'V f -v;- . • f fšrto ^f:1’ m. *P\ p/ >' /# s^v_ i^... r J,V .. - 'u#; ^\v flfcl ^'-^'•VSW o Hi J w f - •< ■'■r'v’% ^ T" s m 'i m ■»m*S. s> ■' // •~CZ- /X. / -'■/'■ M '■■ N [ • *pjan •Planinšek m \ tfetlfJui Ciklama / TED ZA VAS ZE SLOVEMML POSLOVNI IMENIKI r RUMENE STRANI MARKETING http://rumenestrani.intmar.si ^ družinski enoprostornež z družinsko celico PREMACV MAZDA PREMACV. AKCIJA ZNIŽANJE CEN VOZIL MAZDA 323 NA ZALOGI! mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel.: (0601) 66-500 - servis ----- 64-729 -avtosalon 68-359 - fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure vozila na zalogi, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki OSREDNJA -KNJiŽNl/t^ f; J (j 7. VINOTOKA 1999 POIMBNEJŠEIELEFOKSlflflLKE: POLICIJSKE P0S1AJE ZAGOBJE:61-002 IRBDVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/083-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0606/61-63-48 0603/63-31-0? \Z0RAVSMNI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): 20 RADEČE: 88-20? ŽD HRASTNIK: 44-006 20 TRB0VUE: 26-322 20 ZAGORJE: 55-000 \ZD LITIJA: 041/881-85 ZA PRIHODNJIČ PRIPRAVLJAMO ZASAVČCVO KOŠARICO ŽIVIL Nekaj iz vsebine UVODNIK Spet nam je uspelo - iziti namreč! Da, da, ne čudite se, kajti v nas je toliko avtocenzure, da se bojim, če bomo prihodnjič spravili skupaj naslovnico, likof in uvodnik! Pri tem, da imamo gradiva vsaj še za eno prilogo vsakič. Problemi so in očitno bodo, saj bi sicer prelepo živeli, kar pa komu spet ne bo prav, češ "matraj se, da boš vedel, da živiš"... Tako se že 40 let pri uredništvu "STEKLARJA" trudijo, da naredijo kvaliteten in vsebinsko poln časopis! Vse čestitke uredniškemu odboru in vodstvu Steklarne, da jim to uspeva, saj so eni redkih, ki jim je uspelo zdržati! Bravo! Tudi kisovški KAVKI čestitamo za novo pridobljeni objekt! Že lep čas se tudi Radovan Skubic trudi in teče, Inaj vam zaupam, da se prihodnji teden odpravlja na Tek prijateljstva v Omiš. Kaj več o teku pa prihodnjič! Mojmir Maček V IMaterim LAIIP0, druge na PRANGER 5^) Vozi me vlak v daljavo T^Kšefti 10) Prostorom za "ŠKLAB" na rob i4)lntervju z Benjaminom Krežetom 38p Klemen Rozina svetovni podprvak 3?)V Trbovljah je grmelo Naslovnica; ŠOPEK NMEJEN NAFLOmm FESTim vffimici (avtor Florjan PLANINŠEK) foto: Alenka KOTNIK ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, II. polletje 3.150,00 sit. III tromesečje 1.575,00 sit, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 7. VINOTOKA 1999 J . ij.j jTr v, ar c Radeče papir - negotova prihodnost? Potrebe po tem, da skrajpajo pot papirju, ki ga je takratno podjetje Kuverta iz Ljubljane kupovalo in vozilo iz Radeč so narekovale izdelavo kuvert v bližini proizvajalca ali pa kar ustanovitev novega podjetja.Nova kuverta seje glede na to ,da je že vrsto let v Papirnici kupovala papir za kuverte odločila postaviti svoj obrat na Jagnjenici, za katerega jim je radeška papirnica prodala zemljišče in del stavb. To pa je prišlo prav vodstvu podjetja Radeče papir katerega poglavitna naloga v tem trenutku je poleg povečevanja obsega dela tudi prezaposlovanje viška delovne sile. Gre za skupni projekt Radeče papir d.d. in Nove kuverte iz Ljubljane, za katerega je soglasje dal začasni nadzorni svet podjetja iz Radeč. Tako je s l.septembrom iz papirniškega hčerinskega podjetja IPRE in matičnega podjetja odšlo v radeški obratNove kuverte 20 delavcev. Po predpogodbi katero sta sklenili matični podjetji bo do konca leta prešlo vsaj še 60 delavcev. Po zagotovilu ljubljanskega podjetja bodo v Radečah v naslednj ih dveh letih zaposlili okrog 130 ljudi. Zaposleni v Radeče papirju dobivajo redne osebne dohodke. Kljub temu, da so ti nekoliko višji kot je po kolektivni pogodbi,so v skrbeh svoja delovna mesta. Pred leti izdelana študija napoveduje za papirnico le 300 delovnih mest. Zdajšnje vodstvo ne napoveduje, drastičnih ukrepov. Trdijo, da so v zadnjih letih, odkar podjetje vodi ta ekipa, izvajali ekonomsko počasen proces v katerem so uporabljali le "človeške metode". Pri tem ni bil noben delavec tehnološki višek, niti bil odpuščen. Kot je povedal prokurist*in župan Radeč Ludvik Sotlar bo potrebno najprej določiti obseg dejavnosti. Podjetje izdeluje papir, kartice, ima tiskarno in invalidsko podjetjr. Po tem se bo s proizvodnjo papirja ukvarjalo 350 do 400 ljudi, 300 ljudi pa bo moralo najti delo v manjših podjetjih. V tej dolini je 1150 delovnih mest, od katerih jih je kar 750 v papirništvu. Da pa ne bi prišlo do resnejših socialnih težav, ki bi za občino pomenilo katastrofo, se bodo na vso moč trudili, da do tega ne pride. Prvi koraki so bili že storjeni, saj se občina in podjetniški center zavzemata za vzpodbujanje podjetništva. Po drugi strani pa občina in Papirnica skušata skupaj ustanoviti profesionalno gasilsko enoto. Slednja naj bi prevzela nekaj gasilcev in opremo skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi in se združila v enovito gasilsko enoto.Govora je tudi o čistilnem servisu, ki naj bi svoje usluge nudil papirnici, občini, nekaterim javnim podjetjem, zdravstvenemu domu, šoli, vrtcu ipd. Rudi Špan STROKOVNA EKSKURZIJA KMETIJSKEGA ZAVODA LJUBLJANA Kmetijski zavod Ljubljana je tudi letos organiziral strokovno ekskurzijo v tujino, ki sejo je udeležilo preko 60 članov. Obiskali so Grčijo in si v raznih mestih ogledali vzrejo ovac, pridelavo vina, spravilo bombaža in oljčne nasade. Iz Zasavja so se strokovno izpopolnjevali Nada Grešak, Anton Darovic in Vojko Bizjak. Ekskurzija je potekala od 24. do 28. septembra. Fanči Moljk :lT17L3 M s??. MUZEJSKI VLAK V LITIJI Prejšnjo soboto je bila v Litiji zadnja iz niza prireditev, povezanih s proslavo 150-letnice prihoda prvega vlaka v Litijo in 55-letnice napada na Pogonik. Na ___________________ litijski železniški postaji (peljal je iz Celja v Ljubljano) se je ustavil muzejski vlak. Med kratkim postankom je litijski župan strojevodju in kurjaču vlaka ter vodji postaje v Litiji izročil spominska darila, litijski gasilci pa so "staremu muzejskemu hlaponu" pogasili žejo, daje lahko nadaljeval pot proti prizorišču proslave 150-letnice prihoda prvega vlaka v Ljubljano. Tekst in foto Marjan Šušteršič Hlapon je prisopihal v Litijo PRAVUICE IN RISANJE ZA MALČKE Ure pravljic v zagorski knjižnici, kijih vodi Romana Bizjak, malčke od 4 do 9 let navdihujejo s številnimi prijetnimi občutki in doživljaji. Kajti navajajo se k druženju s sovrstniki, pogovarjanju, sploh pa skupaj tudi kaj narišejo in si pripovedujejo o pravljici. Spet bodo ure pravljic potekale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri, tokratna, ki je bila v četrtek, 30. septembra, pa je imela naslov: Kaj bom, ko bom velik. Slišali so tudi veliko pesmic, ki so se navezovale na različne poklice, zatem pa je vsak izdelal pobarvanko nekega poklica. In ko so izbirali barvice, da začnejo Stari vodni stolp so podrli, tako je žejo bilo treba gasiti z gasilci. PRVI SANDI BOGENSPERSKI IN EKIPA POHORSKE KONJENICE Viteške igre, kijih po gradovih širom Slovenije kot turistično atrakcijo pripravljajo že več let, so si letos prvič ogledali tudi na gradu Bogenšperk in naj bi postale, kot zatrjujejo organizatorji, tradicionalne. Na prizorišču (travniku pod gradom) so se od petih najavljenih ekip zbrale samo tri s po tremi vitezi - tekmovalci (prva in druga ekipa Valvasorjeve konjenice in ekipa Pohorske konjenice z edino tekmovalko). Tekmovali so v petih disciplinah; streljanje z lokom, met sulice, sekire in zvezde ter vrtenje viteza. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa Pohorske konjenice pred prvo ekipo Valvasorjeve konjenice, med posamezniki pa je največ točk zbral Sandi Bogenšperski (Sandi Gombač) iz prve ekipe Valvasorjeve konjenice. Marjan Šušteršič risati, so podebatirali o tem, kaj si želijo biti. Ajda se bo za poklic odločila šele, ko bo hodila v osnovno šolo, Anja pa že ve, da bi bila rada policajka. Tudi Žan bi bil rad policaj, ker imajo policaji fajn uniforme, Tania pa zato, da bi ustavljala promet. Gašper pa je pripomnil, da bo policaj in golman, ko bo velik. Skoraj dvajset malčkov je z zanimanjem razpredalo o poklicih in zdelo seje, daje prav vsak poklic lahko prijeten. V četrtek, 7. oktobra ob 17. uri pa bodo ob tednu otroka v zagorski knjižnici za osnovnošolce organizirali slikanje na bombaž. Le teden dni pozneje, torej 14. oktobra ob 17. uri pa bo na vrsti jesenska ustvarjalnica za malčke od 4. do 10. leta starosti. Tekst in foto: K5. u . J J. f- l r Ti- J . U KO ZORIJO ROŽICE Na sončno sredo, 22.septembra, seje Nova Gorica, sicer mesto vrtnic, prelevila v mesto cvetja in cvetličarjev. Svoje znanje je na Slovenskem cvetličnem festivalu, ki je služil kot predtekmovanje za državno prvenstvo v floristiki, dokazovalo 32 Aoristov iz vse Slovenije. Pomerili so se v sestavljanju romantičnega šopka in pa v prosti fantazijski temi z naslovom "Cvetličar 2000", ki sojo na veselje domačinov sestavili kar na ulici. Organizatorji festivala so bili nadvse zadovoljni nad nivojem znanja, ki so ga pokazali tekmovalci. Veščine, ki jih za svoje delo potrebuje sodobni cvetličar, so precej drugačne kot pred nekaj desetletji. Že vsakemu povprečnemu obiskovalcu cvetlicamjejasno, da seje v zadnjih nekaj letih mnogo spremenilo in se trendi v svetovni floristiki nadvse uspešno prijemajo tudi pri nas. Moda in estetika že dolgo nista več omejeni le na obleko in čevlje, kot bi morda mislili, temveč se kažeta v domiselnem aranžmaju cvetja in daril, kijih prinesete v cvetličarno. Ali pa ste morda še vedno zadovoljni s celofanom in rdečo pentljo? 32 odličnih tekmovalcev, ki so se na sončno sredo zbrali v Novi Gorici bi se verjetno raje pogreznilo v zemljo, kot pa vam lepo darilo aranžirali v preživeto plastiko... Spremljanje mode je tako postalo za cvetličarje nadvse pomemben faktor pri njihovem delu in tudi to seje ocenjevalo na tekmovanju. Mednarodna zasedba ocenjevalne komisije je zagotavljala njeno nepristranskost. Sestavljali so jo dva Hrvata, Nemec in dva Slovenca (med njimi tudi lanskoletni državni prvak v floristiki Franci Landeker, Cvetje Eli). Njihovo delo nikakor ni bilo lahko, saj so vsi aranžmaji izražali dobršno mero domišljije, ki je včasih mejila že kar na umetnost. Poseben poudarek pa so sodniki namenili tistim stvarem, ki so na prvi pogled skrite očesu kupca - tehniki in delu cvetličarjev, oskrbi in kvaliteti izbranega cvetja in pa barvam, sktrukturam ipd, skratka vsemu, na kar morajo biti pozorni tisti, ki vam vsak dan prodajajo cvetje. Kaj vse se podi po možganih vašega cvetličarja, ko vam sestavlja šopek, najbrž ve le on. Paziti moramo na barvno skladnost, na dopolnjevanje različnih struktur cvetja in različnih vrst zelenja, na vzdržljivost cvetja, na njegovo oskrbo in nenazadnje tudi na to, koliko ste vi kot kupec pripravljeni plačati za šopek. Morda si mislite, da šopkov in fantazij, ki so jih cvetličarji sestavili na tekmovanju, ne boste videli v cvetličarnah, saj smo vsi največkrat obremenjeni s ceno aranžmajev. Vendar se motite. Floristi so bili pri sestavljanju romantičnega šopka omejeni s ceno, ki ni smela presegati 10.000 tolarjev. In moram reči, da je pod njihovimi spretnimi prsti nastalo veliko prelepih šopkov, ki so po izdelanem izračunu ostali celo pod mejo 5.000 tolarjev. Vse, kar je za tak šopek potrebno, je velika mera fantazije in pa spreten cvetličar. In zame so bili na tem tekmovanju prav vsi zmagovalci in ne le tistih 15, ki so se uvrstili v finale, ki bo drugo leto. Zakaj? Cvetličarji so Slovenci (s tem mislim na našo kleno nevoščljivost in pa tekmovalnost, ki včasih presega zdravo mero konkurenčnosti). In to se je izkazalo tudi tokrat. Bi verjeli, daje v Sloveniji registriranih čez 600 cvetličarn??? Na tekmovanju pa je bilo le 32 udeležencev. In verjemite mi, prav vsem so se tresle hlače (razen tistim, ki so prišli le gledat). Strah pred blamažo jih je torej (uspešno) blokiral. In prav zato so zmagovalci tisti, ki so se v Novi Gorici sploh prikazali in pokazali svoje znanje. In predvsem so za nekaj dni Novogoričanom polepšali ulico, saj sojo njihove fantazije krasile še 4 dni. In če še vedno mislite, da so aranžmaji pomembni le na pogrebih in porokah ali pa celo mislite, da so cvetličarji le prodajalci cvetja in ne umetniki, si pozorno oglejte slike in pridite drugo leto na državno tekmovanje, kjer se bo 15 izbranih floristov s seznama pomerilo v šestih temah (poročni šopek, namizna dekoracija, nasad, fantazija, prosti šopek in presenečenje). Pa še to; barve našega koščka Slovenije je izmed vseh cvetličarn, kijih premoremo, zastopal le Marjan Planinšek iz Cvetličarne Ciklama v Litiji. Tokrat seje tekmovanja udeležil prvič in se odlično odrezal, saj je v skupni uvrstitvi zasedel 6.mesto, njegov prosti šopek pa je dosegel 5.mesto. Želimo mu veliko sreče naslednje leto na državnem prvenstvu in čestitamo. Tekst in foto: Alenka Kotnik .KS Tvcr.n. NOVA MESNICA "POD URO" VZAGORJU Samostojni podjetnik Slavko Lazarje v drugi polovici septembra na tržnici "Pod uro" v Zagorju odprl novo prodajalno Market Kum. V njej vam nudijo mesne izdelke, kot so narezki, čevapčiči, domače klobase, jetrne, pečenice, skratka vse iz mesnega programa. Poleg tega strankam ponujajo še kruh in pečeni program. Sicer pa se je Slavko Lazar za uresničitev tega projekta (odprtje prodajalne na novi tržnici) odločil med prvimi, prodajalno pa odprl med zadnjimi. "Otvoritev še ene prodajalne so narekovali predvsem kupci,"je še dejal Slavko Lazar. Sicer pa imajo odprto ob ponedeljkih od 7. do IS.ure, od torka do petka od 7. do 19.urein ob sobotah od 7. do IS.ure. Peter Motnika^ foto PRAV ODLIČNA PRODAJA MAZDE PREMACV Mazda je pred časom predstavila družinski enoprostorec, ki sliši na ime mazda premacy. Še pred širšo predstavitvijo so prodali kar 27 vozil, kar predstavlja več kot četrtino letošnjega prodajnega plana za ta avtomobil v Sloveniji. Pri dobavi vozil za kupce zaenkrat ni nobenih posebnosti, zato pri MMS d.o.o. Ljubljana menijo, da ne bodo imeli težav pri prodajanju planiranih 100 vozil. Sicer pa je mazda premacy 2.0 DITD 16V avto z moderno obliko, napredno dizelsko tehniko, močnim navorom in majhno porabo goriva. Doplačilo za DITD motor v primerjavi z bencinskim znaša minimalnih 150.000 in kljub nestimulativni ceni dizelskega goriva v Sloveniji (v primerjavi z bencinom), so pri 7. VINOTOKA 1999 podjetju MMS prepričani, da bo tudi pri nas našel svoj krog kupcev. Peter Motnikar BROOKLVN ODSLEJ TUDI V ZAGORJU, NE SAMO V ZDA Pred časom so v Zagorju odprli novo prodajalno s konfekcijo in sicer Brooklyn na Kidričevi 3 (med blagovnico Živo in Lekarno, vhod z zadnje strani pri steklarju). V njej vam samostojni podjetnik Primož Juvan nudi vse, na primer kavbojke za odrasle (od številke 2 pa vse do 145) že za 4.700 SIT, otroški jeans od 3.200 SIT naprej, široke hlače s stranskimi žepi, hlače na zvonec, puloverje, pulije, otroško konfekcijo, in še kaj. Možno je plačilo na več obrokov (odvisno od vrednosti nakupljenega blaga), ob nakupu nad 18.000 SIT pa boste dobili še nagrado - parni likalnik. Prodajalno Brooklyn lahko obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 19.ure in v soboto od 9. do 12.ure. Se priporočajo! Peter Motnika^ foto PRAV NOVO V AVTO KBM ZAGORJE-ZAVARNEJŠO VOŽNJO V Avto KBM Zagorje na Cesti zmage 51a gredo na čelu z znanim rally voznikom Boštjanom Turkom že nekaj časa v korak s časom oziroma napredkom ali če hočete, k večji varnosti udeležencev v prometu. Tako sedaj že nekaj časa ponujajo novost v Sloveniji - SECUR PNEUS. Gre za tehnologijo in mešanico plinov visokih zmogljivosti za polnjenje pnevmatik. SECUR PNEUS predstavlja praktično rešitev vsem voznikom, ki zahtevajo od pnevmatik najboljše rezultate, optimalne stroške ter visok nivo aktivne varnosti. Zrak, ki ga pri Avto KBM-u spustijo v vašo pnevmatiko, zagotavlja konstanten tlak trikrat dlje kot navaden kisik iz okolice in tako je pnevmatika manj časa izpostavljena negativnemu delovanju, ki nastane pri premalo napolnjenih pnevmatikah, kar pomeni več kilometrov z istimi gumami, manjšo porabo goriva, večjo varnost (v notranjosti pnevmatike SECUR PNEUS izniči nastanek vnetljivih mešanic, ki so lahko ob povišani temperaturi vzrok za eksplozijo pnevmatike, poleg tega točen tlak polnjenja pnevmatik zagotavlja varno manevriranje v kritičnih trenutkih) in maksimalno zmogljivost. Za namestitev SECUR PNEUS-a boste plačali nekaj manj kot 2.900 SIT, podrobnejše informacije pa dobite na telefonu 64-164. Peter Motnikar SVEA DOBILA NOVO PRIZNANJE Na lO.ljubljanskem pohištvenem sejmu, kije potekal v času od 20. do 26.septembra na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je tudi letos strokovna komisija podeljevala posebna priznanja najboljšim razstavljalcem vseh zvrsti pohištva. Podeljena so bila tri naj višja priznanja. Svea Lesna industrija, d.d., Zagorje, je prejela bronasto diplomo za kuhinjo Ana, katere avtorje Stane Ocepek. Srebrno diplomo je prejelo podjetje LIP Bled, d.d., za spalnico Val. Zlato diplomo in Zlati vez, skulpturo avtorja Marjana Gašperiča, pa je dobilo podjetje Lipa iz Ajdovščine za kolekcijo omaric in mizic Millenium. Slovenski "lesarji" tako v mednarodni konkurenci ponovno dokazujejo svoje znanje, oblikovnost, domiselnost, predvsem pa upajo, da so z njihovimi nastopi in poslovnostjo zadovoljni njihovi cenjeni kupci. ELEKTROTOM OBRATUJE ŽE ENO LETO Servis Elektrotom iz Naselja na šahtu 7 v Kisovcu je pred kratkim obeležil prvo obletnico svojega obratovanja. Tomaž Draksler na tem naslovu ponuja servis, prodajo in tekoče vzdrževanje vseh vrst električnega ročnega orodja in malih gospodinjskih aparatov, kamor spadajo tudi parni likalniki in globinski sesalci. Pri njem lahko tudi kupite profesionalno električno orodje. Sicer pa lahko pokvarjene aparate prevzame tudi na vašem domu in jih popravljene tudi pripelje. Če želite to, ga lahko pokličete na tel. 71 -321 ali 041/507-321. jr^ — j. 