SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za < celo1 Ista predplačaa 15 (Id., za pol leta S gid., za četrt leta i fldM sa jed» mesec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dem pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ved na leto. Pos&mne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) »sprejema npravnlltvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefninkovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je r Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, irvten ali nedelje in praznike, ob pol 6 ari pspoldne. Št ©v. lOl. V Ljubljani, v soboto 2. maja 1896. Letnili XXIV. Žaloigra v občinskem svetu ljubljanskem. V seji dne 30. aprila t. I. se je odpovedal dosedanji župan ljubljanski, gospod Peter Grasselli, županstvu ter odložil ob jednem tudi mestno odbor-ništvo. Akoravno ni ta vest nikogar presenetila, kajti javna tajnost je bila, da se mora sedanji župan koj po volitvah odpovedati, vendar moramo iz našega stališča zabelježiti ta korak kot posledico neznosnih razmer na magistratu, na katere so vedno kazali naši zastopniki v mestnem zboru. V interesu rednega gospodarstva obsojevali «mo vedno liberalno narodno veČino, odkrili nedostatke, a v odgovor dobili le trditev, da je vse v redu in da ni boljšega, vzornejšega gospodarstva ua svetu, ko v naši mestni hiši. Ce je moral župan odstopiti pred pretekom postavne > dobe, kje tedaj tisti vzor gospodarstva, kajti človeka se meni nič tebi nič kar najedenkrat iz županovega stola, na katerem je sedel skoraj petnajst let, ne odstrani. Padel je kot žrtva liberalnega gospodarstva, ker če bi liberalno - narodna večina umela svojo nalogo v občinskem svetu, bi ne pustila, da bi tako daleč smelo priti. A ker so bili vsi jednega srca in jednih mislij in so k večjemu malo za kulisami zaropotali, se ni zgodilo nič, tako dolgo, da je bila stranka sama v nevarnosti, in da se reši, odpovedati se je moral njih pristaš — gospod Peter'Grasselli. Govorili bi lahko še veliko o tem predmetu, a dovolj za nas, da belježimo 30. dan aprila kot dan .zmage naših trditev in da je liberalno-narodna večina v občinskem svetu ljubljanskem bila vsled neznosnih razmer, katere smo mi vedno javno poudarjali, prisiljena, tudi javno pred vsem svetom priznati istinitost naših trditev. Toda spremenilo se ne bo vsled tega stališče in ¡postopanje vladajoče stranke v nobenem oziru. Njih liberalno načelo bo še vedno vladalo, interesi prebivalstva .so ji v toliko mar, v kolikor se njih stranka ojači. To se je pokazalo pri imenovanju uradnikov užitninskega zakupa. Brez razpisa oddale so se službe ravnatelja s 3080 gld. gospodu P. Grasselli-ju, blagajnika s 1800 gld. gospodu Lavrenčiču in kontrolorja s 1800 gld. gospodu Valentinčiču, akoravno je že pri proračunski razpravi gospod dr. Gregorič opozoril na nepravilnost tacega postopanja, ki je v protislovju s § 30 občinskega reda. Ta določuje, da se morajo pred imenovanjem službe stalnih in začasnih občinskih uradnikov razpisati. Kaj pa so dru-zega ko občinski uradniki ravnatelj, blagajnik in pa kontrolor užitninskega zakupa? Kdo predseduje užitninskemu direktoriju? Župan. Kdo nastavlja uradnike, -kdo jim daje navodila? Občinski svet. Ta svet ima pravico razpustiti direktorij užitninskega zakupa in izvršiti nove volitve, ko bi se isti ne ravnal po občinskem redu. Ves dohodek užitninskega zakupi» stjka se v mestno blagajno, mestno knjigovodstvo stavi v proračunu čisti dobiček, z jedoo besedo, užitninski zakup je del občinske uprave in občinskega premoženja. Zatorej spada tudi k občinskim uradnikom ravnatelj, blagajnik in kontrolor, katere jedino v službo sprejema, jih iz nje odpušča ter jim plačo in druge dohodke določa občinski svet. Tudi morajo biti ti uradniki zapriseženi in radovedni smo, če se bo to eedaj zgodilo. Kolikor je nam enano, so to poprej kar po domače naredili. A naša liberalno-narodna večina noče o razpisu ničesar vedeti. Ona ustanavlja in hrani službe le za svoje pristaše, da te preskrbi, na druge kompeteute se ji pa ne zdi vredno ozirati se. Vriniti se mora nehote vsakemu misel, da se take mastne, dobro dotirane službe, ki ne zahtevajo veliko študij in veliko truda, lepo hranijo članom libe-ralno-narodne večine občinskega sveta, če pridejo slučajno v zadrego. To je skrajna brezozirnost na druge zmožne kompetente, katerim se na ta način odvzame prilika konkurirati in se nekaterim izvoljenim osebam mečejo na vrat službe, akoravno ni nobene podlage kot dokaz, da prosijo za službo. Vsak mora tako postopanje obsoditi, ker tukaj prevladujejo samo osebni interesi, ne pa občni blagor. To načelo srečamo povsod, kjer gospodari liberalna klika, namreč načelo popolne prostosti za vladajoče osebe, nikakor pa načelo prostosti in objektivnosti proti prebivalstvu. Na Dunaju je tako gospodaril liberalizem, isto tako gospodari sedaj v Ljubljani. A upajmo, da se bo prebivalstvo tudi pri nas kmalu zdramilo in takim zastopnikom ljudstva pokazalo vrata. Boj proti vsaki korupciji je naše načelo, katero mora slednjič zmagati. Prebivalstvo sedaj lahko razvidi, kdo da zastopa njih interese. Na Duuaju je tudi Hekaj časa vleklo tisto strašilo „klerikalizma", a kmalu so ljudje sprevideli, kam da jih je ta židovski liberalizem zapeljal. — Obrnili so mu hrbet in vkljub vsemu naporu zmagalo je krščansko načelo. Iz ljudstva — za ljudstvo glasil se je bojni klic, Bog daj, da bi tudi pri nas v Ljubljani našel ta klic tisočeri odmev v vrstah našega prebivalstva. Preverjeni smo, da je marsikateri z nami jed-nacih mislij, a boji se krutega terorizma, ker se neče izpostaviti osebnim napadom. Toda to polovičarstvo je dobri stvari na kvar, in če bi se dotični gospodje le količkaj ojačili, bi bila stvar kmalu vsa drugačna. Prvi akt žaloigre smo opisali, drugi pride morebiti kmalu na vrsto. Občina, kakor prebivalstvo so v hudi denarni stiski. 2e marca meseca so bile blagajne prazne, najelo se je popolnoma proti postavno pri loterijskem posojilu 20.000 gld. do 2. julija, seveda z običajnimi obrestmi. Upanje stavijo na majnik, za katerega se nadejajo, da se bo vplačevala domarina. A koliko stanovanj je praznih, koliko hiš porušenih! Hišni posestniki si ne vedo pomagati, podpora ce- LI STE K. Ueki svetli pojavi v zraku. {Konec.) Na isti način nam dohajajo od drugih kapljic druge solnčne barve, ki tvorijo drugače barvane prstane; le-ti pa so solacu nekoliko bližje ko rudeči. Sedmero takih prstanov tvori kolobar. Drugi kolobar je v primeri s prvim mnogo bolj nejasen in se le redkokrat vidi, tretjega pa že celo ni videti. Ako so vodene kapljice vse jednake, je kolobar čist in jasen; če pa kapljice niso jednake, ne dohaja nam od vseh kapljic, ki so jednako oddaljene od solnca, ista barva, marveč različne. Te različne barve pokrivajo jedna drugo, in nastajajo mešane barve, ki se bolj in bolj nagibajo k beli. Kolobar je bolj in bolj bled in manje razvit. Ko so te pojave natančneje opazovali, prišli so do zaključka, da ti kolobarji niso vedno jednaki, marveč da so manjši, čem večje so vodne kapljice, in narobe. Isti pojav se nam pokaže, če gledamo svečo skozi steklo, posuto i drobnim prahom. Cem redkeji je prah, tem večji je kolobar, in čem gosteji je prah, tem manji je kolobar. Priprosto ljudstvo iz veličine kolobarja proro-kuje vreme in pravi, da bode deževalo, če je kolobar majhen in se še zmanjšuje. Ljudstvo ima prav, dasi ne vč, zakaj, čem manjši je namreč kolobar, tem gostejše so kapljice v ozračju; čem bolj se kolobar zmanjšuje, tem bolj se zgoščujejo kapljice, tem preje tudi — dežuje. V našem slučaju pa je bil n. pr. kolobar precej širok in se je še vedno razširjal: vodene kapljice so se zredčevale in slednjič spremenile v pare, in v resnici je po 24. aprilu nastopilo lepo vreme. Razven barvanega kolobarja se morejo okoli solnca ali meseca videti še neka jasnejša mesta, kakor je kolobar sam, in večkrat so ta mesta baš na kolobarju samem. — Drugokrat pa se pokažejo samo svetla mesta, kolobar sam pa se ne razvije. Taka svetla mesta blizu soluca ali meseca imenujemo : parasolnce ali paramesec. Kadar je solnce blizu horizonta, se more parasolnce lepo razviti in njegove barve postati čiste in jasne. Ko pa 8e solnce vzdiguje nad horizont, se parasolnce širi, ob jednem pa zgublja na jasnosti in počasi zgine. Ze Mariotte je tolmačil ta pojav z dvojnim lomljenjem solnčne svetlobe v vertikalnih ledenih igli- cah ; Prauenhofer pa ga tolmači z indiferenco solnčne svetlobe. Se več svetlih pojavov se nam pokaže na nebu. Tako se vidijo ob solnčnem vzhodu ali zahodu svetli, stožčasti stebri ali pa križi; Vsi