je opekel po nogi, ko mu je iskra, pri re-
Od 1. junija nov delovni čas
V septembru preteklega leta je centralni delavski svet sprejel vrsto ukrepov s katerimi naj bi ublažili izredno težavno situacijo v kateri se je znašlo naše podjetje. Eden izmed njih je bil tudi ta, da so nekateri obrati in vse strokovne službe s 1. oktobrom 1967 prešli na skrajšan delovni čas — 42-urni tednik.
Doslej je že vrsta obratov in tudi nekatere službe, zaradi potrebe proiz-
vodnje, prešlo znova na 48-urni delovnik; tako je konec maja 1968 ostalo na skrajšanem delovnem tednu le manjše število članov kolektiva. Ker je bil ta ukrep — skrajšan delovni teden, prehodnega značaja, je upravni odbor pripravil predlog, da s 1. junijem 1968 preidejo zopet na 48-urni teden vsi delavci v našem podjetju.
Vsi tisti, ki so doslej imeli skrajšan delovni teden — pet dni v tednu,
zanju ploščatega železa, prežgala
hlače.
V GRADBENEM ODDELKU
Ivan FLAJS se je urezal v roko pri razkrivanju pločevinasta strehe,-'
V METALURŠKEM SKLADIŠČU
Maks DRAŠKOVIČ se 'je udaril v desno koleno ob betonsko rampo, ko je pri nakladanju clnkovega belila na kamion*šofer kamiona prehitro • odstranil kamion od rampe, čeprav delavec še ni stopil s kamiona na rampo.
NA POTI Z DELA SE JE POŠKODOVAL
Krsto MRDJENOVIC je padel in si poškodoval desno roka v zapestju, ko se mu je na peti z dela na kolesu snelo sprednja kolo.
bodo odslej delali pet dni v tednu: v letnem času od 7. do 16. ure, v zimskem času pa od 8. do 17. ure. Letni čas velja od 1. aprila do 51. oktobra, zimski pa od 1. novembra do 31. ma?-ca. Poleg tega bodo le-ti delali tudi vsako prvo soboto v mesecu, v mesecih, ki pa imajo pet sobot pa vsako prvo in drugo soboto.
Ob sobotah je delovni čas: v letnem času od 7. do 1>. ure, v zimskem času pa od 8. do 16. ure.
D. Murovič
i!
Franc NOVAK si je poškodoval desno ramo, ko je pri zapiranju avtomatskega ventila nerodno potegnil ročico.
V RAFINACIJI CINKA
Drago HOBLAJ se je opekel po rokah in po nogi, ko mu je pri dviganju livne žlice z vrha peči brizgnil cink, ki je bil še v žlici.
Tomislav VLAJHOVlC se je opekel po nogi, ko je pri uliv-nem stroju finega cinka snemal plošče in ni opazil, da je bila plošča še delno tekoča.
V TOPILNICI
Anton KELC se je rahlo opekel po desni roki, ko mu je pri prediranju šarže v retorti, vrglo nekaj šarže za rokav.
Antonu DEBELAKU je pri odstranjevanju predležev iz retort padel za rokav desne roke ostanek cinka in ga opekel.
Mirku PUNGARSKU je, pri vlečenju cinka, padel cink na rob vozička in nato na nogo ter ga opekel.

Nove thcde peči, kjer predelujejo cinkov (rebcž, sc razlikujejo od starih po raznih izboljšavah
Popravek
V prejšnji številki »Cinkar-narja« se nam je v zadnjem odstavku sestavka Uporaba plinskih in cevnih mask vririila neljuba napaka. Bralce prosimo sa razumevanje.
Zadnji odstavek se pravilno glasi: Filtri učinkovito zaščitijo samo tedaj, če je v ozračju najmanj 17 % kisika in če koncentracija plinov ne presega 2 de 3 %.
DOPISUJTE V CINKARNAR
Sredstva gospodarske organizacije
Zaradi boljšega poznavanja predpisov o sredstvih pri vsakodnevnem gospodarjenju in pri odločanju na vseh delovnih mestih ter zlasti v organih upravljanja, posredujemo važnejša določila zakona o sredstvih gospodarskih organizacij.
Sredstva, ki jih podjetje izloča iz dohodka za razširitev materialne podlage svoje dejavnosti in za zadovoljitev drugih potreb ter sredstva, ki jih pridobi s kreditom in drugimi kreditnimi posli, so sredstva, ki jih podjetje uporablja in z njimi razRplaga v skladu z zakoni in družbenimi plani. Sredstva, ki jih izloča iz dohodka za razširitev materialne podlage svoje dejavnosti in za zadovoljitev drugih potreb, in sredstva, ki jih pridobi ne da bi jih moralo vrniti, razporeja podjetje v svoje sklade po določbah tega zakona. Sredstev, ki jih pri-■dobi s krediti in drugimi kreditnimi posli, ne razporeja podjetje v svoje sklade, temveč jih 'uporablja po njihovem namenu.
Delitev dohodka
Podjetje deli dohodek na osebne dohodke delavcev in na sklade. Deli jih po osnovah in merilih, ki jih samo določi. Osnove in merila za delitev do-
I
j	i
i» Električni pisalni i
j; stroji izpodrivajo |I
!; mehanične !>
|» ;]!
Električni pisalni stroji / postajajo vse pomembne j- i1 I1 ši. Svetovna produkcija pi- d salnih strojev (brez vzhod- d ) nih držav) je lani narasla 11 i11 za 6 odstotkov ozirojna na I1 6,7 milijonov enot, pri teni I1 j’, P« gre prirastek predvsem I1 i1! na račun električnih mo- (* }( delov. Težišče proizvodnje l1 t' | je v ZDA, kjer že zahteva- l1 /, jo v nekaterih šolah s pi- 4* j!, salnim strojem napisane d i! domače naloge. Kakor na-11 vajajo v podjetju 01ympia I , Werlce iz Wilhelmshovena, 1 l | se je pri standardnih pi- ( V sarniških strojih povečal * delež električnih modelov \i <>d 46 na 51%. S tein so ' '(i torej že pokosili mehanič-'(i nf' V svetovni proizvodnji ' 'p pisalnih strojev vseh raz-!(i redov (standardni pisarni-'i ški stroji, inali in ploščati *
' i pisalni stroji) so bili ude-' i leženi električni modeli z !(i 22 odstotki.	j J
hodka določa podjetje s statutom ali z drugim splošnim aktom (akt o delitvi dohodka).
