SLOVENEC •• * Političen list za slovenski narod. O Po poitl prejeman velja: i Za celo leto predplaian 16 rld.. » pol leta 8 jld., za detrt lata 4 rld-, «« iad.a | «"<»«^«0 in oznanila (iaaerate) »«prejema upravnlitvo i* ekapedlelja v meaec 1 jld.40 kr. i „Katol. Tlakami", Vodulkove ullee it. V administraciji prejeman velja: g Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana piama ne vaprejemajo. Vredništvo j« v SementSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Za atl* leto 12 (14., ia pol leta 6 rld., za detrt leta 3 grld., ta jeden aaeiec 1 (Id. V LJubljani na dom poailjan velja 1 »Id. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr. 286. V LJubljani, v soboto 12. decembra 1896. Letnik: XXIV. Slovstveni uzmoviči. Ker je „Učiteljski Tovariš" prinesel iz Štajerskega neki dopis, bodete, gospod vrednik, gotovo sprejeli tudi Vi drobtinico iz štajerske zemlje. Oktobra in novembra meseca lani je prinašal „Slovenski Gospodar" jako lepo in poučno pisane članke o narodopisni razstavi v Pragi iz peresa znanega pisatelja gospoda Lekše-ta. Gosp. J. Dimnik, vrednik „Učit. Tovariša", je bil dobil podporo, da tudi obišče to razstavo; torej se je spodobilo, da pokaže, koliko se je izomikal na javne troške. Ta veliki na-prednjak je res objavil v „Tovarišu" potopis, toda on si je zelo olajšal to nalogo. Sel je in iz „Gospodarja" prepisal cele strani, sem ter tje kako malenkost dodal ali odstrigel in to izdal kot svoje delo v „Učit. Tovarišu" in prav moško na debelo podpisal svoje ime, ne da bi omenil, od kod je vzel. Krivico torej delajo oni gospodu Dimniku, ki pravijo, da samo iz liberalnih listov zajema; tudi klerikalni so mu dobri, kadar se lahko šopiri z njim ukradeno tvarino, on ne prestavlja samo, ampak tudi dobro prepisuje. Malo spoštovanja mora imeti vrednik učiteljskega „strokovnega" lista do omike učiteljev, če se jim upa podajati tako neumno prepisane članke komaj dva meseca potem, ko smo jih brali v „Slov. Gospodarju". Kako se je v Prago vozil, to je Dimnikov original. Potem se pa kmalu začne „plonkarija". „Hrad-čane lež^ . . ." začenja se odstavek v „Slov. Gosp." str. 387.; „Hradčane lež<5..." prepisuje „Uč. Tov." str. 38. „Vsako ljudstvo, vsak narod" itd. piše „Slov. Gospodar". „Vsako ljudstvo, vsak narod . . ." „Učit. Tov." za njim skozi celi odstavek. Niti „avb" ni izpustil. „Se ve, cele ne bom . . ." piše „Slov. Gosp." str. 356. LISTEK O slavopisih. Estetiška preiskavanja. Pojavila se je v Slovencih v zadnji čas neka vrsta slavopisov, katerih poglavitni namen je, proslavljati — pisca dotičnega slavopisa. Osebo slav-ljenčevo porablja pisec samo kot umetno ozadje, od katerega se tem jasneje in ostreje razločujejo — črte piščeve podobe. To je novo, to je izvirno, in kar je mnogo več vredno, s tem se mašijo nasprotnikom usta, zapira se jim sapa. Posebno tisti nasprotniki v lastnem, liberalnem taboru, ki so si upali kritikovati mladega pisatelja-naturalista, umolkniti morajo, ako se ta ročno skrije za starejšega pisatelja, ter kriči: „Gospoda moja, izvolite pogledati tega možal To je mož, to je značaj I Prvi naš estetik je I Pesnik I Zrtva Mahničeva 1 Ta mož me razume popolnoma. Se več, strinja se povse z manol Ali si upate zabavljati sedaj še dalje ?" S tem jih premaga brez dvoma. Naši pisatelji naturalistiške struje imajo malo časa, preučevati morajo pridno tisto, kar oni imenujejo življenje. Zatorej smo jim priredili in jim „Se ve, cele ne bom . . ." piše „U. T." str. 78 in tako dalje skozi ves odstavek. „Pa tudi staro šolo . . ." „Slovenski Gospodar" str. 363. „Pa tudi staro šolo..." „U.T." za njim skozi ves odstavek. Dovolil si je toliko svobodo, da je besedico „lahko" izpustil. Na tej strani je zanimivo tudi to, da je jedenkrat namestu „uk" zapisal „pouk". Pisatelj „SI. G." citira Humbolda, „Uč. Tov." prepisuje doslovno. Macaulaj torej ne samuje. Pisatelj „Slov. Gosp." se spomni ob Veltavi, kako je stal v Belemgradu ob Savi in Dunavu, in citira str. 387 iz Gunduliča: „Mru kraljevi, mru rodovi . . .". Radoveden sem bil, če je tudi to prepisal gospod Dimnik. — „Mru kraljevi, mru rodovi ..", deklamuje patetično „C. T." za njim. Ob koncu sestavka str. 387 napoveduje „SI. G.", da bo popisal cerkev sv. Vida, „U. T." je tako sužnjiški v prepisovanju, da ravno tam ob sklepu str. 39 to napoveduje. „Cerkev sv. Vida je največja in najdragocenejša svetinja...", piše „SI. G." str. 395. Isto „U. T." str. 57 in doslovno naprej. Tako je ponatisnil gospod Dimnik še zlasti, kar je prinesel „SI. G." str. 395 si. A konec spisa je gospoda Dimnika prestrašil. „81. G." sklepa namreč tako-Ie: „Slišite ali berete morebiti včasih v liberalnih ,cajtengah', da je Hus mučenec, da ga je dala cerkev sežgati in več takih obrekovanj." Na to pa zavrne z zgodovinsko resnico to obrekovanje. Tega gospod Dimnik ni prepisal. „SI. G." tudi kratko piše o sv. Janezu Nepo-mučanu. To pa je vendar prepisal „U. T." „S. G." pa pravi tudi: „O daj Bog, da bi se Cehi zopet oklenili svojega svetnika in zapustili pota svojega krivovernika Jana s Husinca, Janeza Husa, kateri priobčujemo tu v poljubno porabo (treba le vstaviti dotična imena in številke) normalni slavopis: Y—u k . ... letnici Bpisal Z. Was wir für feine Bursehe sind, Wie fein und durchgetrieben ! Es ist fast keiner unter uns, Der nicht ein Buch geschrieben. S. Brunner: Der deutsche Hiob. Otrok še, v normalnih razredih, prebral sem že veličastna dela Y-ova, ki s tako bajnimi čuti napajajo srce. Razumel tedaj teh spisov seveda nisem, saj še nisem vedel, da imam srce, kakor mi sploh še niso bili znani deli človeškega trupla, razun onega dela, kojega me je spoznavati učila očetova palica. Iz strahu pred takim spoznavanjem skrival sem pred očetovim očesom tudi Y ova dela. Tako sem s senčno stranjo svojega života spoznaval tudi senčno stran življenja v obče, postajal sem naturalist. To je toraj jedna neprecenljivih zaslug Y ovih. Druga njegova zasluga je, da ga je napadal dr. Mahnič. Na podlagi vsega tega lahko rečem, da je Y. naš prvi estetik, ter prosim, da si bralec zapomni to, ker nameravam povedati pozneje, da Y. popolnoma ume nesmrtne moje spise in odobrava mojo literarno smer. je bil kriv tolikim nesrečam češki zemlji!" Tega „U. T." ni hotel prepisati. K sklepu opominja „Slov. Gospodar" čitatelje, „da naj ne verujejo vsega, kar jim kvasijo časi časopisi liberalni in če so tudi pisani v slovenskem ali drugem slovanskem jeziku." Tega stavka „U. T." tudi ni prepisal. Zakaj je ravno take stavke izpustil, je jasno pri listu, ki ima geslo: „Boj proti klerikalizmu." Radovedni smo, če bodo takemu uredniku slovenski učitelji še pošiljali zaupnice in udanostne izjave. „Slovenski Gospodar" bi ga lahko obtožil 1 i-terarne tatvine. K sklepu vprašamo slov. učitelje: Ali res mislite, da vas vodi gosp. Dimnik v boj za napredek in prosveto proti „mračnjaštvu", isti mož, ki prepisuje cele članke doslovno iz „mračnjaškega" lista in vam jih prodaja kot svojo dušno lastnino ? Mi jim zapišemo samo še jedenkrat besede, katere se je bal prepisati g. Dimnik: „Naj ne verujejo, kar jim kvasijo časopisi liberalni!" Nemška iredenta. Iz Celovca, 10. dec. 2e zadnjič jedenkrat sem Vam sporočil, da pride naše nemške Mihelne budit in ogrevat za „Alldeutschland" drž. posl. Prade iz prusjaškega mesteca Liberce na Češkem. Prišel je in govoril ne baš preveliki družbi Ce-lovčanov v petek, dne 4. t. m. Govor njegov je obsegal iste misli, kakor jih spravljajo naši nemško-nacijonalni listi malone v vsaki številki na dan. Novega si čul malo ali nič, in ni nam prav razumljivo, čemu so klicali tujca, da jim je pogreval staro kašo. Govor je bil okinčan z znanimi tiradami in „šlagerji" : poslovanovanje Avstrije, ki se vrši baje ~5 Kako rad bi se bil osebno seznanil z Y.