ti svetli pojavi pa so več ali manj sorodni s prejšnjima. Vse te razne pojave so opazovali ž« stari in iz njih prorokovali razne dogodke, največkrat zle. Leta 636 po ustanovitvi Rima, ob času jugur-tinske vojske, malo pred napadom Cimbrov in Tev-tonov, so videli v Rimu tri solnca. — Leta 580, baš pred vojsko s Perzejem, so se pojavila nad Sa-turnovim svetiščem na vedrem nebu tri solnca in jedna mavrica. — Istotako se je na čistem nebu pojavil okoli solnca kolobar, barvan kakor mavrica, ko je Oktavijan prihajal v Rim. (Dvomiti pa moramo, je li bilo v teh dveh slučajih nebo v resnici čisto; pisatelji menda hočejo reči, da v onem času ni deževalo.) Tudi Plinij piše na nekem mestu: „Nekatere-krati se more opaziti več solne na obeh straneh pravega solnca, nikoli pa ne nad njim ali pod njim. Naši očetje so videli tri solnca pod konzulatom Mu-cija in Postuma, Marcija in Porcija, Antonija in Dolabele, pa tudi za vlade Klavdija." njena po vrednosti hiše ne zadostuje, da bi postavili take nove zgrabe, kakor jih zahteva magistrat. Veliko število je tacih posestnikov, ki so dobili od začetka nalog samo hišo popraviti, in v tem smislu tudi podporo, a so morali pozneje hišo podreti, dobili pa nič več denarja. Občina kupuje hiše, a nima denarja, posojila ne more dobiti, in bi tudi težko zmagovala obresti in amortizacijo. Davek zvišati v sedanjih razmerah ne gre, akoravno liberaluo-na-rodna večina že to obeta. Vsa stavbena delavnost počiva, ker nimamo regulacijskega načrta. Eedo pa nosi odgovornost, da ga še nimamo ? Ce bi libe-ralno-narodna večina storila svojo dolžnost, in ne porabila že pred leti dovoljenega kredita za mestni načrt v druge namene, bi bila situacija popolnoma drugačna. Takrat se je reklo, taki načrt potrebuje leta, predenj se izdela, in sedaj se je vse v nekaterih mesecih končalo. Seveda je vlada tak nezreli elaborat poslala nazaj z opombo, da se mora regulacijski načrt izdelati po obstoječem zakonu, to je k dotični obravnavi se mora poklicati tudi lastnik posestva, sosedi in pa izvedenci, da imajo priliko ugovarjati ali pa pritrditi. Sedaj se je pa samo z ravnilom potegnila črta, vprašal se ni nobeden, in kake posledice bi imel tak regulacijski načrt za posestnike, si lahko vsak sam izračuna. Z jeduim udarcem bi bilo zabranjeno vsem, ki imajo posestva izven projektovane stavbene črte, kaj postaviti ali zgraditi na njih svetu, čeravno bi morebiti še le v 50 ali 100 letih tekla cesta tam. To sega globoko v interese prebivalstva, in na ta način se javne koristi ne zastopajo. Popolnoma opravičeno ponudi dotični posestnik magistratu svet, češ naredi ti ž njim kar hočeš, odkupi mi ga, ker jaz ne smem nič spremeniti. Občina nima denarja da bi odkupila, posestnik nima pravice za zgradbo, torej stoji cela stvar v škodo prebivalstvu nerešena. Kedo ima za to vso odgovornost ? Tisti, ki hočejo biti neomejeni gospodarji, liberalno - narodna stranka, ki pravi, da tako uzorno gospodari. Njo zadene vsa odgovornost, ker ni spolnovala svojih dolžnostij. Davkoplačevalci pa, ki trpi pri tem, naj kličejo tiste na odgovor, ki so s svojim uzornim gospodarstvom vse to zakrivili. Razprava o volilni preosnovi. (Govor poslanca Kluna v drž. zboru dne 24. aprila 1.1.) (Dalje.) Vlada pa jemlje pri razdelitvi mandatov tudi še davkoplačevanje v ozir, kar je pa po mojih mislih čisto neumestno. Saj se vendar gre tukaj za razširjanje volilne pravice na tiste državljane, kateri vsled davkoplačevanja niso imeli doslej nikake volilne pravice in na katere se ima ozirati s splošno volilno pravico. Kako naj bo torej za te ljudi davkoplačevanje sploh merodajno ? Saj se na davke že v obstoječih razredih več ozira, kakor je prav in pravično. Davkoplačevanje bode tudi na novi volilni razred tem bolj kakor zadosti vplivalo, da bode vsak, kateri ima vsled davkov volilno pravico, v kateri izmed obstoječih kurij, svoj glas dvakrat ali celo trikrat oddal v novem volilnem razredu in s tem tiste volilce, kateri so poklicani, da le jedenkrat glasujejo, jako oškodoval. Ni torej prav, da bi davkoplačevanje tudi na razdelitev novih mandatov vplivalo. Po pravici bi se ubožnejše ljudstvo upiralo, če bi se hotelo ravnati: Nižje Avstrijsko bi moralo po številu prebivalcev in volilcev dobiti sicer samo sedem poslancev, ker je pa dežela bogata in ker voli z delavci in domačini mnogo bogatih in žlahtnih gospodov, naj pa dobe devet poslancev; nasprotno bi imela Galicija gledč števila prebivalcev in volilcev pravico do 19 poslancev ; ker je pa dežela revna in so volilci večji del ubožni ter nimajo sreče, da bi volilo veliko bogatih ljudij z njimi v splošnem volilnem razredu, ima več kakor zadosti 15 poslancev. Umevno je torej, da so se gospodje gališki poslanci proti tej žaljivi logiki uprli in zahtevali za svojo deželo ne 15 temveč 19 poslancev. Obžalovati pa je, da gospodje ti do cela pravične zahteve ne zastopajo z ono eneržijo, katera bi je bila vredna; in da so se zopet umaknili ter da ne izvajajo iz te velike omejitve in oškodovanja svoje dežele nikakih konsekvencij. Kajti, če volilni red koristi kake dežele tako zel6 oškoduje, kakor sedanja predloga, brez ozira na že obstoječe krivice, oškoduje Galicijo in Kranjsko, tedaj po mojih mislih ni lahko poslancu dotične dežele glasovati za vsprejem takega volilnega reda. (Tako je I) Ravno tako malo kakor na davkoplačevanje bi se smelo ozirati pri določitvi novih mandatov na dosedanje poslance, čeravno tudi te številke govore glede Kranjske za dva mandata. Nasprotno pa se ne sme prezreti razmerja mandatov s številom volilcev in s teritorijalno obsežnostjo volilnih okrožij. Prvo je zaznamovano na tabeli III., drugo pa v pristavku k drugemu zakonu. Iz pete rubrike na tabeli III. sprevidite, da bi imela Kranjska v novem volilnem razredu najslabše zastopstvo, če bi dobila le jednega poslanca. Kajti, dočim pride v Galiciji, katera je s svojimi številkami precej za Kranjsko, kljub prikrajšavi 4 poslancev na jednega poslanca 93.826 volilcev, kar bi se pa pri 19 poslancih znižalo na 74.073, pride na Kranjskem na novega poslanca 108.726 volilcev, kar se pa še gotovo zviša na 116.000 volilcev, če se ozira na prej omenjeno posebnost na Kranjskem, vsled katere je moško prebivalstvo po zimi odsotno. Torej pride na Kranjskem na jednega poslanca štirikrat toliko volilcev kakor na Predarlskem, tri in polkrat toliko kakor v Trstu, skoro trikrat toliko kakor na Solnograškem, več kakor dvakrat toliko kakor v Gorici, skoro dvakrat toliko kakor v Sle-ziji, poldrugikrat toliko kakor v Istri i. t. d. (Konec sledi.) Pisci poročajo, da sta se leta 1118 za kralja Henrika II. na Angleškem videla dva meseca: jeden na vzhodu, drugi na zapadu; isto leto je kralj premagal svojega brata Roberta iz Normandije. — Leta 1156 so se pojavili trije kolobarji okoli solnca; ko pa so ti zginili, se je videle dvoje parasolnc. To je baie napovedovalo razpor med kraljem in Tomažem Beketom. — Meseca aprila leta 1551 so se pojavila v Devinu (Magdeburgu) tri solnca in tri mavrice; to je nagnilo cesarja F.arola V., da je opustil obleganje tega mesta, dasi je je obsedal že petnajst mesecev. Nekateri, n. pr. Flammarion, menijo, da je bil tudi oni križ, katerega je videl Konstantin in njegova vojska na nebu malo pred bitko z Maksenci jem, tak svetel pojav. Pisci nam sicer v meteorološkem oziru ničesar ne govori gledč tega križa, pač pa pravijo, da je bilo tedaj nebo zavito v sive oblake in da je kmalu potem nastopilo deževno vreme. Sam na sebi bi mogel ta križ tudi v resnici biti čisto naraven pojav; vendar pa se na ta način ne more razlagati oni čudežni napis na njem : In hoc signo vinces. Bolje torej storimo, če si ta dogodek razlagamo kot nadnaravno prikazen, kakor pa čisto naraven pojav. Ivan Cestimir. Politični pregled. V Ljubljani, 2. maja. Dunajsko vprašanje. Včeraj se je posvetoval pripravljalni odbor dunajskega meščanskega kluba o imenovanju kandidatov za predsedstvo občinskega sveta. Po daljši debati se je sklenilo, da se voli županom dr. Schlesinger, prvim podžupanom dr. Lueger in drugim Strobach. O tem sklepu se posvetuje te dni meščanski klub in je pričakovati, da ga odobri. — Na Wiedemu se je vršil včeraj pod predsedstvom dr. Porzerja antisemitski volilski shod, na katerem se je govorilo o avdijenci dr. Lu-egerja pri cesarju. Predsednik je opomnil, da ni res, da bi bil dr. Lueger izdal stranko, marveč je on postopal popolno v smislu strankinega vodstva. — Stranka je namreč sklenila, da ne nadaljuje boja do skrajnosti, marveč krene po ponudeni častni poti, da tem preje dospe do zaželjenega cilja. S tem se ji pa