S splošnim aktom o delitvi dohodka se določijo poleg osnov in meril za delitev dohodka na osebne dohodke delavcev in na sklade tudi načela za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke delavcev. V splošnem aktu o delitvi dohodka je lahko določeno, v katerih primerih in ob katerih pogojih lahko delavski svet podjetja pri delitvi dohodka odstopa od postavljenih meril in osnov.
V splošnem aktu o delitvi dohodka se določijo pravice obratov ter ekonomskih in drugih delovnih enot in služb glede delitve dohodka. Osnove in merila za delitev dohodka med enote in v okviru enot so lahko enotne za celo podjetje ali pa različne, in jih določa centralni delavski svet, ali delavski svet enote samostojno ali v soglasju s centralnim delavskim svetom.
Pri določanju osnov in meril za delitev dohodka mora ravnati podjetje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Da ravna podjetje s skrbnostjo dobrega gospodarja se šteje zlasti, če določi za delitev dohodka take osnove in merila, da so z njimi trajno zagotovljena sredstva za razširitev materialne podlage njene dejavnosti in da so sredstva, namenjena za osebne dohodke delavcev in za druge potrebe, v skladu z uspehi gospodarjenja, ki jih je doseglo podjetje po prizadevanju delovnega kolektiva. Pri določanju osnov in meril za delitev dohodka mora upoštevati podjetje razmerje med uspehi svojega gospodarjenja ter pogoji in uspehi gospodarjenja drugih podjetij.
Splošni akt o delitvi dohodka sprejema delavski svet podjetja in mora dati predlog splošnega akta o delitvi dohodka na vpogled delavcem najmanj petnajst dni pred svojo sejo, na kateri naj bi bil splošni akt sprejet. Pripombe in predloge delavcev na predlog splošnega akta o delitvi dohodka mora delavski svet obravnavati in o njih sprejeti stališče.
Skladi
Del dohodka, ki je namenjen za sklade, razporedi delavski svet podjetja v posamezne sklade. Podjetje ima naslednje sklade: poslovni sklad, rezervni sklad, sklad skupne porabe.
Podjetje, ki doseže večji dohodek, kot znašajo delavcem izplačani osebni dohodki, mora odvesti iz dohodka, ki presega
izplačane osebne dohodke, v rezervni sklad najmanj znesek, ki ustreza 2% od obratnih sredstev, s katerimi je razpolagalo v letu, za katero se deli dohodek. Ko dosežejo skupna sredstva rezervnega sklada 10 % obratnih sredstev s katerimi je podjetje povprečno razpolagalo v zadnjih treh letih, neha obveznost vlaganja v rezervni sklad, če se zmanjšajo sredstva rezervnega sklada pod znesek, izračunan na omenjeni način, mora podjetje toliko časa spet vlagati v rezervni sklad, dokler ne doseže določenega zneska.
Ko vloži podjetje del dohodka v rezervni sklad, mora dati določen del v rezervni sklad občine, oziroma v rezervni sklad republike. Sredstva rezervnega sklada se smejo prenašati v poslovni sklad samo, če podjetje zaradi izgub, ki jih utrpi, ne more nadomestiti vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, porabljenih v svoji dejavnosti, razen če ni dobilo sanacijskega kredita. Dalje v primeru, če osnovno sredstvo ni bilo zavarovano ali če zavarovalnina, ki jo je dobilo podjetje ne krije vse nastale škode, mora podjetje nadomestiti razliko iz rezervnega sklada med nastalo škodo in zavarovalnino.
Kadilci ne ogrožajo samo svoj organizem, temveč tudi zdravje nekadilcev, kndar kadijo v slabo zračenih prostorih.
Dr. Filip H. Abelson, ki je znan v svetu kot eden od odkriteljev neptunija in mnogih prispevkov v nuklearni fiziki, je objavil v uvodniku časopisa Camegievega instituta v Wa-shingtonu, da vsebuje cigareta ogljikov monoksid, dušikov dioksid, vodikov cianid in več drugih nevarnih kemikalij, ki povečujejo splošno onečiščenje zraka. iDr. Abelson trdi, da se lahko ti plini koncentrirajo do nevarne stopnje v nezračenih stanovanjskih sobah, avtomobilih itd.
Industriji tobaka prinaša kajenje velike dobičke, zato zavrača kot neutemeljene vse trditve o škodljivosti kajenja. Iz istega vzroka tudi pristojni organi oblasti mnogokrat ne prisluhnejo 'svarilom znanstvenikov. Dr. Abelson meni, da ostanejo kadilci pri življenju le zato, ker prebijejo sorazmerno dalj časa v manj onesnaženem ozračju. V meprezračenih prostorih pa lahko doseže koncentracija ogljikovega monoksida zaradi kajenja od nekaj sto
Razporeditev sredstev iz kreditov in drugih kreditnih poslov
Sredstva, ki jih pridobi s krediti ali z drugimi kreditnimi posli, uporablja podjetje v njihov namen, kot to določajo predpisi in pogodba ter jih v skladu s tem razporeja: med osnovna sredstva, med obratna sredstva in med sredstva skupne porabe.
Sredstva, ki jih pridobi s kreditom ali s kakšnim drugim kreditnim poslom, odplačuje podjetje iz osnovnih sredstev in obratnih sredstev ali iz sredstev skupne porabe, glede na namen, za katerega je bil najet kredit ali sklenjen kreditni posel.