'J.jj r-unr. 26.SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV Letošnje srečanje, že 26. po vrsti, lovskih pevskih zborov in rogistov iz Slovenije, je potekalo 11 .septembra v Grižah. Pokrovitelja sta bila občina Žalec in Lovska zveza Slovenije, organizatoiji srečanja pa Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, Kulturno društvo Svoboda Griže in Lovska družina Gozdnik iz Griž. Prizorišče srečanja je bilo v letnem gledališču Limberk Griže. Po dopoldanski vaji zborov in rogistov je v prvem delu nastopilo 16 zborov in skupin rogistov. V drugem delu sta nastopila tudi predstavnika Zasavja in to Zasavski rogisti iz Šmartnega pri Litiji in Lovski pevski zbor ZLD Zasavje iz Trbovelj. Rogisti so nastopili pod vodstvom Daneta in Vasje Namestnika, pevci pa pod vodstvom Alberta Ivančiča. Vsak od nastopajočih pevskih zborov ali skupin rogistov je zapel oziroma zaigral po dve skladbi. Po končanem slavnostnem sprevodu in pozdravnih nagovorih je sledil skupen nastop vseh pevskih zborov in posebej še rogistov. Ob zaključku pa je nastopila z združenimi pevskimi zbori in zborom rogistov še pihalna godba iz Zabukovice. Lovski pevski zbor ZLD Zasavje iz Trbovelj se je doslej udeležil 20 srečanj lovskih pevskih zborov in skupin rogistov, Zasavski rogisti pa 18. Tudi tokrat sta se obe skupini -pevski zbor in zbor rogistov iz Zasavja, predstavila v najboljši luči, in navdušenja poslušalcev kar ni bilo konca. IL GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI ABONMAJI ZA OTROKE Lutkovna skupina Miškolin iz hrastniškega vrtca je tudi letos pripravila štiri predstave, ki si jih bodo lahko ogledali otroci vseh vrtcev. Cena abonmaja je 1.600 SIT, posamezne predstave pa bodo v dopoldanskem času v delavskem domu. Šolarji pa se lahko odločijo za i >' k štirih gledaliških predstav v t , 11, za katere bo šola organizirala tudi prevoz. Cena za razredno stopnjo znaša 3.760 SIT, za predmetno pa 3.880 SIT. K temu je treba prišteti še ceno prevoza, ki znaša za vse štiri predstave 1.600 SIT. Fanči Moljk RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V ZASAVSKEM MUZEJU Društvo za umetnost Kum iz Trbovelj je orgnizator razstave likovnih del v galeriji Zasavskega muzeja v Trbovljah, ki so bila narejena na IX. Ex tempore Art Kum 99. Otvoritev razstave bo v petek, 8.oktobra ob 18.uri v galerijskih prostorih tega muzeja. Svoja dela bodo postavili na ogled Nikolaj Miki Beer, Jože Denko, Izidor Horvat Izak, Stane Jarm, Rado Jerič, Goce Kalajdžiski, Janez Knez, Janez Knez Mišo, Ervin Kralj, Aleš Nežmah, Andrej Pavlič, Milan Rijavec, Tone Seifert in Peter Vernik. Vseh udeležencev 9.EX tempora je bilo 14 in vsi so v času svojega srečanja na Kumu ustvarili več del z motivi Kuma, Kumljanskega in še kaj. Organizator je za to priložnost izdal zloženko z uvodno besedo Aleša Guliča. Razstavljena dela bodo na ogled do 23.oktobra. T.L. LEPOTNI SALON, KI LEPŠA OBLINE Zdi se, da se ženske večkrat srečujejo s težavico, kako ugajati. Mogoče bo marsikdo zmajal z rameni, češ, da to sploh ni važno, saj se večina zaljublja v ljudi, ki bi jim sicer z veseljem svetovali kakšen zalogajček hrane manj ali priskrbeli vse potrebno za boljši make-up. Dobro, da je poletje že mimo, sicer bi marsikatera potožila, oh, kaj pa celulit. Tudi Nataša Mandelc iz Lepotnega salona v Zagorju zatrjuje, da je celulit še vedno nadloga mnogih deklet in žena. "Celulit je kopičenje odvečne maščobe, tekočine in toksinov v podkožnem podpornem vezivnem tkivu," je povedala, "kopiči se maščoba, v medceličnih prostorih pa voda, nasičena s toksini, zato postane koža na površini neelastična, pomarančna, celo zadebeljena na določenih mestih. Celulit pogosto opazimo na stegnih, trebuhu, hrbtu in tudi na rokah." Kot je še povedala Nataša Mandelc, je celulit posledica napačnega prehranjevanja in premalo gibanja. Glede prehrane je važno, da se hrana ne golta in se v miru poje. Dobro je imeti več manjših, kot pa le en obilnejši obrok dnevno ter popiti čimveč tekočine oziroma vode, čaja, negaziranih sokov. Čim večkrat je treba poseči po mlečnih izdelkih, ribah, zelenjavi, sadju in čim manj po maščobah, soli, sladkariji. In končno, če seje celulit že pojavil, je najvažnejše, kako do očem prijetnega stasa in oblin. Nataša Mandelc pravi, daje na voljo več postopkov za odpravljanje celulita: ročna limfna drenaža, energi masaža, aroma terapija, algo terapija in AHA kemični peeling. Poleg vsega pa zmeraj svetuje še pripravke, ki koristijo pri odpravljanju celulita in sicer: izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo, savna, plavanje, kolesarjenje ter tudi pripravki iz alg, ki se dobijo v lekarnah in kot obkladki na celulitna mesta pomagajo pri razgradnji maščob in krepijo vezivno tkivo. Celulit ugotavljajo s termo ploščico, ki beleži stopnjo celulita. Ampak Nataša Mandelc dodaja, da anticelulitna kura, ki terja tudi malce samodiscipline, marsikdaj vrne Masaža pri anticelulitni kuri. samozavest in spodbudi k pravilnemu načinu prehranjevanja. Tekst in foto: PR. GLEDALIŠKI ABONMA V HRASTNIKU KRC Hrastnik vabi tudi v sezoni 1999/2000 k ogledu petih predstav. Program vsebuje naslednje komedije: Teta Magda Svetlane Makarovič, Ljubimec najine žene Mira Gavrana, Žurka za punce G. Simpsona, monodramo Čistilka Marija Toneta Partljiča in melodramo Ljubezenska pisma A.R. Gurneya. Vpis bo potekal v pisarni uprave KRC vsak dan od 7. do IS.ure. Cena abonmaja znaša 7000 SIT, za dijake, študente in upokojence pa 6000 SIT. Plačilo je možno tudi v dveh obrokih. Podrobne informacije dajejo tudi po telefonu 0601/44-038. Fanči Moljk NAČRTOVANJE DECEMBRSKIH PRIREDITEV Dne 23.decembra seje sestal na delovnem pogovoru odbor občine Trbovlje za pripravo in izpeljavo božično-novoletnih prireditev ob koncu 20.stoletja in drugega tisočletja. V decembru letos se bo zvrstilo na območju občine Trbovlje večje število narazličnejših prireditev kulturnega, športnega, razvedrilnega in družabnega značaja. Odbor je osnutek programa že pripravil in izvajalci programa bodo lahko s pripravami za izvedbo posameznih programiranih prireditev pričeli. IL VODA, VODA... O vodovodu na Izlakah smo že pisali. V začetku tega tedna bodo znani rezultati mikrobiološke analize vode. Če bodo ustrezni in voda zdravstveno neoporečna, bodo Izlačani obveščeni, da lahko vodo "Normalno" uporabljajo. Končujejo se vzdrževalna dela na zajetju Šemnik, kije glavni virpitne vode za Zagorje, v pripravi za čiščenje pa je zajetje pitne vode v Čemšeniku (z vodo oskrbuje tamkajšnjo osnovno šolo). (Vir: Bilten). Ta-prre t,nin Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. BRALCEM Kot član uredniškega odbora, se spodaj podpisani ograjujem od vsebine nepodpisanega teksta, objavljenega v 18. številki ZASAVCA, na strani "Priloga 1", z naslovom The original Zasavc top sekret (podnaslov - Društvo za borbo proti mraka). Predvsem v tistem delu, kjer avtor omenja upokojence in invalide na zame žaljiv in nizkoten način. Ali je šlo za šalo ali kaj drugega mi ni poznano, vsekakor pa po mojem omejeni tekst ne bi smel biti objavljen v Zasavcu. Igor Gošte SKUPINA BA CENGELO IZ ZAMBIJE NASTOPILA V KISOVŠKI CERKVI Na god prvega slovenskega svetnika, A.M.Slomška, ki ga bomo slovenski verniki obhajali vsako leto 24.septembra, je v kisovški cerkvi Marij inega brezmadežnega srca, gostovala zambijska skupina pevcev, plesalcev in igralcev na različne tradicionalne instrumente BA CENGELO, pod vodstvom misijonarja patra Miha Drevenška. Njihov koncert je bil sestavljen iz dveh delov: duhovnega in tradicionalnega (od funka, rapa in reggija), ki si gaje ogledalo kar nekaj ljudi. Kisovški župnik Miran Kelvišar pa napoveduje podobne koncerte tudi v prihodnje. Hkrati obvešča vse, ki si želijo ogledati fotografije s koncerta, da so le te na vpogled na oglasni deski pred vhodom v cerkev. Vodja skupine, pater Miha Drevenšek, že 23 let v Zambiji nudi ljudem pastoralno oskrbo, skrbi za duhovno vzgojo, in za begunce ter vmes vsepovsod ustanavlja glasbene skupine in gradi (to pomeni, da je mizar, zidar, vodovodar, ključavničar, mehanik ter tudi glavni financer). Pred leti je ustanovil celo katoliški radio ICHENGELO (v našem jeziku to pomeni ognjišče), sedaj pa v Ndoli vodi tiskarno in urednikuje publikacijam, kijih tam izdajajo. Skupino BA CENGELO, ki je že tretjič v POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT BO KAAALU NARED Na Leninovem trgu v Trbovljah zadaj občinskega doma, v katerem imata svoje uradne prostore Občina Trbovlje in Upravna enota Trbovlje, gradi SGP Zasavje že nekaj časa novo poslovno stanovanjsko hišo, po projektu IBT (arhitekta Gvida Burje in Jožeta Lapija, dipl.ing.). V njej bo vrsta poslovnih prostorov, stanovanj in garaž. Na nedavni razpis Spektra d.o.o. seje za 15 stanovanj v tem bloku prijavilo 45 prosilcev. Potem, ko bodo proučili vloge vseh prosilcev, bodo prednostno listo objavili v dnevnem časopisu. Gradnja gre že h koncu, saj že postopoma odstranjujejo gradbene odre. IL SANIRAN PLAZ HERMAN V Kisovcu so pri stanovanjskem objektu Herman na Rudarski cesti (proti ribniku) sanirali plaz. Izvajalec del je bil Gradbena organizacija Razpotnik, vrednost investicije pa je bila 700.000 tolarjev. (Vir: Bilten) Sloveniji, (v bemba jeziku pomeni ime skupine luč, žarek, svetloba) sestavlja dvanajst mladih fantov in deklet, ki jih je pater Miha izbral med pevci ekumenskega pevskega zbora. Vsi so katoličani. Med njimi je tudi mladi Davis Shaw, ki ga je pred leti, kot siroto, dobesedno iz ulice potegnil in rešil životarjenja prav pater Miha in ki gaje potem v rejo vzela mati s kar dvanajstimi svojimi otroki in s tem dobrosrčnim dejanjem še njemu priskrbela topel dom. Še ena zanimivost je glede tega (še) otroka in sicer, da za njegovo šolanje že leto ali dve skrbi osnovna šola iz Šmartnega ob Paki. Seveda preko škofijske misijonske pisarne. Kot zanimivost še dodajmo, daje v Zambiji mesečna plača očeta nekega člana te skupine le 50 dolarjev, celoletno šolanje pa stane kar 550 dolarjev. Omenjena skupina je pripravila koncert tudi v Šmartnem pri Litiji in v tamkajšnji šoli so se odločili, da bodo plačali ZEMELJSKI PLAZ V KLEKU TERJA VELIKA SREDSTVA Območje pod domom Tončke Čeč v Kleku je že dolga leta znano kot eno naj večjih zemeljskih plazišč v trboveljski občini. Gre za premikanje -plazenje domala celotnega pobočja od doma T.Čeč vse do spodnjega naselja Globušak. Posledica plazenja velike zemeljske gmote se poznajo predvsem na cesti, ki vodi od Zdravstvenega doma Trbovlje skozi Klek in na drugih objektih, predvsem na obcestnih škarpah, na drevju, hribini ipd. Začasnih zaščitnih del je bilo doslej opravljenih kar dosti v raznih obdobjih, vendar ti niso bili zadostni. Strokovnjaki pristojnega zavoda so sedaj pripravili projekt sanacije pobočja od Globušaka do Kleka na plazovitem območju. Samo v I.fazi bi sanacija hudournika v Globušaku in izdelava zagatne stene veljala okoli 450 milijonov tolarjev. To pa je velik zalogaj in ga domača občina sama ne bi zmogla. Plazišče bo torej še naprej povzročalo sive lase tako Klečanom, kakor tudi odgovornim na občini. TL Utrinki s koncerta (fotografija je iz arhiva župnišča Kisovec, fotografiral je S.S.) šolanje še najmlajši članici skupine. Vse dokler se bo deklica v šolala. V Zambij i se od leta 1993 revščina močno povečuje, saj že kar 76% Zambijcev (6 milijonov od 9 milijonov prebivalcev) živi pod mejo revščine. Na žalost vse bolj postajajo, predvsem otroci, brez možnosti (beri sredstev) za šolanje, njihova zdravstvena oskrba je slaba in še in še bi lahko naštevali. Tako, da so tovrstne pomoči nekaterih šol in posameznikov iz Slovenije še kako dobrodošle, predvsem pa požrtvovalnost in nesebičnost slovenskih katoliških misijonarjev v Zambiji in drugje po svetu. Zgovorno je tudi sporočilo te skupine. Poslanstvo njihove koncertne turneje je dvojno: povedati, da bi se oni in njihovi vrstniki radi šolali, a brez sredstev je to nemogoče, ter da Afrika brez odpisa dolgov (v Zambiji je vsak zadolžen že za 750 ameriških dolarjev) ne more v novo tisočletje, kije pred nami. Igor Gošte 'boj’mišji* In” ”: PODGANJI ZALEGI \ Na področju občine Trbovlje poteka v 0 času od 1 .do 10.oktobra splošna deratizacija. • Akcijo izvaja s svojimi sodelavci Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, na temelju s splošnih občinskih predpisov. V ta namen • je izvajalec boja proti mišji in podganji zalegi * seznanil občane Trbovelj s posebnimi letaki, • ki sojih izobesili v posameznih naseljih in • blokih ter podjetjih. Povabili so jih k sodelovanju v tej akciji. • IL. • 7. VINOTOKA 1999 F. Po sledeh "Afere SKLAB" "MATJAŽ ŠVAGAN: "ŠKLAB BO DOBIL NAZAJ SVOJE PROSTORE" V preteklih tednih ste lahko v časopisu Zasavc brali vrsto zapisov, katerih avtorji so bili člani Kluba zasavskih študentov - ŠKLAB. Ker na vsa svoja vprašanja okrog prostorov na Cesti zmage 33 v Zagorju kljub javnim zapisom niso dobili odgovorov, smo se v uredništvu sami obrnili na župane treh zasavski občin. Hrastniški župan Leopold Grošelj nam je na vprašanje, če pozna prostorsko stisko ŠKLAB-a odgovoril, da ne in da predstavniki ŠKLAB-a niso poskušali prostorskih problemov reševati pri njemu oziroma na Občini Hrastnik. Je pa pojasnil, da je pripravljen prisluhniti njihovim težavam, saj so v hrastniški občini že imeli izkušnje s podobnimi težavami, ki pa imajo srečen konec. V mesecu juniju 1999 so namreč predali klubu ŠOHT Hrastnik nove prostore v izmeri 85 m2, jih opremili in zagotovili plačilo najemnine in ostalih stroškov, kar je občinski proračun olajšalo za 1,5 mio SIT. "Klub pa ni namenjen samo ŠOHT-u, pač pa vsem mladim, saj je izdelani program aktivnosti pester in lahko zadovolji vsakega mladega," je še poudaril hrastniški župan. Ladislav Žiga Žgajnar, župan Trbovelj je povedal, da so s prostorsko problematiko ŠKLAB-a seznanjeni in da vedo, da klub trenutno deluje v neprimernih prostorih v rumeni garderobi Delavskega doma. "V kolikor je znano, so predstavniki ŠKLAB-a skušali rešiti prostorsko problematiko že pri prejšnjem županu, vendar do realizacije kakršnekoli rešitve do sedaj ni prišlo. Težavam ŠKLAB-a smo pripravljeni prisluhniti. Iz tega vzroka smo jim pripravljeni ponuditi lastne prostore v obnovljenem Rudarskem domu v Trbovljah v letu 2000," je v odgovoru zapisal Ladislav Žiga Žgajnar. Mnoge pa najbolj zanima, kaj je v zvezi s problematiko ŠKLAB-a povedal zagorski župan Matjaž Švagan, katerega izjavo objavljamo v celoti: "Uvodoma je potrebno poudariti, da je najemnik prostorov na Cesti zmage 33, v katerih je imel svoj sedež ŠKLAB, LDS -občinski odbor Zagorje ob Savi. Le-ta je Klubu zasavskih študentov v preteklem obdobju omogočil brezplačni najem prostorov ter je poravnaval vse stroške poslovnega prostora (telefon, elektrika, ogrevanje, itd.). Zaradi dotrajanosti poslovnih prostorov smo se v LDS odločili, da v letošnjem letu adaptiramo in moderniziramo omenjeni poslovni prostor ter ga opremimo s sodobnejšo pisarniško opremo. Zaradi predvidene modernizacije poslovnega prostora smo tako zaprosili ŠKLAB, da se začasno preseli. Dejansko smo predvidevali, da bo adaptacija prostora ter ponovna vselitev končana v roku dveh mesecev, vendar pa se je zaradi velike službene obremenjenosti vodilnih članov LDS adaptacija zavlekla v jesenske mesece. V vmesnem času so v naše veliko zadovoljstvo člani ŠKLAB-a našli začasno rešitev za delo svojega kluba v Delavskem domu zagorje, ki je ustanova v lasti občine Zagorje ob Savi, katero predstavljam kot župan, zato menimo, da ni razlogov za ostre odzive vodstva ŠKLAB-a v javnosti in medijih glede njihove "izselitve" iz poslovnih prostorov LDS na Cesti zmage 22. Glede predvidenega zaključka modernizacije poslovnih prostorov LDS in ponovne vselitve ŠKLAB-a lahko rečemo, da bo izvajalec del v teh dneh pričel z investicijo in po njenem zaključku ni nikakršnih ovir, da ŠKLAB uporablja le-te tudi v prihodnje,” je v odgovoru o problematiki ŠKLAB-a zapisal Matjaž Švagan. Dejstvo torej je, da se vsa zadeva (čeprav zelo počasi) premika, in da bodo ŠKLAB-ovci v kratkem prišli do svojih prostorov. Dejstvo pa tudi je, da se predstavnikom ŠKLAB-a v razgovoru z avtorjem tega prispevka ni zdelo pomembno omeniti, da so pisali vsem svetnikom zagorskega občinskega sveta, in da so na zasedanju le-tega dobili vsa pojasnila in odgovore okrog ponovne vselitve v prostore na Cesti zmage 33. Vse skupaj močno diši po dvoličnosti, je pa že res, da mediji imajo svojo moč - vse dokler jih potrebujemo, kajne? Peter Motnikar funšterc funšterc funšterc funštercfunšterc funšterc funšterc funštercfunšterc funšterc funšterc funštercfunšterc funšterc funšterc SREČANJE Z DR.METKO KLEVIŠAR V hrastniški knjižnici Antona Sovreta so se spet pričela četrtkova srečanja. 