-om ! Cestokrat sedevala sva v isti kavarni, brala iste časnike. On, naš prvi estetik, in jaz imava torej tudi glede kave in časnikov isti okus. Slišal sem Y a tudi, ko je čital. To je nekaj posebnega. Njegov glas je toli lep, da se moraš siliti, da ne poslušaš le njegovega glasu ter ne pozabiš pri tem vsebine. Škoda torej, da ne čita proizvodov nove naše naturalistiške beletristike. Marsi-kedo bi bil zadovoljen, ker bi pozabil vsebine. Nam bi seveda ne dopadalo, ako bi Y. na tak način kazal svetu svoje darove. Kajti tudi mi zahtevamo občudovanja, ki popisujemo le to, kar nas zanima. Wir sind jetzt frei, wer kann uns wehren Selbst jeden Saustall zu verklaren. Und wer es wagt und remonstrirt, Der wird der .Grobheit' denunzirt I Fette Schweinekobengedanken, Die an den Brettern voller Graus Sich sehr munter aufwärts ranken : Wir nennen es: Gedankensehinaus .... Ta pesnikova misel, sicer izražena malo preveč naravnost, je povse istinita. Ravno tako istinito pa je tudi, da je mene in mojo literarno smer pohvalil naš Y. Obiskal sem ga. O, tega ne pozabim nikdar 8 pomočjo hijerarhije, — s „šlagerji", katere so drugod že davno vrgli med staro šaro, kateri pa na Koroškem prav kot „signum temporis" še vedno — vlečejo. O drugih točkah precej obširnega govora nam ni govoriti. Kar je povedal Prade, smo slišali in brali že mnogo boljše povedano; refoime, kakoršne on z nemško-uacijonalno, ali kakor se imenuje, z ljudsko stranko zahteva, zahtevajo in se zanje mnogo odločneje in bolj dosledno potegujejo kršč. stranke. Koncem svojega govora je Prade obširno poudarjal pomen „vsenemške ideje" in za to „alldeutsche Idee" zahteval, naj se proti velikim državnim organizmom Amerikancev in Rusov snuje „ein germanisches Weltreich". Rotil je navzoče, naj delujejo za „deutsche Gemeindebürgschaft", ki ima družiti „sever ter jug". — „Freie Stimmen", ki objavljajo drugi del govora prav obširno, ta „vse - nemška" izvajanja samo čisto na kratko omenjajo. Tudi to treba zapomniti ! Iz Celovci je romal Prade v Beljak ter tudi tam „pridigal" in klical: „Nicht liberal, nicht cle-rical, sondern national und socialreformatorisch". — Pridružil se mu je v Beljaku še drugi nemški veljak, prusovski pisatelj Fric B 1 e y, ud načelstva „vse-nemške zveze" v Berolinu, ki je prišel na Koroško delat propagando za „Alldeutschland". Govoril je v Trbižu in v Beljaku. Tudi njegovega govora listi ne objavljajo v celoti, dasi bi nas to zelo zanimalo in imelo zanimati tudi — marsikoga drugega ! „Kärntner Nachrichten" samo pišejo, da je Bley govoril o „hehre, reine Ideale", o „Grösse des alldeutschen Gedankens." Pritrjevalo se je govornikom kajpak na glas v Celovcu kakor v Beljaku. V Celovcu in Beljaku skrbijo za vse-nemško propagando pristaši Steinwenderjeve nemške ljudske stranke; v drugih krajih dela na isti namen eks-vitez Schönerer, — kam pridemo? Kam pridemo, se mora resno vprašati, komur je res še pri srcu obstanek mile nam Avstrije. Kako tista „vse-nemška misel" vedno bolj navdaja in vodi naše nasprotnike, kaže se čim bolj. Saj s prav prefrigano nesramnostjo kar javne zahtevajo po svojih glasilih, naj se pri določevanju druge železniške zveze 8 Trstom v prvi vrsti gleda na korist tistega — „Alldeutschland". — Pa o tem več ob priliki. Znano je, kako nam nasprotniki ob vsaki priliki brez vsakega dejanskega povoda, brez vsake realne podlage očitajo panslavizem in s tem strašijo razne politične otroke. Ravno isti pa z najnesram-nejšo odkritosrčnostjo delajo za pangermani-z e m , a b tem kopljejo grob — Avstriji! Največ se moramo čuditi, kako poklicani krogi take protiavstrijske težnje čisto prezirajo, da, jih mnogokrat kar javno podpirajo ! Delovanje slovenske stranke zavirajo, kjer le morejo, bodisi tudi z vzroki, katere mora raznim harambašam še-le „pes na repu prinašati." Zoper nas z uprav viteško-plemenitaškim junaštvom operirajo z raznimi — kugami, med tem pa bujno klije na dan, kakor gobe po dežju — nemška iredenta! Poslušal me je, odgovoril mi je, spremil me je do vrat! Toda po vrsti. Ko pridem, odpre mi vrata dekla. Svojim bodočim životepiscem prepuščam v porabo ta-le duhoviti pogovor: Jaz: Je g. Y doma ? Dekla: Da. Po tem sila važnem pomenku podam se naravnost k Y-u, da ga vprašam, ali je z menoj ali proti meni. Podučil sem ga temeljito o literaturi. Ko pa sva se ločila, bil je popoh mojega mnenja, kakor sploh vsak razsoden čIovck. Tako sem torej dokazal, da je Y. naš prvi in največi estetik. Kaj bi razlagal njegova dela in ana-lizoval duh njegov, dosti je, da ve čislati moje spise. Bodimo, Slovenci, ponosni nanj! * * * Mi, ki priobčujemo nesebično ta normalni slavo-pis v porabo, naznanjamo tudi, da bi se morda dobili pri dunajskem ilustrovanem „Extrablatt-u" kli-šeji moških glav različne starosti. Kazalo bi, pride-vati takim slavospisom v prihodnje tudi podobe. Čeprav ne bo ravno zvesta taka podoba slavljen-čevega obraza, nič ne d6, vredna bo vsekako slike slavljenčevega duha v slavospisu. Na jugu drzno dviga glavo laska iredenta, na severu in zapadu jej pogumno sekundira nemška, —, to je slaba perspektiva za Avstrijo! Baš to nam pa kaže, kako važno je delovanje slovenske in nemške katoliške stranke, boreče se proti nacijonalcem, — grobokopom Avstrije. To kaže, da naše delo, in naj ga nekateri c. kr. funkcijonarji zavirajo s še tako nizkotnimi sredstvi, jeeminentnopatrijotično, avstrijsko! Zato je in ostane naše geslo: Odločno naprej! Slovenci! Ne udajmo se! —m.— Državni zbor. Dunaj, 11. decembra. Zbornica prične nadrobno razpravo o državnem proračunu za 1. 1897. Pri poglavju 1. „Najvišji dvor" in 2. „Kabinetna pisarna" je oglašen k besedi dr. Vaša ty, ki prične v češkem ter nadaljujoč v nemškem jeziku opomni, da sicer ni navada govoriti k tema točkama. Predsednik baron Chlumecky opominja govornika naj glasneje govori. Dr. V a š a t y odgovori, da je hripav. L. 1894, pravi govornik, sem z dovoljenjem svojega kluba govoril pri tem poglavju, toda gosp. pravosodni minister je ukazal moj govor zapleniti. Predsednik zopet opominja govornika, naj govori o stvari. Dr. Vašaty naglaša, da je najvišje sodišče to konfiskacijo označilo kot nelojalno. Oa noče krone vpletati v debato, temveč se obrača do vlade, ki s pomočjo krivičnega volilnega reda dela večine. Predsednik zopet pokliče govornika k redu. Dr. Vašaty prosi vlado, naj njegove želje glede češkega vprašanja raztolmači na najvišjem mestu. Predsednik tretjič govornika pokliče k redu ter ga prosi, naj ostane pri stvari, sicer mu vzame besedo. Dr. Vaša t y naglaša, da je češko vprašanje v zvezi s tem poglavjem, ker so razmere češke po pogodbi med krono in češkim narodom uravnane. Ker predsednik zopet opominja govornika, nadaljuje dr. Vaša t y svoj govor v češkem jeziku. Nato zbornica vsprejme obe poglavji. Na vrsto prideta poglavji „Državni zbor" in „Državno sodišče". Dr. B r z o r a d izjavi, da bi rad zapel nagrob-nico umirajočemu državnemu zboru, toda „de mor-tuis nil nisi bene". Državni zbor še vedno varuje centralizem ter hoče različne razmere avstrijskih kronovin meriti vse po jednem kopitu. Govornik obžaluje, da vlada ne da prilike deželnim zborom, da se izjavijo glede volitev v peti kuriji. Zbornica krati pravico interpelacij in peticij. Govornik zahteva, da se tudi nenemški govori stenografujejo, ter h koncu zakliče zbornici: Requiescat in pace 1 (Smeh in pohvala pri Mladočehih.) Poslanec dr. vitez K r a u s želi, da naj se določijo gotovi dnevi za seje, slugam v zbornici naj se plača zviša ter dovoli nekaj plače tudi ob počitnicah. V istem smislu govori Noske ter priporoča, da se urede plače stenografov. ..... ■ Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.) Prvi del. Valerija. IV. Valerija in Marcel. (Dalje.) Tudi Marcela gine ponižnost slabotnega starca, in da popravi, kar je zagrešil, opira se na njegovo ramo in reče: „Da, Milon; ti si dober in potrpežljiv. Vsi prijatelji so naju zapustili, eamo ti si nama ostal zvest." Žarek neizrekljive radosti zašije v Milonovem očesu ; zravna se in reče veselo: „Hvala ti, patricij; Bog te blagoslovi vsled prijaznosti, ki jo izkazuješ svojemu služabniku !" Zgrabi Marcelovo roko, jo poljubi in steče iz sobe, da skrije solzo, ki mu je vsled radosti privrela v oko. „Obljubi mi, dragi brat, da se ne bodeš več norčeval iz Milona, in da ne bodeš več zahajal v krčme", reče Valerija s proBečim glasom. Marcel se zasmeje in reče : „Milon naj mi ne hodi pred oči, kadar sem PobI. Bfeznowsky govori češki, poslanec grof P&lffy meni, da vlada ne sme odgovarjati na premnoge interpelacije, ki se tičejo le malen-kostij. Pri glasovanju obveljata obe poglavji s 114 proti 27 glasovom. Pri 5. poglavju „Ministerski svet in dispozi-cijski zaklad" je oglašenih proti 11, za 4 govorniki. Posl. dr. S t r a n s k y se naravnost izjavlja proti sedanjemu zistemu, ki še vedno zatira Slovane in ne pozna pravičnosti. To velja posebno o mo-ravskih Slovanih. Na Moravskem se koniiskujejo češki listi, ker je pravosodje v službi politike. Podpredsednik K a t h r e i n opozarja govornika, naj govori zmerneje. (Mladočehi kličejo: On govori resnico.) Dr. S t r a n s k y nadaljujoč opisuje, kako baje na Moravskem ces. namestnik pospešuje nemštvo nasproti Cehom, ter navaja več slučajev. Govornik ostro graja, da od vlade podpirani časniki hujskajo proti Slovanom, ter zahteva, da se tisek vladnih listov oddaje potom javnega natečaja. Posl. grof Kuenburg odgovarja predgovor-niku, češ, da se najvišje sodišče ne udaje nobenim vplivom. Dalje govornik naglaša, da je nemška levica nasproti sedanji vladi zavzela stališče opazovalne neutralnosti in da doslej nima povoda, da bi pre-meuila to stališče. Ministerski predsednik je že večkrat naglašal, da hoče vladati ustavno in l-raniti veljavne šolske zakone. Ker se nemška levica strinja s temi načeli in ker dispozicijski zaklad ne izraža zaupanja vladi, zato bode njegova stranka glasovala za dispozicijski zaklad. Za Pergeltom govori ministerski predsednik grof B a d e n i ter naglaša, da se vlada drži načel, katera je označil v budgetnem odseku. Vlada je prisegla na ustavo ter hoče biti nad strankami. Za pribodnjost pa noče razvijati programa. Ministerski predsednik zagovarja ces. namestnika na Moravskem ter izjavi, da on sam zahteva od vladnih časnikov popolno objektivnost in zmerno pisavo. Govorila sta še posl. W a s s i 1 k o o bukovin-skih in Weber o moravskih razmerah. Prihodnja seja jutri. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 9. dec. 2e v zadnjem sporočilu iz hrvatskega sabora sem omenil, da pride še pred proračunom za bodoče leto na redovito razpravljanje novi saborski poslovnik, ki je v glavnem ostal tako netoleranten, kakor je bil dozdaj. Ako se je v nekih neznatnih točkah popustilo od poprejšnje strogosti, zato so se najvažneje ustanove, vsled katerih se je današnja saborska večina tako ojačala ter do dandanes ostala na krmilu, pridržale, deloma še poojstrile. To je dalo seveda povoda opoziciji, da se je z vso pogum-nostjo uprla proti novemu poslovniku ter dokazovala, da so ustanove o verifikaciji, o slobodi govora in o načinu razpravljanja važnih vprašanj in interpelacij nedostojne slobodnega naroda. Nič ni pomoglo vse dokazovanje opozicijonalnih govornikov, da bi mogel biti sčasoma tak poslovnik tudi za današnjo večino osodopolen. jezen ; jaz nisem kriv, če ga opsujem. Kar se pa tiče krčme, tu ne pomaga nič; jaz ne morem zapustiti svojih prijateljev." „Ako pa zopet padeš v Tibero?" „Ti si naenkrat postala moj učitelj; menda si se tega naučila od Decija", odvrne Marcel. „Ne boj se; Decij je predolgočasen, da ga poslušam." „Dobro torej; poslušaj me", reče Marcel, sprehajajo se po sobi. „Ko bodem bogat, ne bodem zahajal v krčme, ampak vsak dan povabim prijatelje na gostijo. Stricu sicer ne želim smrti; toda po naravnem zakonu umre on preje ko jaz. Ondaj prodam to hišo in kupim mnogo lepšo, okrašeno z redkimi umetninami. Sezidam si kopelj kakor je Kara-kalina. Oblačila bodem nosil škrlatasta, obšita z zlatom. Na gostijo povabim cel Rim. Z jedno besedo: živel bodem v vsem mogočem razkošju, in videla bodeš, da me bodo imenovali modrega in pametnega. Oni, katere povabim na gostijo, me bodo imenovali modrega kakor Dijogena, učenega kakor Se-neko." „Jaz pa se bodem vozila v javna gledališča na srebrnih, dvokolesnih vozeh. Na rokah mi bode bliščalo drago kamenje ; obdajale me bodo plesalke, ki me bodo cele dneve zabavale s plesom. Iz Afrike si naročim najredkejših ptic, iz Azije pa najdrago Današnja večina se pa ne ozira na ono, kar bi moglo biti, nego se drži strogo onega načela: »carpe diem". Zdaj gospodari večina po svojej volji ter uživa vso premoč v vsakem pogledu. Pri razpravi je seveda tudi večina dokazovala svoje nazore o tem poslovniku; posebno se je vseučiliščni profesor dr. Spevec zavzel, da se pridrže vse stare uredbe tega poslovnika. Govor pa mu je bil tako plitek in tako nedo-vršen, da so ga opozieijonalni govorniki zares le s smehom poslušali. Sicer pa je v njem poznatega cinizma čez navadno mero. „Obzor" je zategadelj vzel ta govor na rešeto ter neusmiljeno udrihal po tem poslancu radi njegovega neznanja, pa tudi radi drzovitosti in cinizma, ki ga je pri tej priložnosti razsul v sabornici. Prav je omenil „Obzor", da je ta govor pokazal nesposobnost tega poslanca kot vse-učiliščnega profesorja, in da do stoji z vseučiliščem, kjer podučujejo taki plitki možje. To je bilo pa za dotičnega profesorja le preveč, ter je zahteval od urednika „Obzorovega" zadovoljščino, poslavši mu dva svedoka. Urednik jih sicer sprejme, ali pogumno odbije poziv z dvobojem dati zadovoljščino, kajti po krščanskih načelih on ne more sprejeti dvoboja, pač pa hoče dati zadovoljščino pri sodniji, naj ga razžaljeni le toži kot urednika, saj se on prizna odgovornim za ta članek, radi katerega zahtevajo dvoboj. Tako sta odšla oba svedoka z dolgim nosom, a drugi dan seveda priobčila v uradnem časopisu zapisnik o tej zgodi. Uradni časopis je ta zapisnik priobčil ter s tem pokazal, koliko ceni krščanska načula hrvatskega naroda, ki ta časopis vzdržuje. Tudi to je žalostno znamenje današnjih naših od-nošajev. Dobro bi bilo, da popraša kateri izmed opo-zicijonalnih poslancev glavarja zemlje, kako on dopušča, da se v uradnem časopisu narod pohujšuje s takimi spisi, kakor je omenjeni zapisnik. Jeden od teh svedokov je tudi vseučiliščni profesor. To je neki dr. Tomašic, ki je postal ravno tako profesor na vseučilišču zagrebškem kakor Spevec. Brez vsakih zaslug na znanstvenem polju postala sta oba še prav mlada protesorja na pravoslavnej fakulteti. Povzdignila jih je politika, seveda mažaronska in skrajno bizantinska. Znanost, katero bi morala gojiti, jima je postranska stvar, glavna jima je politika. Potem seveda ni nič čudnega, da jih javna kritika glede neznaBja tako ostro obsoja. A ker si ne znata drugače pomoči, iščeta zadovoljščino v dvoboju ali „viteštvu". Ta dogodek ni brez pomena ter nam najbolje pokazuje, kako gnjili so naši socijalni odnošaji, in kako je velik del tako zvane inteligencije izgubil pravi višji cilj, po katerem se jedino more dospeti do bolje bodočnosti. Mažaronstvo je okužilo žalibog že prevelik del našega naroda. Sicer pa se v našem saboru pridno interpelira. Tako je v predzadnji sednici vprašal vrli poslanec dr. Ružii, zakaj so prodali šumarski paviljon v Budimpešti za 2000 gld., ker je bil lastnina imovnih občin hrvatskih, ter so ga hotele le te pokloniti šu- cenejših dišav", reče Valerija, katero je premotil slabi vzgled njenega brata. Ko sta tako snovala goljufive načrte o bodočem bogastvu in grešnem uživanju, bila sta oba izven sebe, misleč, da sta že dosegla, po čemur sta hrepenela, težnje, ki pri moškem zastrupljajo razum in srce, ženo pa odvračajo od njenega najplemenitej-iega poklica, da, jo store celo pogubno za človeško družbo; kajti ako ženska s takimi težnjami postane mati, odgoji mesto vrlih in pridnih otrok kopo lahko-iivcev. — Mej tem ko Valerija in Marcel snujeta tako lepe načrte za prihodnjost, stopi v sobo Milon in poda pismo, ki je baš kar dospelo iz Dalmacije. Marcel vzame v roke pergamen, ga izroči sestri in dč: „Pismo od najinega strica; dohaja baš pravi čas, kajti nimam niti vinarja." „Samo da se nisi goljufa)," pripomni Valerija in ga vrne Marcelu, ki prične čitati. Cem dalje bere, tem večji nemir se mu kaže na obrazu, roke pa se mu tresejo, da komaj bere. .Kaj ti je?" vpraša radovedno Valerija. „Nič", odgovori mladenič in sprehajajoč se sam pri sebi mrmra: „Grozovita osoda, kako me pre- marskemu društvu v Zagrebu. Pri tej priložnosti je poslanec seveda iznovič povedal mnego zanimivih stvari, kako se je narod od vladinih činovnikov silil na milenijsko razstavo. Dokazal je vse z dopisi, ki so jih oblasti pisale za razne občine. Ob enem je vprašal tudi, kako je to, da ogersko ministerstvo ne plača najemnine za štiri svilane, ki so jih hrvatske občine postavile na svoje stroške na zapoved visoke vlade, češ da bode ogerska vlada plačala najemnino vsako leto od dotične svote po 5%. Zdaj se pa ogerska vlada za to ne zmeni, a občine imajo radi tega pri svojih letnih dohodkih deficit. Dr. Frank pa je uprašal, kako je mogel ban do-zvoliti, da je ogerski minister za poljedelstvo poslal vsem činovnikom na Hrvatskem, ki spadajo pod njegov delokrog, poziv, da svoje ime spremene v mažarski. Ogerski minister je s tem očitno prekršil nagodbo, ker se je upal na Hrvatskem uredovati brez znanja hrvatskih oblasti. Poslanec zatoraj zahteva od hrvatskih poslancev na ogerskem saboru, da zahtevajo obtožbo tega ministra, in dokler se jim ne da zadovoljščina, da"za-puste ogerski sabor. To bi že bilo, a kaj pa dijete ? Te so sedanjim hrvatskim poslancem mileje nego hrvatski ponos in čast. Minister bo pa le še brez strahu dalje širil mažarščino. Tudi je vprašal isti poslanec bana, kako more dopuščati, da se slobodni državljani preganjajo iz jedne občine v drugo, če niso nič drugega skrivili, nego da pridejo na razgovore s svojimi političnimi prijatelji. Tako se je dogodilo jnristu Radieu, katerega so slabe oblasti občinske in kotarske od jedne do druge v njegov rojstni kraj prisilile. Tako nasilje je nezaslišano in oblasti, ki kaj takega počenjajo, treba poklicati na odgovornost ter kazniti. Bi že bilo, ko ne bi morale oblasti delati v korist današnjemu zistemu. Danes se je začela proračunska razprava, ki bi mogla biti prav zanimiva. Politični pregled. V Ljubljani, 12. decembra. Obligatno zavarovanje. Včeraj dopoludne se je sešel zavarovalni odsek, ki se je posvetoval o predlogu poslanca Wurmbranda glede prisilnega zavarovanja zoper ogeuj. Vnela se je živahna debata, katere so se vdeležili tudi vladni zastopniki Korber, Kali in Wolf. Konečno se je sklenilo, da se imenuje pododsek petih članov, katerim se naroči, da stopijo v dogovor z vlado in poskušajo sestaviti zakon kolikor možno na podlagi prisilnosti in monopola in o tem poročajo odseku. V ta odsek so bili izvoljeni posl. grof Wurmbrand, dr. Rutovski, Hagen-hofer, Kaiser in dr. Promber. S tem se ni nič pridobilo, marveč se je stvar še globlje pokopala. Tiskovna sloboda. V zadnji seji tiskovnega odseka je pojasnjeval pravosodni minister Gleispach vladno stališče napram predlogu poslanca Russa gledč odprave časniškega koleka in prepovedi glede proste kolportaže. Minister se je dotikal, kakor smo 2e omenjali, samo poslednje točke. Minister ganja . . . Moje sladke nade so izginile, kakor zginj» rosa pred toplimi solnčnimi žarki." „Marcel ne muči me. Gotova