Namen in uporaba sredstev
Podjetje kot dober gospodar skrbi s potrebnimi ukrepi za varnost in primemo hrambo stvari, zavaruje stvari in skrbi za skrbno in strokovno tehnično ravnanje s stvarmi. Podjetja morajo vzdrževati obratna sredstva in redno skrbeti za tekoča in investicijska popravila osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
tisoč enot do milijon, kar povzroča nevarnost zastrupitve tako za kadilca, kakor za nekadilca, posebno pa za dojenčka, ki vdihava nižje, bolj zasičene plasti zraka (ogljikove spojine so težje, zato se nabirajo v večjih količinah v spodnjih plasteh). Kadilec v prisotnosti drugih ogroža torej tudi njihovo pravico do zdravja.
Keber Jože
Izvoljen predsednik CDS
Na svoji prvi seji, ki jo je centralni delavski svet imel dne 16. 5. 1968 je na predlog odbora sindikalnih podružnic izvolil za svojega predsednika tovariša Ivana Lužarja, pomoč-pika obratovodje mehanične delavnice. Za namestnika predsednika centralnega delavskega sveta pa je bil izvoljen tovariš Viktor Skale, metalurški tehnik — vodja manevra v topilnici.
D. M.
Kadilci zastrupljajo nekadilce
i
VAŠ KOTIČEK
NEGA SESALNIKA
Sesalnik očistimo po vsaki uporabi, da je pripravljen za drugič. Vrečico za prah obrnemo in stresemo prah na razgrnjen časopisni papir, ki ga potem takoj zavijemo in odnesemo v smeti. Notranja stran vrečice je kosmata, ker je s tem povečana nepro-pustnost prahu. Prah pa se v kosmato vrečico tudi lepše vsede. S krtačenjem pa tudi z grobim stepanjem kosmatine razredčimo in potrgamo. Vrečice tudi ne peremo, ker bi sicer izgubile obliko in impregnacijo. Očiščeno vrečico vložimo v ogrodje sesalnika in ga zapremo. Električni kabel na široko zvijemo, da se žica ne zlomi in da ne začne odstopati gumijasta obloga.
Široka, gibljiva sesalna cev naj visi ali jo, če nimamo prostora, hranimo leže na široko zvito. Očistimo še vse nastavke in jih shranimo.
i
NASVETI
Ovitke za knjige, če so iz blaga, najbolje operemo v mlačni milnici, če so spleteni iz umetne rafije ali drugih plastičnih trakov, jih moramo samo previd no ovlažiti in posušiti. Ovitke iz usnja pa narahlo natremo s kremo za čevlje in nato z mehko krpo dobro spoliramo.
Cvetlične lončke — pri tem mislimo na zunanje mrežaste iz plastike, na katerih se zelo rad nabira prah, najbolje operemo v mlačni vodi z majhnim dodatkom detergenta. Za tako čiščenje je priporočljivo, če uporabimo krtačko za roke ali kak čopič.
Žarnice v stenskih in visečih svetilkah najraje uporabljajo muhe za počivališče, pri tem pa puščajo za seboj nesnago. Pri čiščenju jih moramo odviti iz okova in z vlažno krpo, ali gobo narahlo obrisati, nato posušiti in s suhimi rokami zopet priviti v okov. Nikakor pa ne pozabimo pri tem s stikalom izključiti električnega toka.
<> l'
J
i» l' (» 1» (» l' 1» l»
)
Z mehko vlažno gobo in do suhega zbrišemo. Madeže, ki jih z vodo nismo odstranili, narahlo umijemo z raztopino detergenta, splahnemo in nato zbrišemo. Za čiščenje skaja (umetnega usnja) ne uporabljamo nobenih drugih čistil, ker lahko z njimi pokvarimo material. Barvnih, črnilnih in znojnih madežev ter odgrnin ne moremo s skaja več odstraniti.
Šahovsko tekmovanje v počastitev Dneva mladosti
V počastitev dneva mladosti je dne 24. maja 1968 steklarna »Boris Kidrič« organizirala moštveni brzoturnir. Tekmovanje je bilo v hotelu »Bohor« v Rogaški Slatini.
Turnirja se je udeležilo šest ekip*s po štirimi člani, in sicer: steklarna »Boris Kidrič«, Šentjur, Steklarska šola iz Rogaške Slatine, prosvefho društvo Rogaška Slatina in Cinkarna I in II.
Izid tekmovanja je bil naslednji: 1. Cinkarna I 14,5 točk, 2. Steklarna »Boris Kidrič« 13,5 točk, 3. Cinkarna II 11,5 točk, 4. Prosveta Rogaška Slatina 9,5 točk, 5. Šentjur 9 točk in 6. Steklarska šola 2 točki.
Prvo moštvo je nastopalo v postavi: Jože Šnajder, Iskren
| OBČNI ZBOR ii šahovske sekcije Cinkarne
ČIŠČENJE PREDMETOV IZ SKAJA
Torbice, kovčke, potovalke, pasove, pohištvo iz skaja očistimo po potrebi
V torek, 21. maja je bil občni zbor cinkarniških ša-histov. Iz poročil predsednika inž. Klemena Stegenška ter tehničnega vodje tovariša Šinona povzemamo, da aktivnost šahovske sekcije pada, in sicer po številu aktivnih šahistov, kakor tudi glede kvalitete igranja.
Nujno je treba obnoviti tradicijo šahistov Cinkarne oziroma doseči še večje uspehe. Tovariš predsednik se je zahvalil predsedniku sindikalne podružnice tovarišu Andrejašu za razumevanje, ki ga je imel sindikat, ko je šahovsko sekcijo materialno in moralno podpiral v reformnem obdobju z željo, da bo tako tudi v prihodnje. Zahvalil se je tudi tovarišu Šmonu, ki je nesebično in po-
žrtvovalno deloval vse obdobje in storil vse kar je pač mogel, da je sekcija delovala, sicer z manjšimi uspehi, toda ni zaspala.