nikakor ne stavijo ovire, da ne bi nadaljevala boja proti Badenijevi vladi, v katerem hoče tem odločneje vztrajati. Z avdijenco je porušen zid, ki je ločil ljudstvo od krone, in dr. Lueger bode v ne-predolgem času dunajski župan. Dokler grof Badeni še potrebuje liberalno stranko v rešitev volilne pre-osnove in proračuna za leto 1897, se bode še oziral nanjo. Potem se pa razpusti sedanji onemogli parlament in v malo mesecih bode dr. Lueger potrjen, ob jednem pa tudi zakopana liberalna klika. — Ko nečno se je soglasno vsprejela resolucija, v kateri se popolno odobrava postopanje dr. Luegerja. — Želeti je, da bi se kmalu uresničile besede dr. Porzerja in bi krščanski Dunaj stri glavo liberalnemu zmaju, nad čemur pa z ozirom na sedanje vspehe nikakor ni dvomiti. Knez Ferdinand je dospel predvčeranjim zvečer v Berolin. Kakor smo ie poročali, je odposlal cesar Viljem grofa Kanitza, kateri je Koburžana z mnogimi civilnimi in vojaškim dostojanstveniki vsprejel na kolodvoru v Potsdamu. Se isti večer je cesar njemu na čas» priredil v kraljevem gradu slavnosten obed, katerega so se udeležili med drugimi tudi poslaniki Rusije, Turčije, Francije in Bolgarije ter so se udeležniki posebno spominjali v svojih na-pitnicah ruskega cara i» sultana. Včeraj se je ob njegovi navzočnosti otvorila v Berolinu obrtna razstava. Sploh se mu prijejajo vsakovrstne ovacije. Razni krogi ga hočejo menda odškodovati za neprijetnosti, katere je moral prestati začetkom letošnjega leta. Iz Berolina se poda Koburžan na Dunaj in od todi domov, koder bode že našel kneginjo in oba princa. Francosko ministerstvo. Melineov kabinet je za nekaj mesecev osnovan. Sestavljen je nekoliko drugače, kakor je bilo pred kratkim objavljeno. Meline je prevzel predsedstvo in poljedelstvo, Darlan pravosodje, Hanotaui zunanje, Barton notranje zadeve, Cochery finance, general Billot vojno, admiral Besnard pomorstvo, Rambaud naučne zadeve, Lebon kolonije, Boucher trgovino in Turrel javna dela. Novo ministerstvo ima jako težavno stališče. Ako ne izvede preosnove državne uprave, tedaj mu ogrene življenje radikalci in socijalisti, ako se pa drži Doumerjevega progresivnega dohodninskega davka, izpodmaknejo mu prestol v najkrajšem času oportunisti. Na obeh straneh se nahaja znatno število poslancev in potreba bode res izvanredne odločnosti, ako se hoče Meline vzdržati na krmilu. V vČerajšni seji je naznanil Meline svoj program. Iz njegovega govora ni posneti sicer nikake posebne nove misli, njegov program je v glavnih potezah približno jednak izjavam prejšnih ministerstev. Naj-važneje točke Melineovega govora so nastopne: Vlada hoče delati na vse strani pomirljivo, odpreti pot jedinosti in upa, da jo v tem poslu podpirata senat in zbornica. Pred vsem hoče zapreti pot revolucionarnim idejam, v to svrho namerava zbolj-šati stanje delavskim stanovom; uvesti se mora politika štedenja, preosnovati uprava, kolonijalna armada in druge za javni blagor koristne naprave. — Konečno je omenjal raznih davčnih predlog, ter po-vdarjal, da se hoče krepko ustavljati vsem napadom. Belgija. Povodom socijalističnih demonstracij prvega majnika je izdal belgijski notranji minister Schollaert ukaz na vse učitelje, v katerem jim najostreje zabičava, da se ne smejo udeležiti za ta dan napovedanih socijalističnih shodov in obhodov. V slučaju prestopka te zapovedi se jim odvzame državna služba, eventuelno državna podpora. Tega ukaza se je večina učiteljev ustrašila in so se le nekateri dali zapeljati od socijalističnih vodij, ki so bili vsled tega zelo razdraženi in takoj drugi dan inter-pelovali ministra radi njegove prepovedi. Toda minister jim je na kratko odgovoril: „Dokler bodem jaz na krmilu, tako dolgo ne bode dovoljeno državnim uradnikom, udeleževati se revolucijonarnih demonstracij." Take odločnosti bi bilo potreba tudi v dru^ gih državah ob jednakih prilikah. Tedenski koledar. Nedelja, 3. maja : 4. povelikonočna; evang.: Jezus obeta učencem sv. Duha; Jan. 16. Najdenje sv. Križa. Ponedeljek, 4. maja: Florijan m. Torek, 5. maja: Pij V. pap. Sreda, 6. maja: Janez Ev. pri lat. vrat. Četrtek, 7. maja: Sta-nislaj šk. Petek, 8. maja: Prikazen Mihaela nad-ang. Sobota, 9. maja: Gregor Naz. šk. — Lunin spremin: Zadnji krajec 4. maja ob 4. uri 23 minut zvečer. — S o 1 n c e izide dne 5. maja ob 4. uri 46 minut; zaide ob 7. uri 9 minut. Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 2. maja. (Requiem.) V ponedeljek ob 10. uri bode v stolnici slovesno duhovno opravilo za pokojno cesarico Marijo Ano. (Občinske volitve.) Iz Šempetra na Notranjskem 30. aprila: Pri občinskih volitvah zmagala je v III. razredu in razun jednega odbornika tudi v II. razredu katoliško-narodna stranka ter ji je s tem večina v občinskem odboru zagotovljena. (Iz Amerike v domovino.) Pred par dnevi je došlo pismo na pokojnega kanonika Jerana iz Tan-giera, Marocco v Afriki, v katerem sporoča naš rojak gospod Solnce, da je na potu v staro domo- vino, ko si ogleda mavriško Maroeeo, obišče Se Španijo in Italijo ter se potem vrne za nekaj časa na Slovensko, kjer je bil zadnjikrat pred devetimi leti. Upati je, da si v domačem krajn utrdi g. Solnce Bvojfl rahlo zdravje. (Dobrodelni predstavi v korist zavetišča „Jo-seflnum") pod protektoratom preblagorodne gospe baronice Hein, vršili ste se 29. in 30. aprila. Vsi prostori v deželnem gledišču bili so razprodani. Kosmati dohodki obeh večerov presegajo dokaj lepo svoto dveh tisoč goldinarjev. Akoravno ste predstavi trajali po celih 4'/^ nr, vender se je izvrševala točka za točko umetno in dovršeno. Ako bi se moglo soditi, da ima kaka točka prednost, bi rekli, da je postaviti pevoigro nad vsem in v tej pa mej pevci gospo Tonnies^- Bürger kot prvo, izvistno moč v vsakem oziru. Mjj živimi podobami postavimo ro-koko-pahljač kot najnežnejo, prelepo predstavo sedmero otrok v rokoko - oblekah nad vsem. Pa tudi šaloigra „Generalica" se je izvrševala tako nepričakovano umetno — akoravno so bili vsi soigralci di-letantje — da moramo to predstavo tudi posebno pohvaliti. Sploh pa želimo, da bi imeli predstavi v soboto in v nedeljo 9. in 10. najmanj jednaki umetniški in gmotni uspeh za dobro stvar, kakor sta ga imeli 29. in 30. p. m. — Za slovenske dobrodelue predstave se vrše v deželnem gledišču ob večerih prav marljivo potrebne priprave. Učenje vesele igre vodi gospod I n e m a n in čuditi se je, kako hitro spreminja njegova spretnost neizkušene diletante v igralce. — Zbor za spevoigro „na Vrbskem jezeru" vadi gospod profesor G e r b i e , — Tudi za sijajnost vnanje oprave skrbi odbor, kolikor mogoče. Občinstvo že mnogoštevilno povprašuje p o nstopnicah, zatorej naznanimo, da se te dobivajo vSešarkovi trafiki (stara Čitalnica) v Selenburgovih ulicah. Cene so z ozirom na dobrodelni uamen in velike stroške zvišane in sledeče: lože: parter in prva vrsta 2 gld. 50 kr., druga vrsta 1 gld. 50 kr.; sedeži v parterju: prva do tretja vrsta 3 gld., četrta do osma vrsta 2 gld. 50 kr., deveta do jednajsta vrsta 2 gld.; balkonski sedeži: prva vrsta 2 gld., druga vrsta 1 gld. 50 kr., tretja vrsta 1 gld.; galerijski sedeži: prva vrsta 80 kr., vse ostale 50 kr. Stojišča v parterju 80 kr., na galeriji 30 kr. (Nemški „schulverein" za Kranjsko) Vče-rajšna .N. Pr. Pr." je objavila od vodstva nemškega „schulvereina" dopis, kateremu povzamemo nastopno : Da se pomnože dohodki in poživi delovanje, poročamo, kaj je društvo storilo za Kranjsko. V Ljubljani je nemška štirirazredna deška šola s pravico javnosti od 1. 1885, ki je na jako dobrem glasu. Jako vspešno v Ljubljani deluje od leta 1884 nemški otroški vrtec. V Kočevji se je s pomočjo I. Stampfelna ustanovila strokovna šola za lesni obrt in pletarstvo, ki dobiva letne podpore 3160 gld. — Dalje dobivajo letne podpore od 100 do 400 gld. ondotni otroški vrtec, dijaška miza in mestna god-bena šola. V M a v e r 1 u ima društvo od I. 1882 zasebno šolo s pravico javnosti. Svoje šole ima društvo tudi v Grčaricah, Ovčjaku in Sp. Skrilju. Izdatne podpore je društvo dovolilo za zgradbo, razširjenje in poprave šol v Polomu, Mačkovi Vasi, na Smuki, v Svetlem Potoku, Sienfeldu, Poljanicah, na Topli Rebri in Cermošnicah, podpore pa obljubilo za šole v Starem Potoku, na Travi itd. — V Beli Peči se je zgradila nova šola, za katero je društvo darovalo 5600 gld. — V Tržiči in Zagorju delujeta nemška otroška vrtca od 1. 