stalna nesreča je manj grozna, ko sumnja," vsklikne jokaje Va" lerija. — „Umiri se, bestra. Ko se vrnem, povem ti vse; sedaj pa te moram za hip zapustiti . . . Imam prijatelje, ki so mi že tisočkrat ponujali znatno svoto denarja . . . Idem k njim." Marcel odide in zapusti ubogo Valerijo v največji negotovosti. Cez nekaj časa preide Neomen-tanska vrata in se ustavi pred pristavo, kjer so se navadno zbirali njegovi prijatelji, da so kockali. — Stopi v hišo, obdano od vseh stranij z velikanskimi pinjami; prikaže se na vratih dvorane, prijatelji pa ga burno pozdravljajo. Najpreje jim pripoveduje, kako da se je rešil iz reke, potem pa izvleče pergamen in prečita svojim prijateljem žalostno novico, ki jo je prejel, da mu je namreč stric nenadoma umrl in zapustil kot dedščino mnogo dolga. „Tvoj stric je bil pameten," reče smejoč se jeden izmej igralcev; nimaš baš vzroka, žalovati za njim." „Z mojim stricem so prestali tudi moji dohodki," pripomni obupno Marcel. „Da bi le za trenutek mogel utajiti pred upniki svoj položaj, mogel bi še je izjavil, da bi vlada ne mogla nadzorovati časopisja, ako bi se uvedla zopet prosta kolportaža, in bi se le tedaj strinjala s to zahtevo, ako se spre-mené ob jednem tudi določbe tiskovnega zakona gledé prestopkov. Pred vsem pa želi vlada, da bi se potem zdatno zmanjšal delokrog prvotnih sodišč v tiskovnih zadevah. Ta pogoj pa nikakor ni ugoden in ga ne more odobriti noben avstrijski parlament. Nadejamo se toraj, da bodo državni poslanci pri razpravi o tem vladnem nasvetu stopili na noge ter govorili za vsprejem Russovega predloga brez omejenega delokroga porotnih sodišč. Hrvatski ban in poslanec baron Rauch. Znano je že, da se je omenjalo v hrvatskem deželnem zboru nakupa posestva Božjakovine kakor tudi nabave tisoč delnic hrvatske hipotečne banke. Te dve stvari je poslanec baron Rauch tako ožigosal, kakor morda še nikdar nobeden poslanec, ter imenoval to postopanje borzno igro in brezskrbno gospodarstvo z deželnim denarjem. Hrvatska se nahaja v obupnem stanju in ban Hedevary je izvrsten učenec Tanlongov. S poslednjim izrazom se je čutil ban močno užaljenega in z njim vred seveda tudi vsa mažaronska garda. Še isti večer je sklenilo 50 vladnih pristašev, da se mora posl. Rauch izključiti od 30 zaporednih sej. Ta predlog se je tudi vsprejel v včerajšnji seji, poleg tega je pa še ban napovedal posl. Rauchu dvoboj, da se na ta način reši njegova čast I Akoravno se popolno ne strinjamo z Rauchovimi nazori, vendar moramo vsekako naj-gorje obsojati postopanje hrvatskih Mažaronov, ko je vendar posl. Rauch imel sveto dolžnost, v ime naroda javno poprašati vladnega zastopnika, kako se gospodari z deželnim premoženjem. V Rusiji, kakor vse kaže, resno mislijo na odpravo prognanstva v Sibirijo administrativnim potom, ki je zakrivilo v teku let nebroj vnebovpi-jočih krivic. Kakor se poroča iz Petrograda, so oddali že vsi ministri svoja mnenja pravosodnemu mi-nisterstvu in na tej podlagi se sestavi poročilo in in načrt zakona, ki se v kratkem predloži državnemu svetu v pretres. Gotovo je, da ruski narod ničesar bolj ne želi, nego da se ugodno izvede ta velepomenljiva zadeva. Italijanski naselniki v Zveznih državah. Kakor pri nas, tako je tudi onstran oceana naseljenih že precejšno število italijanskih državljanov izmej delavskega stanu, katerim domača rodna zemlja ne more preskrbeti potrebnega kruha. Ker je pa tudi drugodi dovolj takih ljudij, ki se prežive le z delom svojih rok, je umevno, da bi priseljenci ne dobili potrebnega dela, ko bi ne konkurirali z domačini. Sestradani delavci prevzemo delo pod vsakim pogojem, da si le toliko prislužijo, da morejo ustavljati se preteči lakoti. S tem pa neznansko škodijo domačim delavcem, ki vspreje-majo dela seveda le proti določeni plači. To je dalo povod že raznovrstnim praskam, posebno nevarna pa je bila 2. t. m. v Trentonu, kjer si je stalo nasproti 2000 mož. Razburjeni Amerikanci so planili na italijanske delavce in največja nesreča bi bila zadela uboge naselnike, ko bi ne bila posegla vmes ===== ~ kaj rešiti ; toda na svojo nesrečo nimam niti vinarja ; zavoljo tega ..." Marcel preneha svoj govor. Prvič v življenju prosi prijatelja pomoči. Sramožljivost se mu kaže na lici ; obmolkne. Patriciji prežimo gledajo svojega prijatelja ; toda nihče se ne usmili bivšega bogatina. Marcel se ozira po svojih tovariših, ki molče kot kamen, na ustnicah pa se mu prikaže zaničljiv posmeh. Noče dalje prositi, odide iz hiše in govori sam pri sebi: „Mislil sem, da so moji prijatelji ; toda bili so le prijatelji mojih gostij !" Marcel v obupnosti ne ve, kam naj se obrne. Ponos mu ne dopusti, da vpraša za svèt Decija ; jame proklinjati ono usmiljeno roko, ki ga je izvlekla iz Tibere, mesto da prizna, da je to le pravična kazen za razuzdano življenje. Ker nima toliko poguma, da naznani Valeriji žalostno novico, blodi po Rimu, kakor brez uma, in večkrat že sklene, skočiti v reko, da tako sklene svoje življenje. Slednjič se ves utrujen obrabri in vrne domov, da pripoveduje Valeriji nenadno nesrečo, ki ju je zadela, mej tem ko sta sanjala o slasteh bodočega razkošnega živjenja. (Dalja sledi.) mestna policija. Ranjenih je mnogo udeležencev na obeh straneh. To je seveda prišlo do vladnih ušes in vsak čas je pričakovati, da se naseljevanje v Ameriki še bolj omeji. Ob jednem se pa zaplete Italija morda zopet v nove spletkarije, ki ne bodo imele nikakih ugodnih posledic. Skrajni čas je že, da se italijanska vlada jame malo bolj brigati za domače razmere ter uvidevati, da se bolje obrestuje denar, kateri se vporabi v boju 8 socijalno bedo, kakor pa z atrikanskimi rodovi. Razgled po slovanskem svetu. Razmere na Slovaikem Popolnoma resnična, če tudi na prvi pogled ne-verojetna so razna barbarična dejanja mažarskega šovinizma, o katerih je Čitati skoro v vsaki številki „Narodnih Novin", prvega političnega glasila slovaškega. Mažari iu posebno Mažaroni prežijo s svojimi pristaši z Argusovim očesom na vsako gibanje političnega, društvenega in slovstvenega življenja tlačenih Slovakov. Izkušnje Slovakov gledd volitev v zadnjih letih so žalostne; vlada zmaguje na Slovaškem od leta 1865 pri vsakih volitvah. In vladi je lahko zmagati. Postava sicer prepoveduje kupovanje in prodajanje glasov, toda v praksi bojuje se zoper Slovake s podkupovanjem, obljubami, obrekovanjem, intrigami, vpijanljivimi pijačami, pretenjem in konečno, ako je treba, z ustavljenjem volitev s pomočjo vojaških bajonetov. Kudolf Pokornj, poznavatelj slovaških razmer, pravi: „Da vlada ne štedi denarja za volitve, pokazalo se je zopet letos. Izračunilo se je, da izvolitev jednega poslanca ua Ogerskem stane povprečno 10.000 gld. in za volitve vseh poslancev izdaja se veliko več kot 4 milijone goldinarjev. Sklicevati se na Ogerskem na pravičnost, bilo bi abotno. Slovaki so se že večkrat pritoževali na nepravičue volitve — in kaj se je zgodilo ? Morali so vložiti kavcijo 2000 gld., za kateri denar so se Mažari spravili na pot, da bi volitev preiskali — in ko so kavcijo zajedli in za-pili, spoznali so, da je vse v najlepšem redu. Slovaki so morali še doplačevati troške. Cas hitro mine, ali razmere na Slovaškem se ne spreminjajo. Iz 58 „čistih" ali iz večine slovaških volilnih okrajev ni v državnem zboru niti jednega slovaškega poslanca. Ako bi na Ogerskem izpadle volitve po narodnosti, imeli bi Mažari jedva 187 poslancev nasproti 263 poslancem nemažarskim." Pogostne konfiskacije slovaških političnih časnikov, kazenske preiskave proti vrednikom, njih globe in zapiranje v ječo priča dovolj, kako Mažari razumejo svobodo tiska in političnega mišljenja. Ali hujše kakor časnike preganjajo Mažari slovaško društveno gibanje. Društveno življenje na Slovaškem je razmerno itak neznatno; ni društev znanstvenih, slovstvenih itd. „Matica Slovaška" je uničena in ž njo je padlo zajedno ognjišče znanstvenih in slovstvenih teženj slovaških; dijaških društev ni, ker dijak, ki je sumničen iz „panslavizma", nima pri-hodnjosti; saj tudi gasilna društva morajo se zavezati, da bodo imela mažarsko poveljništvo. Društva, ki širijo omiko, 80 samo bralna društva in besede (kasina in kružkj), potem „Zivena", društvo slovaških gospa za omikanje deklet, in „društvo sv. Voj teha* za izdajanje dobrih knjig za ljudstvo. Društva treznosti so sicer na Slovaškem vspevala s po močjo vrlih rodoljubov, posebno duhovnikov, toda ustanovitelji in društva so trpela veliko preganjanja, ker so ta društva napravljala škodo Židom — in židovski vpliv na Ogerskem je vsemogočen! Poglavitna nesreča za Slovaško je, da nima svoje inteligence; učitelji in duhovniki vseh veroiz-povedanj trpijo pod nasilstvom mažarizacije, katera vsak hip v nevarnost spravlja eksistenco rodoljuba, ki čuti s svojim ljudstvom. Dijaki in bogoslovci se zapodijo iz mažarskih zavodov že zavoljo tega, ker čitajo slovaške knjige. Otožno, res čudno je vam pri srcu, če se iz prehajate po slovaški zemlji, ki slovi zaradi lepote in kliče v nebo za maščevanje zbok krivic in ne pravičnosti tistih, ki hočejo biti v Evropi izgled v: težkega in v resnici liberalnega naroda. Karol Havliček je izrekel pomembne besede „Kaj je tebi, ti ubogi, od vekov tlačeni, tihi, golo bičji rod iz matere slovanbke, zabranilo, se usesti za mizo med jednake tebi narode slovanske? Kaj te je storilo nevrednega UBode majhne Bukovine? Kaj te je odrinilo, trimilijonti narod, iz društva drugih? In veliki narodni pesnik slovaški, Botto, zaslep ijeBim mažarizatorjem grmi t dušo tako le: „81avte len hodjr svoje! Hej, vlak i Mongoli Triumfy vrdid slavili, a kdeie su? Boli."