V novi odbor sta bila izvoljena za predsednika inž. Iskren Pipuš, za tehničnega vodjo pa tov. Mežnar. Poleg ostalih sklepov, ki se nanašajo predvsem na ponovno osvežitev šaha v Cinkarni, je bil sprejet tudi sklep, da bo vsak prvi torek po 15. v mesecu sestanek vseh šahistov, na katerem bo vsakič kratko teoretično predavanje, nato pa prosta igra s kratkimi turnirji, dvoboji in simultankami.
Tovrstna obvestila bodo objavljena v Cinkarnarju.
Šahisti, pridite torej v čim večjem številu v klubske prostore »Ljudske tehnike«!
Pipuš, dipl. inž., Franc Dečko in Stevo Jovanovič; drugo moštvo pa: Vojo Ružič, dipl. inž., Mio-, drag Lazič in Mirko Mežnar.
Največ točk za moštvo je dosegel Stevo Jovanovič (5 točk ali 100 % od vseh možnih točk), sledijo Iskren Pipuš, dipl. inž. 4 točke), Vojo Ružič, dipl. inž. (3,5 točke itd.).
Po končanem tekmovanju sta moštvi sprejeli za osvojeno I. in drugo mesto spominske nagrade.
Glede igranja moramo pohvaliti vse člane, ki so si zares prizadevali, da ni bilo večjih spodrsljajev.
Zvečer se je moštvo zbralo v počitniškem domu »Sladka gora« in odigralo medseboj brzoturnir. Prvo mesto je osvojil Franc Dečko s 4,5 točkami, sledijo Vojo Ružič, dipl. inž. 4,5 točk, Iskren Pipuš, dipl. inž. 3. točke, Jože Šnajder 3 točke,
Stevo Jovanovič 3 točke, Mirko Mežnar 2 točki in Mio-drag Lazič 1 točko.
Mirko Mežnar

Dopisujte
v naš list

ZAKAJ IZGUBE

(Nadaljevanje s 6. strani)
Razlika med dohodki in izdatki v skladu zdravstvenega zavarovanja znaša 6,458.416,05 N-dinarjev. Pokrita bo z redno rezervo v višini 884.727,64 N-di-narjev in s sproščenimi vročenimi sredstvi od prejšnjih let (992.769,76 N-dinarjev). Za ostalih 4,580.918,63 N-dinarjev pa je bil predpisan izredni prispevek.
Polovico nepokritega primanjkljaja bodo krili vsi'aktivni zavarovanci v naši regiji z enotno stopnjo 0,58 % od neto osebnih dohodkov, drugo polovico pa samo aktivni zavarovanci, zaposleni pri gospodarskih organizacijah z večjim sta-Iežem kot je mejni (določen) stalež panoge. Torej bodo zavarovanci v teh gospodarskih organizacijah morali plačati izredni prispevek po enotni stopnji in še po stopnji, ki je izra-
čunana za vsako delovno organizacijo. Naše podjetje plačuje poleg enotne stopnje 0,58% še drugi del v višini 0,35 % od neto osebnega dohodka.
Plačevali ga bomo od L marca do 31. decembra 1968.
Ker so za poslovni uspeh izredno pomembni dohodki iz osnovne stopnje prispevka, se moramo tudi vprašati, kolikšni so osebni dohodki, ki so osnova za te dohodke in ki so bili obračunani po vsej Sloveniji po enaki prispevni stopnji. Primerjava podatkov za obdobje januar—november 1967 (podatkov za celo leto še nimamo) kaže, da smo v celjski skupnosti formirali iz tega naslova na enega aktivnega zavarovanca samo 90,6 % zneska nasproti republiškemu povprečju. Tu je ugotovitev, da bi ob predpostavki enako velikega dohodka
kot je republiško povprečje imel sklad 5,048.000,00 N-dinar-jev večji dohodek, kar bi skupno z razpoložljivimi sredstvi zadostovalo za kritje celotnega primanjkljaja. Še drugače in bolj enostavno ppvedano: pol milijarde starih dinarjev višji dohodek bi brez dvoma bistveno vplival na poslovni uspeh.
Ob takih okoliščinah lahko sklepamo le to, da moramo za enak obseg pravic zbrati več sredstev iz dodatnih virov, seveda v breme že itak manjših osebnih dohodkov. V tej luči nam postanejo tudi primanjkljaji v skladih bolj razumljivi.
A. Potočnik
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO iCINKARNARJA«
Za redno pošiljanje vašega in seveda upam, da tudi mojega lista »Cinkarnar« se valh lepo zahvaljujem.
Moja želja je, da mi ga še nadalje pošiljate, saj je to zame edini list, v katerem naj-dem mnogo lepih in zanimivih domačih novic. S posebnim zanimanjem sem prebral članek o podpisu pogodbe o skupnem financiranju in izgradnji tovarne titanovega belila. Saj bomo s to dograditvijo dosegli mnogo. Marsikateri do sedaj brezposelni si bo v novi tovarni našel svoj kruh, pa tudi za samo podjetje je to velika pridobitev.
Zato želim celotnemu kolektivu mnogo uspehov v izgradnji novih obratov in doseganju znanja na delovnih mestih.
Osebju iz energetike pa pošiljam mnogo lepih pozdravov z željo, da čim bolj pazijo na
svoje nevarne parne kotle.
Vaš nekdanji sodelavec — sedaj vojak — Tone Polajžar, V. P. 6734-21, Valjevo.
ZAHVALA
Kolektivu Cinkarne, vsem mojim prijateljem v Cinkarni se prisrčno zahvaljujem za izredno lepo poslovitev in obdaritev ob mojem odhodu v pokoj in jim kličem, obiščite me v Logarski.
Jerica Grah
OKENSKA STEKLA IZ PLASTIKE
I Razbita okenska IStekla bodo kmalu stvar preteklosti. Neko nemško podjetje kemijske industrije že nudi okenska stekla iz plastike, ki jim ne more škoditi niti pobegla nogometna žoga, niti veter.
Prednosti novih šip so očitne: imajo isto neoporečno ravno površino in jasno prozornost kakor steklene šipe, poleg tega pa so neobčutljive na udarce in potrese. Termične lastnosti so sicer slabše, vendar niso lahko vnetljive in so obstojne do temperature 135° C.
