"upajmo vojne bonde in znamke AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII jPoslanci so preglasovali predsednikov veto Govorice trdijo, da bo IZ BOJNE FRONTE Senator Barkiey je odstopi! kot vodja demo Tito vrhovni poveljnik pod kraljem , London.-—Tukaj se zatrjuje, j da bo kmalu prišla v javnost vest, da je prišlo do sporazuma med četniki in partizani v Jugoslaviji in da bo maršal Tito zavzemal važno vojaško stališče v vladi, kateri bo stal na čelu kralj Peter. Zatrjuje se, da jih je mnogo Zed. države imajo do zdaj 157,865 žrtev Washington.—Ameriške vojne žrtve znašajo do zdaj 157,-865 mož, od katerih jih je 36,-005 mrtvih. Vojni podtajnik Patterson poroča sledeče številke : Od 7. decembra 1941 do 7. februarja 1944 je imela armada j sledeče izgube: 19,499 mrtvih,! 45,545 ranjenih, 26,339 pogre-1 šanih in 26,745 ujetih. Mornarica, marini in obrež-1 na straža imajo pa sledeče iz-( gube: 16,506 mrtvih, 9,322 ra-i njenih, 9,491 pogrešanih in i 4,418 ujetih. Patterson poroča, da se je od j 45,545 ranjenih vrnilo nazaj v službo že 24,289 vojakov. Od vseh ujetih ameriških vojakov jih je uradno poročanih mrtvih 1,664, ki so večinoma vsi umrli v japonskem ujetništvu. -o- Polovica lastnikov avtov bo potrebovala nova vozila drugo leto Detroit — General Motors, Chevrolet divizija, je pravkar končala splošen pregled za eventuelni avtni trg po vojni. Številke kažejo ogromen trg za avte po vojni. Po starosti in obrambi sedanjih avtov sodeč, bo šest in pol milijona lastnikov v sredi 1945 brez avtov. Devet in pol milijona lastnikov bo imelo vozila, ki bodo vredna manj kot $100 vsako. Vsega skupaj bo drugo leto na trgu za nov avto najmanj 17 milijonov motoristov, ki so lastovali aVto pred vojno. Kar se tiče trukov, kaže statistika pa sledeče. En milijon lastnikov trukov bo sredi 1945 brez vozila. Zato bo treba napraviti najmanj 18 milijonov potniških avtov in trukov, da bo prišla dežela zopet nazaj na predvojni standard glede trans-portacije. -o- Studebaker korporacija si je preskrbela 80 milijonov posojila J Chicago.—Studebaker Corp., ki je pred vojno izdelovala av-Itomobile, dočim izvršuje sedaj j naročila za vojno, si je preskrbela $80,000,000 kredita, s katerim denarjem bo po vojni razvila svoje podjetje. Posojilo bo dalo 25 bank pc 2%% obresti. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. decembra 1946. Korporacija nameravs po vojni zelo razširiti svoje to varne. Pozdravi iz juga Iz tople Floride pošilja po zdrave John Drenik, ki si je še tje iskat zdravja za nekaj ted nov. Ross, star 42 let in Elizabeth M. Hart, stara 45 tn<}0k bolnišnici za mrtvo- i Nen»°J)0Znana Agnes Ro" Noča 0eni8'> stara 59 let »■jevdna 15104 Hale Ave> H leta ?Ia' Sopr°8' John -ie otj. v rtuka'1' zaPušča t>V Agnes, omožena ; Jol|n a' °možena Laz-Pozuj, Amelia, omože-, Hena i Rut^lph, Elizabeth, t ^ in °tPOVic in Albina; 18 'Hov pravnuke in več f, Smuk ,Rojena ie bila v ' k- a stari lo£ Pri 11 likov' Jrper zaPušča več soil je bn ukaJ je bivala 52 '! > John a s Pokojnim sopro-ci v coir med Prvimi nase" bila Jmvoodski naselbini 'ije v f ustanovniki fare b Pri,! ,Z6te' kJ'er ->e H . ddala k Oltarnemu 1 Podružnici št. 10 ^ob a Vrši v Pondeljek )oipebn :45 uri iz Želetove-tije Vn i Zavoda v cerkev Poko . ete in na Kal" Meo pPallžče v družinsko M oh, 1 dob" in skrbni Q';talin njen blag spomin,! naše sožalje. Utnrl Ski b o 1 e z n i je toiak TV Lukes bolniš-,lla 27^ ?-fip Levar, stanu->0 let St., vstaro- Na Dra",ki je bil doma iz i n Trstu> odkoder je j Pred 40 leti. Prejš-% in 11 aktiven a dru- ,Je 2el0 ,llar°dnem polju. * »C \delavske dvora- » Ave-' kakor tudi > Št Z1 društva Na Ju- ^ društva Zarja. , J°SeDi1Sca žalujoče sino->CuJ°hn, Rudolph, w VL ceri: Mary- p°- >b b7 111 Julia. 6lla Po V S°boto iz Louis ®feb»ega zavoda; S , • ob I- uri na | Pokopališče. . 01 ni je umrla da" C5?00 3:30 na svojem ±s°nna Ave. Mary * P°grieiia Uhan- stara at.^^bn« iz ^akrajško-^o nab7nega 2avoda. Cas | Ranimo jutri. % ii^r0-_ L 5 si^1 ie dala vseh RAW? a^adi Sh ~~ Dobrodelne C ^ hi p0sredovati pri 0 C Poslala domov 19 \ stu11'ki -ie bii Stiv.J%va anskega novem-WnSin°Ve^atiježe Prej da- S Še t adi' potem so ^at; , njeno zadnjo Zda, Je popolnoma 1 edino "oporo" f oltJaka. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEC. Editor) •1X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio- Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.21> Za Cleveland lir Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente __ < ...........» . ■ ... .......... Newburske novice I. . . . ..........................h SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year u: S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 mor.tns Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents__ Entered as second-class matter January 5th, 1909, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «wfs oo No. 46 at the Post Office at Fri., Feb. 25, 1944 Dva bilijona dolarjev niso nobene smeti _ Predsednik Roosevelt ni napravil posebno spretne politične poteze, ko je vetiral davčno predlogo, nad katero se je kongres trudil več meseCev, predno jo je spravil skupaj. Mr. Roosevelt je s tem pokazal, da ne smatra kongres za. oni del ameriške vlade, ki ima edini pravico naložiti nove davke narodu, ampak da je on, predsednik tisti, ki bo diktiral, kako veliki davki morajo biti na ramah ameriškega naroda. S to potezo se je predsednik Roosevelt zameril tisočerim, ki so ga dozdaj podpirali, dočim je dal svojim nasprotnikom novo orožje v roke. Slabe svetovalce je imel predsednik, ki jih je poslušal, da je vetiral davčno predlogo. Predsednik je zahteval od kongresa novih davkov v vsoti $10,500,000,000. Kongres je grizel to kost več mesecev in končno prišel do zaključka, da, takega bremena narod ob tem času ne zmore v povsem novih davkih. Zato sta se obe zbornici kongresa zedinili v tem, da priporočata nekaj čez dva bilijona dolarjev v novih davkih. In dva bilijona dolarjev v novih davkih niso nikake smeti, če vladna blagajna res tako nujno potrebuje denar. Koncem konca je kongres tisti, ki je bil izvoljen in po stavljen od naroda, da dela postave za narod in da najde pota in sredstva za nov denar v vladno blagajno. In če si