30.septembra so povabili predsednico slovenskega društva HOSPIC dr.Metko Klevišar, ki jo poznamo tudi kot Slovenko leta. Pogovor je vodila Vida Bošnjak-Logar in jo predstavila tudi kot prevajalko in pisateljico. Dr.Metka Klevišar je pripovedovala o delovanju društva, predvsem o človeški plati te humaniterne organizacije. Bistveno pri tem delu je, da pomagajo umirajočemu in njegovi družini s celotno oskrbo, timskim pristopom - če to želijo. Njihovo geslo je: DODAJATI ŽIVLJENJE DNEVOM. Preseči želijo tudi splošno stanje, da se o smrti ne govori. Lepše je živeti, če toni tabu tema in je ne odrivamo. Zanimiv je tudi njen pogled na energijo posameznika. "Ni toliko pomembno, koliko energije premoremo," je dejala, "pomembneje je, kako ravnamo z energijo, ki jo imamo. Z njo je treba pametno ravnati. Večkrat seje treba vprašati, če je res potrebno storiti vse to, kar počenjamo. Ustvarjati je treba harmonijo - s seboj in s svojim okoljerp..." Obiskovalci so bili hvaležni, da so lahko preživeli večer s prijetno in plemenito žensko, kakršna je dr.Metka Klevišar. Ki zase pravi, da ima pogum biti nepopolna. Fanči Moljk IZVEDENE INVESTICIJE V ZAGORSKEM ŠOLSTVU V zagorski občini so zaključili z letošnjimi investicijami v osnovnih šolah, ki so jih financirali z denarjem občinskega proračuna. Na podružnični šoli v Kisovcu so sanirali streho. Manjši poseg (1,7 milijona tolarjev) je bil nujno potreben, čeprav se v Kisovcu pripravljajo na večjo naložbo. Z novo telovadnico in delno tudi novimi prostori bodo zagotovili pogoje za šestletko. Naložbo ocenjujejo na 230 milijonov tolarjev. Na izlaški šoli so letos obnovili fasado, za kar so porabili 10,6 milijona tolarjev. Na podružnični šoli v Čemšeniku so se lotili obnove oken. Letos so obnovili polovico oken, prihodnje leto bodo delo dokončali. Vsako leto za nova okna v občini namenjajo po 5 milijonov tolarjev. OŠ Ivana Skvarče se od prvega šolskega dne v letošnjem šolskem letu ponaša z novo učno šolsko kuhinjo. Namenjena je za pouk. V okviru te naložbe so v šoli uredili še arhivske prostore za šolske potrebe in rešili še nekaj manjših problemov. Naložba je bila vredna 7 milijonov tolarjev. Občina je v zadnjih letih v osnovnih šolah pomagala pri nakupu računalniške opreme za potrebe pouka, letos so namenili zanjo 2,5 milijona tolarjev. Šole so se v zadnjih letih opremile s sodobno računalniško opremo za potrebe učencev. Učenci izlaške šole Ivan Kavčič iz okoliških krajev se letos prevažajo v šolo z novim kombijem. Dobili so ga ob praznovanju 70.letnice šole in 1 IS.letnice osnovnega šolstva na Izlakah. V občinskem proračunu so tudi v letošnjem letu zagotovili denar za odplačilo kredita za ureditev kotlovnic (ekološko čistejše ogrevanje) pri OŠ Ivan Skvarča in OŠ Tone Okrogar. Letos so za ta namen rezervirali 18 milijonov tolarjev. V občini niso z otroškimi igrali opremili le vrtcev in nekaterih igrišč v parkih. Tudi osnovnošolci se še radi poigrajo. Zato so z igrali opremili dvorišče med OŠ Tone Okrogar in tamkajšnjo telovadnico. Naložba: milijon tolarjev. (Vir bilten) 7. VINOTOKA 1999 ^TTLfl TEDEN OTROKA V UTRIPU OBČUTKOV Koliko "zakajev" ponujajo otroška lička, ki zvedavo opazujejo dogajanje okoli sebe. Starši, utrujeni od venomcrnih pojasnjevanj, marsikdaj zamahnejo z roko, češ, pa kaj bi to, a vendarle si povečini kar vzamejo čas, da razgovarjajo o teh otroških zapažanjih in občutkih. In med drugim bo letošnji teden otroka posvečen tudi izražanju čustev, občutkov, v katerih znajo biti otroci še najbolj pristni in odprti. Ne ustrašijo se, kadar jih kdo razjezi in pobotajo se, četudi so še včeraj rohneli nad prijateljem z vrtca. V vrtcu Hrastnik so teden otroka obeležili z več prireditvami za otroke, ki se bodo dogajale od 4. do 8. oktobra po vrteških enotah. In prva stvar, ki jo bodo malčki storili v ponedeljek, 4. oktobra bo prireditev hrastniškega DPM-ja, ko bodo ob 11. uri otroci v zrak spustili vsak svoj balon, kamor bodo po lastni izbiri kaj narisali. V četrtek, 7. oktobra si bodo v organizaciji Komisije za preventivo v cestnem prometu v DD Hrastnik ogledali gledališko predstavo Policaj in promet, v petek, 8. oktobra pa DPM vabi predšolske otroke, da si ob 9. uri ogledajo plesno-gledališko predstavo Vilkova srajčica. Doživetje bo tudi izlet v Kekčevo deželo. V dopoldanskih urah bodo za otroke organizirali srečanje s starejšimi, saj je letos mednarodno leto starejših in s tem v zvezi je poudarek tudi na sožitju generacij. Kot je povedala Slavica Pavlič, ravnateljica Vrtca Hrastnik, otroci znajo izkazati svoje občutke, naklonjenost in nežnost. "Tudi otroci imajo skrbi in čutijo, daje kaj narobe in skušajo pomagati," je dejala. V tednu otroka bo tudi v trboveljskih vrtcih pestro. Tematiko tedna otroka: Imava se rada, ki je tudi ekološko vezana na dobrobit in ekološko skrb za naravo, so popestrili z Najlepšimi željami, ki jih bodo otroci napisali na balone. Vendar pa je njihova največja želja, da bi živeli v miru, se imeli radi in znali ravnati z zemljo. In zemeljske jesenske plodove: jabolka, krompir, kostanj bodo lahko tudi pekli in s tem polepšali druženje. Trboveljske vrteške enote se bodo med seboj tudi obiskovale in doživljale prijetne urice. To se bo dogajalo v dopoldanskih urah ves teden, v petek, 8. oktobra pa se bodo ob 9. in 10. uri vključili v lutkovni abonma, ki se bo pričel v gledališki dvorani DD Trbovlje. Kot je dejala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, je pomembno tudi prepoznavanje otrokovih občutkov, pri čemer gre večinoma za neverbalno komunikacijo, otrok se izraža skozi barvo, z mimiko, s telesom. Vzgojiteljice poudarjajo prepoznavanje otrokove neverbalne komunikacije, tako da vedo, zakaj je otrok agresiven ali zakaj je pokvaril igračo. "Z otrokom je treba ravnati nežno, jim nameniti topel dotik," pravi Marinka Bučar, "otroku je treba dati vedeti, da nismo nanj jezni, če stori kaj narobe in da to lahko tudi popravi." V trboveljskem vrtcu pa bodo v aktivnosti tedna otroka vključeni tudi otroci, ki niso vključeni v vrtec, pa v okviru Ministrstva za šolstvo in šport organizirajo inovativne poldnevne vzgojne programe srečanja z vrstniki, igre z igračo, jih vabijo na vrteške prireditve. V vrtcu pa dosti dajo tudi na ozaveščanje vloge starševstva, zato organizirajo druženja s starši: Igrajmo se skupaj, kar seje pokazalo za zelo uspešno. Vrtec Zagorje bo z osrednjo prireditvijo: Jesenske igre z muco Karo v četrtek, 7. oktobra ob 16.30 uri v DD Zagorje proslavil teden otroka. Sicer pa se bodo v vseh zagorskih vrteških enotah ves teden odvijale razne dejavnosti od zunanjih, ko se bodo igrali v naravi, nabirali kostanj in priredili kostanjev piknik, se odpravili na krajše izlete, predvsem pa si bodo z druženjem izkazovali pozornost tudi med seboj, z obiski po vrteških enotah. Kot je povedala Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje, je pomembno, da je pozornost obojestranska. "Otrokom prisluhnemo, upoštevamo njihove želje," je dejala, "važno pa je tudi, da zna tudi otrok izraziti pozornost do drugih, tudi do starejših." Vrtcu Litija je v šolskem letu 1999/2000 uspelo odpreti še tri vrteške enote in sicer na Savi, v Kresnicah in v Jevnici. Aktivnosti tedna otroka pa skušajo doživljati vse šolsko leto in ne le teden v oktobru. Lep otroški dan je naslov ene izmed igric, druge pa: Sožitje generacij, ko bo še posebej veselo, saj so v goste povabili upokojene vzgojiteljice. Vrtci so po svoje oblikovali dejavnosti, veliko je jesenskih delavnic v naravi, dosti lutkovnih predstav, ki so jih vzgojiteljice pripravile skupaj z otroki in se bodo odvijale po vrtcih v dopoldanskih urah. Odšli bodo na izlet na turistično kmetijo, priredili zabavne igre z rekreacijo, telovadbo in na športno popoldne povabili še starše. Še največ zabave pa bo z izdelovanjem strašil, peko koruze in krompirja, gostujočim harmonikarjem. Franci Končar, ravnatelj Vrtca Litija pa je rekel, da si želijo, da bi tudi otroci, ki nimajo vrtca, dobili svoj prostor, saj je v Litiji izredno povpraševanje po varstvu otrok. "Otrok naj uživa srečno otroštvo," je še dodal, "naj ne bo obremenjen z vsakdanjo naglico. Predvsem pa je pomembno za starše, da je vrtec le njihovo dopolnilo, ne more jih pa nadomestiti. Starši naj otroku nudijo ljubezen, varnost in vsa tista lepa čustva, ki sijih otrok želi. In treba je otroka naučiti, da se bo znal veseliti." Predvsem pa so si vrtci enotni, daje treba otroku omogočiti čimveč veselih trenutkov, ki bogatijo tudi sožitje z drugimi. Tekst in foto: PR. Otroci se radi družijo ob risanju. tssitssssstssititiittttiiitiii OBČINSKE ŠTIPENDIJE : S 1.oktobrom je občina Zagorje objavila razpis za občinske s štipendije za šolsko leto 1999/2000. Letos nameravajo podeliti 25 • štipendij (20 za redne in 5 za izredne študente). Osnovni kriterij za # podelitev štipendij bo dohodek na družinskega člana. Lahko torej • zapišemo, daje zagorski razpis v bistvu širitev socialnih štipendij. Vendar z dodatkom - do občinskih štipendij bodo prišli predvsem • tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev (imajo višji cenzus) za pridobitev republiških štipendij. Osnovna zagorska štipendija bo znašala • 15.242 tolarjev (minimalna osnova republiške štipendije za * študente). Štipendisti pa si bodo lahko štipendijo "popravili" tudi • za polovični znesek s svojim učnim uspehom. Ostalih dodatkov • (prevoz, bivanje) v okviru občinskih štipendij ne bodo izplačevali. v Prijave bodo zbirali do 20.oktobra, razpis pa je objavljen v Zasavcu. • Dodatne informacije lahko prosilci dobijo na občini Zagorje # (Oddelek za družbene dejavnosti) in na ŠKLAB-u. (Vir: Bilten) • 7. VINOTOKA 1999 n Ti. jr.irli f? POMAtEM IN ZA HOBI V ljubezni se uspeh dosega z lepimi besedami, prijetnimi nasmeški, prikupnim pristopom in kar je takega, pri hobijih pa je uspeh, kadar si za neko dejavnost v prostem času ni problema odmeriti termin. Še več, hobi je najljubše opravilo v prostem času, ki menda sčasoma ne "zarjavi", ampak se mu človek vedno rad posveča. Nekateri imajo bolj praktične hobije, drugi radi berejo, spremljajo koncerte ali preprosto znajo biti dobri prijatelji in v njihovi družbi ni nikoli dolgčas. Tudi nekateri anketiranci so pokramljali, ali imajo kakšen hobi. Tekst In loto: Petro Rodoviil Vesna Korbar, višja upravna delavka iz Trbovelj: "Ob službi, družini, kuhanju, ostane bolj malo časa za hobije. Morda so hobi poslastice; zato včasih spečem kakšno okusno pecivo. Ko si mlajši, imaš več hobijev, potem pa prosti čas namenjaš družini. Vendar je hobi pomemben, da poleg vsega še ustvarjaš ali si privoščiš sprostilne dejavnosti." Anton Kreže, upokojenec iz Trbovelj: "Balinanje in planinarjenje imam za hobi. Zanimanje za hobi pride samo po sebi, kar te pač veseli. V vsakem življenjskem obdobju je dobro imeti kakšen hobi, saj se s tem sprostiš in naužiješ novih moči. Pa tudi druženje ob hobiju je prijetno." Lucija Jež, dijakinja iz Trbovelj:"Rada igram na violino in kitaro, tudi pojem rada, z veseljem pa glasbi tudi prisluhnem. Veliko je stvari, ki sijih človek želi za sprostitev ali ustvarjanje. Po vsakem naporu in po službi rabiš sprostitev. Hobiji pomenijo razvedrilo in dobro počutje." Dalibor Matič, natakar iz Trbovelj: "Kot mladi družini z otrokom, nam ostane bolj malo časa za hobije. In trenutno me hobiji niti ne mikajo." Vedran Perkovič, dijak iz Zagorja: "Moj hobi je košarka in mi pomeni veselje, H——■----------------i—I sprostitev in Denis Furman, učenec s Save pri Litiji: "Za hobi treniram nogomet. Dobro je, če ima dobro družbo. Všeč so mi ljudje, ki imajo kakšen hobi." Ermel Hajrič, dijak iz Zagorja: "Hobi so zabave ob sobotah, ko je treba imeti precej idej, da prosti čas preživiš čimbolj pestro in prijetno. To so koncerti, plesi, punce. Tudi košarka je moj hobi. Menim, da je hobi za vsakogar zelo pomemben, vsaj zaradi tega, da mu prosti čas ne mine kar tako." človek kakšen hobi." Slavko Škoda, dijak iz Litije: "Nobenih hobijev nimam, šola mi zadostuje. V prostem času sem rad v družbi, preprosto zato, ker mi je druženje všeč." Matjaž Pihler, dijak iz Šmartna pri Litiji: "Hobi? Rokomet treniram. Hobi je sprostitev pa tudi nekaj truda terja. Vsakdo rabi kakšen hobi za prosti čas." Jože Ovnik PREKLETSTVO ČETRTE DI(S)MENZIJE... Človek si ne more kaj, da ne bi vsaj občasno, hote ali ne, pomislil na letošnje, kot pravi v zmoti večina, „zadnje„ praznovanje Novega leta v tem tisočletju. Tisočletju, ki pa mu, kot vse kaže, bijejo, vsaj v tej, že davno preživeli obliki merjenja časa, tudi zadnje ure. Upravičeno?? Za uvod tale primer: kako bi Vam bilo všeč, da bi slavili Novo leto vedno na isti dan? Ali, če ste npr rojeni 14. junija, bi tako slavili rojstni dan zmeraj na soboto ... Poglejmo si torej to časovno morijo malce pobliže. Znanstveniki so prepričani, da bomo morali v prihodnosti koledar drastično poenostaviti. Sedanji, gregorijanski, kije v uporabi v večjem delu krščanskega sveta, ni več primeren in postaja za našo dobo neučinkovit. Kar se je, več kot samo izkazalo na problemih, ki so se pojavili npr ob izteku uporabnosti računalniške opreme koncem 1. 