*) Vajansky pa pravi z nado v boljšo bodočnost ; „Ce tudi moremo po vsej pravioi reči: ,Clamor Sla-vorum ascendit ante conspectum Dei', če tndi smo narodno bolj tlačeni, kakor predniki naših kmetov gmotno, Če tudi za vsakim našim povzdignenjem glave iz prahu sledi udarec s kijem po temenu bedne glave, vendar zmirom se še pretaka v naših Tatrah življenje, koje je ustvarilo častno slovstvo. Imena naš;ncev: Kolliir, Safarik, Stur, Holly, Sliidkovič, Botto, Chalupka, Zdborsky, Zello, Pauliny, Kuzmany — in mogel bi navesti celo vrsto imen — so tudi priznana daleč za mejo Slovaškega. In vkljub sveto-iradeži naših dušnih močij vstajajo mlade, nove moči, katere, ako Bog da, se pokažejo na krasnem )o!ju slovstvenega delovanja. Ako je narod slovaški v stiskah, koje nimajo para na svetu, znal vzbuditi toliko globokih misliteljev, srce človeku poskoči pri misli, kako visoko se še le vzdigne duh slovaški z oproščenimi perotmi!" Iz „Hiidke" — Svečdn. *) Obhajajte le godovanje svoje! O, saj tudi Mongoli so triumfe umorov slavili, in kje so? — So bili." Slovstvo. Knjige „Družbe sv. Mohorja". (Ocenili Cirilski.) V. Slovenske večernice. 49 zvezek. 8°. Str. 144. etos ni dobilo družbino vodstvo nobene take povesti, ki bi sama zadostovala za „Večernice". Zato nam podajo „Večernice" štiri povesti, šest zgodovinskih povestic, dva podučna spisa in dve pesni. Na prvem mestu je povest „Vas Kot"; spisal Žaljski (str. 3—72). Vsebina povesti kaže, da je lotel pisatelj s spisom koristiti kmečkemu ljudstvu. V vasi Kot so živeli trije posestniki, Grabež, Vese-jak in Mravlja. Poslednji je bil podoben mravlji, ostala dva sta pa imela na sebi take slabosti, ka-coršne označi njuno ime. Ker nista hotela napre dovati s časom, sta morala trpeti škodo na svojem )remoženju. Dobri Mravlja je rešil sinova svojih sosedov s tem, da jima je dal v zakon svoji hčeri in zraven tudi gmotno pomoč, da sta se opomogla. Pisatelj hoče pokazati z vzgledom, kak bodi kmet v našem času, in kak ne sme biti. To je vse hvalevredno, in gotovo bodo bralci dobili v povesti marsikatero dobro misel, katero naj pridno porabijo. V umetniškem oziru seveda ima pa povesi marsikatero hibo. Pisatelj natančno opiše vsako osebo, tudi ponavlja večkrat, žal da včasih precej okorno. Njegovo pripovedanje nas je spomnilo podobnih po-vestij v raznih nemških koledarjih, katerim poleg vse hvale vrednega namena često manjka pile in umetnosti. Ker se slika Mravlja kot uzor kmeta, je pač čudno, da tako rad vidi zaupljive pogovore svojih hčera s sosedovima sinovoma. — Čudno je nadalje to, da se tako kmalu spolni vsaka beseda Mravljeva. Sosedoma priporoča, naj se zavarujeta proti ognju in toči, naj bereta časopise, naj nalagata denar po hranilnicah itd. Soseda se ne zmenita za dobre nasvete Mravljeve. Nenadoma sledi vedno kazen. Gra-bežu pogine breja krava, Veseljakova kravica dobi komaj kupca, toča uniči poljske pridelke, stari denar zgubi svojo veljavo in naposled zažge še hudoben berač Grabežev hlev, tako da pogori cela vas. V kratki povesti našteje pisatelj toliko nesreč, ki so se pripetile tekom enega leta, a vedno kot kazen, ker soseda ne slušata Mravlje. Zaradi tega je povest okorna. Berača in požigalca je pisatelj Bamo mimo grede potegnil v povest, da zažge pri Grabežu. Po tem ga pusti v miru. Neverjetno je, da bi Grabež zamogel imeti zgubo pri starem denarju. Vsaj v takih slučajih v cerkvi in zunaj cerkve naznanijo podobne spremembe, da ne trp6 ljudje prevelike škode. — Svetujemo pisatelju, naj v bodoče skrbno popravi pomanjkljivosti v svojih novih povestih. — V jezikovnem oziru priporočamo pisatelju rabo seda-njika. Predpretekli čas, katerega je rabil v povesti, je pogosto nepotreben in nepravilen, tudi veznikov ni treba preveč rabiti. Mesto „oče njegove žene" rabimo navadno „njegov tast". Vez, ki je baje ve zala Marka in Marjetico (str. 13), pač ni na mestu Drugo povest „Zaklad" (str. 73—80) je spisal znani pisatelj A. Koder. Bukovčani so dolgo iskali zaklada v svojem domačem kraju. Naposled jim pokaže pravi zaklad, premogovo žilo, domačin, kateri 8e je izšolal za inženirja na njihove stroške. — Povest je kratka, pa izvrstna. Pesem „Mejnik" (zložil L. Cernej) naj pre-bero pred vsem gospodarji, ki se radi tožarijo. J. Klemenčič je spisal povest: „Kako seje Klančnik z železnico spri in zopet sprijaznil" (str. 81—98). Krčmar Klančnik je mel izgubo pri novi železnici. Z^to jo je seveda sovražil, bil celo kaznovan zaradi nje. A po noči se utrga skala in pade na tir, on sliši in se bojuje sam s seboj, ali naj reši vlak pogube ali ne. Poštenost zmaga in odslej se je sprijaznil z železnico in dobil nazaj zaželeni mir. — Ta povest bode gotovo ugajala. Klančnikov značaj je jako dobro popisan. Poučni spis Fr. Svetilka: „Slovenci, govorimo čisto slovenščino" (str. 99 do 115), opozarja naše ljudstvo, naj skuša iztrebiti iz svoje govorice vse tuje besede, ki se lahko nado-meste z boljšimi, domačimi izrazi. Pred vsem uradniki, vojaki in tuji kupci so pokvarili slovenski jezik s tujkami. Pisatelju se vidi, da je pisal spis z veliko ljubeznijo do maternega jezika. Pač lahko umevamo, da bodejo v oči grde spake pisatelja, ki sam piše v tako čistem in blagoglasnem slogu. Za gotovo upamo, da bo ta spis mnogo koristil čistosti jezika. V pesmi „Plug" opeva pesnik Ant. Medved )lug kot „prvi ključ omike". Ko iz nomadov postanejo poljedelci, začne se redno življenje po postavah, katero je prvi pogoj omike. Pesem je izvorna. Pesnik bi pač sebi in nam popolnoma ustregel, če si bo še večkrat izbral za pesmi take zrele, tehtne misli, kakoršoih, žal, v novejšem pesništvu često pogrešamo. Drugi poučni spis: „Kaj nas učijo narodni pregovori o Bo gu in č1 o veku " (str. 117—132) iz peresa priljubljenega pisatelja J. Štrukelj-a se odlikuje po lepih mislih in izvirni obliki. Porabil je pisatelj narodne pregovore prav srečno. Ne le, da je izbral res take pregovore, ki na preprost, mnogokrat dovtipen način izražajo duhovite miti', jih je spravil v tako lepo zvezo, da se bere spis kakor prijetna razpravica. Povest „Grajski lovec" (str. 133—139) nam dokazuje, kako potrebna je dobra odgoja v mladosti. Molitev nedolžnega otroka je prebudila spečo vest v srcu osomega grajskega lovca in ga napeljala k novemu, boljšemu življenju. Konečno nam podajo „Večernice" še šest mič-nih zgodovinskih povestic, katere bodo gotovo vsakemu dobro došle. V prvi povestici se pripoveduje dogodek iz leta 1593 (ne 1693). Splošno moramo priznati, da bodo udje družbe sv. Mohorja gotovo zadovoljni z mnogovrstno koristno vsebino letošnjih „Večernic". Glasba. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi za samospeve, meSan zbor in spremljavo orgelj ter OlTertorii za sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, za mešan zbor zložil Ign. Hladnik. Op. 29. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tisek Blasnikovih naslednikov. Vsak zaveden glasbenik bo gotovo rad pritrdil, da je gospod Hladnik zelo talentiran glasbenik in dober ter plodovit skladatelj, ki je posebno v metodiki iznajdljiv, a tudi v harmoniji in kontrapunktu dobro izvežban. Da mu je pri skladanju veliko na tem, da si poslušalce pridobi za svojo glasbo, to je tudi znano; treba pa omeniti, da pri vsi pri-kupljivosti Hladnikove melodike napevi niso ne-cerkveni, dasi se ne ponašajo s strogim eklektičnim zlogom. Napevi tega zvezka pisani so v zlogu gori označenem, z gladko tekočimi melodijami in ostro povdarjeno ritmiko. Težavni niso; pevci jih bodo lahko zmagovali; partije za orgije so sicer umetno pisane a se vendar brez težave igrajo. Zelo pripravni in priročni zvezek za sv. božični čas toraj prav radi in toplo priporočamo. Fajgelj. Tedenski koledar. Nedelja, 13. dec.: 3. adv. evang. Janez Krstnik pričuje o Kristusu, Jan. 1. Lucija dev. m. Ponedeljek, 14. dec.: Spiridijon šk. Torek, 15. dec.: Cecilija m. Sreda, 16. dec.: Kvatre, Evsebij šk. Četrtek, 17. dec.: Lazar sp. Petek, 18. dec.: Kvatre. Pričak. por. D. M. Sobota, 19. dec. : Kvatre. Nemezij p. m. — Solnce izide: 15. dec. ob 7. uri 43 minut; zaide ob 4. uri 9 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. decembra. (Osebne vesti.) Novi škof krški mil. gospod dr. Antou M ah nič se je odpeljal na Dunaj, kjer bo v ponedeljek vsprejet v avdijenci pri cesarju, da opravi službeno prisego. Konsekracija se zvrši baje pričetkom meseca februvarja. — Spiritual goriškega osrednjega semenišča č. g. dr. Jožef Pavlica je imenovan suplentom bibličnih ved v goriški bogo-slovnici. — G. Alojzij Biber je imenovan nad-upraviteljem pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani. — Dne 