kongres ni upal naložiti kar 10 bilijonov dolarjev v novih davkih, potem ve, d^ je to želja naroda, ki je sicer pripravljen dati in žrtvovati, pa samo do meje, do katere more breme zmoči. S tem. da predsednik Roosevelt ni hotel podpisati predloga v novhi davkih, ker se mu zde premajhni, je napravil isto napako, kot jo je napravil predsednik Wilson leta 1918. Tudi Mr. Wilson takrat ni hotel poslušati nasvetov svojih prijateljev v demokratski stranki, niti ni hotel poslušati naroda, ki je protestiral glede njegove politike na domači fronti. Wilson se je vrgel v tujezemsko politiko, zanemaril domačo fronto in izgubil je zaupanje naroda doma. Najboljši Roosevel'tovi prijatejli so mu svetovali, naj ne vetira davčne predloge. Prosili so ga, naj magari predloge ne podpiše in tako pusti, da bo postala postave brez njegovega podpisa. Res je sicer, da v tej davčni predlogi niso vse točke, kakor bi morale biti. Toda kateri predlog, ki-pride iz kongresa, je pa brez napak? Toda predsednikova dolžnost bi bila, da bi bil kritiziral te napake, dokler je kongres davčno predlogo še premleval. Tako je postopal predsednik v slučajih predlogov. Toda davčno predlogo je pa pustil, da je bila sprejeta pri obeh zbornicah, nato jo je pa vetiral in vrnil kongresu nazaj z najbolj sarkastičnimi pripombami, kar jih je bil kongres še deležen iz Bele hiše. To pomeni, da ni Mr. Roosevelt v soglasju niti s svojo lastno stranko v kongresu. Ta veto davčne predloge bo imel morda večji odmev, kot pa samo glede davkov. Predsednik se je s tem zelo zameril kongresu, ker ga ne smatra dovolj pametnim in preudarnim, da bi vedel, kaj more narod plačati v davkih in kaj ne. Ko bo namreč predsednik potreboval dve tretjini senata za ratificiranje ali odobrenje mirovnih pogodb; te dvetretjinske večine morda ne bo nikjer. " Da se porazi predsednikov veto, je potreba dve tretjini glasov v eni izmed zbornic kongresa. V istem času se pa že pojavlja zahteva, naj bi se odpravilo dvetretjinsko večino v senatu za odobritev mirovnih pogodb. Ta zahteva bo izgubila dober argument, češ, če je potreba dve tretjini za poraz predsednikovega veto, zakaj bi ne bilo potreba dve tretjini glasov za odobritev mirovnih pogodb. Nekateri trdijo, da je Mr. Roosevelt samo zato vetiral davčno predlogo, ker vsebuje točko, da morajo delavske unije predložiti zakiadniškemu uradu račune o svojih dohodkih in stroških. Morda je bil to res pravi vzrok, morda pa ne, toda nasprotniki bodo to izrabili in kazali narodu, da predsednik ustreza samo delavskim unijam, katerim dozdaj ni bilo treba nikomur dajati računov o svojih milijonskih dohodkih, dočim mora vsak državljan, če zasluži par dolarjev na'teden, že dati odgovor zakiadniškemu uradu. Predsednik Roosevelt je poslušal pri vetiranju davčne predloge slabe svetovalce, če ni imel morda pri tem političnih motivov, kar pa tudi ni pošteno za davkoplačevalce. S tem, da je vetiral davčno predlogo, je prikrajšal vladno bla-. gajno za več kot dva bilijona dolarjev, kar koncem konca tudi niso lesnike. Imeti bi moral v mislih, da kongres v tem zasedanju ne bo sprejel druge davčne predloge, če je pa že to glodal toliko mesecev in federakia blagajna bo prikrajšana za lepo vsoto denarja, če denar res tako nujno potrebuje, kot trdi Mr. Roosevelt. Mr. Roosevelt je stopil na ledena tla, ko je vrgel v obraz kongresu to davčno predlogo kot bi bila navadna miloščina. Zavedati bi se moral, da ima edino kongres pravico naložiti davke in ne predsednik. Predsednik mora sprejeti to, kar določi kongres v davkih, pa naj bo že dovojl ali ne. Ako ne bo dovolj, bo pa kongres pravočasno poiskal nove vire dohodkov za vladno blagajno. Mr. Roosevelt bi se moral zavedati, da znaša vladni dolg že zdaj 186 bilijonov dolarjev in da bi bil že čas, da se začne enkrat nekoliko gospodariti tudi pri vladi. "Praznik sv. Washingtona." ^ Tako je rekel Francek, ko ga je| učiteljica vprašala, kaj praznuje-! mo na 22. februarja. Francek J ni bil veliko od resnice, ko je to j izgovoril. George Washington je bil veren mož, zelo veren. Zato je klečal in molil in prosil pomoči od zgoraj, ko je videl, da druge pomoči ni več za njegovo ubogo armado. In, ko je že postal predsednik, se je izrazil, da bi zastonj iskal kedo moralo tam, kjer vere ni. Nekateri še celo trdijo, da je Washington tik pred smrtjo pristopil v katoliško cerkev. Gotovo je, da se je dalj časa mudil pri njem katoliški duhovnik, neki redovnik, ki ga je Washington baje poklical k sebi. Najbrže ni na tem bogve kaj. Resnica pa je, da je Washington vse skozi kazal veliko spoštovanje do krščanskega prepričanja in je bil sam globoko veren mož. * * * Kdor hoče brati zgodovino, ki bolj mika kot kaka povest, naj bere zgodovino države Maryland. Bancroft, ki je to zgodovino pisal, ni bil katoilčan. Zato ne more nikdo trditi, da je zgodovinar čez mero naklonjen katoličanom. V teh spisih boste videli, da je bila kolonija Maryland ustanovljena od katoličanov in je bila*v tistih časih edina, ki je dajala vsem veram enake pravice in nikdo ni bil preganjan, kot je bilo to v drugih kolonijah, kjer katoličani .niso smeli biti očitno in niso imeli vo-livnih pravic. Zato je kolonija Maryland hitro rastla in pravi zgodovinar, da je v pol leta pridobila več, kot pa druge kolonije v šestih letih. Toda, glejte kaj se zgodi. Zato, ker je bila verska prostost v državi Maryland, se je naselilo precej Quaker j ev in v nekaj letih so dobili večino pri volitvah in kakor hitro so že leta ni bilo mogoče dobiti. Meni se zdi, da bo besednjak zelo dobrodošel. Naš "Vestnik" je že v delu, v tiskarni. Vestnik bo večji, kot je kedaj bil. To je zadnji Vestnik, ki bo še nosil drugo kolono, v kateri so označeni darovi za nov« cerkev in to sicer od vseh pet let, V tem boste videli, kedo je do4 polnil svojo kvoto in kedo jo ni.» Lepo število faranov je storilo t£ svoje, V nekaterih slučajih celo taki, od katerih nismo pričakovali, ker so njih razmere bile neugodne. Hvala vsem. * * * Nocoj po križevem potu je seja za St. Lawrence Dramatic Guild. Vsi naj se gotovo udeležijo. * * * Mrs. Zidanič iz Rosewood se je oglasila iz Miami, Florida. Morda se je res tako ustrašila ohijske zime, da je pobegnila na jug, kakor delajo lastovke. Na take viže nas tare nevoščljivost, da ona tam uživa tople sončne žarke, mi se pa v dežju in snegu in meglenih dnevih skušamo ogrevati za razne probleme, katere nam prozaično življenje meče na pot. Mrs. Zidanič nam je poslala nekaj floridskih oranž, katere so pravcata sladkost tega življenja. Hvala lepa in Bog plati. * * * Larry Petelin se je zglasil za kratek čas. Larry je na daljšem dopustu in prihaja iz Pacifika, kjer je bil več ko leto dni zapo-sljen kot marinar pri nekem air-base oddelku. Vidi se na njem, da ga je ondotno sonce precej obžgalo. na s tem, kar premorem." še danes gre znjim, toda ne več v razdrapanem Fordu, ampak v krasni limuzini in tako tudi njuni štirje otroci. In srečni so. To je krasen zgled za naše mlade. * * * Kdor misli, da je smart, naj odgovori na tole: 1.) Kateri otok je bil največji na svetu predno je bila Australia odkrita? 