2000...Te in takšne anomalije bi, tako znanstveniki, z lahkoto odpravili z modernejšim koledarjem, ki bi veljal za cel svet. Ena glavnih težav z današnjim koledarjem je ta, da so meseci neenaki. Tako ima nek mesec 30 dni, od tega pet sobot in nedelj, prihodnji pa 31 dni, s petimi sredami in četrtki, ter samo štirimi sobotami in nedeljami. Že samo zaradi teh razlik med meseci, samo za primer, imajo podjetja po vsem svetu pri obračunavanju stroškov precej težav in izrednih izdatkov ... denarci pa sami nimajo mladih... Poiskati je bilo torej treba koledar, ki bi določal v vsakem letu praznike na isti dan v tednu, poslovno leto pa naj bi bilo zmeraj enako dolgo. Takšen koledar bi omogočil, da ne bi bilo treba več izravnavati štiritedenske in pettedenske mesece med seboj. Edinstven izmed vseh predlogov v tej smeri, se mi zdi poskus ameriškega matematika, g. Cotswortha. Ta predlaga, da naj bi leto s 364 dnevi razdelili na 13 mesecev. Vsak mesec bi imel 28 dni, razdeljenih na 4 tedne. Najzanimiveje bi pri tem koledarju bilo to, da bi bil isti datum vsakega meseca na isti dan. Pomanjkljivost te verzije koledarja pa je v tem, da, če pomnožimo 28 dni z 13 meseci, dobimo 364 dni. To pa je en dan manj od „navadnega„ leta s 365. dnevi. Vendar pa je Cotsworth ta problem rešil tako, da je 365. dan spremenil v Svetovni praznik ali Svetovni dan. In, ker na ta dan ne bi delali, ga tudi ne bi bilo potrebno uvrščati v koledar...Pojavlja pa se na tem mestu še en problem, to je prestopno leto, ki ima pa 366 dni. Torej bi takrat dobili še en dan, ki bi bil „odvečen„. Vendar pa je tudi za ta dan Cotsworth našel rešitev, in sicer, v povezovanju ljudi po vsem svetu preko svojega koledarja - modro namreč predlaga, da naj bi na ta dan slavili svetovni Praznik miru. Daljnovidno, če že ne kar opozorilno, ako pomislimo, kako nič se človeštvo ni, ali ni hotelo naučiti iz svoje krvave zgodovine ... Svetovni dan bi bil uvrščen med soboto, 28. decembra in nedeljo 1. Januarja. Dan, ali Praznik miru v prestopnem letu pa med soboto 28. julija in nedeljo 1. avgusta. Za tako nastali novi, 13. mesec, pa Cotsvvorth predlaga tudi novo ime. In sicer sol, torej nekakšen soncij, ki ga uvršča med april in maj. Seveda pa se tudi sam Cotsvvorth zaveda, da je njegov koledar še daleč od popolnosti. Ugotavlja namreč, da tromesečja niso prava tromesečja, ker se trinajst pač ne da deliti s štiri brez ostanka. In tudi leto se ne da deliti z dve, tri ali šest brez ostanka. Kljub temu, pa je njegova ideja novodobnega merjenja časa v marsičem najbliže sodobnim potrebam, kijih bodoči čas in njegovi še nerojeni uporabniki, ki z njim prihajajo, narekuje. In še nekaj. Konec obeh tisočletij, navkljub splošnemu prepričanju, sploh ne nastopi 1. januarja 2000, temveč bomo s tem datumom šele vstopili v zares zadnjih 365 dni zadnjega leta tega tisočletja ... A, da ne!? Dobro, pa računajte sami. Predno pa začnete - skromen napotek; vsekakor upoštevajte, da je potrebno prišteti tudi vseh prvih 365 dni, ki so morala preteči, da so zapolnila leto Nič ... Marta Hrušovar SE ZAVEDAMO SVOJEGA BOGASTVA? Teden otroka je. Vsi se trudimo po svojih močeh, da bi otrokom polepšali dneve. Prizadevajo si vrtci, šole in seveda starši. Le zakaj teden otroka ne traja vse leto in predvsem v vseh domovih? Premnogokrat se za zaprtimi vrati stanovanj dogajajo tragedije, ki jih še tako skrbno pripravljene dejavnosti ob tednu otroka ne morejo izbrisati iz nežnih otroških duš. Te tragedije se ne slišijo in ne vidijo, ampak se le slutijo in jih naši potomci takoj začutijo, pa naj jih starši poskušajo še tako skrbno prikrivati in skriti. Na zunaj se nič ne spremeni, ko se temelji le rahlo zatresejo. Oče in mati prihajata in odhajata: na delo, po opravkih, na sestanke, po nakupih. Vsakodnevni "rutinski" pogovori tečejo kot ponavadi. Tudi družabno življenje je običajno. Prijatelji pridejo na večerjo, znanci na vljudnostni obisk in sorodniki se zberejo na pikniku ob koncu tedna. Vse je lepo in prav, kot je v očeh vseh bilo že od nekdaj. In vendar nežna otroška duša hitro začuti spremembo, rahle vibracije, ki ne napovedujejo nič lepega. V zraku je ves čas neka čudna napetost, neko valovanje, ki povzroča nelagodnost in slab občutek. Otroci to čutijo, še preden se starši zavedo, kaj se dogaja. Starši niti ne slutijo, kako občutljive antene so otroci, ko lovijo odtenke njihovega razpoloženja. Prvi bodo zaznali, da nekaj ni v redu, le da svojih občutkov ne znajo izraziti z besedami. Ob vsem so le prestrašeni in nesrečni. Nekaj se dogaja, ampak njihove male glavice tega še ne morejo dojeti. Ko se vrata spalnice za starši zaprejo, napeto prisluškujejo, kaj se bo zgodilo. Nič! Mrtva tišina! Nič pogovora in smeha kot včasih, niti prepira ne. Le tišina, gosta, da bi jo lahko rezal. Takrat jim je jasno, daje nekaj zelo narobe. Nekaj velikega in temnega visi nad malimi človečki in grozi, da se bo zrušilo na njih in jih pokopalo pod seboj. Nemalokrat otroci klonijo pod težo takega bremena. Zaprejo se vase in si izberejo čisto svojo pot v življenje, dostikrat nesprejemljivo za okolico. Kolikor je življenjskih zgodb, toliko je razpletov, srečnih in manj srečnih. Le kdo bi prestregel in razvozljal vse različne klice na pomoč. Pa vendar bi se morali krepko zamisliti nad vsem. Če starša svojim otrokom prikrivata resnico, se trudita v njihovih očeh ostati zgledna zakonca, pri tem pa v njunem odnosu ni več ljubezni in prijateljstva, takrat delata otrokom medvednjo uslugo. Otroci začutijo resnično stanje in v strahu čakajo, kaj bo. Živijo v negotovosti, ko je lahko mnogokrat hujša od še tako krute gotovosti in trepetajo pred novim dnem. Na vso žalost pa se ob tem naučijo sprenevedanja, prikrivanja, laži in hinavščine. Marje res potrebno, da se tega učijo že doma in si tako oblikujejo vzorec, po katerih bo teklo njihovo življenje? 7. VINOTOKA 1999 J . J j . I r fT J . \f rJ IJ KO BOM VELIK BOM V polmraku njegove sobe, kjer stene krasijo slike in s stropa visi kup drobnih malenkosti, poizkušam izbrskati nianse njegove osebnosti. Ob zvokih Doorsov počasi odškrnem zaveso, ki skriva mladega moža, drugače mislečega, drugačnih vrednot, duhovno bogatega, ki mu materialne dobrine niso življenjski cilj. Knjige o slikarstvu, psihologiji, duhovni rasti, ki jih opazim, napovedujejo srečanje s človekom, ki je drugačen in malce oddaljen od tega ponorelega sveta. Benjamin Kreže - študent četrtega letnika Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani in absolvent Višje šole za organizacijske vede v Kranju, je bil rojen v Trbovljah, pred skoraj četrt stoletja v znamenju strelca in vile Rojenice so mu ob rojstvu potisnile v roko in v dušo čopi č in tu ni kaj drugega storiti, kot ... slikati. Pa ni bilo kar od rane mladosti tako? Nikoli nisem upal pomisliti, da bi študiral slikarstvo, dokler se ni razvil splet dogodkov in pristal sem na Šoli za risanje in slikanje. To je bilo približno pred štirimi leti? Takrat sem začel resno razmišljati o slikarstvu v profesionalnem smislu, vendar pa so me že v osnovni šoli "porabili" za take namene in za sodelovanje na kakšnih "kolonijah". Tudi skozi srednjo šolo sem vedno kaj naslikal. Zdaj študiraš slikarstvo. Katera tehnika ti je najljubša? Najraje imam olje. To je pokrivna tehnika, pri kateri lahko dosežeš z nanašanjem slojev barve ene preko druge izjemno kvaliteto barve. Uporabljam tudi akril, kije iznajdba novejšega datuma in je na osnovi plastike. Glede na kvaliteto in možnost uporabe pa se ne more primerjati z oljem. Za reliefe in instalacije uporabljam glino, das in vse drugo, kar pride prav. Kaj je za dobrega slikarja po tvojem še pomembno? Poznati mora anatomijo, umetnostno zgodovino, barvne teorije, filozofijo ... Pravzaprav se znanje vseh ved lahko uporabi v slikarstvu. Najljubši tvoj slikar je ... Najljubši so mi tisti, od katerih se lahko največ naučim.V zgodovini je bilo ogromno odličnih slikarjev, holandski mojstri Rembrandt, Verneer, Hals, italijanski mojstri, francoski, španski - Dali je bil Španec, človek z neverjetno domišljijo. Lahko pa rečem, da je v današnjem času moj profesor slikanja Slavec eden najbolj podkovanih slikarjev v svetovnem merilu, tako da - rad bi nekoč dosegel v slikarstvu toliko kot on. Ko se ozrem po sobi, vidim, da okrog naju niso samo slike, oziroma se le-te približujejo že kipom? To je instalacija - noga nekoga, ki beži iz teme. Upodobil sem tudi okostje "Aliena". Zanima me zgodovina Zemlje, ne zagovarjam sploh Darwina in njegove evolucijske teorije. Danvinu manjka vmesni člen in mogo e so bili to ravno vesoljčki. Kaj pa veš? Misliš, da ljudje znajo gledati slike? Ljudje podzavestno vedo, kaj jim je všeč, le povedati ne znajo, zakaj. Otroci, tja do sedmega razreda, ki še niso zablokirani od tega sistema, lahko naslikajo sliko, ki jo niti profesionalci ne bi bili sposobni narediti v smislu neposrednosti in brezhibnosti. Spominjam se, da smo v šoli enkrat analizirali neko otroško slikico in "prfoks" je o njej govoril dve uri skupaj. Stvar je v tem, da so otroci nepokvarjeni in se ne zavedajo sveta okrog sebe. Delajo iz sebe za sebe, ne za druge. Seveda pa se otroci ne zavedajo svoje likovne moči, slikar pa mora biti sposoben analizirati svoje delo. V Trbovljah se umetniki družijo v RELIK-u, kaj pa ti? Da, sem tudi član Relika. Sodeloval sem tudi na zadnjem Ex Tempere - dela so v tem času razstavljena v Galeriji Delavskega doma Trbovlje. Do sedaj sem razstavljal samo enkrat v Trbovljah, imam pa se namen čez kakšno leto spet pokazati na razstavi. Nekaj stvari imam še v planu, en ogromen relief, dolgo sliko različnih ljudi... (Vsega pa ne bova še izdala!) Ti slikanje vzame ves čas? Ne vsega. Kaj pa še počneš? Muzika mi veliko pomeni. Zakaj se po tvojem mnenju spet posluša muzika, ki je že zaznamovala neko obdobje v preteklosti? Takrat so imeli ljudje drugačne vrednote kot sedaj in želijo si nazaj v tisti čas. Torej so bile vrednote takrat boljše, lepše? Po mojem, da ja! Zdaj je anarhija. Sedaj so ljudje malo nori. Ne zavedajo se, da v bistvu živimo na planetu. Na planetu, ki se giba skozi vesolje. Tega sploh ne dojamejo in "šibajo" sem in tja. Nekaj se bo moralo zgoditi, da bo svet postal boljši ... To je ena od tvojih želja kar zadeva svet. Kaj pa si želiš zase? Malo bajtico na Krasu, kjer bom lahko delal in nekaj cekinov, da bom imel za najnujnejše, saj človek v ri TL t» 3 Tč* 17,'j Tl 7. VINOTOKA 1999 (VELIKI) SLIKAR bistvu ne rabi veliko za najosnovnejše. Bo dovolj? Imam dovolj. Če imaš en majhen avtoček in svojo bajto, potem ne rabiš več veliko v materialnem smislu, seveda. Te prijatelji z večjimi željami in potrebami kdaj čudno gledajo? S takimi se ne družim. Moji prijatelji niso materialisti, s temi se mi ne da ukvarjati. Kaj pa družina? A, če bi imel familio? - Itak! No, do takrat pa ... Vem, da tudi rad bereš.Kaj? Vse mogoče. Knjige o slikarstvu, filozofiji, knjige o različnih verstvih v svetu in vse, ki mi pomagajo pri duhovni rasti. Sevedaje slikarstvo tudi ena od možnosti, da prideš iz materialnega v duhovni svet. S slikanjem se tudi sproščam. Imaš še kakšen na in sproščanja? Nekateri prisegajo na sprostitev pri "divjanju" z avtomobili oz. motorji. Dokler je kontrola v glavi, je v redu. Predvsem imam rad motorje. Nad njimi sem navdušen že od petega ali šestega leta, ko mi je oči naredil prvi motorček in to je trajalo do nekako pet let nazaj. Takrat seje navdušenje pomirilo, saj tudi denarja ni, niti tako velikega interesa kot prej, je pa užitek. Kaj pa Satans Brothers!? Meni ni do organiziranega druženja. Raje bi se sam kam peljal. Verjetno pa nekateri ljudje potrebujejo "skupine" in klube zaradi skupne povezanosti in druženja - kar je tudi v redu. "Satani" so v redu, bili so celo na razstavi... Študiral si v Kranju, zdaj v Ljubljani. Ali kdaj v Trbovljah pogrešaš tisto "da se nekaj dogaja"? Saj se nikjer nič posebnega ne dogaja. Kako pa, da bi potem radi kar vsi pobegnili iz Trbovelj? Zato, ker je pri sosedu vedno boljše. Drugače pa se dogaja ravno toliko, kolikor si sam narediš. Torej ni okolje krivo za dogajanje ali nedogajanje? Za to je odgovoren vsak sam. Pa vendar je politično življenje bolj razgibano v večjih mestih. Politika me sploh ne zanima. Saj sama po sebi je čisto v redu, dokler ne pridejo zraven ljudje... Torej nimaš nočnih mor zaradi političnih zdrah? Le redko se zgodi, da imam kakšno moro, pa še to ne zaradi politike. Drugače pa sanjam zelo dobro. Te je kdaj česarkoli strah? Odvisno, kaj je strah. Mali strahovi ali skrbi seveda so, z velikimi strahovi, ki se jim ne da ubežati, npr. strah pred smrtjo, pa sem se že zdavnaj pobotal. Verjameš v reinkarnacijo? Ne vem! Če poteka skozi čas neka evolucija, ne vem, zakaj bi se vračali nazaj, v neko rastlino ali karkoli, razen, če je bilo narejeno res toliko negativnega, da bi se morali vrniti v nižjo obliko, če seveda govorimo o vračanju v nižjo obliko. Današnji čas je zaznamovan tudi z vrsto odvisnosti - raznoraznih. Kaj meniš? Da. Jaz sem odvisen od čokolade. In tako sva prijetno kramljanje v njegovem ateljeju zapečatila s čokolado, od katere sva odvisna oba. Včeraj je rojstni dan praznoval Franc Pfeifer iz Trbovelj Minilo je osemdeset let, odkar si prvič pozdravil ta svet. Težavam navkljub te ni zajel obup. Spoznanje, da vendarle nisi sam, polepša naj ti današnji dan. Naj zdravje še dolgo te ne zapusti - želita ti vnuka in hči Marta Hrušavar Trgovsko podjetje i otrošnja ‘^Več' hot/ SMrva- tA^avinci/... d.d. POTROŠNJA D.D. SE ZAHVALJUJE ZA VSPODBUDE IN POHVALE ZA PRIČETEK PRODIJE KUHINJ GORENJE NOTRANJA OPREMA V SALONU POHIŠTVA ZAGORJE IZBOR: 13 različnih programov v 28 barvnih kombinacijah, gospodinjskimi aparati po vaši želji, po izredno ugodnih cenah, solidnimi dobavnimi roki, svetovanjem in če boste želeli, tudi z montažo v PRILOŽNOST: Poleg 20% popusta za takojšnje plačilo, lahko do konca oktobra izkoristite še dodatni 5% akcijski popust. KUHINJE GORENJE - ZA VSE ŽELJE IN VSAK DOM. RRIMA Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631 UGODNA PONUDBA POHIŠTVA KUHINJE: DORA bela DORA hrast SARA - poljubna barva TAJDA POPUST 20% POPUST 20% KOPALNIŠKO POHIŠTVO BALDO DNEVNE SOBE PROGRAM GAL PROGRAM G 2000 - GARANT OTROŠKE SOBE G 2000 - GARANT JEDILNE GARNITURE VGRADNE ZIDNE OMARE po vaši dimenzijah tESjHKa OMARICE ZA ČEVLJE Brezplačno svetovanje! Popusti veljajo za gotovinska plačila oz. bančne kredite. Možnost plačila na 5 čekov. Obiščite nas vsak delavnik od 12 do 17 ure. Vinko Hrovatič s.p. RAČUNALNIŠTVO PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE TRBOVLJE Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA Ul. M. Pregljeve 4, 061 883 546 Jesenska akcija za I. 2000 računalniška oprema in tečaji na 10 obrokov TRBOVLJE n rr>F. 7/F Tradicionalni VIP turnir V SALINERI JE BILO LEPO Boris Smrkolj alias Smrči uživa v morskih dobrotah, ki so mu dale novih moči, da je vlogo napovedovalca nadaljeval tudi v nedeljo na nogometni tekmi -čeprav s hripavim glasom. Ginterju Kržišniku je minuli konec tedna uspelo pod streho spraviti že 4.1etošnji VIP turnir, ki je bil tokrat v Salineri. Obiskovalci so se pomerili v tenisu in malem nogometu, prava paša za oči pa je bila modna revija, na kateri so nastopale Stančka Sukalo, Tjaša Vidic, Marina in Mateja Kaliope. Sicer pa je v tenisu pri ženskah zmagala Jožica Koleta, pri moških dvojicah sta slavila Tone Čižman in Zvone Zalokar, v Kopru na Bonifiki pa sta se v malem nogometu pomerili ekipi uprave NK Koper in ženska ekipa Skale Pande. Moški so rešili čast močnejšega spola in zmagali s 7:5. Omenimo še, daje turnir dobro povezoval Boris Smrkolj, izvedba pa ne bi bila mogoča, če ne bi "vse klapalo". Od tehnične službe do hostes, skratka, vse je bilo res na visoki ravni. m., foto: PRAV Pomoč je organizatorju Ginterju prišla še kako prav - na sliki sta Mitja Ocepek - Crazy boy in Igor Zibelnik - Zibi ■ ............v,-.s-.• • '• v\\\\\\\\\\\y;.\s'• ■-:■ '• v-*-\\ Ginter Kržišnik je poleg vseh obveznosti poskrbel tudi za dobro počutje nežnejšega spola -s,«: r : GRAFEXOVO DRUŽENJE -TOKRAT NA TENIŠKEM Udeleženci in organizatorji turnirja TURNIRJU Uspešno zasavsko podjetje Grafex se večkrat letno spomni poslovnih partnerjev, kijih sedaj že upravičeno imenujejoGrafexovi prijateljice zadnji petek v septembru priredilo teniški turnir v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. V prijetnem okolju so vse popoldne potekali ogorčeni boji, dokler niso dobili treh najboljših. Izmed šestnajstih igralcev iz vse Slovenije so bili najboljši: 1. mesto: Marko Žehelj, BTC d.d. 2. mesto: Damjan Gorenc, Grafex 3. mesto: Emil Šabanovič, IGM Zagorje d.d. TESTENINE "TOMBA LA BOMBA" V petek, 24.septembra, se je v Ljubljani na povabilo podjetja Magistrat International mudil znani (sedaj že "upokojeni") smučarski zvezdnik Alberto Tomba. Glavni razlog njegovega obiska pa so bile testenine Barilla, ki so sponzor italijanskega smučarja že nekaj časa in ki jih podjetje Magistrat International uvaža v Slovenijo. Alberto Tomba je izdal nekaj svojih receptov in izdal .10 zapovedi njegovega prehranjevanja. ŠPAGETI SVETOVNEGA PRVENSTVA Sestavine za 4 osebe: 400 g šgagetov Barilla, 100 g prekajen slanik, kateremu ste odstranili kožo. 4 sardelni fileti, 3 stroki česna, 1 skodelica krušnih drobtin, 4 žlice ekstra deviškega olivnega olja, 1 vejica divjega sladkega janeža. Priprava: V ponev vlijte olje, dodajte česnove stroke in sardelne filete ter jih na majhnem ognju rahlo mešajte z leseno kuhalnico, da se razpustijo. Ko so fileti razpuščeni, odstranite stroke česna in dodajte drobtine, da posrkajo olje. Nato dodajte meso slanika, ki ste ga prej narezali na majhne koščke, narezano vejico sladkegajaneža, premešajte in dušite še nekaj sekund. Nato ponev odstranite z ognja. Špagete stresite v veliko vrele, osoljene vode. Ko so skuhani "al dente", jih odcedite in stresite v ponev z omako in ponudite. Jed je preprosta in okusna in je zelo dobra tudi samo s sardelnimi fileti. 