18. novembra je v Ameniki v Faier-faxu v Miun. v župniji, katero oskrbuje Slovenec g. Bajec, obhajal slovesno novo mašo slovenski rojak gosp. Jožef K n a f el j c , pridigoval mu je rojak g. S o 1 n c e. (Pojasnilo.) Glede na našo pritožbo, zakaj da so pričeli s pripravljalnimi deli za cestno železnico po Ljubljani uprav na praznik Brezmadežne M. B., nam je doposlal župan g. Ivan Hribar pojasnilo, da ta dela izvršuje „kranjska stavbinska družba" po svojih organih, da torej magistrata ne zadene nobena krivda. Vendar pa se je gospod župan — kar konstatujemo z zadovoljstvom — ko je zvedel, da so delali pretekli praznik, obrnil do „kranjske stav-binske družbe" s prošnjo, uaj v bodoče taka dela o praznikih opusti. („Rimski katolik") ne bode več izhajal v Gorici. List z isto smerjo bo izdajala „Leonova družba". Zato naj naročniki počakajo z naročnino. Več o listu naznanila bo dru/ba čez malo dnij. (Častnima občanoma) je izvolil občinski zastop cirkniški c. kr. dvornega svetnika in fin. ravnatelja K. Plachkega v Ljubljani in c. kr. okrajnega glavarja v Logatcu G. deli. C o 11 a v priznanje zaslug za občino cirkniško. (Imenovanje.) Ministerski predsednik je kot notranji minister policijska koncipista 0. Podernika iu K. Sturma imenoval komisarjema pri pol. ravnateljstvu v Trstu. (Slovensko gledišče.) Včeraj se je igrala ob precejšnem obisku „kmetska igra" „Selauka". Ako hočemo odkrito govoriti, moramo reči, da smo vobče od igre tega genra na našem odru več pričakovali. Mislili smo, da bode igra, ki je zajeta iz kmetskega življenja, dobro uspevala pri nas, ki živimo takore-koč vedno na kmetih in smo sami več ali manj vsi — kmetje. Toda varali smo se. Jerica, kakor jo je predstavljala gdčna Terševa, ni imela čisto nič tistega ponosnega, vsaj na zunaj vzneseno - mirnega značaja in nastopa, kakor ga opazuješ lahko povsodi na Slovenskem pri trdnih kmeticah-vdovah, če imaš oči za to. Aft-ktiranosti hvala Bogu pri nas na kmetih še ni. Naj se nam ne ugovarja, češ, da je igra češka in ne slovenska, kajti imena slov. božjih potov Brezje in Višarje in marsikaj druzega, zlasti tudi lastna imena delujočih osob provzročajc, da vsak gledalec misli na domače naše in ne na češko kmetsko življenje. To akomodiranje na domače šege, imena in na-ziranja popolnem odobravamo. Želeli bi le, da bi se tega načela držalo tudi sicer, kar bi ne bilo z lepa na škodo igri sami. Toda ako predstavljamo našega kmeta, mora biti tudi na odru tak, kakoršen je v resnici. Drugače je takšna karikatura, kakoršnih često nahajamo v ljubljanskih jarogosposkih krogih. Ti našim igralcem ne smejo biti za vzor. Zato nam je pa mnogo bolj ugajalo igranje gosp. Inemanna, ki je z veliko resničnostjo in pristnostjo predstavljal starega, skrbnega strijca in varuha. Pohvalno izraziti se nam je tudi o igralcih nekaterih manjših vlog. Med njimi pohvalno omenjamo gspdč. Slav-čevo ingg. Danilo in Perdana. Gospod Verovšek igral je v obče prav dobro, vzlasti v prvem in zadnjem aktu. — Konečno pridejali bi le še, da bi se pri „kmetskih igrah" z boljšim vspe-hom rabilo platno in raševina, nego dragocene svilnate oprave, do katerih se vkljub znani razkošnosti naše dekle še niso povzdignile. (V tukajšno deželno bolnico) so v minulem mesecu vsprejeli 384 bolnikov, 236 moških in 148 ženskih. Od 655 bolnikov je bilo otdravljenih 229, zboljšanih 80, premeščenih 14 iu umrlo jih je 18. (Zveza kranjskih veterancev.) Na podlagi od dež. vlade dnč 1. sept. potrjenih pravil se je osnovala zveza kranjskih veterancev ter prične Bvoje delovanje 1. jan. 1897. Načelnik zvezi je J. M i-h a 1 i č v Ljubljani, namestnika J. Klemenčič v Kamniku in J. R i e d I v Domžalah, tajnik J. S m o 16, blagajnik F. Škof, oba v Ljubljani. (Iz Celovca), dnč 11. decembra: Minuli Marijini praznik, dn6 8. t. m. je imelo več tukajSnjh pobožnih bratovščin in zavodov svoje občne zbore in slavnosti. Zjutraj je imela skupno sv. obhajilo in popoldne letni občni zbor Vincencijeva družba. K občnemu zboru je prišlo veliko Število članov, mil. gospod knezoškoi dr. J Kahn in mestni župan Neuner. Bilo je to pot prvikrat, da je mestni župan prišel na shod te družbe. Družbini predsednik msgr. Jož. Miiller, je v daljšem govoru poudarjal pomen družbe in vrednost družbinega delovanja zlasti za naSe dni. Družba vzdržuje deško sirotišnico, v kateri je 41 dečkov, v deškem zavetišču, v katerem so po tnevu otroci delavcev itd., katerih stariSi morajo na"delo, je 30 dečkov. Sirotišnica je imela dohodkov 4733 gld. 21 kr., stroškov 4868 gld. 81 kr.; zavetišče stroškov 326 gl. Za preskrbovanje bolnikov je družba potrošila 815 gld.; dohodkov je imela v ta namen 1028 gld. Družba ima premoženja 5461 gld. 45 kr.; na svoji hiSi pa Se dolga 9000 gld. V Celovcu delujejo prav blagonosno tri konferencije, mej njimi jedna v bogoslovju. Razven tega sta konferenciji v Beljaku in Spitalu. Zupan Neuner se je družbi imenom mesta zahvalil za požrtvovalno delovanje v prid mestnih ubožcev. Mil. g. knezoškof se je v daljšem nagovoru zahvalil g. županu za obisk, in povdarja', kako naj društveniki delujejo pod varstvom blažene Device Marije prav v duhu sv. Vincencija. — Isti dan je imela marijanska kongregacija tukajšnih bogoslovcev lepo slovesnost. Vsprejeli so se novi udje, stari pa so ponovili slovesno obljubo blaž. Devici Mariji. Dotične obrede je izvrševal mil. g. knezoškof, ki je imel tudi daljši nagovor. — V dijaškem semeničču Marijanum so dijaki prired li slavnostno akademijo na čast svoji zaščitnici, blaženi Devici Mariji. Dobro sestavljeni vspored je obsegal tri govore, dekla-macije, petje in sviranje na gosli in glasovir. Vse točke so se izvrstno završile. Nas je posebno zanimal jako dobro sestavljeni in prednašani slovenski govor g. Hornbocka »Materina ljubezen«. V lepih, vzvišenih besedah je mladi govornik, ki kaže že sedaj velik govorniški dar, proslavljal najiskrenejSo, najdivnejšo ljubezen, ljubezen materino. Pevske točke so se izvajale precizno in ubrano pod vodstvom g. prefekta Ant. Stres a, kateremu moramo res čestitati na takih uspehih. Oder je bil slavnosti primerno razsvetljen in okinčan s podobo brezmadežne Bogorodnice, ki naj bi vedno varovala dijaško mladež. —m—. (Okrajni zastop Vransko.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev Fr. Zdolška načelnikom in I. A p a t a njegovim namestnikom okr. zastopa za Vransko. (Prva hrvatski hranilnica) v Zagrebu je dne 2. t. m. praznovala 50 letnico svojega obstanka ter je tem povodom razdelila več podpor, mej drugim frančiškanskemu samostanu v Jaški 50 gld. za popravo cerkve. * * * (Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. dec) Na Kranjskem: 14. decembra v Radovljici (za blago in živiuo), Logatcu, Mengšu, na Slapu pri Vipavi, v Senušah, Mišjem Dolu, v Zagorju (na Notranjskem), Kostanjevici in Višnji Gori; 17. v Skocijanu. — Na Slov. Štajerskem: 15. v Ljutomeru; 18. v Studenicah in Zavcu. — Na Koroškem: 14. v Paternijonu; 17. v Milstatu. — Na Primorskem: 14. dec. v Kastvi; 16. v Ogleju. Telegrami. Dunaj, 12. decembra. Predsednik go-spodske zbornice, grof Trauttmannsdorf, je umrl danes zjutraj ob polu 5. uri. Dunaj, 12. decembra. Uradni list objavlja imenovanje titularnega dvornega svetnika, V. Maurusa, generalnim nadzornikom in dvornim svetnikom pri glavnem ravnateljstvu tobačne uprave. Zagreb, 12. decembra. V včerajšni seji deželnega zbora se je vsprejel predlog, naj se izključi posl. baron Rauch od 30 sej. Poslanec črnkovič je izjavil, da je ban po mnenju njegove stranke prevzvišen za osebne napade. Poslanec Pliverič se izjavi za proračun. BudimpeSta. 12. decembra. Poslanska zbornica je vsprejela v tretjem branju zakon o številu vojaških novincev ter pričela nato razpravo o adresnem načrtu. Pariz, 12. decembra. Listi poročajo, da se je nahajalo na parniku „Salier" 210 potnikov, in sicer 113 Rusov, 35 iz Galicije, 61 Španjcev in jeden Nemec. Carigrad, 12. decembra. Avstro-oger-skega poslanika barona Calice je vsprejel včeraj sultan v avdijenci. Na to so se sošli vsi poslaniki k posvetovanju o krečanski zadevi. Mlnliotne bolehava vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4'50. (122 50—42) 2 Ö-. a <=: . Ph ® o X> ¡5 -i: fcn* 5 S i. I 6Ö.S S 03:2 ■*• =3 o $ X* .E M cc » ffl 2 S 4»-g » •m N a. o« I Ü s * t £ N Za otroške bolezni, za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-JočiU sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na «SLAVNO SKLADISTE U1 -najčistije ------------ ki je posebno pripravna zaradi Bvojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, ikrofeljnih, krvloah, otokn ilez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svetnika Losuhnerja monogra-IV. tija o Giesshiibl S.uierbrunn.) 10 45 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Umrli no: V bolnišnici: 9. decembra. Marija Köhler, sedlarjeva žena, 41 let, pneumonia. Tujci. 