2.) Zakaj profesorji nosijo očala? Krščanska ljubezen do bljižne-ga zahteva, da ne vrjamemo hudo o bljižnem, če nismo videli; če smo pa videli, pa ne pripovedujemo drugim. dobili večino, so takoj katoličanom vzeli vse pravi**1,:.da niti voliti niso smeli in niso mogli biti voljeni. Katoliška vera je bila prepovedana od onih, katere so katoličani iz usmiljena sprejeli v svojo kolonijo. Kako že govori tista pravlica o lisici in ježu? Jež je prosil lisico, naj ga vzame v svoj brlog, ker ga zebe. Pa komaj se je dobro ogrel, je jež lisico s-svojimi šivankami tako dolgo zbadal, da je morala lisica zapustiti SVOJO jamo in oditi. :;t :]: il: Advokat: "Povej torej sodniku, kako je prišlo do tega, da si vzel automobil." Zatoženec: "Auto je stal ob pokopališču. Naravno je, da sem mislil, da je lastnik umrl in ga torej ne bo več rabil." # * # Priority gori ali doli, Frank Mulhova družina si bo svoj dom lepo obokla v asfalt ploščice, da bo zgle'dala hiša kot beli grad. To je pametno. Odsedaj naprej ne bo treba hiše barvati in tudi gorkejša bo. Saj ne mislimo dajati kake "hinte." Lepo pa bi bilo, če bi nas Mulhovi povabili na likof, ko bo delo dovršeno. Ali ne? # * * Bolševiki se že bojijo, da bi papež ne imel kaj malega besede pri mirovnih pogajanih. To bi jim znalo delati velike nepri-like ako bo šlo za PRAVIČNI mir. Zato so začeli metati blato na Vatikan. * * * Bral sem o vojaku, ki je imel sedem ur dopusta doma in dve izmed teh je prebil v cerkvi, in njegova mati z njim. Kaj takega se ne sliši zlepa in marsikdo se bo temu zaničljivo nasmejal. Vem pa, da bi vsak izmed nas, tudi oni, ki sam ne moli, desetkrat poprej zaupal temu, kakor pa kakemu drugemu, ki sploh ne gre nikdar v cerkev. * * Vest prihaja, da bo Dr. Kern svoj besednjak dal ponatisniti. To je vesela vest. Kolikokrat slišimo popraševanje po angleško-slovenskem besednjaku, ki ga pa Ne pozabite na postne molitve in pobožnosti. Slovenske molitve in govori bodo o petkih in nedeljah večer. Govori samo ob ne deljah. Angleški govori in molitve pa bodo ob torkih večer in ob nedeljah popoldne ob 2. Vsaj parkrat na teden bo prišel vsak kdor ima še kaj čuta za dobrobit svoje duše. Ne zapravimo tega priličnega postnega časa. Porabimo ga, ker je prav lahko to naš zadnji, če bi ti vedel, da te danes leto ne bo več med živimi, ali bi se ne potrudil, da bi storil vse kar mogoče v zadoščenje za svoje grehe? Ali pa veš, da boš res še tu? Zveličar pravi: "Delajte dokler je dan . . ." * * * Kdo bi si bil mislil, da bo Jožef Gogala s svojim malim "kšef-tom" toliko spravil skupaj — $46,900.00. Saj mu nismo nevoščljivi. Siromak je. Jaz ne dam svojih oči, dasi so že precej oslabele, za to svoto in še več. Gogala bi bil lahko živel vse svoje dni v miru, če bi se ne bil udal tisti težko neizogibni bolezni, ki ji pravimo lakomnost, in bi ne bil vzbudil sumnje. In tudi sedaj nima druge krivde, kot to, da ni plačal davka. Denar ni nakra-del. * * * Robert Hennegan je danes predsednik National Democratic Committee. To je važna pozicija, katero je do sedaj držal Frank Walker, Post Master General. Ta Robert Hennegan je snubil pred leti bogato dekle, ki je danes njegova žena. Sin preprostih pa ne bogatih staršev, si je moral sam pomagati skozi šole. Robert je toliko prihranil, da si je kupil en star "razmahan" Ford. Ko se je nekega večera ustavil na dekletovem domu, da bi jo popeljal na ples, je ona na rahlo dejala, da vsi drugi fantje pripeljejo svoje izvoljenke v lepih karah, naj bi še on . . . in tako dalje. Še predno je izgovorila, je Robert imel odgovor na jeziku: "drugi vozijo dekleta v izposojenih karah," je dejal. "če hočeš lepo karo, naj te tvoj oče pelje na party." S tem je hotel reči: "Čie tudi ni veliko, toda, kar je, je moje. Dokler boš hodila zmenoj, boš morala biti zadovolj. Radoveden sem ... Ali veste zakaj ? Zadnji pondeljek smo začeli s prvo mašo ob 6. Zato smo jo pomaknili pol ure naprej, da bi oni, katerim ni treba na delo pred sedmo uro, imeli priliko biti pri sv. maši, če ne vsako jutro, pa vsaj parkrat na teden. Radoveden sem, koliko naših ljudi se posluži te prilike in pride k maši. če smo katoličani, bodimo dosledno katoličani, če verujemo, da je sv. maša ponovitev Kristusove daritve na križu in za nas slabotne ljudi največja sreča in milost, zakaj bi se ne potrudili toliko, da bi prisostvovali tej najsvetejši daritvi in tako zadostovali na lahak način cisto, kar bomo v vicah tako težko zadostili. Ali ni resnica, da smo katoličani velikokrat tako malo dosledni? sjc J!! . Nekdo poprašuje zakaj več ne oznanjamo godov in praznikov v cerkvi. Prvič zato, ker imajo vsi farani cerkvene koledarje, kjer so svetniki označeni in prazniki zaznamovani. Drugič tudi za to ne, da se prikrajša oznanila. (Dalle na 3 strani) -0- Občni zbor Ameriško-jugoslovanskega udruženja V nedeljo 27. februarja ob 2 uri popoldne se vrši občni zbor Ameriško-jug oslovanskega udruženja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani, ki imajo v posesti člansko izkaznico, so vabljeni, da se velevažne-ga občnega zborovanja udeleže. Občno zborovanje bo določilo ali se organizacija poživi ali se pa radi neaktivnosti razpusti. Organizacij a poseduje $159.50 blagajne, katera je na-rastla največ iz članarine. Kdor hoče objektivno soditi bo moral priznati, da je ta organizacija prva zbudila zanimanje med našim