Novi material za šipe je izdelek polikarbonatske plastike. Zaenkrat bo na tržišču v velikosti 1,2 X 2 m in v debelinah od 1 do 5 mm.
NOVI
FRANCOSKI
DRŽAVNI
KONCERN
ONIA in MPDA tvorijo holding-družbo Enterprise Miniere et Chimique
V Franciji so se že dalj časa ukvarjali z zamislijo, da bi združili obe državni družbi, ki proizvajata kalij in dušik, sedaj pa je do tega prišlo na podlagi odločbe ministrskega sveta. Nova holding-družba se imenuje »Enterprise Mi-niere et Chimique« in zdru-
JlmstiiznoM
KNjrZNlCE
žuje bivšo Mineš Domania-les de Potasse d’Alsace (MPDA) in Office Nationa-le Industriel de 1’Asote (ONIA). Kakor nedavna izločitev kemijske produkcije iz državnih premogoko-pov, je tudi to operacijo prištevati v okvir velike preobrazbe v strukturi francoskega gospodarstva, katere cilj je osnovanje konkurenčno sposobnih gospodarskih enot evropskih dimenzij. Francoski minister za industrijo je pre-grupiranje utemeljil š tem, da je (po njegovem mnenju) v produkciji umetnih gnojil konkurenčno tisto podjetje, ki ima najmanj 1 milijardo FF letnega prometa. Z drugimi besedami: le dva ali trije francoski koncerni so mednarodno konkurenčno sposobni. Nova operacija je ugodna tudi
zato, ker se obe podjetji dopolnjujeta tako v proizvodnem programu, kakor tudi v prodajnem aparatu.
Nove pomivalne stroje intenzivno raziskuje tudi in dustrija detergentov, ki je dala na trg niz izboljšanih kemičnih čistilnih sredstev in preparatov za mehčanje vode. V raziskave se je vključila tudi industrija, katere izdelke v napravi pomivajo, in prilagaja zaključke raziskav v svojo bodočo proizvodnjo. Teste še ni zaključila industrija porcelana in stekla ter jedilnega pribora, posebno pri visokovredni dekorira-ni posodi, pri zlatih dekorjih, nadglazumemu nanosu na steklo, pri jedilnem priboru in strežnemu priboru z jedkanimi ornamenti.
Francoski sindikalisti , v Cinkarni
Pred nedavnim so se mudili v naši republiki predstavniki enega izmed treh največjih sindikatov v Franciji. Med svojim bivanjem v Sloveniji so obiskali nekaj večjih gospodarskih delovnih organizacij, med drugim tudi naše podjetje.
V skladu z njihovim političnim prepričanjem — borijo se namreč za socialistične družbene odnose in proti privatni lastnini v Franciji, prizadevajo sl tudi izboljšati položaj tujih delavcev, ki so zaposleni v francoskih tovarnah — so se zanimali za naše izkušnje na družbenopolitičnem in gospodarskem področju.
Z našimi družbenopolitičnimi delavci in s strokovnjaki so se pogovarjali o razvoju samoupravljanja od začetka pa da konca (koliko delavcev sodeluje v delavskem samoupravljanju, način volitev samoupravnih organov, o čem odločajo delavski sveti, kako so urejeni samoupravni normativni akti, kaj le-ti določajo, kakšen je od-
nos med samoupravnimi organi in sindakatom itd.), nadalje o razvoju podjetja, o mederni-začiji, o zaposlovanju in izobraževanju delavcev. Zanimali so se tudi za potek družbene in gospodarske reforme in za njen vpliv na gospodarske organizacije.
Gostje so pokazali tudi poseben interes za ureditev družbenega standarda (rekreacija, dopust, družbena prehrana, počitniški domovi in stanovanjska izgradnja).
Dejali so, da jih zanimajo vse naše napredne pridobitve, ki bi jih oni lahko prilagodili svojim razmeram in potrebam.
V spremstvu članov našega kolektiva so si gostje ogledali naše nove obrate (na sliki).
Cerič Z., M. Gvozdenovlč: Izbor or-gana upravljanja u radnim organizacijama. Zagreb 1968. S. 331.98,
Drulovlč M.: Upravljanje sistemom poslovanja. Beograd 1967. S. 63.012.
Elektronski računar u upravljanju. Beograd 1967. 9. 65.012.
Enciklopedija Jugoslavije. VII. Zagreb 1968. S. 03.
Glasstonc S.: Udžbcnlk flzlčke hemi-Je. Beograd 1967. S. 541.1.
Marjanovič S.: Prlmena kibernetike u rukovodenju rddnom organlzacljom. Zagreb 1967. S. 63.012.4.
Momčlnovlč H., M. 6ehlč: Odsustvo-vanje s rada. Zagreb 1968. S. 331.817.
Pa Jer G., F. Kurth: Unstctlgfordcrcr. 2. Aufl. Berlin 1967. S. 621.86.
10 iffHTini
Poduzcče u reformi. Zagreb 1968. S. 658.
Priprcma proizvodnje, Beograd 1967. S. 658.51.
Prlručnik za komunalnu hifijenu. Beograd — Zagreb 1966. S. 628.
Projektovanje grupne tehnologije. Beograd 1967. S. 638.51.
Razvojna funkcija. Beograd 1967. S. 62.001.5,
Ruckner J.: Odgovornost za štetu u prlvredl 1 saobraačju. Zagreb 1968. S. 347.42.
Strohsack B.t Delovna razmerja od A do 2. Celje 1968. S. 331.1.
Študija 1 merenje rada. Beograd 1967. S. 658.54.
Zakonik o kazenskem postopku. Zakon o gospodarskih prestopkih. 3. Izd. Ljubljana 1698. S. 343.