10. decembra. Pri Slonu: Stofan iz Zagreba. — Feiler iz Gradca. — Hermann iz Budimpešte. — Kaiser iz Berolina. — Weber iz Tržiča. — Reiniger iz Iglave. — Kernitzer, Klein, Wahle, Tansky, Trebitsch, Janik, Riedl z Dunaja. - Mosettig iz Trsta. — Riboli iz Spljeta. — Mettak iz Gorice. — Jančič iz Šmarja. — Prinz iz Zagorja. Pri Maliču: Hoffer iz Mureck-a. — Weiss iz Bele Peči. — Nowotny iz Maribora. — Schuster, Brauner, Pucskailer, Kranzthor, Engl, Polzer z Dunaj». — Steinkarter iz Monako-vega. — Schulz iz Steyr-a — Obereigner s Snežnika. — Haselsteiner iz Gradca. Pri avstrijskem, caru: Gregorka z Reke. — Preslauer s Fužin. Pri Južnem kolodvoru : Kuntarič iz Novega Mesta. — Berdol iz Dobrepolja. Pri Lloydu: Rubin iz Zagreba. Tržne cene v Ljubljani dne 12. decembra. gl.|kr. ei. kr. Pšenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež..... 6 40 Surovo maslo, „ . — 78 Ječmen, „ . . 5 20 Jajce, jedno . . . — 3« Oves, „ . . . 6 21) Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 80 Telečje „ — 60 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . 9 — KoStrunovo „ „ . — 36 Leča, bktl. . . 11 — Piščanec .... — 45 Grah, „ . . . 10 — — 16 Fižol, „ . . . Maslo, kgr. . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 — 90 Slama, 100 „ . . 2 36 Mast, „ . . — 74 Drva trda, 4kub.m. 7 20 Speh svež, „ , . —- 66 „ mehka, 4 „ „ 5 Meteorologično porodilo. a X a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo *s . •g* S -g-: a a5* ► s> li 9. zvečer 74TO -1-8 si. jvzh. megla 12 7. zjutraj 2. popol. 740 1 738 3 —2'5 —08 si. jzah. si. jvzh. megla n 0-0 Srednja včerajšnja temperatura —0 3°, za 0'8° nad nor-malom. Katol. Bukvama v Ljubljani priporoča: Enehiridion Liturgicum in usum Cleri-corum et Sacerdotura iu sacris functionibus. Collegit Jos. Erker. Cena 1 gld 50 kr. Koledar katol. tiskovnega društva za 1897, lepo vezan s svinčnikom, priporočen zlasti gg. katehetom zaradi „Imenika učeucev in učenk". Cena neudom 1 gld. 20 kr. "n„; ^«««Ai Ivin M n rrn n-niln domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. jrriporocillld, IlcIZIlcilllld/ naši naročniki in 5itate]ji „Slovenoa" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah j z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelo vateljn orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje . e y> «T- ar« i Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. in vsakovrstnih poprnv. Priporočilna pisma najboljših veščakov so na razpolago. HEEL^ Matija Horvat čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 ^ priporoča se prečast. duhovščini iti slav. občinstva £ j t naročanja raznovrstnega 3 gc oluiA iil»i "»a ■ katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga 9 od najpriprostejše do najfinejše oblike. k Kregar izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 'y LJubljani, Poljanska cesta št, 8, pol. Alojzij evišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje 1 monštranc. ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. '♦VN/NA/VV/V BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja r.kr. državneiuc.kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastib puSicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uliudno postrežbo. 4 Josip Rebek preje Ahčin S ključa vničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim + predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako-£ vrstna stavbinska kl.učarska dela T Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej ■ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. i GABRIJEL OZELJ $ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 yf I $ A ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ffi *J< činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko V A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A j divanov, žimnatih in modrocev na peresih j % itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po ¡fc JK najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- Ši T ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t tere tudi špalira. Osobito se priporoča za $ K delo na deželi. ^ IVAN JAX v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. **************** ****** ***** Franjo Toman t podobarin pozlatar, Križevniškl trg 1, LJubljana £ se priporoča preč. duhovščini za izdelo- jJ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki, ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i J logi ima 8v. razpela, okvire (Goldleisten), ^ 5 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. «■ . JEatL «» i» 4m , svečar v Oorioi, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne -M čebelno-voščene sveče Kš-klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto iAdfe ■U1BUH1000 kron. ■■■■ Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji. IVAN URAN Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pežij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah. ==- t?.s= J-Ti=i= „, JERNEJ CERMELJ k trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) r 3H priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu j: svojo bogato zalogo vsega v j U gospodinjstvo spadajoča blaga \ H ti r» nainiTii n o n i H 3 P? najniz.u ceni. Zajamčeno pristne čebelno-voščene ; sveče, voščene zvitke in med priporoča i preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC srečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, GledalISčne ulice it. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki cen>. Zaloga j | in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Ku- j p«je med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek i in suho satovje. ¡Drag. IWLatl£ovi6 (j j brivec in vljasuljar h 3 v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje 1] vseli v brivsko In vljasuljarsko obrt ^ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. «K«IKOT«+><»>4i«+«i«+«iO44>««e>« ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [}j stvu v naročila na duhovniško in ol-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-Ui tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno [{] postrežbo in kar možno nizko ceno. Ci'H5H5HSE52SH5#ESHSESH5E5H5C? rit. TOME€ ^ pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ® činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del £ in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, • križevih potov, podob svetnikov itd. za- " gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. g Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar - Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega ijlaga prav trpežno in ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Potra cesta £t. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejcmu tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče t § o * ft - s fl V 3 -e « -h ^J 1 S " ^ O« rt m - o 8) (t Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. «♦»«♦»»»»«»»»■o»» <♦»»«♦»«»»» I LUKA V1LHAR ^^ | I I I I t i - - 1 1 Poprave izvrSuje natančno in točno. J; t I*re>xxa Boxxdasr | | pleskarski mojster, r Ljubljani, Rimska cesta 91 J se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i § činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri • . novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo • f in ceno. Prenavlja tudi obrabljenepredmete. { »e**«*»«** 4»» «t**««*» «M. «««i «+«• | Fr. Slska ded./^M^ | § Marije Terezije oesta št. 6 $ ¡Ck « fse priporoča v podkavanje konj in razno- « vrstnih vbz, ima tudi v zalogi » t raznovrstne voze in sani $ J ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ mizarski obrt In zaloga pohištva t Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši I priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Fetra oesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si.občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima -'M narejene obleke >*<- za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kaineelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri 4 izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. C Tapetniška kupčija OUKEKA. C v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 % dobroznana preč. duhovščini, priporoča { svoje izvrstne % modroce na peresih % (Kederinatratzen) \u 10 gl., nadalje ilm- % ntoe, dlvane ln vsa v tapetniško € obrt spadajoča dela. f c V a, •» -S i K^ 4 S S ® 81 V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri StjfT Jakob u Zalaznikn dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmicljah, svatovščinah, imen dneh in raznih slovesnostih. Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku proA dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stckleničice (Cena Jednl ateklenlólol 10 kr.) w želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-, pisujejo bolehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju Q. Piccoli, lekarnar „pri Angela" t Ljubljani, na Dunajski ccstl. Novo urejena lekarna pri Mariji Pomagaj I M. Leusteka v Ljubljani Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-lijenje zdravja pristno čisto, sveže ^iorMiicttoriioli«^ dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. — JjKF~ Cena mali steklenici 50 kr, veliki steklenici I flld. Ob jcdnem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznalo Tinino - cliinln tinkturo za lase katera okrepčuje laslšče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici 50 kr. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu - iu inozemskih špecijalitet. medicinskega konjaka, malage, ruma. vsakovrstnega čaja itd. Razpošilja dvakrat na dan po posti. Občinski tajnik! Služba občinskega tajnika, kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj odda pri občini Djekše (Diex) na Koroškem Pojasnila daje in prošnje sprejema občinski urad na Djekšah (Diex), Koroško. 795 3-2 Okič-evo 775 3-3 I'W#risliofsko Tormentil-milo ima res velikansk učinek. Ko sem je rabil petkrat, so se mi hudo razpokane roke popolnoma zauelile, med tem ko sem prej dva meseca z raznoterim mazal in mazal, a zboljšanja nisem dosegel. Odslej mota družina ne rabi nobenega druzega mila za umivanje. Učitelj Albus v Schramberg-u, Virtemberško. Dobiti bo povsod ; za sedaj naj se zahteva od vred-nika Oklč-a v Worishofen u, Bavarsko. >n prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja 65'—, drugi 150 „ visok, velja 250 — pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 74.1 12—3 -- 9V Najizborneja glasbena orodja ter najceneje so dobiti neposredno pri I jO Avgust Prohasku, izdelovalcu godbinega orodja v Neukirchen pri Hebu, Češko. •LJl^ Ceniki zastonj in franko. — Postrežba strogo reelna in poštena. 771 5—3 Učenec 5 14 —15 let star, zdrav, lepega vedenja, poštenih starišev, kateri je dovršil I. razred g'muazi|e ali realke, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kje, pove upravuištvo „Slovenca". 793 2—2 Ixprazujcna jo služba cerkovnika in organista v Dolu (Lustthal). Dohodki so: 123 ffld., 2 njivi za vžitek 6 mernikov posetve in zboljšek od občine 60 gld. Z glasiti se je pri podpisanem župniku. 790 3-3 Karol Četne. Poštenega, treznega mesarskega pomočnika sprejme takoj v službo Šteftin šelj, posestnik , v Šturijah na Vipavskem, postaja Ajdovščina. 789 4-4 a J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba, za mazanjem likanje je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki M. Supan na Dunajski cesti. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—25 I Največje veselje je lepo, bogato okrašeno božično drevesce. Čudovito cenene krasne dekoracije, katere se dajo zopet naslednje leto porabiti, priporoča mnogokrat odlikovana tvrdka Franc Karol Bisenius, samo Dunaj L, Singerstrasse 11. Prosim uljudno natančno paziti na naslov, ker ' nimam kakeršnekoli zveze s podobno glasečlml se tvrdkami, pa tudi nikjer fllljalke. j 1 kolekcija 100 komadov krasnega nakita za božična drevesca, po vrhu plastičen božični možiček 2 gld. 75 kr. 1 kolekcija 120 komadov istega nakita, zraven še veliko brilantzvezdo k vršičku božičnega drevesca 3 gld. 75 kr. 1 kolekcija 150 komadov nakita in plastičen viseč angelj opravljen s svileno obleko, iinaioč pozavno, 6 gld. 75 kr. Mlgnon-lampijončki za božična drevesca, 25 komadov v raznovrstni obliki, zlati, srebrni in barveni 1 gld. Priveski, jako ljubki iz snežnobele vate, 10 komadov 75 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr., 1 gld 50 kr. 4 Držaji za svečlce, patentovani, dvanajstorica 8 kr., 18 kr. , 30 kr., 48 kr . BO kr. ■SiK^giJl^ Angeljskl lasčki (kodri), krasno se blesteči, zlati, """■TI srebrni ali krasnobarvni po 10 kr. in 15 kr. Mah za božična drevesca, patentovan, v kartonu, srebrn ali zlat. 30 kr. Ledenasto bliščeoe kite, zlate, srebrne ali bronzaste, 10 metrov 75 kr. Snežnobela vata, dvojni zavitek. 12 kr. Ledenasto bliščeča preja 15 kr. Jako cenene sestave za loterijo in tombolo z glavnimi in raznimi pod- dobitki. dobitek od 5 kr. višje. Umetalni ognji za dvorane, sobe itd., primerni za Božič in Silvestrov večer, kolekoija velja 60 kr., 1 gld. 20., 2 gld. 50 kr. in 4 gld. 787 3—3 Ceniki zastonj in franko. Primerna priložnostna darila! JJ IJfB, Friderik Hoflmann, urar, H» 24-23 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalog-o vseli vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budilnih ur so vedno v zalogi. iCJT Poprave se dobro in solidno lzvrSujejo. 100 Jo 300 gld. na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom : Jeichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10-4; Prvi in uajstanji fotografično-umetniški zavod Ant Jerkiča v Gorici, na Travniku št. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd. Akvarele, oljnate slike posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najokusnejši način. 74t> 52—5 Za neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Velika iibera lepili, porabnih daril za božič in novo leto! [jj Najboljše «rc jo lil Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. mmil Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. [HI riT Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. L J Ceniki so franko na razpolago. L J M Novost: assgr Stenske (JPendel-) uro z goilbo U ^ ^ po jako nizki ceni. "•H 711 9 Ji Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg. nasproti rotovžu. [Hi A \ č r—V J © S © m ** 6s 'S t Pialan: J@ovQsti. Cena. 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva sc v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobé se tudi še vsi evceki razvcn prvega in druzega. dri Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Wien, I Bezirk Ustanovljeno lotu 1870. Izdelava perila za gospode, gospš in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za g-oapode, bali chlffon, glndke na piflib, br.i otralnlka, brer inini.t, 87 Trit J.dna od gld. MO do i "» 4««t „ „ e-in „ 15 — Srajoe za dečke, Ti rellkoatlh, «icerkukor gornje jedna od gld. I'— do 140 ie»l „ „ 6 76 „ 7"75 ■vltloe za gospode, 0 Trst J«dn« 80 kr. do gld. 1-40 ieat gld. <'50 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 80. Dvanajst maniet 'j od gld. 3-30 do 4-60. ,/ 13 preilog j (VorbetJen) ./ od gld. 3*85 do6'— / N P» B O <1 O <2. (D O« pr (D Za kroj] brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka JT. O. Hamami v Ljubljani, ki 8 perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. In kr. mornarloo. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 50 Dr. Bose balzam ■■ as» I «»«■ «-«> wmmam■ iz lekarne 47 26—20 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Giavna zaloga Lekarna It. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gltl., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — liazpošiljanje sleherni dan. SW Zaloge v fseh uvstro-ogersklh lekarnah. "WJ m m so kot dobri in oenl dalječ znani! Nikelnasta remont, ura 3 gld. 50 kr. ; srebrna remont. "i0/,800 6 gld.; zapinjača, spir. brequet, 15 k. 10 gld.; s 16 k. 1 šaton, sistem . Ulashiitte" 12 gld.; budilnik z za-pinjačo, sveteč. I. vrste 1 gld. 70 kr. ltegulater: 1 dnevn. bilo 5 gld. 75 kr., 10 „ „ 8 „ 50 „ Ceniki s podobami o urah, verižicah, regulatfrjih, o zlatnini in srebrnini do najtinejega dela brezplačno in franko. - -Kar ne ugaja, zamenjamo ali denar vrnemo. Evg. Kareeker, tovarna za ure, 77, Bregenz am Bodensee. (743 12-9) £ ii ii a j 8 k a borza. Dnč 11 deoembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 35 kr Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 40 . Avstrijska zlata renta 4%............122 70 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron , 100 , 80 . Ogerska zlata renta 4%..............122 25 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 15 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 935 Kreditne delnice, 160 gld. . ... 368 50 London vista .............119 . 95 Nemflki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 , 92'/, 20 mark ........................11 78 , 20 frankov (napoleondor)............9 . 54 . Italijanski bankovci................45 „ 40 . C. kr. cekini......................5 „ 67 , Dne 11. decembra. 143 gld. 155 „ 188 . 98 . 136 . 129 , 107 . 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta.......112 4% kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ „ južne železnice 3% , „ , južne železnice 5% . , , dolenjskih železnic 4* 173 128 99 — kr 25 „ 50 . 90 , 75 , 75 „ 60 „ n 85 „ 40 „ a 75 . " n 50 „ Kreditne srečke, 100 gid........201 gld. 60 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 135 ,, — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , — , Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......'/1 Waldsteinove srečke, 20 gld.....60 Ljubljanske srečke........ 22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 425 94 60 87 155 127 75 , 75 75 Akcije Ferdinandove sev železn.. 1000 gl.st.v. 3380 . — Akcije tržažkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan . ■ ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100...... 20 . ~'~' a 62 . Nakup ln prodaja »sakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. X»varovanje za zgube pri trebanjlh, pri izžreban)« najmanjšega dobitku K i I a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M K K C U Wolizeile it. 10 Dunaj, liriihiltirstram 74 B t* Pojasnila tS v vseli gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaol|tkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega >ore«tovan]a pri popolni varnosti ggr ualoienlb gf lavnlo. "VB