narodom za politično akcijo s svojimi dobro uspelimi javnimi shodi. Sprejela je pomembne in važne spomenice, katere je odposlala federalnemu oddelku za inozemske zadeve v Washington, predsedniku F. D. Rooseveltu in raznim poslaništvom prijateljskih držav. Vse odposlane spomenice so našle tople simpatije in od vseh poslanikov razen ruskega smo prejeli zadovoljive odgovore. Na poslanico nam je odgovoril federalni oddelek za inozemske zadeve, odgovoril urad predsednika F. D. Roosevelta in našo akcijo .je pozdravila predsednikova žena Mrs. F. D. Roosevelt. Spomenice so se nanašale na rešitev naših primorskih krajev, ki so pred vojno pripadali Italiji in na naše tukaj naseljene rojake, ki še niso bili ameriški državljani, da se jih kvalificira zaveznikom prijazne podanike. Storilo se je v danih razmerah največ kar se je moglo storiti. Kdor hoče objektivno soditi, ta bo priznal, da delo organizacije je bilo nad vse uspešno. Pozneje so prišle v organizacijo male neprilike in vsled organiziranj a d r u g e politične skupine tudi v delovanju zastoj. Mnenje nekaterih' je bilo, naj to delo vrši novo-organizi-rana skupina, katera pa ni mogla ničesar drugega, kakor ponoviti ono, kar smo mi pred njo vršili. Moje mnenje je, da neobhodno potrebno organizacijo obnovimo, ter se pričnemo brigati za stvari, ki nas direktno prizadevajo in ne za ono, ki v oblakih visi. Prosim pridite v nedeljo gotovo na občno zborovanje, da dobro stvar oživimo ali v našo sramoto pokopljemo. Če nam niso pri srcu naše trpeče matere, očetje, bratje in sestre, potem bomo ostali doma in jih prepustili kruti usodi. J. P., tajnik -o- List za listom Za našo prvo generacijo je nastopila jesen. List za listom pada. Pionirji se poslavljajo od nas z vsakim dnem. Tisti, ki so orali ledino za našo metropolo, odhajajo v drugi boljši svet, za njimi vzemajo mesta njih potomci, življenje gre tako nemoteno naprej, grobovi sprejemajo one, ki so doslužili na tem svetu. Vedno je več svežih grobov in -spomladna zelena rušna jih bo zakrila, da se ne bo niti poznalo, kje da počiva ta in drugi, ki sta nekdaj veljala in bila ponosna v naselbini. V pondeljek je odbila zadnja ura tri, popoldan, predno je ura bila štiri, seje že poslovil pionirski trpin, nekdaj neupog-njen delavec žilavih rok, Frank Modic. Notranjska korenina, ki je kluboval vsem težkim delom, katere je opravljal vsa leta, odkar je prišel v Ameriko pred 50 leti. Rajni je bil tip orjaškega delavca, ki je potom svojih rok in znoja stal kakor hrast v znani, železni tovarni, kjer so klicali na delo tako zvane "Krajn-ske Janeze," kjer so vršili delo i rokami, kar vršijo danes z dvigali na elektriko. Mnogokra je bilo 12-urno delo žuljavih rok v ropotu, prahu in potenju, kjer se je prah in pot sprijel skupaj na debelo kakor koža, ;aka je bila usoda slednjega rojaka, posebno še v letih, ko ni-=o naši rojaki delali z belim ovratkom. "Kranjski Janez" jim je bil dobrodošel, ker je zagrabil za vsako, še tako težko delo. Delal je ponosen, ker je vedel, da ga ne more noben drugi prekositi z močjo in z pridnostjo. Vse njegovo življenje je bilo trdo, vendar je živel zadovoljno, živel kot veren in miren mož. Stanoval je vedno med svojimi, spoštoval domačnost pri svojih, kjer se je počutil vedno veselega. Slišati domačo pesem in glasbo mu je dvignilo srce kljub visoki starosti, kjer njega niso omamile ali motile tuje razvade. Držal se je svojega in spoštoval navade in običaje domačih dogodkov in goclovanj. V dobri volji bi bil najrajši zapel domačo pesem. To je slovenska korenina, tak je steber značaja naših očetov, tak mož zasluži, da se na njega ohrani spomin. Ko bo zmanjkalo takih korenin, ne bo zanje .nadomestila, žal, da je in da bo tako. Domovina jih tudi ne bo nam več mogla poslati. V domovini se tudi menjajo časi in razmere. Zdi se, da se za starino nikjer več ve-liko ne zmenilo. Radi tega bodo pa sledile slabe posledice pomehkuženega naroda, od katerega se ne bo moglo pričakovati pionirskega rodu. Blag spomin naj ostane Franku Modicu. Po njegovih rokah je splavalo tisoče ton težkega železa, ko še ni bilo modernih dvigal. Njegova osebnost je bila vzor moža. Bil je kakor nalašč za ameriške tovarnarje, ki so sprejemali na delo najrajši take junake Slovane, ki so dospeli v Ameriko za delom in zaslužkom, kjer so jih pred tovarnami izbirali take, v katerih so videli delavce. Počivaj sedaj utrujen trpin, po tolikem napornem življenju 50-ih let v Ameriki. Tako Ti želijo Tvoji prijatelji. (A.G.) Če verjamete al'ty Torej zdaj je v delu11 z vsemi pritiklinami, ™ ! tel, plauder, durhnia>'-; ■ kontra, re, supra, in ^ f1 lje. Igralo se je nata"1' i' predpisih, to se praV'1 igralci mlatili po niia reva kar ječala in šk11' zobmi pod težkimi uda^j ki napačni karti j e s'f meren špetir z dokazi i'1.1 dokazi, točno abeljenifff pimi pušeljci, katerih P' stjr(iogih poštnih P°s. smem tukaj zapisati- znajo marjašat, itak b* poznajo te bujne cvetic, širjajo svoj vonj pri v° pačno igrani kvarti. ^ izreče užaljeni igralec j1' tovarišu, ki je igral sla f to zaničevalno gesto: igral na orgelce!" Po mojem mnenju 1,1 v življenju toliko ^ obžalovanja kot je P*1' šu. Toda, kot je Pri,. kesanju zvonenje po ^ di pri kvartah. Po igri namreč vsak mart tančno ve, kako bi igrati, da bi ne bil i?f . je narobe pri marjasU samo to, da iste ig*e , vijo, da bi dali igral^ popraviti zmoto. Kei' • rata dva skupaj in e^ je za tistega, ki igi'a , ka tolažba to, da svoj0 laf* sam trpi in sam | če ga eden izmed oA polomi, pa mora njež radi njegove trapart gmotno škodo, jih J11" . iko preslišati. Kadar mom partnerja in j° . H II zi (seveda, jaz v e o perfektno), potem Je_ mu vržem v naročJe' let te učim marjaša, ^ Janes ne znaš!" g ne reče nič, ampak ce j -em poklonu petel, & | lovski pes zajca. I'1 ce me, ga ni pod rcift^j bolj srečnega človek®' le spravil tisti kvo , lobi od mene, ampak j sladko nasmeje in žaluje, da me je ujel' j No, take stvari 0 , k mar j asu in če bi ne bi bil marjaš to, ^ ne zna prenesti zir>ej zabavljanja, raznih _ J priporočil, naj pust' jj 0 miru in naj se P1'1'? ji j" oni svet. Danes meI1.