Zbirka presuda 1 objaSnjenJa o sred-sivima, dohotku 1 raspodell privrednlli organizacija, ustanova 1 organa uprave. Zagreb 1968. S. 658.155,

■*«
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiii
I	ŽENA.	ČEMU? I
V soboto sem se oženil, i čeprav sem se cela tri de-= setletja otepal žensk. Dra-I gi prijatelji, morda ste mi-= slili, da sem končno le na-E šel dekle, pri katerem člo-| vek zaljubljen do ušes, re-E če: ta in nobena druga ali E pa se je komu posvetilo, 1 da se mi je omračil celo = um, kar bi tudi ne bilo nič | čudnega, saj se je moj pra-= ded zdravil v umobolnici. E Vendar žal niste uganili!
Kot veste, sem precej pre-E cej premožen, imam 4 m I avtomobila, sam ne vem ko-| liko kvadratnih metrov sta-E novanja, oblek po meri iz E najboljšega kaingarna, a = kaj mi vse to pomaga. Av-| to ima že vsak, vikend tuji di. na dobro blago mojih E oblek pa se le malokdo ra-| zume. Jaz pa nisem eden E tistih milijonarjev, ki skri-E vajo svoje milijone, tem-E več želim, da bi vsi ljudje = poznali mojo vrednost in | mi tako dodelili ustrezno E mesto v družbi. Nekako se = pač moraš afirmirati! Ven-| dar, težave so se pričele | tam, kjer jih ni nihče pri-| čakoval. Če se na primer | veliko vozim z avtdmobi-= lom, ljudje govore: »Tale | pa vse zapravi z avtom. E Kar poglejte ga, kako je E suh! Od hrane si odtrga, E da ima za bencin!« Pa kaj E hočem, res sem bolj tanke = postave in se nič ne obesi 1 na njo. Ko pa bi avto pro-E dal ali pa ga imel le za de-I koračijo garaže, bi spet | govorili: »Ubogi revež, še 1 za bencin nima!« V resnici I pa imam lastni devizni raji čun. Kakšen absurd!
Vse možnosti sem že iz- § črpal. Hotel sem celo po-	E
dariti cerkvi večjo vsoto	E
za nov zvon, pa sem se zo-	E
pet ustrašil ljudi, ki bi ta-	=
koj posumili, da gre ver-	=
jetno za podedovano bole-	=
zen ... Saj se verjetno spo-	=
minjate, kaj je bilo z mo-	|
jim pradedom. Poskusil	|
sem z gostijami prijate-	S
Ijev v najboljših hotelih,	|
pa se ta moja radodarnost	|
sploh ni razvedela, ker pač	E
prijatelji niso želeli, da bi	E
se krog preveč razširil.
Človek se enostavno ne	i
more afirmirati in resnič-	|
no sem podvomil o vred-	|
nosti denarja. Morda bi se	S
mi res zmračil um, če ne	|-
bi nekega večra ...
S prijateljico sva se vra-	E
čala iz gledališča in kljub	=
eleganci moje obleke ni-	=
sein vzbujal nobene pozor-	=
nosti.
»Poglej jo!« mi je rekla	E
prijateljica in me pocuka-	|
la za rokav. Res so vsi	E
ljudje gledali v isto smer	|
in ko sem napel vrat, sem	E
videl žensko, čisto navad-	E
no žensko, zavito v vrsto	E
kožuhov. Poleg nje pa je	=
stopical gologlav možiček,	§
ki bi lahko bil kak želez-	=
niški uradnik, če ne bi bi-	E
lo razkošne soproge. In sli-	E
šal sem komentar žensk:	|
»Mož, poglej tega, ta pa	5
ima pod palcem, pa tudi	=
stiskač ni...« Končno sein le našel pravi način svoje	=
uveljavitve in zato sem se	|
oženil. Res je, morate mi	|
priznati, veliko težje je	E
vzdrževati razsipno ženo	E
kot pa štiri metre avtomo-	E
bila, vilo in vikend. M. D.	E
tllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
REBUSI
KIJEV, glavno mesto Ukrajinske SSR, upravičeno domačini imenujejo mesto parkov in sodobne arhitekture. V eni izmed prihodnjih številk »Cinkarnarja« pa kaj več o Sovjetski zvezi
Vtisi iz
i	Domača plemena, predat	vsem Arabci in Kabilijciso
|i	se stalno upirali njihove-
(i	mu gospostvu, posebne te-
zave jim je delal legendar-i	ni Abd-el-Kadar (padel
(i	l. 1847), ki ga še danes ča-
,i	ste kot narodnega heroja.
{»	Narodnoosvobodilni boj
j	pod vodstvom FLN se je
(i	začel 1953 v Kabilji in je
(i	trajal do 1962. leta, ko je
|i	bila Alžiriji končno prizna-
i*	na neodvisnost.
i»	Alžir je za prehodnega
11	gosta — turista zelo sliko-
i>	vita	dežela, polna kontra-
11	stov. Ob morju vroče in
i •	vlažno mediteransko pod-
i>	neb je z bujno vegetacijo,
i»	prekrasnimi plantažami,
i >	obdanimi z žarečim trop-
i*	skim cvetjem. Tu so čudo-
vita mesta — Oran, Alžir, d	Philipville idr.; za njimi se
i *	dviga romantično, pretežno
i1	golo gorovje, ki ga sicer
i1	danes pogozdujejo. Les v
i'	glavnem uvažajo iz Jugo-
i1	slavije.
Lov je precej razvit. i1	Skoraj vsaka družina
i1	ima doma strelno orožje,
11	lovijo pa le ptice (go-
11	lobe, fazane, jerebice).
11	Tu je dosti orlov in ogrom-
1	nih	jastrebov mrhovinar-
i1	jev,	ki neprestano krožijo
>1	nad	mogočnimi prepadi in
i1	skalnatimi stenami. Mnogo
11	je tudi štorkelj. Te štejejo
11	domačini za »svoje« ptice
i*	— kajti rišejo jih na svoje
<*	slike, tkejo tapiserije z nji-
(l	hovimi podobami (verjetno
1	se imajo njim zahvaliti za
1	svoj	številni naraščaj). Po-
1	leg	štorkelj prezimujejo
1	tu še lastovke, kukavice —
1	sploh vse ptice selivke.