1 - Zajtrk mora biti izdaten in topel. 2 - Maščob naj bo zelo. 10 ZAPOVEDI PREHRANJEVANJA ALBERTA TOMBE zelo malo. 3 - Sadje samo med vsakim obrokom. 7 - Pred tekmi: dvema obrokoma. 4 - Obroki čaj in prepečenec. 8 - En kozarec morajo biti samo iz ene jedi namiznega vina. 9 - Na koncu (samo testenine ali samo vsakega obroka kepica proteini). 5 - Če je obrok iz kremnega sladoleda. 10 - Vsak testenin, potem mora biti dvojna dan sveže stisnjen pomarančni porcija. 6 - Solata naj bo pred sok. ZDRAVILNE RASTLINE VRBOVEC V starih časih je bil vrbovec že dokaj poznana zdravilna rastlina, z leti pa so jo kemična zdravila izpodrinila. A tudi v času kemije, je kar nekaj zdravilcev prisegalo na to zdravilno zel. Zališčarka Marija Treben, ki je to zel obudila iz pozabe (leta 1970) in seveda pater Simon Ašič. Taje v svoji knjigi o vrbovcu zapisal, da jih poznamo kakšnih enajst vrst, da pa saj dva med njimi nista uporabna, celo škodljiva sta. Gre predvsem za kosmatega in gozdnega, ki sta visoka do 150 cm, imata velike, rdeče cvete, mesnato steblo in liste, ki so na spodnji strani kosmato dlakasti. V tem se ločita od ostalih, kot so alpski, močvirski, peščeni, gorski, hribski, malocvetni, suličasti, temno zeleni in rožnati. Kajti zdravilne vrste vrbovca niso posebno visoke, imajo drobne cvete, ki so bledo rožnati, rdeči ali beli. Cveto od junija do septembra. Zanimiveje, da ga zaradi tega, ker ga težko prepoznamo (pustimo se poučiti izkušenemu zeliščarju), marsikdaj na gredi populimo, ker ga imamo za plevel. Če ga poznamo, ga ne pulimo, ampak ga odrežemo nekje na sredini, da se lahko ponovno obrase. Sicer pa sije vrbovec največ slave pridobil kot zdravilo za prostato Foto:Grozdje, od sonca obogateno z vitamini, (I.G.) in njene težave. Najsi gre za povečanje prostate, ki preprečuje iztekanje urina ali pa celo za rakasta obolenja, kot je dognala Marija Treben. Čaj pripravimo tako, da svežo zel (sli suho) narežemo na koščke in jo prelijemo s kropom (četrt litra) in jo namakamo pet minut, odcedimo in po požirkih spijemo zjutraj na tešče in zvečer pred večerjo. Pitje tako pripravljenega čaja lahko pomaga v tolikšni meri, da ni potrebno iti na operacijo prostate, kot je zapisal pater Ašič. Ker pa čaj močno deluje, ga ne spijmo več kot 2 skodelici na dan. Tudi pri boleznih ledvic in mehurja se ta čaj dobro obnese. S tokratnim opisom vrbovca smo »zakorakali« v drugo stolico opisa zdravilnih rastlin in njih učinkovin. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: HOLESTEROL IN MAŠČOBO V KRVI odstranjujejo vsa zelišča, ki čistijo kri, še posebno arnika, boraga, čebula, česen, glog, krvavi mlečnik, metla, regrat, rosnica, timijan ali materina dušica, vrtni janež, vrtnica in žajbelj (M.Messegue). Ašič prisega na artičoko, česen in grenkuljico. Nasvet: poparek s 3 stroki česna, 3 ščepci žajblja, 2 ščepca krebulje in ščepcem sivke na liter vode. Spijte dve do tri skodelice na dan. pomaga pa tudi poparek s ščepcem mete, navadnega janeža in lipovega lubja na skodelo kropa. HRIPAVOST: pomagajo zelišča, ki mehčajo tkivo in blažilna sredstva, zlasti še bedrenec, čebula, dobra misel, grenkuljica, evkaliptus, lučnik, mak, ječmen, koprc, lan, lapuh, repuh, robida, sladka koreninica, trpotec, plahtica, ajbiš, šetraj, timijan ali materina dušica, vijolica, janež in žajbelj. Pomaga redno pitje čaja iz materine dušice, janeža in repika, po ščepec vsakega. Pripravil Igor Gošte . L Tl TL 3 M TV? n AKCIJA UKLAUB '99 KONČANA V poletnih mesecih smo napovedali in izpeljali akcijo, v kateri ste nam morali poslati na uredništvo fotografije z motivi z dopusta. Izkazali se ravno niste, saj smo do pred kratkim prejeli le nekaj vaših fotografij. Tokrat objavljamo še zadnji dve, ki jih je poslala Anamarija Ceferin iz Trbovelj. V naslednji številki bomo tako razglasili zmagovalko oziroma zmagovalca akcije, ki bo prejel fotoaparat Konica. Poletje 1989 ... ... in 10 let pozneje KARIERA Sklabov sejem zaposlitvenih možnosti v Zasavju Tako, spoštovani bralci. Pred vami je tretji del predstavitve projekta Kariera, ki ga Šklab pripravlja za vse tiste, ki so se odločili vzeti svojo prihodnost v svoje roke. V predhodnem članku smo Vam obljubili, da bomo tokrat napisali nekaj več o samem poteku in programski shemi projekta, zato zavihajmo rokave in na delo. Kariera se bo odvijala v petek, 8. oktobra v Delavskem domu v Zagorju od 10h do 20h. Programje sledeči: 1000 Otvoritev Kariere in kratka predstavitev projekta 1000 - 1400 Sejem zaposlitvenih možnosti v Zasavju (predstavitev sodelujočih podjetij, individualni razgovori...) 1200 Okrogla miza: Je kariera v Zasavju realnost ali utopija? 13o« Kam po končani srednji šoli? (namenjeno dijakom) j 400 _ 16oo Odmor 16»» - 18°» Delavnice, predavanja in predstavitve 18°° Okrogla miza: Zgodbe o uspehu 19°° - ... Debatni večer Kot vidite, smo poskrbeli, da bo program pester in zanimiv za vse udeležence Kariere. Na samem Sejmu zaposlitvenih možnosti (10h -14h), bo potekalo 'trgovanje' med podjetij na eni strani ter študenti/ dijaki na drugi. Povezali bomo ene in druge pri odkrivanju obojestranskih želja, možnosti in pričakovanj. Podjetja in ustanove bodo imela možnost kratke predstavitve svoje dejavnosti, predstavitve načrtov za prihodnost ter povedati s kakšnim namenom sodelujejo na Karieri... Sodelujoča podjetja so: RUDIS, ETI, ORIA COMPUTERS, Bartec Varnost, ROD, Goltes Snovvboarding, TV Center, Siporex VTONG, SVEA, GRAFEX, Elektroprom, Integral Zagorje, PIRAMIDA, Malgaj d.o.o., HILL International, Študentski servis Trbovlje, Regionalni center za razvoj, Študentski servis Zagorje. Vzporedno s Sejmom se bo odvijala 1. okrogla miza (ob 12h), na kateri bo govora o potencialnih možnostih izgradnje osebne kariere v Zasavju. Gostije bodo: g. Matjaž Švagan (Občina Zagorje), g. Zoran Gračner (Občina Trbovlje), g. Leopold Grošelj (Občina Hrastnik), ga. Lijana Vidic Ristič (RZZZ), g. Rado Perger (GZ), g. Franci Čeč (RCR) in ga. Sonja Klopčič (ORIA). Ob 131’bo sledilo predavanje na temo 'Kam po končani srednji šoli?', ki bo namenjeno predvsem dijakom. V okviru tega bomo dijake seznanili z raznimi informacijami in novostmi na področju izobraževanja, zaposlovanja... V popoldanskem času (16h -18h) smo pripravili seminar na temo 'Učinkovita priprava na uspešno kariero' v izvedbi podjetja HILL International, v okviru katerega bodo potekala razna predavanja, predstavitve in delavnice. Govorili bomo o tem, kako poteka selekcija novih kandidatov za zaposlitev, kako najti najboljšo zaposlitev zase, kako načrtovati svojo kariero in še mnogo več. Ob 18h bomo pričeli z 2. okroglo mizo, ki bo potekala v bolj sproščenem vzdušju. Slišali boste nekatere najuspešnejše ljudi, ki jim je v Zasavju uspelo, govoriti o tem kako se počutijo zdaj, ko svoje sanje ne le sanjajo, temveč tudi živijo. Gostije so za enkrat še skrivnost. Z debatnim večerom (ob 19h) bomo Kariero počasi pripeljali h koncu. Na koncu bi v imenu ŠKLAB-a izrazila le še pohvalo vsem Vam, ki ste se odločili sodelovati z nami in se zavedate, da se takšna in podobna sodelovanja sčasoma prav gotovo obrestujejo... Ana 7.G~F.~ 0 77, Jj ulebsleo 7 Ml UMA S£RAVS Dosledno spremlja novosti na področju farmacije, zato se vsako leto udeleži Svetovnega kongresa farmacevtov, ki je letos potekal v Barceloni. Triindvajset let že dela v Lekarni Trbovlje, od tega je skoraj dvajset let direktorica Zavoda Zasavske Lekarne Trbovlje z enotami lekarn v Hrastniku, na Dolu pri Hrastniku, v Zagorju, Medijskih Toplicah in dveh lekarn v Trbovljah. Magistrirala je iz farmacevtske tehnologije in čeprav je tovrstno delo dokaj vezano na mikroskop, pa ljudi ne ocenjuje pod drobnogledom. Sploh je kot direktorica bolj malo v stiku s strankami oziroma s koristniki lekarniških storitev, tako da tovrsten kontakt včasih skorajda pogreša. V času dopustov sicer tudi nadomešča farmacevta in ta stik z ljudmi ji je prijeten. Pravi, da je lepota farmacije, da koristiš sočloveku. Čeprav se marsikakšen farmacevt srečuje s težavo, da je treba poznati tudi pristope do ljudi, kar ni za vsakogar prijetno. Farmacevt po možnosti svetuje, lekarniški tempo pa je zahteven, četudi je delo videti povsem rutinsko. Farmacevta skuša spodbujati pri delu in sicer tako, da zaradi neuspešnih razgovorov ni nezadovoljen s svojim delom, saj je včasih stranki težko dopovedati za kakšen izdelek gre in pojasniti, kakšne so lekarniške zahteve. Lekarna je kajpak zadnja kontrola pri izdaji zdravil. Povedala je, da so bile pred leti lekarne založene vsaj za tri mesece naprej, kar se ni obneslo. Glede na to, da so zdravila zelo draga, pa bo treba zaloge zreducirati. Kajti večje je povpraševanje po novih zdravilih, za širitev asortimana lekarniških artiklov pa ni nobenega namenskega denarja. Vnaprej se trudijo le s plemenitenjem obstoječih. Vzdušje v kolektivu ji veliko pomeni, sploh takrat, kadar znajo iz žalostnih stvari narediti malo manj žalostne in se nasmejati problemčkom, ki izgledajo zapleteno. Rada ima smeh, povšeči pa ji je tudi komuniciranje z ljudmi. Pogovor ji veliko pomeni, všeč so ji ljudje, ki so pogovorljivi in znajo biti v druženjih spontani in sproščeni. Pogosto reče, daje smeh tričetrt zdravja. Sodelovanje v kolektivu pa popestri z medsebojnim zaupanjem, izmenjavo mnenj in da se čim večkrat nasmejijo pa četudi na lasten račun. Družnost se ji zdi pomembna, toda razgovor ne smatra za obrekovanje. Mnenja je, daje obremenjujoče, če od vsakega pogovora pričakuješ bumerang in dodaja, da zato rajši več časa nameni ljudem, katerih komunikacija obogati oboje. Vzgajati seji zdi najtežja stvar na svetu, tudi zato, ker vsakdo rabi drugačen pristop. Vendar je na svoja sinova - Andraž je že študent, Tadej pa še gimnazijec - zelo ponosna. Pozorna je do urejenosti, saj se človek izraža tudi na ta način. Za hobi kleklja. Med filmom, knjigo in koncertom pa bi še najrajši šla na koncert, čeprav jo vse troje privlači. Občasno si prebere horoskop, a še ni zasledila, da bi kje pisalo, da je "vodnarkam" všeč modra barva. Prilagodljiva kot je, se dostikrat pusti presenetiti. Tekst in foto: Petro Radovič (12. oktober) Sv. Maksimiljan Celjski je svetnik, katerega življenje je povezano z našimi kraji še iz najstarejših časov. Sv. Maksimiljan je bil rojen v prvi polovici 3. stoletja (med leti 226 in 236) v Celju. Njegovi starši so bili najverjetneje premožni kristjani (morda latinskega rodu). Od njih seje navzel srčne plemenitosti in verske zavzetosti. Poleg tega pa gaje vzgajal in v krščanstvu poučeval tudi duhovnik Oranius. Po smrti svojih staršev je bogato dediščino razdelil med reveže, sužnjem, ki so služili na njegovem posestvu, paje podelil prostost. Romal je v Rim, kjer je postal duhovnik. Papež Sikst II. gaje posvetil v škofa in mu zaupal misijonsko delo v domovini, v takratnjem Noriku, kakor so Rimljani imenovali provinco, kije obsegala ozemlje sedanje Zgornje in Spodnje Avstrije, vzhodno Tirolsko, Koroško in pretežni del Štajerske. Izročilo pravi, da se je kot škof naselil v Laureacu, ob izlivu Aniže v Donavo. Mesto je veljalo za prestolnico severnega dela Norika. Kljub stalnemu bivališču v Laureacu, paje Maksimiljan veliko potoval po vsej pokrajini, pa tudi izven nje (Bavarska). Na svojih potovanjih je zbiral kristjane (ki so pretežno živeli v mestih), pridobival nove ter gradil cerkve. Misijonska pot gaje zanesla tudi v rodno Celje, da bi se srečal s krščansko skupnostjo ter jo utrdil v veri. Rimski sodnik Eulasius, kije tedaj v Celju predstavljal državno oblast in bil cesarjev namestnik, gaje nagovarjal, naj preneha oznanjevati krščansko vero in se pridruži takratnji državni veri. Toda njegovo prigovarjanje je bilo brez uspeha. Maksimiljan je kljub grožnjam ostal zvest svojemu prepričanju in veri. Zato ga je Eulasius dal obglaviti. Leto obglavljenja ni natančno znano. Domnevata se dve letnici, in sicer 284 ali 305. Legenda pripoveduje, da je na kraju, kamor je padla glava po obglavljenju, pričel izvirati studenec. Pozneje so kristjani na tem mestu postavili kapelico, vodi iz studenca pa so pripisovali zdravilno moč. Mučenikovo truplo so kristjani pokopali na skrivaj ob mestnem obzidju, kjer so kasneje zgradili manjšo cerkvico posvečeno njemu v čast. Po izročilu oziroma zapiskih neznanega avtorja naj bi sv. Rupert svetnikove relikvije odnesel v Passau. Vendar pa sv. Rupert najbrž nikoli ni bil na naših tleh. Verjetno paje, da so ob preseljavanjih in nemirnih obdobjih prvih stoletij, svetnikove posmrtne ostanke (relikvije) odnesli na sever. Cesar Karlman je dal leta 878 shraniti relikvije v cerkvi v Altdtingu, kasneje jih je škof Pilgrim dal prenesti v Passau, kjer so bile še leta 1662. Zatem paje za njimi izginila vsaka sled. Škofija v Passau še vedno časti sv. Maksimiljana kot svojega patrona. Prav tako so se zaradi preseljevanja, nemirov, vpadov tujih plemen ipd. mnogi prebivalci mest odselili na različne kraje, mnogi proti jugu. Leti so zanesli češčenje sv. Maksimiljana v Primorje in Istro, saj so ga v prvih stoletjih po mučeniški smrti zelo častili tudi v Piranu in Kopru ter kasneje po vsej Istri. V omenjenih krajih so ga dolgo časa (po pomoti) prištevali k domačim (to je krajevnim) škofom. Sv. Maksimiljana upodabljajo v škofovskih oblačilih s pastirsko palico ali s križem v levi roki ter s palmovo vejo ali mečem v desnici. Branko Nimac o produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Mvl|pal "“"'te I Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ 7. VINOTOKA 1999 0.77ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO Vsi, ki ste v kuponček zapisali ime Prežihov Voranc ali Lovro Kuhar, s tem imenom seje naš pisatelj rodil, ste se potegovali za knjigo Tatjane Polanc O možu, ki je izgubil sebe. Knjigo poklanja Multima iz Kisovca. Žreb je knjižno nagrado dodelil Zdenki Hribar, Keršičeva 38, Trbovlje. Prepričani smo, da vam bo knjiga všeč, prav z veseljem pa bomo objavili tudi kakšno vašo (tudi od drugih, ki ste knjigo prebrali) pohvalno ali kritično mnenje o knjižnem prvencu Tatjane Polanc. Že za dvaindvajseto literarno uganko (kako hitro teče čas) smo vam za ugibanje pripravili bolj skope podatke. Poleg dveh kitic pesmi Peki, o avtorju pesmi, uredniku Nove revije in publicistu le to, daje veliko ustvarjal za otroke, napisal pa je poleg pesniških zbirk , kot so Pedenjped, Nebotičniki, sedite, Skrivnosti, tudi tri prozna dela s pravljičnimi osebami: Majhnica, Majhnica in Katrca Škrateljca, Mahajana in druge pravljice o Majhnice. Pričakujemo vaše odgovore. V Avtor: Moje ime: Naslov: PEKI V stari Ljubljani so živeli peki, ki sojih staroljubljanski meščani pogosto namakali v reki. Ker so bili to zmerom eni in isti, so bili med vsemi peki najbolj čisti. V stari Ljubljani so morali peki peči tak kruh, ki hrusta in j e po meri za vsaka usta. Uganko sestavil Igor Goste RAZSTAVLJENA SO BILA DELA IZ 17.EX TEMPORA V petek, 17.septembra, so v likovni galeriji v Delavskem domu Trbovlje odprli skupinsko razstavo del, ki so jih ustvarili udeleženci slikarskega 17.ex tempera v Trbovljah v dneh od 4. do 5.septembra v organizaciji Relika. Letošnjega delovnega srečanja slikarjev iz vse Slovenije seje udeležilo 27 likovnikov, od tega je bilo 12 članov Relika. Potekala je pod sloganom Zasavje ob izteku 2.tisočletja. Izmed 60 ustvarjenih del sta dela za razstavo izbrala dr.C. Avguštin in prof.Aleš Gulič. V imenu Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti-območja Trbovlje, Zveza kulturnih društev Trbovlje in Občine Trbovlje je vse zbrane pozdravil in obrazložil nastajanje del moderator Staš Butkovec, strokovni izbor pa je obrazložil prof.Gulič. Nekaj vzpodbudnih besed je razstavi namenil tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. V kulturnem delu programa je s krajšim koncertom nastopil Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj, pevovodje Blaža Rojka. Podpredsednica Relika, Staša Kunšek, je vsem udeležencem ex tempera razdelila priznanja, nagrade po oceni obeh strokovnjakov pa je podelil oziroma izročil predsednik Relika Drago Nučič. 