-gj !!1 bi, je pravilo pri mal J čilno je pa to, da , st jašar trdil, da ne e" bi dobil. Kaj še! primeri, da bo ob etl j j se bo gvišal gor in na žive in mrtve, d^j kdar več prijel kvaJ 3e Taka prisega nava le manj 24 ur,' ker P1^' in tipi,je pri fantih: 1{(" mo spet vrgli? | n- Kakor je'to nava^ pravih marjašarih, | v> navade tudi mi toč«0^ e" se pravi, da ma1''',:: j" enega spije, če ga ko dobi, pa naj že j M ali dobi. Ce jo izf^j 30 od jeze in žalosti, pa od strašnega ve^ \n je tako ustvarjen, duška svojim čust^ ^ namreč škodljivo, ali žalost nosil J =a cu. To je slabo za i ao sti. Zato mi I steklenic 'piva niOrd $ de, ampak samo n- hladili žalost in ve*e ft ih ne drugo ni dobr°y ?a preveč in kozarec J ih drži človeka v rav» #1 >i- ga ni namreč pi*e a- ne zamešalo v ki S Jimom sva ši la lepo počasi, da J o- hitro oplašila. Pred/ a- la namreč še ena ^i! r- zato sva morala P8 v so ti na to, da sva '/jt .J a j pri korajži in v P .J a- da naju bo nazad'1 ^i« v za kar je imel Pržl ^<1 'ji like, kot jo Hitler I Evropi. Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: nikoli mu še niso njene oči povedale toliko kakor danes in še nikdar mu niso njene ustnice govorile toliko, dasi so molčale .. . A v istem trenu je opazil na njenem čelu liso, napol pokrito z lasmi, in — — zveženj, skrit med smrečjem. "Tega ni storil on," je rekla Nada, videč, kaj se vrši v njegovih mislih. "Njegova žena me je udarila, a nje vendar ne boste ubili zato." Roger je vedel, da laže. Nada pa je odrinila Pika s kolen, vstala in se je zdela zdaj višja ter bolj žena nego kdajkoli prej, ko je stala tu pred Roger-jem med vijolicami, zlaticami in rdečimi jagodami v mehki travi. In tik za njo je odgovarjal ščinkavec svoji družici. A Nada ju ni slišala. Na njenih licih se je sprva pojavila rdečica, ki je zdaj naglo izginjala in roke so se ji tresle, ko jih je sklepala pred seboj. Oči pa so ji bile še modre kakor nebo, ko je, zroč Rogerju v oči, izjavila: "Gospod Roger, zdaj se ne vrnem več k Jedu Hawkinsu!" Rahel piš ji je odgrnil koder s čela, tako da se ji je bolje videla lisa, znak Jedove sirovosti, in Nada je opazila, kako se je pojavil v Rogerjevih očeh hladni, jekleni lesk, ki se ga je vselej bala. A vselej jo je med strahom tešila misel, da bi na eno samo njeno besedo ubil moža, ki jo je udaril. Roger je zdaj razumel pomen zvežnja. "Kam pa mislite oditi?" je vprašal. Nada se mu je s prsti naslonila na laket, mu nervozno po-gladila košuljo, in niti za tren ni povesila oči, ko mu je odgovorila : "Z vami poj dem in s Pikom." "Ne—saj ne morete z nama!" je vzkliknil obupan. "Prišel sem, Nada, da vam vse povem. Ne spadava skupaj. Nisem tak, za kakršnega me imate." Omahoval je, a napel je vse sile, da ji pove resnico. (Dalje prihodnjič.) -o- 10% SAVED NOW OR 100% TAKEN BYTHE AXIS LATER! BUY WAR M. BONDS NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) Dandanes hočejo ljudje imeti vse na kratko in marsikateri postane nervozen, če gre maša preko 45 minut. Je pa še tretji vzrok. Svetnike smo oznanjali tudi zato, da bi se farani seznanili z svetniškimi imeni. Toda v tem nismo imeli bogve koliko uspeha. Mi smo v nedeljo oznanili Mary, Frances, Agnes, Agatha, John, Anthony, Marcel, Faustin, Gregory itd. Čez teden so pa prišli naznanit krste in so nam podajali imena kot: Mae, Lillian, Sandra, Grant, in vsak dan pričakujemo, da bo kedo hotel imeti "Sinatra" za patrona. Mi ne bomo krščevali otrok na imena kakih hollywoodskih "svetnikov," katerih življenski običaji smrdijo deset milj daleč. * * * Pripoveduje se, da je neka šolska sestra opomnila deklico, naj moli toliko na glas, da jo bo slišaal. Deklica pa je odgovorila, "saj ne govorim s teboj." To je že res. Vsekako, pa ni prav pri skupni molitvi momlati nekaj, kar edino Bog sliši. Skupna molitev je takrat lepa in pravilna, kadar molijo vsi na glas in razločno. * * * Veš kaj ? Kar sedaj, ko to prebiraš, moli šest resnic. Kar za špas poskusi, če jih še znaš. Jih ne znaš. No, potem pa v tem postnem času vzemi katekizem v roke in ga beri, kot bi bral kako zgodbo. Boš videl, koliko "novega" boš našel v tej knjižici. Le poskusi. Ne bo ti žal. MALI OGLASI Kupim avto želim kupiti avto, Sedan, izdelka od 1937 do 1940. Kdor ga želi prodati, naj se zglasi na 6421 Varian Ave. ali naj pokliče HE 3260. (47) Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega; lahko si tudi kuha. Odda se tudi garaža. Naslov: 15942 W h i t c o m b Ave. takoj poleg School Ave. v Collinwoodu. (48) Pohištvo naprodaj Proda se kompletno pohištvo za 4 sobe.; v j ako dobrem stanju, Zglasite se na 730 E. 160. St., zgorejf zadej, med 6:30 in 9 zvečer, ali ves dan v nedeljo. (47) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE_ MALI OGLASI Popravljamo vse vrste pralne stroje. Delo garantirano. Pokličite R Andolph 3114. (48) DELO DOBIJO DELAVCI t za delo zunaj Dobra plača od ure in overtime WHITE MOTOR CO. 858 E. 79. St. INCOME TAX SERVICE Vložite polo za dohodninske davke zdaj, da se ne boste pozneje drenjali. Morda ste eden od onih, ki imate dobiti denar nazaj. Ne čakajte do zadnjega trenutka. Mi vam z veseljem postrežemo. Naše cene so j ako zmerne. Jack A. Carpenter in družabniki z Strainic Realty Co. 15607 Waterloo Rd. IVanhoe 6561. pri St. Clair Ave. Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob, 2 moderni garaži; nahaja se v Euclidu na 212. cesti. Nobenih popravil ni potrebno. Kogar zanima, naj se zglasi za podrobnosti na 15611 School Ave. ali pokliče GLenville 1727. (48) Soba v najem Odda se čedna soba moškemu; vse ugodnosti. Zglasitfe se na 968 E. 77. St. (47) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino na 74. cesti. Ima kopalnico ,fur-nez in velik lot. Kdor bi rad dobro posestvo po zmerni ceni, naj pokliče Geo. Kasunič 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (47) Mi plačamo več v gotovini za vaš rabljen avto. Kupimo tudi razbite, sežgane ali čisto nerabne kare. 13411 St. Clair Ave. GLenville 6786 (46) Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grelce za vročo vodo • Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe • Potrebščine za kopalnico • Perilnike e Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 (47) ZAKBAJSEK FUNERAL HOME, taf* 6016 St. Clair Ave. _Telefon; ENdlcott 811? BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske.__ Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 23290 LAKELAND BLVD. KEnmo^e 0808 POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Farma naprodaj Naprodaj je farma, obstoječa iz 80 akrov zemlje s hišo, les za hlev. Farma se nahaja v Wil-lard, Wisconsin. Lastnik jo proda, ker je sam ne more obdelovati. Kdor se zanima, naj piše za več pojasnila, pa mu bo lastnik vse natanko opisal. Frank Arko 203' — 1st St. N. v Chisholm, Minn. (Febr. 23, 25, Mar. 1.) IGNAC SLAPNIK CVETLIČARNA HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue DELO DOBIJO ŽeiSKe za čiščenje OSBORN POSLOPJA 1021 Prospect Ave. nasproti Carter hotela Ni težko delo Plača 50 centov na uro in mesečni bonus Vprašajte za Esther po 10 uri zvečer Govori slovanske jezike. Pokličite MAin 1395. ____(46) New York Central Rail Road POTREBUJE Dclavce na prosi 9 ur na dan Dobra plača od ure z overtime po 8 urah in v nedeljo Treba je imeti izkazilo o razpoložljivosti Zglasite se LINDALE PASSENGER STATION MARCY YARD OFFICE YARDMASTER OFFICE EAST 26 th ST. ASSISTANT SUPERVISOR TRACK, COLLINWOOD ali soba 35 St. Clair in W. 3rd St. (47) DELO DOBIJO C G B DOM najboljših delavskih pogojev v (LEVELANDU nujno potrebuje moške m MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčiia Mi vam svetujemo pri dohodninskih davkih Hitra in zanesljiva postrežba. Prinesite s seboj potrdila W-2 in 1125. Morda boste dobili povrnjen denar za preveč plačane davke. Pridite k nam kmalu. A. Potokar in družabniki 774 E. 185 St. Poleg kegljišča. Dovolj prostora za prosto parkiranje (Feb.4,11,18,25) ženske Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo mi trenirali OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plata $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. C dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office odprt, od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. flit Ohio Bell Telephone Co (49) 1 Dvorana za POROKE IN PRIVATNE PARTIJE Okusno hrano serviramo vsak dan, razen ob nedeljah. FINA VINA, PIVO, ŽGANJE £ KUNCIC-PERROTTI 390 E. 156. St. KEnmore 9809 700 Prospect Ave.. Soba 901 (49) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se.v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (Feb. 21, 23, 25.) Hiša v najem V najem se odda niša 4 sobe; najemnina je $18. Vprašajte na 1201 E. 176. St. spodaj. (48) IŠČEMO DELAytE Delo dobita dva moška za razvažanje premoga, trije delavci dobijo delo v naši tovarni za izdelovanje cementnih blokov. C as in pol za delo nad 8 ur. Pokličite KEnmore 0808, ali pa se zglasite pri IlissCoalCo. 22290 Lakeland Blvd. (St. Clair Ave.) 'Vse Slovence in Hrvate vljudno vabimo, da pridejo in si ogledajo našo delavnico za izdelavo cementnih blokov, ki je moderna in v prenovljenih prostorih. Ernest Lužar, Frank Derdich. ! (47) Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Cekirajte mi grelni sistem sedaj! AMERICAN RADIATOR PRODUKTI boilerji — furnezi v zalogi WOLFF HEATING (0. , STEFAN ROBASH, Inženir 715 E. 103. St. GL 9218 Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62^c na uro - Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo, Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (49) M——*——.................................................- ................................. ■ Tovarniški delavci Vojno delo Plača od ure in overtime Employment Office odprt vsak dan od 7:30 zjutraj do 5 pop. v nedeljo od 7 do 3 The Dill Mfg. Co. 700 E. 82. St. ARC VELDERJI Inšpektorji za assembly line Gear- Lay-out inšpektorji Press operatorji Ingersoll Milling Machine operatorji Izkušeni Gear cuter j i Vozniki trakov (delo znotraj za prevoz materiala) Skladiščniki za material Dobra plača od< ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (50) Dobra služba Sprejme se ženska, da bi skrbela za bolno ženo. Lahko ostane čez noč. Jako dobra plača. Zglasite se na 1228 E. 167. St. (47) Delčka sprejmem Sprejem, dečka, ki bi delal po šoli na gazolinski postaji. Zglasi naj se na Wicks Service Station, Neff Rd. in 185. cesta. (48) tJa," mu je re- r i °staneš tu." Zdelo se \ W^a že dolgo. Ni sli- r ■oiS p' tap> tapa s Pr" ® ^ gospoda na steklo 1 ™ okna. in tudi Roger tra °dg0v°i' na svoj znak r J ničesar, nego mono- z f 38 iz druge sobe. Čakal n :Mre' ponavljaje včasih Ita • nčn° so se odpr- l1 avilm Nadina postava se g w/.' 0<*ražajoč se motno j zlz sobe- ne potrkal znova, či- )ri Vrata so se zopet ur- d a r njo' V trenotku je v )r,aD sv°jem oknu, ki ga t R°Ser," je šepetala, .1 " i i] W Odeovoril in iskal v t: g^očico. "Jaz sem." j, prst-1 je bila hladna in J> 11 So se trdo oklenili li iaiSCe- kakor bi še ne- c, ni m°£el r !lisno Iatl ln se Je pribli- s ! j ' U1 Je tiho, trepe- j 'A> kak G Nadino- Iz kzv °r iz R°gerjevega l„ d^elo nekaj, kar ga v tih° hl je ittek. val- s Ivteilninutah je gospod d Tklicai' °dŠel nekaj kora~ i] ftiio il Pika in zrl zopet P CCVhiši- " je more priti k nama, 1< Prasnil Roger; "za- s te, i . Popoldne k e 11 midva jo ondi po- ž lita' h, h>!ic: ^a> sedela dolgo v n |la do skupine smrek, ter ni šelJm°v v grobnico med v Sva svitanju. Veči-^ Poz« Prespal. Bi- n Nič poPoldne, ko sta g ^lezef^ tamkaj- Mc* 11 '! on,],; :le na najvišji vrh, v N;i. lnpo tobaka in zrl * C\80lnce- Ko je iz-> >%u . ekftni, se je vrnil n Se ozrl PO Piku. š >U »aginil. v • s Ni JL t stekel . na Poti k sntre-m j 2 nosom na tleh s hod i ermovji in cvet-> zrelih jago-H '(J ''dečile tod povsod ni dospel do ^ zaee) Smrek- Tam je !lti v t/ Vrtiti svoj rep. % Javi nekaj korakov 'M^tV^a Nada si '^odf,' ,pobrizgane z rde-^t^f- Njih barvo pa rad na u'stnicah in po ^ilaP?1 je vzkliknila, ' a-Toda bliskni-Wjiea k k° njega in vša" s vitT1 se je vzburiia !je^jr,krasnem teie- , ako me Jed .^arii } Še kdaj- I" res S V timara to liso- Nu i" opazi, ga ubije. I* *tS?rlagati-" L i Pokazati, da J < in je tolkel s ^Me,,rep°ni po tleh. NaU V snieri, odk(/-V* Roger . . . In h C,no Zaslišala ! Pod zeleni bal-SS5:i' imel "jen ob- Ntov bri2*ale končke % • je ;ko 30 je Roger f >o8l>e>kor kladivo. 