V hribih je mnogo šaka-
I.	lov pa tudi divjih svinj, v gorskih soteskah, kjer je
J,	še kaj zelenega pa so še
5
Alžira	j
opice, baje potomke pred (i nekaj tisoč leti izumrlih južnoevropskih opic.	(>
Za tem gorskim pasom	d
se razprostira velika piano-	<•
ta Kabilja, na zahodu pa jo	i1
obdaja Atlas, ki nato pr e-	iu
haja v brezkončno puščavo	('
Saharo s svojimi slikoviti-	#
mi in z dateljevimi palma-	i1
mi poraslimi oazami: Tou-	I1
gourt, Ghardaia, El Oued	l1
in še mnogimi manjšimi,	l'
Te so vse povezane med se-boj z krasnimi avtomobil-	t
skimi cestami, kjer se živo	i'
srebro povzpne na soncu	l'
često preko 600 C. Tu je	i1
najpomembnejša žival ka-meta — ta daje mleko, dla-	l'
ko za šotore in obleko. Z	f
njenimi odpadki kurijo in	f
kuhajo. Domačini se hra-	f
nijo v največji meri s kru-	f
hom, sočivjem in ovčjim	<'
mesom. Nacionalna jed je kus-kus praženo in nato kuhano žito. če je dobro	<
pripravljen, je tudi za naš	<
okus zelo primeren. Svinji-	(
ne ni dobiti niti v hotelih	'
(islam jo prepoveduje),	1
kjer prevladuje francoska	(
kuhinja. Domačini pijejo	((
skoraj izključno brezalko-	*
holne pijače, čeprav imajo	(|
obilo dobrega in razmero-	\
ma poceni vina. Liter »Mascare« stane 2 DA (1	?
alžirski dinar = 24 N-din),	\
imajo pa še cenejša vina	'
(»Mouserat«, Vine rouge«	\
itd).	S
Zanimivo je, da domači-	i1
ni še vedno računajo s	i
francoskimi franki in ne z	('
alžirskimi dinarji, čeprav	i1
so slednji edino veljavna valuta v Alžiru. Tako pride često do zmešnjave v trgovini. Paziti je treba, da ti-ne zaračunajo preveč.
(Nadaljevfuije prihodnjič)

KADROVSKE
VESTI
V MESECU MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE:	Kirlojevtfč Ljubfcav, VVe&o
Branko. Koprivnik Franc, Mohorič An-ton, Tjlinger Marjan, šankJš Josip, Komesarovič Mijo. Kozlica Djuro, Žilavec Karl, Korez Albert, Golnirič Alojz, Fcldin Henrik, špoljar Branko, Pirnat Ivan, Pirnat Vida, Jakčin Stjepan, Voh Katarina, Kantušer Frida, Košenina Nada, Turk Dragica, Horvat Ivan, Osredek Elizabeta, Jahiri Desa, Planko Karol, Kovačič Stanko, Orličnik Franc, Lukač Franc, Vidic Nežka.
ODŠLI IZ PODJETJA: Sivka Jože, Lcber Viktor, Vasilič Radovan, Falnoga Stanko, Predragovič Franjo, Hokinan Stjepan, Novak Franc, Stojnšek Anton, Topolšek Franc, Kodrič Jože, Romih Franc, Vrečko Branko, Mohorič Anton, Grušovnik Franc, Komesarovič Mijo, Koprivnik Franc, Macuh Bogdan, Žilavec Karel, Mlinšek Ivan, Jovanovski
Ilija, Konečnlk Franc, Kozlica Djuro, Miglez Alojz, Zalar Bogdan, dipl. inž., Šalamon Milorad, Rončevič Stevo, Du-jič Rafael.
UPOKOJENI SO BILI: Krušeč Matilda, Zebec Terezija, Poznič Ivan, Krajnc Karel, Lampret Mihael, Košenina Mihael, Petek Miha.
UMRLA STA: Golob Ernest, Penič Edvard.
V JLA STA ODŠLA: Selič Edvard, Tasič Milorad.
POROČILI SO SE: Gočnikar Alojz, Klenovšek Mija, Mlakar Jože, Zupanc Alojz.
OGLAS
Globok otroški voziček, popolnoma nov, nerabljen, uvožen (zahodnonemški), najnovejše izvedbe ugodno prodam.
Informacije na telefon 260 — interna.
r
Vrednost točke j|||
maj 1968
I. METALURŠKI SEKTOR
1.	Cinkovo belilo — — — —
2.	Pražarna ln žveplena kislina r 1 3. Aglomeracija — — — —
4.	Topilnica — — — — —
5.	Plinarna — — — — — -, * • 6. Keramika — — — — —
7.	Skupne službe metalurgije
8.	Rektilikacija cinka — —
9.	Cinkov prah New Jersey —
10.	Nova žveplena kislina — —
11.	Valjarna cinkove pločevine
12.	Čašice — — — — — — 11. Žica — — — — — —
14.	žlebovi — _ _ — —
15.	Skupne službe valjarne —
1.24
1.25
1.24
1.24
1.23
1.24
1.24
1.24
1.24
1.25
1.25 1.23 1.23
1.23
1.24
II. KEMIJSKI SEKTOR
1.	Kroroov galun — —	—	—	—	—	—	—	—
2.	Natrijev sulfid —	—	—	—	—	—	—	—
3.	Cinkov sulfat — —	—	—	—	—	—	—	—
4.	Litopon ln barljev sulfid	—	—	—	—	—	—	—
5.	Povprečje lltopona —	—	—	—	—	—	—
6.	Svinčevi oksidi —	—	—	—	—	—
7.	Superfosfat	—	—	—	—	—	—	—	—
8.	Ultramarln —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
9.	Modra galica	—	—	—	—	—	—	—	—	—
10.	Modri baker	—	—	—	—	—	—	—
11.	Alumjnljskl ofset	—	—	—	—	—	—	—	— —
12.	Tiskarna — — — —	—	—	' ,
13.	Skupne službe anorganske kemije In razvojni —
14.	Kemija III. Mozirje	—	—	—	—	—	—	—	—
15.	Kemija II. — organska	kemija	—	—	—	—	—
16.	Clnkografija ln povprečje	—	—	—	—	—	—	—
1.25
1,22
1.23
1.23
1.23
122
1.23 1.22
1.24
1.24 1.30
1.24
1,29
1.25 1.23
1.25
III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — —
1,25
IV. UPRAVA
1.	Uprava In šoferji — — -
2.	Kemični laboratorij — -
V. KOMERCIALNI SEKTOR
1.	Komercialni sektor — — -
2.	Skladišča — — — — -
3.	Transportni oddelek — -
VI.	FINANČNI SEKTOR
1. Vse službe — — — — -
VII.	KADROVSKI SEKTOR
1.	Kadrovski sektor — — -
2.	Pomožne službe — — -
3.	Družbeni standard — — -
Vlil. VARNOSTNI SEKTOR
1. Varnostni sektor In gasilci
. IX. INVESTICIJSKI SEKTOR
1. Vse službe — —---------
X. CELOTNO PODJETJE
1,23
1,23
1.23
1.25
123
1,23
123
1,23
1,22
123
1.23
12«
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 13. junija do 15. julija 1968.