1.nagrado je prejela Vesna Filipič iz Celja, 2.nagrado Jože Ovnik iz Trbovelj in 3.nagrado Vlado Geršak iz Celja. IL. NOVA PESNIŠKA ZBIRKA VINKA HROVATIČA V drugi polovici septembra letos je znani literarni ustvarjalec in slikar Vinko Hrovatič iz Prapretnega v Hrastniku, znova presenetil. Pripravil je novo pesniško zbirko z naslovom Barbara. To je že deveta pesniška zbirka iz cikla Kua se u Trboulih gudi. Tudi ta je namreč zapisana v trboveljskem narečju ali pogovornem jeziku in vsebuje 100 pesmi. Ves cikel teh narečnih pesmi, ki so velike etnografske in etnološke vrednosti, obsega domala 1200 pesmi. Ker ni založnika, je zbirka v avtorjevi izdelavi izšla le n nekaj izvodih. IL. GLEDALIŠKI ABONMA Tudi v gledališki sezoni 1999-2000 si bodo ljubitelji gledališča, odrskih zapetljajev in razpetljajev, lahko ogledali pet predstav. Organizator: KC DD Zagorje pa je najavil tudi že prvo gledališko predstavo, ki bo v četrtek, 14. oktobra ob 19.30 uri v gledališki dvorani DD Zagorje. Abonmajske vstopnice po ugodnejši ceni so menda že zamujene, saj sojih delili do 4. oktobra, ampak morda, če boste dovolj vztrajni, še imajo kakšno na zalogi. V DD Zagorje pravijo, da brez oklevanja pribrzite tudi na predstavo Evalda Flisarja: Sončne pege, sploh če vas gledališče zapelje, očara, navduši, zabava, poduči ali vznemiri. V izvedbi igralcev MGL in v režij i Dušana Mlakaij a bo na ogled predstava, natančneje, tragikomedija, ki slovi po dobri igralski zasedbi, se ukvarja s tematiko družine oziroma: da ni treba deliti besed, ampak se pogovarjati. Še najbolj vabljivo paje, da pridete na predstavo v četrtek, 14. oktobra in da ne spregledate še preostalih gledaliških predstav, ki bodo na sporedu. P.R. 1TEH NIČNO mm LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040 |&CHRYSLER SlUODD DDU ©@[TWD© Jeep POLEG TEHNIČNIH PREGLEDOV OPRAVLJAMO TUDI 'CEMT' PREGLEDE ZA TOVORNA IN PRIKLOPNA VOZILA! DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, lax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 TOURING MPC GL 1500 SE Gold Winq 3.151.500 NOVO ST 1100 Pan European 2.251.680 ŠPORT- tourina CBR 1100 XX Super Blackbird 2.064.720 VTR 800 F1 1.909.044 CB 750 F2 Seven-Fiftv 1.364.688 CB 600 F Hornet 1.277.760 NOVO ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade 1.867.920 VTR 1000 F Fire Storm 1.769.640 CBR 600 F 1.622.040 NSR 125 R 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkyne 2.377.920 NOVO VF 1100 C3 Shadow 1.813.536 NOVO VT 750 C Magna 1.572.840 VT 750 C2 Shadow 1.415.520 VT 750 C Shadow 1.376.040 VT 600 C Shadovv 1.179.480 VT 125 C Shadovv 875.400 NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero 1.848.240 NOVO XRV 750 V Africa Twin 1.603.440 XL 600 V Translap 1.202.280 NX 650 Dominator 1.001.760 NX 250 Dominator 945.360 NOVO XLR 125 R 785.880 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 444.000 439.200 CROSS CR 125 R* 990.000 CR 8R* (mala kolesa, model 98) Cene so v SIT; v MFC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 620.000 7. VINOTOKA 1999 G" ilč SLOVENSKE KONJICE -VZORNO TURISTIČNO MESTO Slovenske Konjice so si zadnja štiri leta pridobile laskavo priznanje - najlepše izletniško mesto Slovenije. Tja so se napotile kmečke žene in dekleta iz Zasavja zadnjo soboto v septembru. Natančneje -dva avtobusa so napolnile ženske s Cemšenika in Hrastnika oziroma Dola. Strokovno ekskurzijo je vodila simpatična kmetijska svetovalka Janja Žagar iz Trbovelj. Ogledale so si že lep kos Slovenije in geslo, ki ga propagirajo zadnja leta - DOBRODOŠLI DOMA, so že zdavnaj sprejela za svoje. Tokrat so se namenile v Žičko Kartuzijo, na 4.sejem sadja, kruha in vina, v mestno galerijo in na turistično kmetijo Arbajter. Ker je kraj oddaljen le 25 km od Celja, se bo mogoče tudi kdo od bralcev odločil za podoben izlet. In si ogledal še druge znamenitosti. Izlet lahko povežete tudi s skokom v bližnjo termalno kopališče Zreče. Vse informacije daje Turistično informacijski center na Starem trgu 27. Na avtobus smo ob prihodu sprejeli lokalno vodičko, ki nam je z navdušenjem predstavljala svoj kraj. Kmalu smo spoznali, da ljudje dihajo z njim in si želijo ohraniti svoj sloves - mesto vina in cvetja. Pred Žičko kartuzijo človek osopel obstane... To je kraj, kamor še ni prodrla civilizacija. Obdajajo jo gozdovi, tišina, mir in nas soočajo s preteklostjo. Ustanovljena je bila okrog leta 1165 in doživela mnogo vzponov in padcev. Poleg svojega redovnega življenja so se menihi ukvarjali še z lekarništvom, zdravilstvom, steklarstvom..., da bi se preživeli. Obenem so predstavljali skromen center kulture. Razni grofje so jim podarjali lepa posestva, da bi molili zanje. 1782. leta je cesar Franc Jožef II. ukinil delovanje kartuzije, propad so pospešili vdori Turkov. Zadnja leta kartuzija spet doživlja nekakšen preporod, saj nezahtevne predele obnavljajo. V polkrožnem stolpu imajo na primer galerijo in prodajo zdravilnih zelišč, na dvorišču je degustacija in prodaja raznih zeliščnih likerjev, na voljo so spominki, brošure, razglednice, turistične informacije, gostišče... Mestna galerija Riemer ima svoje prostore v obnovljeni meščanski hiši v najlepši ulici Slovenskih Konjic - na Starem trgu. Med sedemdesetimi slikami je nekaj zelo dragocenih - Leonarda da Vincija, Rodina, Cezanna, Tisnikarja... Riemer seveda ni kak avstrijski mogotec, ki so mu vrnili lastnino -je naše gore podjetnik, Konjičan srednjih let, ki po svetu kupuje umetniška dela. Njegova zbirateljska strast je tudi pohištvo. Naj omenimo le belo garnituro iz gradu Miramare pri Trstu. Ta del pohištva bi se lepo prilegel tudi hrastniški kopiji gradu Miramare, ki gaje dala 1894 postaviti lastnica steklarne E.de Seppi. Kustosinja Breda je bila prijetno presenečena, ko smo ji povedali to hrastniško zgodbo. Pred galerijo smo ob odhodu naleteli na ceremonije ob začetku trgatve. Med gosti sta bila prisotna tudi primorska vinska kraljica in dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Sejem sadja, vina in kruha je potekal v športni dvorani od 23. do 26.septembra, letos že četrtič. V Hrastniku pripravljajo sredi oktobra razstavo sadja in mogoče je ob tem ogledu kakšna organizatorka dobila dobro idejo. Razstavljale! so se namreč zelo potrudili s prikazom svojega pridelka sadja, pripravo testenin, peciva, kruha,... Sodelovale so razne kmetijske šole, turistične kmetije, pekarne, posamezniki... Domačija Arbajter je lepa zgodba o uspehu. Leži na pol poti med Zrečami in Roglo. Na strmini. Podedovali so jo po teti in za začetek podrli staro bajto. Ker je bil novi gospodar obrtnik v Zrečah, je imel nekaj osnove za gradnjo hiše. Radku Arbajterju so svetovali vzrejo jelenov, ki so kmalu privabili radovedneže. Ti so spraševali za hrano in pijačo. "Dobro, da žena Mari rada in dobro kuha," je dejal Radko. "Kmalu smo podstrešne prostore preuredili v šest sob za kmečki turizem..." Vsi se radi vračajo, pravi, saj imajo blizu kopališče in smučišče. In seveda prijazne in delovne gostitelje. "Moramo opravičiti svoj priimek," se pošali. In doda: "Žalostno pa je, daje mnogo kmetij v teh lepih krajih usojeno na propad. Samo v bližnjih dveh vaseh poznam petnajst takih kmetij, ki nimajo bodočnosti..." Potepanje po okolici zelenega mesta lahko zaključimo še z enim zanimivim podatkom. Na sejmu so nam poleg številnih prospektov predstavili svoje glasilo Novice. V Konjicah in okolici je to najbolj bran časopis. Kar spet potrjuje, da imajo ljudje radi svoj kraj. Fanči Moljk R5EFTI 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h zlato sob.: 9h-12h ure. tel.: 0601 71 675 tekstil. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO ABE SHOP PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodin|ski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIG TRA.DE Jurij Plevoak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIV1 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Ulica 1. junija 7, TRBOVLJE Tol.:041-S31 791 ElektroTom Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: Tel.: 0601/71-321 - ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA GSM: 041/ 507 - 321 - MALIH GOSPODINJSKIH APARTOV KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVI ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16h, SPEKTER JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO OZIROMA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA Prodamo oziroma oddamo v najem poslovni prostor v pritličnem delu stanovanjsko poslovnega objekta v Zagorju, na Cesti zmage 37 , v skupni površini 62,50 m2. Prostorje finalno obdelan in opremljen za potrebe neživilske prodajalne. Vse zainteresirane naprošamo, da svojo ponudbo pošljejo v zapečateni kuverti na naslov: SPEKTER d.o.o. Trbovlje, Trg revolucije 7, do 15. 10. 1999. Ponudba mora vsebovati: višino kupnine brez davka za neopremljeni poslovni prostor, ki naj ne bo nižja od 250.000 SIT/m2 prodajne površine rok plačila, ki naj ne bo daljši od 30 dni od obojestranskega podpisa kupoprodajne pogodbe višino najemnine brez davka za neopremljeni poslovni prostor ( v primeru, če se bo prodajalec odločil za najemno razmerje ), ki naj ne bo nižja od 210 SIT/ m2/mesec in ponujeno višino varščine, ki naj ne bo nižja od treh mesečnih najemnin za predmetni poslovni prostor, in se bo poravnala najemodajalcu pred začetkom najemnega razmerja možnost v celoti ali delnega odkupa opreme, ki se nahaja v predmetnem prostoru kratek opis poslovne dejavnost, ki jo namerava ponudnik izvajati v poslovnem prostoru opcijo ponudbe potrdilo o državljanstvu ( za fizične osebe ), izpis iz registra pravnih oseb oziroma dovoljenje za opravljanje dejavnosti Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil: višjo kupnino oziroma najemnino ugodnejše plačilne pogoje v celoti ali delni odkup opreme pod za prodajalca ugodnejšimi pogoji Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najugodnejšega najkasneje do 22. 10. 1999 Ogled poslovnega prostora je možen vsak delovni dan po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba je gdč. Zdenka Juvan (tel. 0601 26 005,0601 26 305 ) SPEKTER d.o.o. Trbovlje ,1 VcbcfCVAlkA ISUtAŠA obkrivA SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ZASAVCA! Še vedno pridno pošiljate kupone zame, kar me zelo veseli. Nikar naj vas ne skrbi, da bo kdorkoli ostal brez odgovora. Vsi skupaj se bomo potrudili, da bo to čimprej. Se pa vam ob tej priložnosti še enkrat iskreno opravičujem, v kolikor že dalj časa čakate na svoj odgovor. Za vaše razumevanje se vam najlepše zahvaljujem in vam želim veliko zdravja, sreče in ljubezni, vedeževalku Nataša l.Kako bom končala šolanje, šola na splošno? Po naravi ste zelo ambiciozna oseba in tudi trmasta po drugi strani, zato ne vidim, da bi imeli s šolanjem oz.končanjem šole, katero boste obiskovala, veliko težav. Ne bo šlo vedno vse kot namazano, prišlo bo tudi do manjših problemov. Le-ti bodo nastali dosti nepričakovano in vas bodo na nek način malce presenetili. Vendar se ne boste pustili zmesti, ampak boste pogumno stopali naprej po poti, ki ste si jo izbrali. Veliko srečnih in uspešnih korakov vam želim. 1. Zdravje Po duši ste zelo ranljiva oseba. Že vsaka najmanjša malenkost vas vrže s tira. Nujno potrebujete svoj mir in tudi čas samo zase. Eno sporočilo se kaže, s pozitivno vsebino. Pazite na ledvice in mehur, pa tudi težave s hrbtenico. V kolikor je mogoče se odpravite na kakšen krajši sprehod, še najbolje v naravo. 2. Denar Že prej omenjena razdražljivost je delno povezana tui z manjšimi finančnimi težavami, v katere ste zašla. Vendar je vidno v prihodnosti pozitivna rešitev denarnih težav in problemov. Dejanja bodo obrodila sadove proti koncu leta. 3. Prihodnost družine nasplošno Življenje je sestavljeno iz lepih in tudi manj lepih trenutkov. V vašem življenju je bilo obojih veliko. Prvih se zelo veselite, druge pa rajši kar pozabite, če je le mogoče. Družina in razumevanje v le-tej vam ogromno pomeni in skoraj vse bi dala, da bi med vami vladalo razumevanje in zaupanje. Ne prepirate se radi. Drugi pa to vašo pozitivno lastnost zelo radi izkoriščajo. Ne dovolite, da drugi krojijo vaše življenje in vzemite škarje v svoje roke. Ponosno se postavite zase in za svoje najbližje, kot to vi najbolj znate in veste. Verjemite vase in končno enkrat tudi sebi priznajte, da to zmorete. Naredite odločilni korak in ne bo vam žal. V življenju vam želim neskončno veliko lepih, srečnih,... trenutkov, ki vam bodo v spominu ostali za vse življenje. Verjemite v svojo srečo in bodite srečni! 1.Prihodnost na splošno Mnogo stvari v življenju nas trenutno obremenjuje in krati vaš dragoceni čas. Ampak tako pač je. Prejela boste sporočilo, lahko je tudi pošta. Ne verjemite vsega kar boste prebrala ali pa slišala. Tisti, ki vam bo sporočilo poslal, ne bo preveč iskren in vam osebno ni največji prijatelj. V ljubezni se bo tudi dogajalo marsikaj, niste najbolj zadovoljna. Zadnje čase se kar malce preveč pritožujete in vam vse skupaj že kar malce preseda. Naredila boste zelo pomemben korak, ki pa bo imel dolgoročne posledice. Vendar najbolj bistveno je to, da boste na koncu vi zadovoljna. Temu pa bo tako. Vaše življenje se bo umirilo in ustalilo proti koncu tega leta, nekje v sredini novembra in v mesecu decembru. Lahko bi celo rekla, da boste takrat lažje dihala. Ponovno boste vsaj malo pričela verjeti v ljudi. Nakazuje pa se vam tudi izboljšanje vašega položaja v službi, zgodil naj bi se v mesecu novembru. Sprememba bo sicer velika in predvsem na začetku ne boste preveč zadovoljni, prej nezadovoljni. Čas bo pokazal, da je bila sprememba za vas osebno koristna. Življenje pa vasje naučilo, da morate najprej poskrbeti zase, ker nihče drug ne bo. l.Zdravje Kar nekaj težav je vidnih, vendar menim, da se bodo vse rešile. Pazite na oči. Občutljive imate tudi ledvice in mehur. Popijte kakšno skodelico čaja več, kot je v vaši navadi. Zdravje je najbolj pomembno na tem svetu. Zato se ne obremenjujte z vsako najmanjšo malenkostjo, ker je to zelo hitro vidno na vašem splošnem počutju. Svetujem vam, da malo bolj pazite nase. 2.Prihodnost Priznati moram, daje bila prenekatera vaša življenjska pot zelo trnjava in težka. Vedno ni bilo le lepo. Veliko vam pomeni zaupanje v sočloveka. Težave in problemi, ki so vas doleteli, kih boste dokaj naglo tudi rešili. Ob strani vam stoji karta božjega očesa. Ker pa se zraven odpira tudi karta presenečenja, pa le-ta nakazuje, da se bodo nastale težave rešile zelo hitro, hitreje, kot nekje vi osebno mislite. Čaka vas rešitev neke uradne zadeve. Povezana je z moško osebo. Vendar, kot je pri vas v navadi, boste zadevo uredila v svojo korist. Ne trošite energije tam, kjer veste, da od vsega skupaj ne bo nič. Preveč dogodkov se bo zvrstilo, ki bodo terjali vašo pozornost in energijo, bodite varčni z njo. Zadnji trije meseci tega tisočletja bodo zelo naporni za vas. Ob preskoku v novo tisočletje boste globoko zajeli sapo in ugotovili, da je najhuje že za vami. Opravičilo V prejšnji številki pri zadnjem besedilu zaradi računalniškega škrata ni bila objavljena šifra, katera se je glasila BIKICA. Za neljubo napako se vam opravičujemo. VEDEZEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 DATUM: ŠIFRA: Datum roj stva:__ Rad-a bi izvedel-a: Je lahko vaš že za .' .............. ^ tolarjev M dnevno ; . .JS Polog le 250.000 tolarfev Pokličite in se prepričajte Malgaj # TKBOVLJE d.o.o. I v—f Trbovlje 0601 26 525 Utija 061 S84 450 www.malgaj.si JL. INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL IIMIEunAL Avtobusni promet in turizem Zagorje do.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si SLOVENIJA, AVSTRIJA, ITAUJA, ŠVICA, FRANCIJA ZELO UGODNA PONUDBA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU mm PRAGA, DUNAJ, MUNCHEN, PARIZ, LONDON,. KRIŽARJENJA, AVSTRALIJA, TAJSKA, MALDIVI IN ŠE PA ŠE KRAJŠA ALI DALJŠA POTEPANJA PO EVROPI /MARTINOVANJE NA ROGU IN TER/MAH ZREČE OMOGOČAMO PLAČILO NA VEČ OBROKOV ivuoaiNi^r -ivuoaANi-v ivuoajLNi-rr ivaoai.Ni ULItOTKA 1» i: AUDIO & VIDEO TRGOVINA Marko Drnovšek d.n. Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 • AVTOAKUSTIKA - KENWOOD, PHILIPS, SONY, ALPINE, AKCIJA KENWOOD AVTORADIO KRC 277 SAMO 19.500 SIT • GSM TELEFONIJA - ERICSSON SAGEM, NOKIA, PANASONIC, MOTOROLA,... ŽE OD 15.000 SIT DAUE POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA DEBITEL • VELIKA PONUDBA ZGOŠČENK ŽE OD NEVERJETNIH 500 SIT DAUE i OSTALA PONUDBA: TV VIDEO, GL. STOLPI, KASETE, ZVOČNIKI DELOVNI ČAS: 9-12, 16-19; SOBOTA 9-12 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9,Jel.: 061/883 158 Ui - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače ■ posteljnina PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 1900, ob sobotah 700 do 13“ 7. VINOTOKA 1999 G.r77.r?-;;Tr(T no IZŠLA JE ZGODOVINA SMUČANJA VTRBOVUAH V čitalnici Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je bila 23.septembra javna predstavitev pred dnevi izdane knjige z naslovom Zgodovina smučanja v Trbovljah, avtorja Cveta Majdiča, v večjem formatu v 500 izvodih in na 520 straneh. Pogovor z avtorjem je vodil Roman Kukovič. Na predstavitvi so povedali o nastajanju, vsebini, kdo so bili sodelavci pri nastajanju knjige, komu je namenjena ipd. Knjigo je izdalo in založilo Smučarsko društvo Trbovlje s svojo veteransko sekcijo ob pomoči raznih družb. Občine Trbovlje, obrtnikov in oglaševalcev. Nastajala je več let, vsebuje pa podatke do leta 1995, ko je avtor zaklj učil rokopis .Vsa zadnj a leta pa se je društvo prizadevalo za čimprejšnji izid, kar pa je sedaj naposled obrodilo sad. Letos poteka 87 let, odkar so se leta 1912 pojavili prvi športni smučarji na domačih travnikih in poljih in 70 let organiziranega smučanja, ki se je začelo leta 1929 z ustanovitvijo smučarskega odseka pri takratnem Planinskem društvu Trbovlje oz. Trboveljski podružnici SPD. Čeprav knjiga nosi naslov Zgodovina smučanja v Trbovljah, pa v knjigi niso zajeti podatki o razvoju smučanja na Dobovcu oz. dejavnost Smučarskega kluba Kum-Dobovec, ker bo to društvo samo izdalo podobno publikacijo. Na koncu predstavitve seje avtor zahvalil za sodelovanje in pomoč članom komisije za pripravo gradiva (tekstov, fotografij, skic) za to knjigo. V zahvalo za sodelovanje je vsem tem izročil izvod knjige s posvetilom. Ti so bili Ivče Berger, Nande Forte, Tine Lenarčič, Janez Novak, Janez Ocepek, Jože Rep, Betka Škorjanc in Zdenko Zupan. Knjiga pa je bila še posebej predstavljena članom veteranom -smučarjem in sicer 25.septembra v smučarski koči v Lontovžu. Te predstavitve se je udeležilo okrog 70 smučarjev, predvsem veteranov, kakor se sami imenujejo. Knjiga predstavlja imeniten pregled smučarske dejavnosti v Trbovljah, zato velja avtorju vsa pohvala in priznanje za opravljeno delo in prisrčne čestitke. IL 100. LETNICA PRVE PLANINSKE KOČE NA MRZLICI Planinsko društvo Trbovlje je 19.septembra organiziralo in izpeljalo obeležitev spomina na zgraditev ene prvih planinskih koč na takratnem Štajerskem. Zanesenjaki sojo zgradili v lesu in jo 28.9.1899 slavnostno odprli. Ob tej priliki so kočo poimenovali po velikem slovenskem domoljubu, očetu savinjskega hmeljarstva, častnemu občanu petih savinjskih občin, Janezu Hausenbichlerju. Letošnjega spominskega srečanja se je udeležilo preko 1000 planincev in drugih izletnikov. V programu so sodelovali Delavska godba Trbovlje, MoPZ Zarja pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka, govorili pa so Vili Treven, predsednik PD Trbovlje, Adi Vidmajer, posdpredsednik Planinske zveze Slovenije, Tine Lenarčič pa je orisal gradnjo, slovesno odprtje ter poslovanje omenjene koče vse do njenega požiga leta 1942 sredi vojne vihre. Borut Vukovič, predsednik Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, je po krajšem nagovoru podelil spominske plakete pohodnikom po Zasavski planinski poti, ki so jo 10-krat ali večkrat prehodili. Sicer pa je PD Trbovlje na tem spominskem slavju MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ septembra, zato so nekateri še malo nerodni. Vendar so prav zato simpatični. Zanimivo bi bilo primerjati njihove spise čez pet, šest let... Tudi tokrat bo med njimi precejšnja razlika. Naj večji vpliv na razvoj pismenosti ima seveda branje. Omenimo še Rokovo poročilo s turnirja oziroma izleta v Umag. Iz njega veje veselje do igre, prijateljstva. Fantje razvijajo pozitivne lastnosti značaja pa tudi odnosi s starši so dobri, saj ves čas spremljajo njihov športni razvoj. MOJE POČITNICE Bil sem na morju. Na Kalu sem se igral. Sem se s kolesi vozil. Sem šel v inter špara. Smo tudi hišo delali. Tomaž Strader Jaz sem bil v bosni. Sem delu in se igral. Sam učil, risu, pišu in bral. Vozil sem z avtom. Gledu sem televizijo. Mirza Hopovac Dobil sem motor, bil sem na moiju, vozil sem se v gozdu, porabil sem 40 litrov goriva, obiral sem lešnike, zaletel sem se v drevo. Rok Vene Med počitnicami sem šla na bazen. Doma se rada vozim s kolesom. S sestro Urško se radi igrava. Šla sem tudi k stari mami in k staremu atu. Kristina Završnik Ko so se začele počitnice, sem odšla k staremu atu. Popoldne sem se igrala, zvečer sem pa pomagala v hlevu. Zjutraj sem zajtrkovala, potem sem šla v trgovino. Ko sem prišla domov, sem šla k mami in jo objela. Doma je bilo zelo lepo, ker sem imela mamo pri sebi. Enako sem pomagala v hlevu in se vozila s kolesom. Potem sem odšla k mami in se stisnila k njej. Urška Učakar KAJ RAD DELAM Rad se žogam. Rad kolearim. Rad se igram. Rad gledam televizijo. Rad delam domače naloge. Žiga Krasnik Rada se igram z barbikami in berem. Rada se kopam v bazenu v Hrastniku. Včasih grem tudi rada k dedeku v hribe pogledat čebelice. Nina Organ Rad igram rokomet. Rad se vozim s kolesom in se igram z avtomobilčki. Rad hodim v šolo. Zelo rad se igram z računalnikom. Rad imam tudi živali. Gregor Lisec Rada likam perilo. Zelo rada se učim. Rada se igram s prijatelji. Veliko se igramo v pesku. Radi se vozimo tudi s kolesom. Patricija Premec Rada se vozim s kolesom. Najraje se igram z muco Piko. Rada se hojsam. Tudi rada hodim v hribe. Rada plezam po drevesu. Rada se igram s punčkami. Rada mamici nagajam. Urška Planinc Rad hodim k rokometu. Učimo se skokšut. Uči nas Marko Planinc. V nedeljo gremo v Umag. Imam veliko prijateljev. Vozimo se s kolesom. In se igramo veliko igric. David Jakopič TURNIR V UMAGU V nedeljo, 19.septembra, smo se najmlajši dolski rokometaši odpravili proti Umagu. Vozili smo se skoraj štiri ure, med potjo smo v Portorožu pobrali še nekaj naših igralcev, potem pa smo pot nadaljevali. V Umagu smo se srečali z ekipami izlovenije in Hrvaške ter Italije. Hitro smo se morali preobleči in se ogrevati za tekme. Skupina mlajših pionirjev letnik 1989 je odigrala pet tekem, ki so trajale po 10 minut. Tekme so potekale kar v redu, naše nasprotne ekipe pa so bili: Umag, Poreč, Koper, Rudar Labin in Dubrava Zagreb. Dve predstavilo novo knjigo z naslovom "Mrzlica (1122 m) - Savinjski in knapovski Triglav". V knjigi je opisana Mrzlica z vseh plati -zgodovinske, geografske, geološke, geodetske, planinske, rastlinske, lovske, gobarske, umetniške, itd. Za to priložnost je knjigo pripravil Tine Lenarčič in obsega 256 strani. Celotno spominsko slavje je lepo povezovala Melita Zupevc. Za dobro voljo pa je ob lepem vremenu poskrbel ansambel Dno Ping Pong. IL V KMUESTVU POHORSKIH GOZDOV Noč se počasi spušča na zemljo. Sedimo pred televizorjem in čakamo, kdaj bo napoved vremena. No, če ne mi, naši očetje, ki so “mahnjeni” na televizijska poročila, pa sigurno. Le zakaj? a, zato vendar, ker gremo jutri mladi planinci iz OŠ v Kisovcu na planinski izlet na Pohorje. Zjutraj smo se še lepo naspali, saj je imel avtobus odhod šele ob osmi uri. Vsi smo bili prehitri, nihče prepozen. Tako smo se podali na dve uri trajajočo vo‘njo proti Mariborskemu pohorju. V Tepanju smo se ustavili, se malo prezračili, pomalicali, nato pa dalje. Pred zgornjo postajo Pohorske vzpenjače smo se pripravili, se postavili v kolono, prisluhnili navodilom našega vodnika, nato pa jo ubrali cilju naproti. Šli smo po gozdni učni poti mimo cerkve sv.Bolfenka, si ogledali posamezne vrste dreves, gozdno pot, gozdna tla, smerkov in jelkin gozd, krmišče divjadi se nam je skrilo, nato pa smo se navdušeno povzpeli na razgledni stolp. Po kratkem počitku in napravljanju v poletno garderobo smo ga mahnili naprej. Če bi vedeli, koliko gob smo videli in to pravih, bi sigurno šli z nami. Pohorski gozdovi so pravi raj za gobarje. Mi jih nismo nabirali, saj smo imeli malico v nahrbtnikih, le ogledali smo sijih. Ker nas je bilo 26, so se pohorske ‘ivali skrile pred nami. Ne‘ni vzdihljaji na vsakem ovinku “A je še daleč?”, nam tudi niso vzeli volje. Po dobrih dveh urah hoje smo končno zagledali cerkev MfS MAS MIS MAS MfS MAS sv.Areha in to je bila odrešitev za nas. Vsa utrujenost je izpuhtela iz nog in odhiteli smo do Ruške koče. Izgleda, daje bilo 25.9. na Pohorju pol Slovenije. Vsepovsod planinci, tisti tapravi in tisti motorizirani. Podkrepčali smo se, napisali razglednice, nakupili spominke, enolončnice pa je na ‘alost zmanjkalo in so se nekateri morali zadovoljiti s pomfrijem. Pot nazaj je bila veliko krajša, saj smo bili spočiti. Nekateri so ga šibah kot rakete, tako da jih je moral naš vodnik ves čas “bremzati”. PoPki pa smo lezli bolj od zadaj. Ko bi vi vedeli, kaj vse smo odkrili. Na Pohorju so kamni, ki se srebrno svetijo. Domov smo jih prinesli polne ‘epe. In kako lepo je bilo, ko je v kamnih odsevalo sonce. Občutek smo imeli, kot da hodimo po svilnati poti, kot jo je krstila naša mlada planinka. Na Mariborski koči smo zopet malo počivali, se igrali igrice, toda čas odhoda se je kar pribli‘eval. Še zadnji metri do avtobusa in posloviti smo se morali od pohorskih gozdov. Nekatere je pot utrudila in so vo‘njo domov prespali. Pričakali so nas starši in poslovili smo se. Utrujeni, vendar dobre volje, da nas kmalu čaka nov izlet. Milena Horvat steni Storžiča (2132 m). V lepem, sončnem vremenu sta vstopila v Cankarjevo smer, katere težavnost je ocenjena s IV/III stopnjo, višina smeri pa je 630 m. Med plezanjem nista imale posebnih problemov, razen morda to, da sta se enkrat zaplezala, vendar sta nadaljevala po pravi smeri. Po treh urah in pol sta stopila na vrh Storžiča, kjer pa je bilo kar dosti planincev - izletnikov. Oba plezalca sta opravila lep plezalni vzpon. U. GASILO V ČEČAH SO DOBILI NOVAVTO Prostovoljno gasilsko društvo Čeče v Trbovljah, je 25.septembra pripravilo pri svojem novem gasilskem domu na Katarini slavje ob prevzemu novega gasilskega avtomobila - kombija, prirejenega za gasilske potrebe. Prevzem je bil zelo slovesen, zatem pa seje razvila parada domačih gasilcev in gostov iz sosednjih gasilskih društev. Slavje seje nadaljevalo z družabnim srečanjem v okolici gasilskega doma. Dosedanji avto - kombi, je po 22-ih letih dela odslužil, zato so z raznimi deli in oblikami pomoči ter prispevki krajanov zagotovili potrebna sredstva za nakup novega vozila. IL. Al PINIS" FICNE NOVICE V soboto, 25.septembra, sta se člana alpinističnega odseka PD Trbovlje, Sebastijan Jančič in Drago Kodrič, lotila plezanja v severni MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Konj, Špela Urbančič, Izlake tekmi smo izgubili, tri pa nam je uspelo zmagati. Sodniki so bili pravični, čeprav smo se večkrat jezili na njih. V letošnjem letu smo bili v Umagu že drugič in resje zelo prijetno. Na koncu turnirja smo prejeli medalje za sodelovanje in prijateljstvo. omov smo se vrnili utrujeni, pa vendar zadovoljni, ker smo se dobro odrezali. Trener Marko nas je pohvalil, ta pohvala pa je za nas več kot medalja in vzpodbuda za nadaljne treniranje v naši prelepi športni hali Dolanki. Žiga Pokorn, Iskrice, Izlake (5;“ rjr.nj.j.n c-jr.s AL^RA Alvp<^5! Za vas ne vem, ampak meni mine teh štirinajst dni tako hitro, da sploh ne dohajam več. Kljub temu vas še vedno, dragi moji, rada takole pozdravljam en dan pred petkom, ker ima tudi petek zame neko posebno moč in pomen, sploh trinajsti...Ampak, dovolj, ker danes ni trinajsti in o tem ne bomo. Jesen se je že začela, vreme je trenutno še lepo in precej toplo, prvi mesec začetka je za nami. Z novim letnim časom pa nisem pozabila niti na »prekosvetapotujočo« Sisley, ki za naslednjo številko baje pripravlja kup ptičkastih novičk in teh, sami veste, ne smete zamuditi. Kako pa je vse skupaj novo in staro pa si preberite sami naslednjič in da ne bo kakšnih zamer ali nejasnih dejanj, ki bi utegnila škodovati naši ekipi, ki se na ta ali oni način trudi priti v svet novinarstva. Kar pa seveda ob taki konkurenci, postaja čedalje bolj ovirano,.. .Imejte se radi, ne počnite neumnosti in živite za danes. Jutri ni pomemben. Do naslednjič-vaša Alm< HTNE.55 5TLPIČ? »GIMNAZIJA« Da ne bo pomote, tako sem fitnes, ki obstaja in funkcionira na trboveljski gimnaziji in ekonomski SŠ, poimenovala sama. Srčno upam, da nima kakšnih avtorskih pravic in da nima imena, ki bi bilo zaščiteno. Zagotovo pa vem, da smo dijaki od letos naprej bogatejši za 14 orodij v prostorih gimnazijske telovadnice, ali natančneje rečeno, v galeriji. Prostor, namenjen vsem dijakom, ki imajo ure športne vzgoje zdaj lahko v fitnesu, je bil prej namenjen igranju hokeja, namiznega tenisa in razgibalnim vajam. Dandanes se lahko tudi po šoli, vsak dan v tednu, tam pojavite z obvezno opremo in pa potrdilom o plačilu. Kljub prezasedenosti telovadnice v času pouka, smo končno dobili tudi stvar, zaradi katere imamo radi ure športne vzgoje. Hvala še enkrat. (^RJZLNlJL V i4č?le_Na IN PITJE. ZAA>AVj)l4E. j>aVq. ...Ali prvi športni dan v tem šolskem letu. Izbire, ja, nismo imeli ne vem kakšne. Saj veste, stroški pa neprofesionalnost, neodgovornost, bla, bla,..Pa smo šli. Na GoreTiad Hrastnikom, kjer seje pot vse bolj nagibala k višku, rafting na savi od Renk do Hrastnika, kjer so naši sodijaki plavali (s kupom odpadkov) in nekateri celo pili našo čisto Savo, na tenis in seveda na kopanje v Rimske toplice. To nam je bil dan. Ampak, vreme nam je bilo naklonjeno in ni ga boljšega (ne dobesedno) občutka od gledanja v dolino, ko je še iz hribov videno v čisti megli. Mesto, vam povem, je prekrasno. Kot kup oblakov iz letalske perspektive. No, kljub temu, da se raftinga nisem udeležilaje zanesljiv vir poročal o tem, daje bilo sila zanimivo, da brzice še so in da so nekateri bili celo njihovi ujetniki. Tenisa so se udeležili dijaki višjih letnikov, plavanja pa predvsem prvošolci - fazani (ki so celo preživeli krst!), ki so morali pokazati sposobnosti plavanja. Tako, 1 .je za nami, morda bomo šli na drugega celo lahko na kakšno bolj oddaljeno hribovje, morda bo to kakšna Mrzlica, Lontovž, ali pa celo ( napredek) na Zasavski Triglav. Nikoli se ne ve. &ALLT Hej, gotovo ste kdaj z družbo zajadrali v disco pa ste sanjarili, da bi vas kar mikalo izvrstno zaplesati. Morda je še mikavnejše, kadar ob morju glasba prijetno vabi ušesa, da prebudijo gibčnost tudi na plesišču. Na Glasbeni šoli Zagorje že vseskozi deluje baletni oddelek, ki popestri številne predstave pa tudi vsakoletno zasavsko plesno revijo. In ni jih malo, ki so veselje do plesa našli v baletu, kjer se le z vajo dosegajo zahtevne koreografije za predstavitev na nastopih. Bi se jim pridružili? Med drugimi vadijo v prenovljenih prostorih. Kadar izraznost občutij z gibom oziroma taktnost glasbe v dostojanstvu baleta razveseli tudi publiko, se še toliko raje posvetijo vajam. Nova predstava baletk GŠ Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek bo v stilu pravljice in taki do deset ali še kakšno leto starejši se jim še lahko pridružite, sploh ker so v baletne nastope vključeni tudi novinci. Le recite, da baletni koraki dajejo prav svojstven čar plesnemu gibanju. BR. Iz baletne vaje. I4AJ JE. nIč?\/e.