1 mti v sanjah 4ii pše kot sedaj, nas je tako nesmiselno in neprijetno zmotil, nam je jasno pokazal veliko potrebo, da možje, kakršen ste vi, pokažejo izgubljencem pot resničnega izpolnjevanja dolžnosti ..." Toda vse lepe besede v slavo govornika in njegovih nazorov niso mogle pregnati oblaka jeze s pesnikovega obraza, ki je bil sicer zmeraj tako ljubezniv. Leidensko 'Društvo za občo korist' je doživelo pred slavij e-nim možem temeljit poraz. Predsednik enostavno za treno-tek ni vršil svoje dolžnosti, kakor bi bilo treba, in govornik bi mu upravičeno lahko očital, da je to nepristojno žensko brbljanje mnogo prepozno prekinil. Zaključil je s toplimi besedami spoštovanja in zahvale, čul je nič kaj iskreno ploskanje občinstva in čutil, kako mu je Beets medlo stisnil roko . . . Ko je odrinil stol, da bi odšel iz dvorane, je zagledal svojo hčer, kako se je s sestrično Lizo nespodobno naglo prerivala skozi še zmeraj zasedene vrste in izginila skozi vrata, kjer je še pravkar stala tuja govornica. Liza Wijsman je zgrabila Claartje za roko. "Kdo je to, kdo je tako pogumen?" ji je pošepnila močno razburjena. Naslonila se je Cateauji na ra- mo in poskušala PrellJ damskih pričesk ko. Ker je bila velN to posrečilo. Pri str!"1! tih je opazila nežno rj črnem plašču brez r] z oglavnico iste ba1 j obraza ni mogla dvoje velikih, ternniM jeznih oči se ji Je \ spomin. Obšlo jo je" lje, da bi zavpila«. nad tem neverjetni'® kom, spričo bojnega P ga je ena sama lučala vsej tej dvora"1, (Dalje prihodu)' Molji so nezaž® Pravkar smo Prt'' funtov preparacije stvo proti moljem- ^ centov funt, ter j® preparacija za uni|e' ljev. Preskrbite si j0' je zelo težko dobiti )k Man de! " Lodi Mandel, Pfc» SLOVENSKI LEl^ 15702 Waterlo« Cleveland 1"- ^ Lekarna odprta: Vsak dopoldne do 10-. ji Zaprta ves danjjj^ CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH KINGWALL. dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 24. februarja, 8:30 Sobota, 26. februarja. 8:30 ŽENSKI ZBOR CHARLES DA WE, direktor V SEVERANCE HALL. CE 7300. If houses could talk;* many homeowner's face would be red— and not just from the cold, either! Foe wasting fuel today is a serious matter. See us today about install-ing Reynolds Cotton Insulation.;.' for saving up to 30% in fuel consumption. Tests prove Reynolds Cotton Insulation is moire efficient per inch thickness than any other insulation available. What's more, you can install it yourself... easily, quickly! Investigate today.' tip: m. Mm,, § $P II ■Mgmt: $fc / "Pravice? Da, če ne govori-, mo o novo izmišljenih zahtevah, ki nikakor niso utemeljene v bistvu ženske narave; njene pravice, to so svete pravice slabotnega in kdor se jih v našem krogu drzne skruniti ali zaničevati, bo v plačilo od vseh osramočen, kakor zasluži! Da je holandska žena sužnja? Da . . . Prav tako, kakor se v naši deželi vsak pravi mož rad podvrže verigam suženjstva, verigam pravičnega in ljubljenega gospodarja, čigar ime je dolžnost!" David Coornvelt se je s hrbtom naslanjal na naslon; z desnico je še zmeraj božal svojo svileno valovito brado. Mahoma se je pa zalotil pri tem, da je z levico nestrpno bobnal po mizi. Gotovo, spreten qbrat spretnega govornika, prav to, česar so mimogrede vznemirjeni poslušalci potrebovali, da so se do kraja zadovoljni nasmehnili in pritrjevali; toda kot zid zoper nevarnost emancipacije je bila ta utemeljitev vendarle malo prešibka. 'Vence pleto-čim,' poročenim ženam ta nevarnost pač ni grozila, kakor je David na tihem malce porogljivo ugotovil. Drugače pa je bilo z mladimi deklicami, ki so jih v njih'otroški neizkušenosti le prelahko potegnile za seboj lepo zveneče udarne besede — potem je bila pa tu še tretja vrsta, ki doslej še ni prihajala v poštev in je bila prav za prav le smešna, nam- rreč stare device! Pastor je zdaj prešel na : vprašanje, ki mu je bilo očitno najbližje. S toplim, ljubezni , polnim smehljajem se je raz-govoril o svojem najljubšem predmetu, o svetosti zakona, o čistem veselju družinskega življenja ... In res, že je prišel s s svojo že tolikrat navajano primero na dan: da sta mož in žena kakor dvojica rok, mož desnica, žena levica . . . Vsaka zase skoraj brez moči, združena pa stvarnika vsega lepega na zemlji! David Coornvelt, na zunaj še zmeraj zvest poslušalec, je zatrl skriven vzdih. V to smer rajši ni sledil izvajanjem svojega prijatelja pesnika. To so bile radosti, katerih on nikakor ni bil deležen. Ljubezen je bila po njegovem občutku nerazdružno zvezana z mladostjo in lepoto, le kot ljubezen mlade dvojice je zaslužila, da jo z visoko donečirni besedami proslavljajo . . . Zakon . . . gotovo, sijajna, potrebna korist-, na uredba, toda v bistvu vendarle stvar, s katero se mora pač vsak na svoj način sprijazniti; čim manj govoriš o njej . tem bolje . . . Vse je kazalo, da se je govornik zdaj bližal h koncu; njegov glas je donel polno kakor orgle, njegove besede so si uti- • rale pot k zadnjemu odločilne-! mu s silovito prepriqevalnostjo 1 velikega pridigarja, ki ve, da - visi vsa čreda na njegovih ust- ■ nicah. • "Izobrazbe današnje žene ne i gre usmerjati v boj za moč, za j njeno mesto poleg moža, ne proti ciljem, ki jih osnovni naravni zakon žene izključuje, ne, | pač pa je treba delati na tem, ■ 'da se poveča in okrepi njen do- brodejni vpliv na moža, da se 1 čuva in razširi ta njena narav- s na pravica. Spoštujmo može in j žene, ki pokončnega duha stre- i me po boljši usodi žene, ven- t dar naj streme po potih, ki jih g je začrtal Bog, po potih, ki so g tudi sveta pota narave in razen \ katerih so mogoče — čeprav za 1 kratek čas zapeljive, vendar 1 naposled le v pogubo vodeče — r zablode." Nicolaas Beets je stopil z vi- 1 sokega odra. Po dvorani je za- ] vršalo živahno odobravanje, ki 1 je zadaj, v študentovskih vr- j stah naraslo celo v glasne bra- ] vo klice. Med urno se premika- i jočimi, z avbicami ozaljšanimi 1 glavami pred njim sedečih dam i je David opazil, da so njegova hči in obe sestrični živahno še- 1 petaje kritizirale. To pomanj- i ■kanje navdušenja ga je tako i prizadelo, da je kot predsednik 1 celo pozabil vstati. Preden se i je zavedel svoje male pogreške, . je stopil slavljeni mož še en- 1 krat na oder, da se s svojim znanim, očarljivim smehlja- . jem zahvali za tako radodarno priznanje; potem se je približal k predsedniški mizi, kjer je neki gospod že šinil pokonci in mu primaknil stol. V