1886. — Za nemški zasebni šoli v Domžalah in Medvodah dovoljuje društvo letne podpore do 500 gld. Od leta 1881 dokonča 1895 je „schul-verein" za razne nemške šole za učna sredstva, ustanove itd. na Kran jskem dovolil podpor v znesku 19 9.3 59 gld. 3 9 k r. Ta čas se je na Kranjskem v društvene namene nabralo 69.125 gld. 77 kr. — Te številke jasno govorč, katere namene ima društvo, kajti za nemške otroke prav očetovsko skrbe že drugi faktorji. (Namesto venca) na grob pokojnega preč. gosp. ribniškega dekana Martina P o v š e t a , podaril je gosp. Janez Fabian, trgovec v Ljubljani, 10 kron za „Katoliški sklad". (Podiranje zvonika.) Iz Vodic, 1. maja. Zvonik je padel v četrtek kar ves najedenkrat. Podrt je. Hvala Bogu, da se je to zgodilo brez vsake nesreče, razven da je pri kaplaniji odbil žleb pri strehi, akoravno je padel na nasprotno stran, ker je nekaj kamenja sem odletelo. Človeka ni nobenega zadelo. Zopet so le domači ljudje izvršili to delo pod spretnim vodstvom gospoda župnika. Pokazali so Vodi-čani kakor pri cerkvi, tako zopet sedaj pri zvoniku, da so previdni, spretni in hitri podiralci. Pa je bilo tudi treba biti previdnim, ker so okoli zvonika na treh straneh poslopja tako blizu, da bi jih kar zasul, ko bi na jedno teh padel. In kdo je mogel z gotovostjo reči, da je padel na četrto prosto stran? In vendar se je to posrečilo. In koliko časa so podirali zvonik ? Dva dni 1 Bog daj, da bi se tudi kmalu novi zvonik postavil in nova cerkev! (Nesreče.) V Loki pri Zidanem Mostu je dne 29. p. m. utonil .neki otrok v graščinski apnenci, katera ni bila pokrita. — Prav ta dan je zgorela kmetska hiša in v njej dva otroka nekemu posestniku v Studencih, fare svibenjske. Zažgali so naj-brže otroci. Oče, ki je hotel otroka rešiti, kar se mu pa žal ni dalo, se je precej opekel. Zgorelih otrok ni ostalo druzega, nego peščica vseskozi obžganih ostankov. Posestnik je zdaj že tretjikrat pogorel in ni bil zavarovan. Ta slučaj kaže, kako potrebno bi bilo prisilno zavarovanje. — Dae 30. p. m. se je neki restavracijski natakar na Zidanem Mostu telesno precej poškodoval, ko je padel čez kamenje. (Komisija za pogozdovanje Krasa.) Namesto izstopivših članov imenovane komisije gg. dr. Papeža in dr. Vošnjaka je določil deželni odbor g. Fr. Povšeta delegatom in g. dr. Tavčarja namestnikom. (Požar.) Dne 26. aprila okoli polnoči je začel goreti kozolec posestnice Fr. Tomažič iz Skofelce. Zgorelo je tudi nekaj desk Antona Smrekarja v vrednosti 20 gld. Tomažič ima škode 200 gld., vender je bil kozolec zavarovan za jednako svoto. (Tatvina.) V noči od 18. na 19. m. m. je ukradel neznani tat pri posestniku L. Rahnetu na Vinjah službujočemu Jan. Gostinčarju kovček s hranilno knjižico v vrednosti 186 gld. 19 kr. Dotično svoto je zločincc 21. m. m. vzdignil pri kranjski hranilnici. Tat se marljivo zasleduje. (Napad iz ljubosumnosti.) Včeraj zvečer ob pol 10. uri je metlarski pomočnik Al. Berti z nožem napadel svojo ljubimko, pri njegovem gospodarju službujočo Alojzijo Žagar, ter ji zadel na glavi več smrtnih ran. Ranjenko so prepeljali v deželno bolnišnico, Bertija pa v zapor. (Posknšen samomor.) Oženjeni, 73 let stari gostač Leon. Lunar iz Serjuš pri Kamniku si je 27. m. m. z britvijo prerezal vrat in se s tem smrtno- nevarno ranil. Lunarju se je najbrže zmešala pamet. * * * (Občinske volitve v Celovcu.) Poroča se nam : Dn3 27. in 29. aprila imeli smo v Celovcu obč. volitve za tretji in drugi razred, katerih se je prvikrat udeležila tudi katoliška konservativna stranka, ki je pa postavila le dva kandidata. Uspeh je bil sijajen, ker sta obadva prodrla. Na vol. shodu dni 25. aprila oglasila se je za drugi razred tudi kandidatura g. stolnega župnika G. Bittner - a. G. dr. 0. Franki 0. S. B. je to kandidaturo z izbornim govorom priporočal, pa zastonj, nacijonalci so jo vrgli pod klop I Pri volitvi v ponedeljek je prodrl v tretjem razredu konservativec baron Mandorff z 68. glasovi od 128. Udeležba je bila zelo pičla in le tako je mogel prodreti. — V sredo je volil drugi razred. Udeležba je bila vsled agitacije že bolj živahna. Župnik G. Bittner in češki odpadnik in-žener Krsek, za katerega so nemški nacijonalci (!) strastno agitovali, sta prišla v ožjo volitev. Pri prvi volitvi je dobil g. Bittner 132, Krsek 121 glasov. Drugi nacijonalci so dobili po 200 do 239 glasov. Pri ožji volitvi je zmagal Bittner s 107 glasovi, Krsek 85. Slovenci so se volitve polnoštevilno vdeležili in glasovali jednoglasno za B i 11 n e r - a. Začetek je tako storjen tudi že v Celovcu in železni nacijonalno-liberalni obroč, v katerega je bil doslej okovan naš „rotovž", je prvikrat prebit. * * * (Žrebanje srečk.) Državne srečke od leta 1860: Glavni dobitek v znesku 300.000 gld. dobi vrsta 6808, št. 7 ; 50.000 gld. vrsta 1485, št. 14 ; 25.000 gld. vrsta 7227, št. 13 ; po 10.000 gld. pa vsti 14.271 in 15.250, ozir. št. 13 in 13. — Kreditne srečke: Glavni dobitek v znesku 150.000 gld. dobi vrsta 2117, št. 49; 30.000 gld. vrsta 2314, št. 50 in 15.000 gld. vrsta 3117, št. 51. * * * (Semnji po Slovenskem od 4. do 9.inaja.) Na Kranjskem: 4. v Ljubljani, na Jesenicah, v SrednjiVasi(Bob.), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji, v Dobrnčah; 5. v St. Gothardu, v Smarji; 7. na Toplicah; 8. v Zaverših. — Na Slovenskem Štajerskem: 4. maja v Bistrici, St. Jurju, Svičini, Podsredi, pri Sv. Roku, v Trbovljah, v Sevnici, pri Sv. Mariji v Jarenini, v Loki, Arnužu, Rogatcu, Velenji; 5. pri Sv. Barbari ; 6. v Braslovčah, Konjicah; 7. v Spodnji Kostrivniei; 8. na Polji. — Na Koroškem: 4. maja v St. Andreju in v Trgu, Lavamintu, Oberdravbergu. — Na Primorskem: 4. maja v Sežani. Za dijaško mizo namesto venoa na grob pokojnega monaign. Jerana. G. Josip L a v r i č, župnik v Ambrusu 5 gld. — G. Val. B e r n a r d, župni upravitelj v Studenem 2 gld. — Duhovnik f 2 gld. — G. Janez Bi z j an, župnik na Bledu 5 gld. — C. g. deželni poslanec Tom. K a j d i ž, dekan v Moravčah 3 gld. — G. Avgust T u r k, župnik na Koroški Beli 2 gld. — G. Janez P f a j f a r, kurat v Harijah 5 gld. — Č. g. Štefan Jaklič, župnik v St. Vidu 5 gld. — C. g. kanonik K1 u n 10 gld. — G. poslanec in vodja Fr. P o v š e 5 gld. — G. M. Poljak, župnik v Ajdovcu v spomin svojemu preblagemu dobrotniku 2 gld. — C. g. župnik-zlatomašnik Jak. Gruden 1 gld. 50 kr. — G. Ivan Dob ni k ar, župnik na Jaučem 5 gld. Današnjemu listu priložila je lekarna Trnk6czy na Mestnem trgu v Ljubljani z dnem 1. maja 1896 uveljavljen Vozni red. Isti dobiva se tudi v slovenskem in nemškem jeziku v označeni lekarni brezplačno. Društva. (Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani IX.) O velikonočnih praznikih je razposlalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda svojim podružnicam Vestnik IX., ki obve-stuje slovensko občinstvo o družbinem delovanju r letih 1894 in 1895. Na prvem mestu je natisneno poročilo o X. redni veliki skupščini dne 8. avgusta 1895 v Kranju, kjer je družba svetega Cirila in Metoda praznovala desetletnico svojega obstanka. — Potem sledi imenik podružnic z izkazom poslanih doneskovza leto 1894 in 189 5. To je v našem narodnem bitju zgodovinsko važen spomenik; navajajoč častite naše sodelalke iu sodelalce po naši domovini priča namreč o požrtvovalnosti slovenskega naroda za vzvišene ideale. Veliki in mogočni narodi z občudovanjem zrejo na ogromno 72.000 udov broječo družbo skromnih in ponižnih Slovencev, na družbo svetega Mohora, ki širi pravo omiko med priprostim narodom; naša „Glasbena Matica" je uprav poslednji čas s svojima koncertoma v cesarski prestolnici širšim krogom dokazala, da Slovenec vrlo napreduje tudi v umetelnosti; a družba sv. Cirila in Metoda, broječa 132 podružnic ter 11.176 udov dokazuje istotako, da slovenski narod zna visoko ceniti dobro vzgojo nežne mladine, ker poleg velikih troškov, ki jih plačuje za državne šole, še posebej toliko žrtvuje za primerno duševno brano svoji deci v takih krajih, kjer nam ne dostaje pouka v mili materini besedi. Naj bi ne bilo na Slovenskem nobenega večjega kraja brez podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in naj bi vse podružnice tekmovale med seboj v živahnem in vztrajnem delovanju. — Pokroviteljev je bilo v zadnjem Vestniku izkazanih 145, v sedanjem jih je 188; vrejeni so letos prvič po abecednem redu. — Društveni zavodi, o katerih slednjič poroča Vestnik, spričujejo, da se družba prizadeva izpolnjevati svoj namen: „vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi". Na treh družbinih zavodih v tem smislu hvalevredno delujejo redovnice šolske sestre, na ostalih zavodih pa svetni učitelji in učiteljice vzgajajo našo deco po navodilu družbinega vodstva v katoliškem, avstrijskem in slovenskem duhu. — Da se prihrani nekoliko troškov, natisnilo se je letošnjega Vestnika samo 5000 izvodov, torej ne toliko, da bi ga mogel dobiti vsak ud. Naj ga slavne podružnice razdeljujejo po svoji previdnosti tako, da ga dobš oni udje, ki se bolj zanimajo ali izrecno oglašajo zanj. Ako bi ga kateri podružnici kaj pre-ostajalo, naj ga blagovoli vrniti, da se more dopo-slati drugim podružnicam, ki se morda oglase, da želč še kaj iztisov. — Pošiljanje oskrbuje gospod B o n a č , knjigovez v Ljubljani, pri katerem seVestnik tudi lahko kupi po 20 k r. izvod, dokler ga bo kaj. Pri gospodu Bonaču se tudi dobivajo še ne prodani zvezki knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda, katere družbi v korist pripo-čamo slovenskemu občinstvu v nakup. Zlasti opozarjamo na II. zvezek: „Rudolf Habsburški", stane 40 kr.; VI. zvezek: „Pesni Valentina Vodnika", stane 30 kr.; VII. zvezek: „Junaki", II. snopič, stane nevezan 30 kr., vezan 35 kr.; IX. zvezek: „Ljubezen do mamice", stane veian 40 kr. in X. zvezek: „Igre in pesmi za otroška zabavišča inljudske šole", stane vezan 60 kr. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Harodiio gospodarstvo. Pot «kosi Bornov živalski vrt na Koroiko. Častiti bralci, ki se zanimajo za naše lepe planine, že morda mislijo, da se je boj za nje polegel in da je zavladal zaželjeni mir. Ce ne tega, pa je vsakdo gotovo prepričan, da je dolgotrajni prepir za vsem že znano pot končan, in javnost poti od dež. odbora že davno izrečena. Toda moti se, kdor tako misli; kajti smo še ravno na tistem kot pred dvema letoma. 2e 1893 1. apr. meseca je Bornov vodja Malnar mislil, da bode s svojim razglasom in lovei kar meni nič tebi nič za vselej zaprl pot. Toda opekel se je, in to ne malo. Dne 21. maja 1894 1. se je vršila znana obravnava, katere se je vdeležilo osem sosednjih občin in Jezerjani s Koroškega, in k&tera je jasno pokazala, da je pot od nekdaj javna in tudi javna ostati mora. Nam se še sanjalo ni, da bi neprijetni prepir ne bil rešen. Toda dež. odbor molči leto in dan; zato prizadete občine maja 1895 piosijo rešitve. Namesto te pa se vrši vsled prizadevanja Malnerjevega 26. avgusta 1895 — nova obravnava, ki pa seveda za na3 ni slabeje izpadla ; kajti dasi je bila povabljena le Št. Katarin-ska občina, prišli so ne ravno na posebno veselje Malnarjevo i. dr. tudi zastopniki interesovanih občin. Zastonj je ostro grajal „Slov." 17. in 23. avgusta 1895 1., to postopanje dež. odbora. Namen teh naših vrstic je zato ta, da domoljube seznanijo z našim žalostnim položajem, in danes še ta, da dež. odbor po tej poti zve naše mnenje. Zakaj hoče vodja Malnar z vsemi le mogočimi sredstvi zapreti pot? Da se je mož mnogo trudil zaradi nje, je znano iz dosedaj navedenega. A tudi od zadnje obravnave ne miruje prav nič. Vedno je nad možmi Št. Ka-tariuske občine, v kateri leži pot, in ker ve, da s silo ne opravi nič, rabi vse mogoče zvijače in sladke obljube. On hoče pot preložiti, on hoče za občino precejšen kapital naložiti. 50 gld. daroval je za so-larsko obleko, 50 za reveže itd. „V Ljubljani bodete morda dobili", nadaljuje z grožnjo, ko sladke besede ne omajajo značajnih mož, „toda jaz se pritožim na Dunaj, kjer gotovo zgubite (?). Udajte se toraj možje. Da le Vi dovolite, pa bo dobro, ktr druge občine bodo kmalu mirne. Ne bojim se tožbe ž njimi." Mi se le čudimo vrlim, značajnim, res junaškim možem, občinskim odbornikom, da vsi stoje kot skala. Seveda so se že naveličali vednega moledovanja Malnarjevega in so skrajno nevoljni nad dež. odborom. Sedaj pa pozor, zakaj Malnar tako dela, zakaj hoče na vsak način pot zapreti. Baron je kupil gojzde, da si je napravil „živalski vrt". O drugih namenih njegovih tu ne govorimo. Kupil pa je „mačka v vreči", kajti o potu so ga nabasali. Za glavo se je Bom prijel, ko enkrat po nesreči ni bilo nobenega trabanta pri njem m mu kmetje povedo, kako je s potjo. „Sam Bog Vas je prinesel", rekel je nek navzoči prijatelj Malnerju, ki je precej nato prišel in zabranil daljni razgovor. Samo ob sebi se ume, da je baron nato stavil za Maluarja ne ravno prijetne pogoje vsebine: „Glej, da odpraviš pot, ali pa bom jaz Tebe odpravil", kajti pot skozi živalski vrt je res ravno tako nepri jetna kot čez zelnik ali njivo. Da je Malnarjeva koža še zdrava zahvaliti se ima le deželnemu odboru. O tem sta pa baron in Malnar lahko prepričana, da kmetje pota ne bodo odstopili in tudi ne zgubili. Ko bi se bilo od začetka prijazno in človeško ž njimi postopalo, dali bi se bili morda zapeljati, ker pri nas se s prijaznostjo in ljubeznivostjo vse doseže, toda ker sedaj vidimo, da imamo opraviti z lisjakom, ne bodo opravili nič. Ker naši možje so značajni gorenjski možje in kot taki stoje jednako hrastu kot en mož. Kakor se dosedaj niso dali pregovoriti neustrašeni št. Katarinci, se tudi dalje ne bodo, ker vedo, da pota tudi po sili nihče vzeti ne more. Pa vzemimo, da bi tudi Št. Katarinci pot odstopili, kar pa se ni prav nič bati, se Malnar jako moti, ako misli, da se mu potem ostalih občin ni treba bati. Kajne? Gospod vodja! Jako sle se zmotili in opekli nad temi trdovratnimi kmeti, katere ste mislili kar v par letih pognati s planin. A ste sedaj približno na tem, kot Italijani v planinski Abesiniji. Sedaj še nekaj dežel, odboru: Mi imamo pravico do imenovane poti, ali pa ne. Kajne, to je ravno tako gotovo, kakor da je dvakrat dve štiri. Tretje ni mogoče. Pri vseh obrav- navah smo jasno našo pravico izkazali; kajti gonili in hodili smo po poti mi in naši očetje in naši dedje, in to bolj gotovo 300, kot 30 let. Naše pravice in javnost pota nehote pripozna tudi s a m Malnar, ker mu niti v glavo več ne pade, da bi nas z lovci in žandarmi vračal, ampak le dan na dan okoli nas lazi in moleduje in prosjači, da bi se „pobotali". Za božjo voljo 1 Kakih dokazov pa hočete že imeti, da odločite za nas! Mi rečemo samo to: A k o b i b i 1 M a 1 n a r , oziroma baronle na pol na tem, kotsmo mi, dve leti bi že ne šla nobena krava, noben človek po tej poti k Jezeru. Mislim, da je to dovolj jasno I Toda bili so razni pomiselki glede mape, če v mapi naša pot ni tako zarisana, kot bi imela po pravici biti, ali ne bo dež. odbor popravil, kar popraviti je občina zamudila ? Ali ni on tudi zato tukaj ? Malnarju je gotovo ta piškav izgovor znan, saj je vedno v Ljubljani, znana mu je tudi mapa. Ce bi on na tem le la3 ali bilko našel, oprijel bi se zanjo in bi imel pot zaprto ves dolgi kritični čas. Za državno cesto, ki pelje čez Ljubelj, se jim menda vendar ne bo bati, da bo naenkrat zaprta, če jo tudi od obeh stranij Bornov svet obdaja in je pri današnji judovski premoči vse tudi nemogoče mogoče. Sicer pa smelo trdimo, da je pot po „Dolini" k Jezeru toliko stara in toliko časa javna kot pot čez Ljubelj, ne mislimo tu na splošni kupčijski promet, ampak na občevanje prebivalcev na obeh straneh Karavank; kajti med tem ko se Ljubelj kaj hitro in strmo dviga, vzdiguje se (Bistriška) Dolina, po kateri ravno pelje naša pot, in gre potem čez Fevčo iu Brusnino na Koroško tudi zložno stran, prav zlagoma. Sicer pa ni treba šele dokazovati javnosti pota, ker to smo dokazali javno pri obravnavi. Upamo, da bode vsaj novi dež. odbor poiskal zaprašene in morda že od moljev objedene akte in zvršil svojo dolžnost vsaj do onega časa. ko bode treba zopet živino na Koroške planine goniti. Prizadeti kmetje. Telegrami. Dunaj, 2. maja. Avstrijska vlada je odposlala k milenijski slavnosti ministerskega predsednika grofa Badenija tej- ministra Bi-linskega in Gautscha. Dunaj, 2. maja. Včerajšnjega socijalno-demokratičnega obhoda se niso udeležili delavci vseh podjetij. Vsled tega je prišlo mej delavci do resnega razpora. Budimpešta, 2. maja. Slovesno se je danes otvorila milenijska razstava. Navzoča sta bila tudi cesar in cesarica. Cesar je v posebnem ogovoru povdarjal važnost razstave, ki naj priča o duševnem napredku ogerskega kraljestva na vseh poljih, spodbujal je navzoče k edinosti, ki je pogoj tudi za prihodnje napredovanje. Carigrad, 2. marca. Francoski in italijanski poslanik sta vložila pri turški vladi ugovor proti krivični razdelitvi podpor za nesrečne prebivalce, ki so trpeli povodom zadnjih nemirov ; kristijani so se skoro popolno prezrli. Berolin, 2. maja. Državni zbor je v včerajšni seji z 209 proti 89 glasovom sprejel predlog posl. Fuchsa, ki prepoveduje borzno trgovino na obroke. Berolin, 2. maja. Včeraj dopoludne ob 11. uri se je otvorila ob navzočnosti cesar-javi, kneza Ferdinanda in drugih dostojanstvenikov obrtna razstava. Pariz, 2. maja. Republikanski listi hvalijo vladno izjavo, ki obsega samo res izpe-ljive preosnove. Radikalni in konservativni listi zagotavljajo z oziroin na večino v zbornici, da je kabinet rešila desnica. Konečno pripomnijo imenovani listi, naj se dežela pripravlja na razpust zbornice in ustavno revizijo. Pariz, 2. maja. Včerajšni dan je bil popolno miren. Po vseh tovarnah se delo vrši v navadnem redu, le neznatno število delavcev praznuje. London, 2. maja. Včeraj je ustavilo delo 7000 zidarskih delavcev, ki zahtevajo povišanje plače, kar se jim bode skoro gotovo dovolilo. Teheran, 2. maja. Perzijskega šaha je včeraj popoludne neki zločinec zavratno napadel. Šah je bil ustreljen in je v malo trenotkih umrl. Poklicani zdravnik nemškega poslaništva je mogel le kon-štatovati smrt. Truplo so prenesli v njegovo palačo. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antlrrheumon lekarja Piocolija v Ljubljani (Ounajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 125 (50—11) 6 Prezgodnjemu ukončanju (raztrganju) perila je največkrat milo vzrok, ker stori perilo radi imajočih ostrih suovij prhko ali pa ima v sebi premalo razkrajajoče snovi za odpravo nesnage. Takemu slabemu milu pridejati se mora soda, vodeno steklo itd., katere stvari pa Škodujejo tkanemu ali vezenemu blagu, ali pa si pomagajo s škodljivim pretiranim drgnenjem, s katerim se poleg ukončavanja blaga nesnaga niti ne odpravi, marveč še poveča. Dobro milo mora biti prosto ostrih snovij ter mora nalah-koma razkrajati nesnago tako, da se odpravi ista s prav rahlim drgnenjem. V tem pogledu je nedosegljivo Sohlohtovo pa-tentovano milo z znamko „labud" in Sohloht-ovo milo z znamko ,.ključ' . — Prvo imenovano je najboljše kalijevo milo, drugo pa jedernato milo. Oboje pa je povsod dobiti. 277 4—3 -1-g2 f-i.2 c T se s §>■= § 53 e3.S S rta » 0 o a rt* -=e •g. § (B > .£n1 o«-s -•s t £ S. 1 8 a LAV NO S KLAD I STE ilP®^ -----najčlstije lužne najboljše dijetične in osvežujoče pijače, preskušane pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnlh in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo TŠ3E pri karlovovarijskem in drugih kopellšklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 10 19 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Umrli so: 30. aprila. Viktor Valand, pilarjev sin, 14 mes. Kurja vas 7., bronihitis. 1. maja. Viljem Riehter, umir. rač. oficijal, 72',, leta, Poljske ulice 14, pljučnica— Katarina Svetel, zasebnica, 79 1., Stari trg 13, ostarelost. V deželni bolnišnici v Vodmatu: 18. aprila. Marija Cerar, vdova, gostija, 59 let, tumor malignus abdoin. — Marija Dornik, dninarja hči, 3 leta, ra-chitis capitis. 23. aprila. Katarina Ahlin, bajtarja žena, 53 let, jetika. — Valentina Jenko, posestnika hči, 3 leta, bronehitis capill. 25. aprila. Jožef Gale, samski ubožec, 65 let, plučnica. — Uršula Ercon, bajtarja žena, 51 let, mrtvoud. — Peter Zor, vdovec, cestar, 74 let, ostarelost. 27. aprila. Marija Gusel, vdova, gostija, 73 let, plučnica. 29. aprila. Jera Mencej, samska gostija, 36 let, jetika. — Antonija Tomazin, samska delavka v tobačni tovarni, 23 let, jetika. — Jožef Zupančič, samski knjigovez, 20 let, jetika. — Ana Seškar, hči bajtarja, 11 mesecev, opeklina. 30. aprila. Tomaž Istenič, oženjen gostač, 50 I., ostarelost. Tujci. 29. aprila. Pri Lloydu: Nieder iz Kaniže. — Merher iz Ribnice. — Kaučič iz Linca. — Severianoff, Kosliček z Dunaja. — Hanaum iz Radovljice. — Schwartze, Wieser, Rosetti iz Gradca, — Bettlheim iz Zagreba. — Šaro iz Planine. Tržne cene v Ljubljani dn^ 2. m&ja w w. gl. kr. Pženica, m. st. . . 7 90 Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . 7 90 Surovo maslo, „ . — 80 Ječmen, „ . , . 6 — Jajce, jedno . . . — 2„ Oves, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . _ 10 Ajda, „ . . . 7 40 Goveje meso, kgr. — 64 Proso. „ . . . 7 — Telečje — 64 Koruza, „ . . . 5 40 Svinjsko „ „ . — 68' Krompir, „ . . . 2 50 Koštrunovo „ „ . — 40 ■■Leča, hktl. . . 11 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 10 _ Golob..... — 16 Fižol, „ . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 2 50 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 — — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 50 Meteorologično poročilo. a £3 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ja S S a- K ° 1 -g«* 3 > 1 9. zvečer 729 7 "] 10-Ü sr. jzah. oblačno 2 7. zjutraj 2. popol. 728-9 727 8 10 8 121 sr. vzh. » oblačno n 6 7 Srednja včerajšna normalom. temperatura H'70 in za 0 4° pod \ , m* v.~ * . ^ , - 341 1-1 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljeno našo mater, oziroma staro mater in taščo gospO Katarino Svetel danes v petek, dnč 1. maja, po kratki, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu starosti. Pogreb pojde v nedeljo, dnč 3. maja, ob 4. uri popoludne iz hiše na Starem trgu št. 13, na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dmS 1. maja 1896. Marija Krejči, Frania Meršol. hčeri, — Blaž Svetel, sin. — Anion Krejfii, Anton Meriol, zela. — Marija Svetel, snaha. Mesto posebne objive. . Najboljše sredstvo proti stenloam, ■ bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-; ljem, zajedalkam domačih žlvallj. učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo Eksekutivne dražbe. Andreja P e t r i 6 a iz Raven zemljišče (1712 gld.) dne 4. maja in 3. junija, in Janeza Laha iz Grradiškega zemljišče s pritiklinami (884 gld. 50 kr.) dne 18 maja in 17. junija v Ložu. Jurija Š u t ej a z Radeno posestvo (342 gld. 90 kr.) dno 6. maja in 12. junija v Črnomlju. Antona Samca iz čikave posestva (1930 gld.) dne 9. maja in 13. junija v Ljubljani. Franceta Breneeta s Hraš zemljišče (3969 gld. 50 kr.), terjatev 860 gld., dne 11. maja v Radovljici. Janeza Viranta s Plosovega zemljišče (1395 gld.) dne 15. maja in 19. junija v Vel. Lašičah. Vpis tvrdke. Pri o. kr. deželnem kot trgovskem sodišču se je vpisala v zadružnem registru tvrdka: „Posojilnica in hranilnica v Sv. Križu pri Litiji, zadruga z neomejeno zavez o". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 1. aprl»a 1896 in ima namen pomagati svojim udom v nravnem in gmotnem oziru. — Tačaeni člani načelstva so: Jožef Pavli, posestnik v Moravčah, načelnik; Jožef Zidar, posestnik na Pretrzi v Tihabeji, namestnik; Janko Jeglič, nadučitelj pri Sv. Križu, blagajnik in odbornik; Iv. Novak, poštar na Dolih, in Jos. Višnikar, posestnik na Brezovem, odbornika. Vsebina 9. zvezka 1896: 1. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Zopet doma. — Odmev i nebes. — Kres. — Hvalnica. 2. Najmlajši mojster. (Povest iz leta 1608.) Spisal Veli-mir. 3. Vzori in boji. Po prijateljevih spisih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) 4 Sonet. Zložil F. S. Finžgtr. 5 Sonet. Zložil P. S. Finžgar. 6. Zakaj solz.;? Zložil F. S Finžgar. 7. Doctor Tliomas (Pre-lokar) de Cilia. Ob štiristoletuici njegove smrti sestavil Matija L ubšu. 8. Kočevje. Spisal Viktor Steska. (Konec.) 9. Črtice iz zgodovine lepili umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. (Dalje.) 10. Književuost. A. Slovenska. B. Bolgarska. 11. Razne stvari. — Na rnatuicah: Bodočno-t slovenskega naroda. (Konec.) — Folkloristika. — Dva nova grobova. — Slike: 1. Morana in Vesna. 2. Šejh lde v boj. Slikal Ad. Schrejer. 3 Kočevski £rb. R sal G. Porenta. 4. Glavni trg v Kočevju. 5. Pogled na župno cerkev in župnišče. 6. Džamija El Azbar v Kajiri. V najem se takoj odda lepo stanovanje v Sent-Vidu nad Ljubljano obstoječe iz treh lepih slikanih sob, kuhinje, kleti, oziroma tudi hleva. Več se poizvž pri lastniku Antonu Debeljak-u, posestniku v Šent-Vidu nad Ljubljano hiš. št. 7. S33 £—2 .Kacfierlln" sredstvo — vsakovrstno golazen ln Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2. Ime .Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Mihael Kastncr, Karol Planinšek, sumtio društvo, J. Klauer, Jernej Reitz, Ivan Pabian. Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Kriaper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. Schiffer, Anton Jeeminek, Mihaela Lavriča Ivan Luckmann-a Jeglič & Leskovic, nasl. P. Grošel, nasl. A. Staeul, C. Karinger, Alojzij Lonček, M. E. Supan, J. Kastner, Ivan Perdan, Frane Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Rudovljiei, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkuici. 225 15-6 Primerna Jg Najboljše UP G P° najnižjih cenah. Popravila zanesljivo pod jamstvom. Velika zaloga ia-koles birmanska darila. in raznovrstnih drugih zistemov. = Mehanična delavnica za svako popravilo, vse po najnižjih cenah. V obilni nakup se uljudno priporoča io prijazno vabi "Pt- fSirlfk« urar v Ljubljani. XI. V^UUCU, Mestni trg, nasproti rotovzu. Izjava. „Slov. Narod" je v zadnjem času ope-tovano priobčil trditev, dasem se jaz za-se in za svojo soprogo oglasil za pristop k nemškemu bicikliškemu društvu v Ljubljani. Poslal sem „Slov. Narodu" opetovano popravke, katere je sicer priobčil, toda s temu listu lastno nesramnostjo porabil je te prilike za ponovljenje svoje zgorajšne trditve in za druge žaljive opazke. Temu nasproti izjavljam jeden-krat za vselej jasno in točno, da se nisem niti sam, niti za svojo soprogo nikdar oglasil za pristop niti pri nemškem niti pri kakem drugem b i c i k 1 i š k e m društvu, in imenujem vsaoega, ki bi vkljub tej moji jasni izjavi nasprotno trdil, nesramnega lažnika. V Ljubljani, dne 2. maja 181)6. 340 i-i Dr. Ivan Šnsteršič. je takoj in po nizki ceni na prodaj. . Natančneje se izve pri gospi j Mariji Jessenko v Skofji Loki. 338 2-1 mlada težka konja 3g z novo konisko opravo in novim vozom NT sta iia prodaj. e, po\e upravništvo „Slovenca". 339 3—1 Pekarija v Ljubljani se želi vzeti v najem, bma-i Ponudbe sprejema R. Lorber. Ig pod Ljubljano. in 319 30—6 galanterijsko blago priporoča po izredno nukih cenah FE. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Na prodaj ima ■ v pni rihffi fižol 195 20—16 Jakob LavrenČiČ v Sodra« te i. Cena 100 klg je 12 gld. ■■ir Penzijonat za dečke 35 v Kalksburg-u pri Dunaju pod vodstvom očetov jezuitov z dvojno tdgojilnico. Prvo odgojišče, za rejence višjih stanov, stane na leto 460 gld. Drugo odgojišče, za rejence srednjih stanov, „ „ „ 280 gld. Podučujejo se dečki v predmetih gimnazije, katere prvih šest razredov iiua pravico javnosti. Uči se tudi slovenščina. Zavod ima pripravljavni tečaj. 38 3—2 Natančneja pojasnila daje vodstvo odgojilnice. Na prodaj je IliSa i vrtu m Pšati, fara sv. Jakoba ob Savi, iz proste roke. Več poizve se pri Jožefu Pečnikar-ju ravno tam. 326 3—2 (241 16-6) Izvrstne škropilnice proti peronosperi Inženirja Zlvloa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke uporabe pri vsakem obdelovanju trtja itd., akoravno po jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih eenab. Živic in drugovi v Trstu. Razpošiljamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franko. Izdelujemu tudi razprašllnlke za žveplo, nepre-nehljive vinske stiskalnice itd. "D«:r^ntinAÍ 1 «r» o -no r*«n nnilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. irriporociina naznanila naši naročniki in «itatelji „S I o v e n o a" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah I z diplomo in svetinjo f v Bruselju (Belgija) 1888. na Dunaju 1892.1. 1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorlci (Gorenjsko) priporočata se prcčast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje e «r «. e «L «f« Od leta 1880. do leta izdelala 55 novih izvršila nad 200 in 1895. sta orgelj poprav. poprav. Priporočilna pisma najboljših vešfiakov so na razpolago. '"l Matija Horvat Í čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 ® ^ priporoča bo pročast. duhovščini in slav. občinstvu * ▼ naročanja raznovrstnega £ ¡0- obuvala j j katera izvršuje cenó, poSteno, iz zanesljivega blaga ' od najpriprostejšo do najllnejne obliko. fe IVAN JAZ v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih stroje» in ceniki zastonj pristrojBV za vozarenje. in franko.___ HENRIK ZA.DNIKAR IzdelovatelJ oerkvene posode v LJubljani Sv. Peti a cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svetnikov, lestenoev, svetllnlo, kadilnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja staro, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. k Kragar izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št, 8, pol. Alojzijevisca priporoča se preoastiti duhovščini, cer- , kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštrano, ciborijev, ke- lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovirn po poliubnem slogu in po nizki ceni. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državneir c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v iijujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinaslih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. < Alojzij Zorman J trgovina z moko J| v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 JI priporoča vsakovrstno moko po različni J ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. S Prodaja na drobno in debelo ter zago- ^ 4 tavlja uljudro postrežbo. J f Josip Rebek preje Ahčin 4 {ključavničar ^ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ + priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim + ▲ predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ▲ r vrstna stavbinska kllučarska dela -Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov intelefonov.' Delo trpežno in natančno, cene nizke. : í 1 I i GABRIJEL OZELJ JJIS tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- Ij V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko V i t********* *********** Franjo Toman t podobarin pozlatar, Krlževniški trgi, Ljubljana se priporoča preč. duhovščini za izdelo- ^ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki * ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- 1 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), ' slike, cofe, krogljice za vrvi itd. [ - ZK2Z. «» ■» , svečar v Ooriol, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slav- i netnu občinstvu pristne •s* čebelno-voščene sveče 1 klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■■6S£BHH 1000 kron. Pošiljatev franko za naročila v Avstro-1 0r&.g-. Matkovič O brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg Stcv. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt' J spadajočih del. Postrežba je uljudna in 1| vsestranski pozorna. IVAN URAN i^L Ljubljana, Gradišče št, 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. ==— Brata Áppe izdelovatelja lončenih pečij ;J vKandljl pri Novem mestu ' f (ua Dolenjskem) vseh v ! H priporočata j, .S'r"ko lepo svojo , «Padajočih i zalogo trf,užn° I T" "" ! 6 s* delanih predmetov po ¿^¿S^sr Prav nizki ceni. — Zaloga j v Ljubljani je v Židovskiulici, i \S i'"zastopnik g. Kališ na Prešer-1 __novem trgu. JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semerišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu ¡i svojo bogato zale ;o vsega v r I gospodinjstvo spadajočega blaga I po najnižji ceni. i \ Zaloga rezilnega orodja ■■ 0 m 0 TO ln klrnrglčnlh lnitrnmentov sW«. Alojzij Vanino siffi . priporoča prečastiti duhovščini in slav- ] nemu občinstvu nože, škarje, britve itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. -Brušenje in poprave izvršuje ločno. f; Na najnovejši način uinetne zobe in zobovja % ^ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja § ?plombovanja in vse zobne ope- & racije, — odstranjuje zobne bole- » I čine z usmrtenjem živca J | zobozdravnik A. Paichel i » poleg čevljarskega mostu, v KOhlerjevi % J hiši, I. nadstr. | #<»«4H»«4>444>iO4«>*+«>« A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A 1 divanov, žimnatih in modrocevna peresih 1 $ itd. ter jamči za trpežno dobro delo po jft najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- 3K J ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t $ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za $r ^ delo na deželi. ® ¡mvuvwsv^ solnčnikc največji izberi priporoča ^ L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. | Franc Pavšner S , «O^Oi <0W> nasproti c. kr. gimnaziji S{] ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ stvu v naročila na duhovniško in oi-vllno obleko po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. &'E5H5H555S5E5+55H5B5S555EL5Gi ril. TOME€ 5 ; pozlatar v Ljubljani Streliške ulice št. 14 ¡6 se priporoča preč. duhovščini in si. ob-J činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, . križevih potov, podob svetnikov itd. za-91 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. VT $ $ $ A Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. Največja in najcenejša tvornica stolov ln klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče P O m > u S „ eS rt o Í2Í •s - S fl =3 t s & 04 S « I - o rt o y 2 > Ü) I LUKA VILHAR /^blANI ? Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I I i J (rT/t3 5 Poprave Izvršuje natančno ln točno. | *^iM»M«>*«><0««<»*4>»<»+«><0««>*«*tt | Fras,© Spnde.K' | | pleskarski mojster, 7 Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % 4 skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri • » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo • J incend.Prenavljatudiobrabljenepredmete. ± | Fr. Šiška ded.^žJibVa-i^ | $ Marije Terezije cesta št. 6 $ t4* se priporoča v podkavanje konj in razno- a vrstnih voz, ima tudi v zalogi % raznovrstne voze in sani f: J ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ j mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši I priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno \ zalogo divanov, Zirn-I nic, omar, stolov, postelj itcl. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta ie priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. X Tapetniška kupčija OBREZA, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 % dobroznana preč. duhovščini, priporoča — _ svoje izvrstne motlroce na peresih % (Pedermatratzen) po 10 gl., nadalje iim-% nloe, dlvano ln vsa v tapetniško S| obrt spadajoča dela 5 v K e S I .e s "S1 •I -2 I o 5 TI ■2. • S ® V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri ffi^* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različno moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila oh prlmicijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. m* NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lnpponl-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju O. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" t Ljubljani, na Dunajski cesti, p (dement\ železniške šine, íraverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano plošče vino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah ■ Jlndrej Ubrušfiovič, fr3maa, ¿.w„o Glavni trg 0110. Ljllbljana. Glavni trg 9110. Domača tvrdka Ana Hoffaauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisan» ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri Blužbi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravilu. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najuoitenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, 160*45.10 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. Zobozdravnik Schweiger ortlliiujo vsak clnii od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v hotelu ,pri Maliču' v Ljubljani, sobna št. 25-26. Najnovejše: Pariške emajl-plombe, prav Iste böje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zobovje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma. 324 2 Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Z 8 slikami. Uredil in založil Matija Prelesnik. e V Ljubljani 1896. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiii|i= min Krasna mladinska knjižica I 6. zvezek. iS MKS WS^k/M Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno vezanim 90 kr., po poŠti 5 kr. več. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobi prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. JU ■mu =, imiiiiiiiiiniuiiini Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah! iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiihiiiihii lil t ♦ Valentin iccctto, zidarski mojster i6i 45-10 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in, prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenih In zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih utedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinskein strešne opeke [«; ♦ ♦ * i fflOT iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. ta' Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stav- L* benega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. Razglas. V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisani niiiiueiHlo - ti rs o zgradbi gospodarskega poslopja pri župnišču v Zgornji Besnici. Dražba se bode vršila dne 15. maja t. 1. ob 10. uri v župnišču V Zgornji Besnici. — Načrti in proračun so v župnišču na razpolago in v pregled.— Prevzame se lahko ali vse delo skupno ali posamezno, k vkor: zidarsko, tesarsko itd. Ves proračun znaša 4058 gld. 29 kr. — Podvzetnik pri oddaji dela položi 10% kavcije do dne kolavdacije. V Zgornji Besnici, dne 25 aprila 1896. 317 3-3 Fran Pokom, načelnik. («Ji Aro Liniment. Capsici comp. 18—9 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7ll kr. in 1 gld. t vseh lekainah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-45 Ricliter-jev liniment s ,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. BOOOOOOOOOOOO* Zarezna strešna opeka prešana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike se stroji delana strešna opeka je po znižanih cenah vedno na prodaji v tovarni Knez & Supančič . 295 14-3 Ljubljana. ^ X TXTT1T T TTTTTXTTT. TXT TTTTTOC TI TXÍTITTT1 i h n H » h § "1 II Dav. Rovšek-a. Otvoritev fotografskega zavoda Dovoljujem si slavnemu občinstvu, vsem si. društvom, dijakom itd. naznanjati, da sem s ■Jt.jf O. aprilom, 1.1. "JiXt otvoril svoj popolnoma novi fotografski atelije v Kolodvorski ulici št. 34 (na vrtu kamnoseka Vodnika) Prva domača narodna fotogr. tvrdka, Atelije je popolnoma opremljen z najnovejšimi v fotografsko stroko spadajociml pripravami in dekoracijami. Na razpolago so tudi sobe za vsprejem in loalelo. Svoje vže bogate skušnje v tej stroki spopolnil sem Se na c. kr. učilišču za fotografijo ca Dunaju, tako da bodem zamogel slav. občinstvu postreči ra*.un z n.ivudnimi slikami tudi z vsemi drugimi najnovejšimi izdelki, l iko: s fotografijami v raznih barvah na steklo, porcelan, platno: svilo les Ud., v platin- in pigment-tisku. Izvrševal bodem tudi vsakovrstne reprodukcije in povečanje slik do naravne velikosii. Priporočevaje se za obilen obisk in za podpiranje prve narodne fotografske tvrdke, z zaupanjem, da me hode slav. občinstvo kot začetnika gotovo podpiralo, zagotavljam, da bodem vse, tudi najsmelejše zahteve točno in solidno izvršil. hnrr YyamLi'ia t iTrrrm.111 n * 1 hto um 11 mt Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «sanic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera nti; Bezirk, nsplati Nr 11, Parterre Ustauor^ouo ¡lota ISTO. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke' na debelojin drobno. Cena in blago brez konkurence. o S m P« o a) o x> I O It Brnfoe za gospode, beli oblffon, gladka na priih, brti «Tratnika, broz manáot, 27 Trat jedna od gld. 110 do 8 70 leal „ „ 0 25 „ 15— Srajoe za deike, T 4 Tel I koatili, alcer kakor gornje jedna od gld. I — do 110 ie«t „ ,, 6-75 ,, 7-76 Svltloe za gospode, 9 Trit jedne 80 kr. do gld. 1-40 Sest gld. 4-60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do S-20. Dvanajst maniet od gld. 8-30 do 4*60. la predlog (Vorhemden) od gld. 3 25 do 5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O. Hamanii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarloo. Sf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 18 Na prodaj ali pa v najem se odda takoj na prav dobrem prostoru v Igubljani nahajajoča se prodajalnica z različnim kramarskim blagom. Vec poVč upravništvo „Slovenca". 323 3—3 Fran Zoreč mokar v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 23 priporoča v obilo odjemanje svojo veliko zalogo izvrstne pšenične, ržene in ajdove moke, otrobov itd. na drobno in v množinah po najnižji ceni, zagotavljajoč pošteno mero. 313 3—3 Ugodna prilika za nakup! Ravnokar so mi bili doposlani komisijskim potom nastopni ¿si * Bosendorfer, Czapka, Stelzhammer, Parttart, dalje pianino v orehovem lesu, črno prevlečeni. Tudi imam v zalogi vže rabljene glaao-virje, katere oddajem po znatno znižani ceni. Določene cene razvidne so na vsakem glaso-viru posebej; vabim torej uljudno na vpogled. Ferd. Dragatin, 335 2 2 ubiralee glasovirjev v Ljubljani. msm. l «»<■ «■>«• iz lekarne 47 26-8 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga Lekarna B. Fragncr „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. BT Zaloge v vseh iivstro-ogerskih lekarnah. Jfaznanil» in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 16. aprila o p u s ti 1 prodajalnico v Gledališki ulioi v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 62—51 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. IW samo "*B na Starem trgu (ped Tnalo) št. i poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, Stari trg. št. 1. | Stavišča v Prulah na prodaj po 2 do 5 gld. štirijaški seženj. — Zglasiti se je pri lastnici g. Ter. Povše v Ljubljani, Poljske ulice hiš. št. 7. 337 3-2 J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba za ujdikaaje je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špltalskili ulicah. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 26—8 Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDIC & Corap. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah Zavezane strešnike CStrangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peči in Štedilna ognjišča izlkaCrZTe' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. CeV'i %Z h'f(Til(JnhlP.