<;a.. Zagorska AFERA je posnela tri nove pesmi, ki se stilno razlikujejo od prejšnih. Nova glasba je zelo rockerska, brez metalskega prizvoka. Zaenkrat se jim z izidom nove plošče še ne mudi. AGENTI, bend iz Hrastnika, ima pevko, Miro Muršič iz Maribora. Slišali jih boste lahko 8. oktobra, na otvoritvi prizidka Fakultete za družbene vede v Ljubljani in pa na samostojnem koncertu v ljubljanskem klubu K4, žl.oktobra. Najboljša zasavska hardcore zasedba NOT THE SAME se pripravlja na izid drugega albuma, ki bo izšel v samozaložbi THC Records. ORLEKI so tik pred izdajo CD plošče z 7, n. ,t ;i ? n tti n naslovom 1. RUKER, na njem bodo združene uspešnice albumov Ajmoht, Bunkovc Party-a in Adijo knapi. CD bo izšel pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, kjer so izšli tudi vsi njihovi albumi, razen zadnjega, Salamurce. AGENTI - PO NOVEM S PEVKO i4* 7. VINOTOKA 1999 ri 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. Če se boste pogosto dolgočasili, si boste krivi sami. Ne pričakujte od drugih, da vas bodo zabaval i. Če vam dolžnosti, ki vas čakajo, smrdijo, posvetite več časa družini. Zdravju boste morali nameniti več pozornosti. Št.: 14. Ne čakajte pasivno na razvoj dogodkov, saj se utegne takšen način soočanja s problemi kasneje prenesti tudi na druga področja in vas s časoma napraviti le za opazovalca svojega lastnega življenja. Št.: 5. Prav je, da si vzamete več časa zase in razmislite o stvareh, glede katerih se boste v kratkem morali opredeliti. Nič ni narobe, če s svo-jimi osebni-mi stvarmi opravite sami in ne razlagate problemov vsakomur. Št.: 9. Ne dovolite si, da bi bilo vaše mnenje o sebi preveč odvisno od tega, kako se _drugi odzivajo na vas. Pomembno je, da vztrajate pri vaših odločitvah, čeprav morda včasih ne bo preveč lahko. Št.: 21. Vaša pretirana usmerjenost vase bo imela za posledico marsikatero razočaranje. Skušajte čimmanj razmišljati o stvareh, ki vas običajno spravijo v slabo voljo in ne analizirajte sleherenga koraka drugih. Št.: 17. 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. m i Pogosto ste drugim prestrog sodnik in zahtevate več, kot ste sami pripravljeni nuditi. 24.8.-23 9 Naučite se ceniti stvari, ki so vam dane že po naravi in spoštujte tiste, ki so si morali zanje prizadevati. Št.: 7. /Vača bodočnost Starši otrole, a-z^a^o - stari staršijil raziK^a^o/ Od 20.9. do 3.10. 1999 je na pot vzgajanja in razvajanja stopilo osemnajst otročičkov - osem deklic in deset fantkov. 20.9.1999 Jožica Makek, Turje 20, Hrastnik - hči Kaja in sin Tilen 21.9.1999 Kaja Jurišič, Veličkova 30, Hrastnik - hči Doris Kristina Škofič, Globoko 89, Rimske Toplice - sin Timotej Počivalšek Irena Knez, Selo 4, Laško - sin Matic Tovornik 22.9.1999 Meta Vrtačnik, Polje 14, Zagorje - hči Lina Cilenšek Simona Lisec, Trg borcev NOB 14, Hrastnik - sin Nik 24.9.1999 Darja Vrtačnik, Boben 25, Hrastnik - sin Tadej Dolinar 26.9.1999 Sabina Medvešek, Znojile 23, Čemšenik - sin Jan 27.9.1999 Suzana Pirc, C.9.avgusta 8d, Zagorje - sin Mel 28.9.1999 Maja Jevševar, Vrhovo 23, Radeče - hči Sara Manja Bukovšek, Zavine 16, Zagorje - hči Mateja Bukovšek- Merva 29.9.1999 Vera Lakner, Pot J.Brinara 11, Hrastnik - hči Patricija Anica Masleša, Cesta T.Čeč 72, Trbovlje - hči Kristijana 30.9.1999 Lidija Pilih Rebršak, Dobrša vas 12, Petrovče, Žalec - sin Luka Rebršak Marija Bolež, Podgaj 13, Šentjur - sin Primož Žogan 3.10.1999 Janete Kolenc, Brdce 40, Dol pri Hrastniku - sin Ambrož Planinšek Cvetj e, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni cas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 n I0I0SK0? Pomembno je, da se ne prepuščate dogo-dkom in ne pričakujete od drugih, da urejejo stvari 94 o _?q in ig. namesto vas. Morali se boste bolj potruditi, če želite doseči zastavljene cilje. Spremebo boste morali izzvati sami. Št.: 28. Kontrola nad svojimi občutki in čustvi vam bo sicer dajala občutek moči, vsekakor pa bo imela za posledico notranjo praznino. Samoobvladovanje je koristno samo do določene mere. Št.: 10. 24.10.-22.11. 15 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. Uspešno boste rešili nekatere pro-bleme, ki vas mučijo, zato boste zadovoljni s sabo. Nikar ne pretiravajte z obveznostim, ki niso nujne. Do partnerja bo potrebno malo več strpnosti in tolerantnosti. Št.: 3. Nikar ne bodite preveč zadržani do ljudi, s katerimi ste sicer intimni. Postavite se na svoje noge, ne da bi pri tem koga prizadeli. Prav je, da se oprete nase, ni pa dobro, da se izolirate. Št.: 25. Pomebno je, da si uredite življenje in si ne dovolite, da bi bili do vratu zakopani v delo. Če želite ohraniti zdravje, boste niorali več pozornosti nameniti tudi stvarem, ki vas razvedrijo in pomirjajo. Št.: 19. Ne dovolite si, da vas mečejo iz tira stvari, nad katerimi nimate vpliva. Na ljubeženskem področju ne bo šlo vse brez težav, vendar boste sami do njih zavzeli drugačno stališče. Poklicno boste uspešni. Št.: 2. 21.1.-19.2, NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA o. nw«RAFK-.ARION: grški pesnik TRAWL: mreža vlačnica ALBENIZ: španski pianist oluv Anocrv. GEM,N|. tip ameriških vesoljskih ladij BRITJE Štefan se je nepričakovano vrnil domov. Šel je v spalnico, kjer je njegova žena ležala v postelji, pogledal naokoli, stekel v kopalnico in privihral nazaj z britvijo v roki. "Jezus, Štefan, ja kaj pa boš, kaj pa boš naredil?!" "Če ni nikogar v čevljih pod posteljo, se bom obril!" NA DIETI Kupec pridrvi v prodajalno: "Prosim, dvajset igel in šestdeset bucik!" "No, super, zdaj bodo pa še moški začeli šivati!" "Hopla, gospa prodajalka, to pa ne! Sem poklicni požiralec mečev in sem trenutno zaradi rane na želodcu na dieti." NI POVEDAL Hčerka pove materi, da bo postala babica: "Kaj, otroka boš dobila?" "Ja, tako mi je rekel zdravnik." "Kdo pa je oče?" "Tega mi pa ni povedal!" PREMALO Pijanec gleda dekle v mini krilu, ki prepeva: "Še kikPco prodala bom, za sladko vince dala bom!" in si misli: "Uboga reva, tole pa še za dva deci ne bo!" ...daje velika večina od približno treh milijonov prebivalcev Urugvaja, italijanskega ali španskega porekla. Le slabe 3% je mešancev in priseljencev iz drugih evropskih držav. ...da špansko pristanišče Palos, od koder je Kolumb leta 1492 odplul na svoje prvo potovanje prek Atlantika, ne obstaja več. Ležalo je ob izlivu reke Rio Tinto, kjer so ga zasule njene naplavine. ...da je bila poletna kolonija prvič organizirana na iniciativo bolnišnice Lucce v Italiji, in sicer leta 1822 v mestecu Viareggio. Obmorsko bivanje v več izmenah je bilo namenjeno sirotam. ...da so bili v antiki atleti, ki so trikrat zmagali na olimpijskih igrah, počaščeni z bronastim kipom, postavljenim na Olimpu. Kipi niso smeli biti večji od naravne velikosti zmagovalca, saj so imeli samo bogovi pravico do predimenzioniranih upodobitev. ...da avtomobilski izpušni plini vsebujejo približno 200 škodljivih kemičnih spojin. Med temi so še posebej škodljivi ogljikov oksid, dušikov dioksid in žveplov anhidrid. tematske slikovne ‘O? •r ^ w NAGRADNA KRIŽANKA dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon OBOI -71-161 V petek, S.oktobra ste vabljeni na mega koncert mega zvezdnika Jasmina Stavrosa. Poleg obilo dobre zabave vam nudimo še dodatna presenečenja. Vstopnice so v prodaji po 1400 SIT. Dobro premislite, kje boste preživeli svoj prosti čas. REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 20.10.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.20/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primem, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti S.OOO^BIT kluba Imperius TRBOVLJE Četrtek, 7.10. in 14.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 8.10. in 15.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 9.10. in 16.10.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ J2.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 18/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Ivanka Mur, Boben 33, Hrastnik 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Fani Seničar, Podkraj 75, Hrastnik 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Dragi Judež. Dolenja vas 17, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 11.10.1999 do 19.10. 1999 od 7.00 do 10.00 ure. Nedeljo, 10.10. in 17.10.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 11.10. in 18.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 12.10. in 19.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55- 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sredo, 13.10. In 20.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 CEmER Ponedeljek, 11.10. in 18.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO.21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 12.10. in 19.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)”, VIDEOSTRANI Sreda, 13.10. in 20.10.1999 VIDEOSTRANI, IO:OODOBROJUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKRINJE :PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 7.10. in 14.10.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 8.10. in 15.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO- KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Soboto, 9.10. in 16.10.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOVVČASUIN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPR 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00VIDEOSTRANI Nedelja, 10.10. In 17.10.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00VIDEOTOP/NAJVIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICAOVINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI 7. VINOTOKA 1999 j.j.jnrTj. Začnimo, recimo, s čim lažjim ... npr: trbov'c je pameten in je tak tudi videti, Hrastničan je videti pameten, pa ni, zagorjan pa je pameten, a ni videti tak ... Oj! ... Kot vse kaže, na tej strani še nekaj časa ne bo domoval dolgčas. Za to vztrajno skrbi prvi in edini mrož SKD, Lojze Pederle. In sicer. Ob navidezni, in zato toliko bolj sluzastooblastičastihlepni združitvi (čudno, kako me ta izraz na „nekaj„ asociira... a, ja??! Vas tudi??) s Podobnikovo „SS„ pardon, SLS, so ob tem veličastnem trenutku, še kako pomembnem za prihodnjost Slovencev, na spletnih straneh Interneta izpeljali anketo o tem, koga bi si ljudje (ne volilci !!) želeli za novega predsednika z združitvijo tako pridobljene nove stranke ter kako naj bi se po novem ta nova stranka imenovala. Jasno. Rezultati so zastrašujoči!!! Pederle naj bi bil predsednik, stranka pa bi se (poleg vseh ostalih umoturov) imenovala Ljudska Stranka. Torej bi le-ta nenadoma postala stranka vseh ljudi. Vernih, nevernih in rdečih in belih gardistov, naših in vaših fašistov, marksistov in ostale nesnage ... in če me spomin ne vara smo od 1. '45 do I.'91 nekaj takega Slovenci že poznali ... ... pa lep pozdrav Iz dol... Josip Broz Evergreen ... Ojl ... Ljudje so dandanes zelo neobičajni. Za hrbtom človeka govore stvari, ki so dejansko in povsem resnične. In tako mi pride zadnjič na uho, da je bila koda Ovnikovega,(torej avtorja, ki naj bi imel pri tem zadnjo besedo, naj bi imel, pogojnik je namreč zelo tehten) „Perkmnadeljca„ kije udru na Internet, napačno zapisana. Ajm sori, plis, bi pejšnt. Tenks. Pravilno se glasi: http: // members. xoom. com / trbvolje / perkmandeljc /. 0|l ... Po podatkih, dobljenih na podlagi javnomnenjske raziskave v ZASAVC-u, časopisu, ki ga ravnokar držite v rokah, neobičajno hitro raste naklada. In, ko smo naključne mimoidoče povprašali po vzrokih te bolestne manije, smo dobili en sam, samcat, odgovor „... sej je use fajn, sam,... t' bulš je pa t' zadna str'n ... res cool... „ Toliko, da boš vedel, šef... ... sreča je kot kurba, rada leže k bogatim ... Ojl ... Ob nenehnih podražitvah v svetu sicer cenenih energentov bilo katere vrste, se ne bo pretirano čuditi, ako bo ta nesrečna država kdaj v prihodnjosti knape še z lampo iskala pri belem dnevu ... ... Glikauf od knapov Iz Treh dolin ...0|I ... Tehnika je danes tako napredovala, da lahko avtomatsko izgubiš službo. Seveda pa jo moraš prej imeti... Oj!... Pisati o papeževem obisku, in o finančnih stroških, kijih pokriva država, se pravi davkoplačevalci, se pravi tudi neverni, se pravi tudi tisti, ki niso navdušeni nad papeževim obiskom, pa jih, kljub temu, nobeden nič ne vpraša, pisati v časih znanstvene globalizacije Slomškovih, kao „čudesih„(!!!)... dejte ga no mal' mejn srat'. Ko takole gledam, kako vsi ti farški veljaki stiskajo sive grive, me spreletava srhljiva misel ta: „Le kaj si ubogi Slomšek misli o vsem tem pompu, ko nas gleda (upam da) iz Belih Nebes. Bog odpusti jim, dobro vedo, kaj delajo. Mi tudi ... Oj!! „0, ja, bili so tudi že lepši dnevi... „ je od trboveljske občine in Boga zapuščena, izropana, ponižana in osramočena Arzenškovina pojamrala obnovljeni in pomlajeni Grahkovini ... Oj! ...(nadaljevanje prihodnjič) V množici slepcev, ki romajo na vsakoletno, zdaj bi se lahko že reklo, da tradicionalno, butalsko hacanje davkoplačevalskega denarja v obliki novoletnih ognjemetov v Zasavju, se po službeni dolžnosti najdemo tudi taki, ki to potrato opazujemo s solzami v očeh ... A zakaj, s solzami v očeh ?? Zato, ker se ta isti denar kuri, namesto za šolstvo, gospodarstvo, kulturo, šport, infrastrukturo in podobne, po mojem skromnem mnenju, niti ne tako nepomembne malenkosti, v stilu kraha in iger, pardon, kruha in iger!! Le kaj bi storili vsi ti in taki navdušenci, ako bi jim n.p.r. človek zaukazal, da sežejo v svoj geltošel in vržejo v veter, v nemar! takorekoč!!, 10.000 (desettisoč 00/100) ali20.000 (dvajsettisoč 00/100) tisočakov ... mastna kuhinja, pusta oporoka ... Oj! ... Kako se bo po imenovala Slovenija potem, ko bo dobil Rode nazaj in partizanske hoste in travnike, gradove, graščine in vse, kar je nekoč črni kler že pokradel svojim dušnim ovcam?? 999 9» • • • 99 „ Rodezija ... „ ... In, če še niste opazili, hosta že rusta ... srbus ...Oj! ... ADIJO RAZISKOVALNO NOVINARSTVO (?), AVTOBUS, TITO, ROP STOLETJA,.... Verjetno poznate zadnjo razsodbo slovenskega sodišča o zadevi Marjan Podobnik-Mladina. Sodišče je razsodilo s šahovskim izidom »REMI«. Iz besedila razsodbe se da ugotoviti, da se naša sodišča ne strinjajo z raziskovalnim novinarstvom, kaj^i potem ne bi zapisali, da raziskovalni novinarj i ne smejo zapisati ničesar določenega o kakem kaznivem dejanju (ki ga stori npr. neka politična stranka ali politik), če o njem ni že prej odločilo pristojno sodišče (povzeto po Mladini). Jaz to razumem tako. Če bodo naši politiki, direktorj i in drugi varali, goljufali, podkupovali,... potem novinarji o tem ne bi smeli pisali (tudi če gre za sume podkrepljene z dokazi), dokler domnevnih storilcev kaznivih dejanj nekdo ne prijavi sodišču in le to o tej zadevi razsodi. Adijo, pravna država, adijo, pravica do svobode javne besede, adijo, nadzor nad javnimi osebami,... Nekaj zelo podobnega kot z Mladino (žal mi je le, da ta tednik pod drobnogled jemlje le »desno« politično opcijo, ne pa tudi npr. LDS), se dogaja tudi z drugimi političnimi tedniki (kot, da bi jih nekdo želel utišati). Mag-ov novinar Janez Markeš, ki mu je sodišče dodelilo denarna kazen, bo šel rajši v »keho«, kot pa da bi plačal kazen za nekaj, za kar je mnenja, daje nedolžen oziroma, daje samo opravljal funkcijo raziskovalnega in kritičnega novinarstva. Ko sem se vračal domov z odlične košarkarske predstave med Zagorjani in ekipo Krke (Zagorjani sojo proti favoriziranim gostom nesrečno izgubili), poln pravega športnega vzdušja, zagledam tri komaj desetletne (tako sem ocenil) fantiče, očitno preveč razgrete (upam, da ne od znotraj z alkoholom), kako iščejo Krkin avtobus. Mulci so ga iskali, da bi ga razbili. Ne vem, če so ga razbili, vem pa, daje moje navdušenje nad odlično predstavo minilo. J.B.Tito je ime, ki ga Slovenci, tako je razvidno iz javnomnenjskih raziskav v zadnjem času, še kako cenijo. V nasprotnem _ga ne bi uvrščali med najzaslužnejše Slovence (?) tega stoletja. Če držijo zapisane besede v knjigi Hermanov dosje avtorja Aleksandra Bajta, daje Tito Trst prodal šefu italijanskih komunistov v interesu uspeha komunistov na italijanskih volitvah, bi ga Slovenci kljub temu še vedno uvrščali tako visoko?! Spoštovani minister Tone Rop, s sprejeto pokojninsko reformo, se bo v naših žepih, predvsem pri plitkih (ali praznih), zagotovo zgodil ROR Da Mateja Grošelj, novinarka Večera, dobro piše, je znano. V nedeljo pa smo se prepričali (tisti, ki smo gledali ZOOM), da očitno tudi dobro poje, kajti njena hčerka je tako lepo zapela skupaj z Evo Sršen, da to zagotovo drži. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kdo je v SK Zagorje-Sekcija za skoke Kisovec odgovoren za obveščanje javnosti (tudi našega uredništva), če imajo v skakalnem centru npr. kakšno tekmo? Ne vem. Vem pa, da smo za zadnjo izvedeli, ko je bila že mimo. Škof Uran je v pridigi birmancem v izlaški cerkvi povedal nekaj kar sije vredno zapomniti. Da namreč v tem sodobnem času predvsem preveč delamo. Jaz to govorim že dalj časa, tudi šefom v našem uredništvu, a, kaj pravijo, ko paje v Zasavju toliko dogodkov, kijih mora naša četica obelodaniti. Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. 1 Celje - skladišče 1 D-Per I 6/1999 i llllilllllllllllllll ^ I 5000006898,20 cobiss s Namensko varčevanje Erascecfinih skupnosti za izlet Kratkoročni osebni krediti z najugodnejšo obrnstno mero