tem trenotku se je zgodilo nekaj, kar je učinkovalo kakor strela. Na koncu pete ali šeste vrste v damskem oddelku je nekdo vstal in mahoma je zadonel ženski glas, ki se je glasno, jasno in z izšolano razločnostjo prebil skozi zrrfedeno polglasno šepetanje stoterih ust. «« "Trenotek, gospodje in dame, trenotek, presvetli govornik! Ali dovolite ženi, da še s . svoje strani zastavi neko vprašanje, ko ste že ves večer sodili o namenih žene?" ( Pastor je planil s stola, ka-t mor se je spustil utrujen in počitka potreben. Z robcem v roki, ki je otrl znoj ne kapljice' njegovega čela, je ves zbegan iskal predsednikovih oči. Debata bi bila vendar nekaj nezaslišanega . . . nikdar se ni po nobenem predavanju v 'Društvu ' za občo korist' vršila diskusija ' ... To je bil višek nepristojnosti, da je kdo tu, v tej dvorani, glasno kaj pripominjal ali ugovarjal pravkar zaključenemu govoru ... Da je pa vstala neka žena in povzdignila svoj glas, po vsem, kar je pravkar razkladal o njej pristojnem mestu in o njej potrebni zdrž-nosti: to se mu je zdelo skoraj kakor prevara njegove preveč razdražene fantazije . . . Govornica je spretno izkoristila trenotek zmede/ Sredi tišine, ki jo je rodilo začudenje, se je razlegnil njen jasni glas s toliko nasilno močjo in s takim poudarkom, da si je izsilil posluh. "Culi smo vaše zlate besede o poročeni ženi, o njej, ki spleta vence nebeških rož, o nepogrešljivi levici dvojice rok . . . Toda, gospod pastor, na svetu so še druge žene, samo tu pri nas je sto tisoč žen več kakor moških . . . Sto tisoč žen, ki morajo ostati neporočene, leve roke, katerim se ne proži nobena desnica ... V imenu vseh teh žen vas vprašam: S kakšno pravico jim zapirate možnost, da bi skrbele same zase, s kakšno pravico jih silite, da so odvisne od svojih očetov in vojih bratov? S kakšno pravico govorite tem ženam o blagoslovu materinstva, o dolžnostih gospodinje? S kakšno pravico jemljete svojim hčeram priliko znanstvenega študija in višje poklicne izobrazbe, ko pa morate vendar računati z možnostjo, da čaka tudi nje v bodočnosti ponižujoča odvisnost neporočene žene?" Po nekaj hipih ohromele pre-padenosti je zadaj v študentovskih vrstah izbruhnil vihar. Silovito sikanje in klici za mir so ga še nekam tiščali ob tla, dokler nI hripav, srdit mladeni-ški glas vzkliknil besed: "Vrzite vendar to sufražetko ven!" Tedaj se je plaha napetost poslušalcev sprostila v osvoboja-jočem krohotu. Med cvilečim kokanjem ženskih glasov in težkimi izbruhi moških se je nešteto spodobno nakičenih damskih glav obrnilo z bliski nejevolje proti članici svojega spola, ki se je tako grobo pregrešila zoper zakone ženske dostojnosti . . . "Cemu pa imaš vendar svoje kladivo?" je pošepnil tajnik predsedniku že pri prvem stavku predrzne govornice. David je s kladivom v dvignjeni roki poslušno vstal s stola. Toda mahoma je njegova visoka, krepka postava nekam ohromela. Sklanjal se je naprej in s tresočimi se koleni poslušal kakor uročen. Ta svetli, razločni glas, te besede, glasovi, sem in tja komaj zaznaven, rahel tuj prizvok . . . Vihar zmedenih spominov je v sekundi prediv-jal njegove misli. Njegova mlada leta! Poletni večer v rodni hiši. Mesec je stal nad grmovjem v vrtu in on sam se je vzpenjal k odprtemu oknu. Z utripajočim srcem je prisluškoval glasu, jasnemu, silovito prepričevalnemu glasu, ki je osvobodil v njem neko čuvstvo, željno hrepenenje po sreči in hkratu trdno voljo, da postane dober, velik, močan človek . . . Hrepenenje, moč odločitve, kakršne ni poznal nikdar več, nikdar v vsem svojem dolgem življenju dela in uspehov. "Za božjo voljo! Zgrabi vendar svoje kladivo, Coornvolt!" Krepka roka je potisnila njegovo navzdol, da je s srebrom obito Thorovo orožje zagrmelo po mizi. Ta udarec ga je rešil ohromujočega pritiska in David se je zopet znašel v resničnosti okrog sebe. Naglo in z učinkujočo silo je ponovil udarce s kladivom, dokler ni zavladal zopet zadovoljiv mir po dvorani. Zdaj ni občutil tudi ničesar drugega več kakor kipeč srd, da se je neka tujka, nespametno zaletela ženska drznila motiti ta izbrani krog, srd nad žalitvijo, ki jo je doživel spoštovani govornik kakor tudi predsednik in poslušalci. Mahoma je s hladnokrvnostjo vajenega in samozavestnega skupščinskega govornika znal izbrati besede, ki so po možnosti zabrisale neprijetni položaj: "Dragi Beets! Prav tako nezaslišana kakor obžalovanja vredna prigoda mi j a za trenotek onemogočila, da tolmačim čuvstva vseh tu zbranih, ki so jih hvaležno prevzele tvoje be-I sede . . . Prav ta primer, ki Jo Van^mmeri-Kuller: s JJtORNICE if" • ROMAN Mi dajemo in izmenjavanio Eagle znamke The May Co.'s BASEMENT 0. P. A. OPROSTITEV - ŽENŠKE CENENE NE RACIONIRANI Novelty in Arch Podplati iz usnja Čevlji 2.99 par Prihranite si dragoceno racijsko znamko s temi kvalitetnimi čevlji! Poslužite se prilike te primerne O. P. A. oprostitve ženskih cenenih čevljev! Izberite si jih iz velike zaloge vsakovrstnih oxfords z tako-zvanimi "arch support" in drugimi prazničnimi čevlji z visokimi ali niz-v kimi petami. Mere 4 do 9 v ozki ali srednji širokosti. Te popularne posebnosti! • Straps m Modri • Pumps • Črni . Ties * Rjavi • Usnjeini • Oxfords • Z različnimi • Suedes petami —sprejmemo naročila po pošti, telefonu. Vsi nakupi so končnoveljavni The May Co. Basement If your house could talk, what would ftsw: SNOW ] HO*0*! E0IH«*EB ryNOlI* „ "Dobite lahko pri Grdinovih" GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. EN 9559 V BLAG SPJ? DVANAJSTE OBL MOJE ISKRENO h1 ,jl NIKDDAR POZABIŠ t MaryKor ki so zaspali več" ji I j„ dne 25. februar"" W Iv Dvanajst let je že ^ rt(-kar ste ločili se oa j . o nisem Vas Se • v srcu ostal je U V grobu tihem ji kjer ni trpljenja. /V % počivajte mirno, 01 r,» in prosite milosti j i wtv Žalujoča ostala: , j o $ i MARY, poročena D1 V * MU«'* i Cleveland. O., 25. fe»ru g V BLAG SjJ PRVE OBLETNICE jjffil PRELJUBLJENEGA ^.t'B ZABLJENEGA SOP^ k Louis Caij ki je nrrno v wf.V dne 25. febrti«" ■ni'"' Leto dni je že s^U, kar si Ti ssapust" jjeJ,, dragi soprog in na tvoj grob danes Večni Bog Ti daj MM i saj storil vse na počivaj mirno, soP' ( in prosi ljubega » Žalujoči ostali: ^f JENNIE CAMFAjjjS^ SINOVI in 11 ,Jj Cleveland. O., 25.