KINO UNION
Od 13. do 16. junija »LOLA KOLT«, Italijanski barvni film
Od 17. do 18. junija »ZA LJUBEZEN ALI DENAR«, ameriški barvni film
Od 19. do 23. junija »DEKLE KAKOR MORJE«, francoski barvni film • Od 24. do 25. junija »ALJpi NA VODI«, češki film
Od 27. do 30. junija »MARNI«, araerl-škl barvni film
Od 1. do 7. julija »ROBINSON CRU-SOE«, ameriški barvni film
Od 7. do 14. julija »MARY POPPINS«, ameriški film
Od 15. do 17. julija »TARZAN IN NJEGOVA ŽENA«, ameriški film
KINO METROPOL
Dne 17. junija »PETROLEJ«, ameriški film
Od 18. do 19. junija »VLAK«, ameriški film
Od 20. do 23. junija »KAJ JE NOVEGA MUCKA«, angleški barvni film
Vpisujmo otroke
Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del celotnega vzgojnega procesa mladega človeka. 'Neprecenljive vrednote sistematičnega muziciranja so na splošno še premalo znane in cenjene. Če bi starši vedeli, kako ugodno vpliva* glasbena vzgoja na razvoj otrok, bi se v znatno večji meri odločali pošiljati svoje otroke v glasbeno šolo. Usmerjati mladino, da goji nek instrument, pomeni odvračati jo od ulice in kvarnih vplivov. Glasba otroka plemeniti in ga umsko razvija. Kar najbolj ugodno vpliva glasba na discipliniranost, vztrajnost, po-Irtvovalnost, vrline ki so v življenju izredno dragocene.
GLASBENA SOLA je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti. Glasbena vzgoja začne z najmlajšimi, ki končajo prvi razred osnovne šole (izjemoma sprejemamo učence prvega razreda). Otroci v starosti 8—9 let se lahko uspešno lotijo igranja violine, flavtice ali klavirja, slednjega le tedaj, če je klavir doma na razpolago.
MLADINI V STAROSTI II — 12 LET (peti in šesti razred osnovne šole), priporočamo naslednje instrumente: violončelo, klarinet, trobento, rog, pozavno in kitaro.
Razen klavirja in kitare posoja vse instrumente učencem glasbena šola.
Od 24. do 26. junija »ALARM NA JE-ZU«, francoski film Od 27. do 30. junija »ROMUL IN REM«, italijanski barvni film Od 1. do 2. julija »ZADNJIH 15 MINUT«, francoski film Od 3. do 7. julija »SINOVI VELIKE MEDVEDKE«, nemški barvni film Od 8. do 10. julija »TOM JONES«, angleški barvni film.
Od 11. do 15. julija »WINETOU IN APACI«, jugoslovansko-nemški barvni film
■V
>•
LETNI KINO
Od 17. do 18. junija »ZAROTNIK MATHIAS SANDORF«, francoski barvni film
Od 19. do 20. junija »KLIC TROBENTE«, ameriški barvni film Od 21. do 23. junija »V VRTINCU«, ameriški barvni film Od 24. do 25. junija »TROJANSKA VOJNA«, italijanski barvni film Od 26. do 28. junija »DR. NO«, ameriški barvni film
Od 29. do 30. junija »KARAVANA POGUMNIH«, ameriški film Od 1. do 2. julija »GARSONJERA ZA ŠTIRI«, ameriški barvni film Od 3. do 4. julija »DŽINGISKAN«, angleški barvni film Od 5. do 7. julija »ANGELIKA MARKIZA ANGELOV«, francoski barvni film
Od 8. do 10. julija »SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA«, jugoslovansko nemški barvni film
Dne 11. julija »TANKA RDEČA ČRTA«, ameriški film Od 12. do 14. julija »ANGELIKA, LEPA LJUBIMKA«, francoski barvni film Od 15. do 18. julija »BEN HUR«, ameriški barvni filmi ji -Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url v letnem kinu pa ob 20. url. Program objavljamo po podatkih Klno-podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
v glasbeno šolo
ROK ZA VPIS: 15. do 20. junij 1968.
Sprejemni izpiti za novince so v ponedeljek, 21. JUNIJA 1968. Za vpis v pripravnico ni sprejemnega izpita. Vpis za katerikoli instrument je vezan na sprejemni izpit, pri katerem mora vsak novinec zapeti vsaj eno narodno pesem in dokazati, da je glasbeno sposoben.
Šolnina znaša 20 N-din mesečno. V tej vsoti je vračunana najemnina za instrument.
Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Glasbena šola v Celju Slomškov trg 10 Tel. 27-12
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik ZlatkoSentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: U^pdništvo glasila »Cinkarnam Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje