52. številka.
gr ^ u*. Tg
izdanje za sredo 1. maja 1895.
„BDI NOST"
iih»'ft po trikrat nn tod^n * Ho-iti., ,, danjih ob torkih, čntrtkil:
m fiObotltll. ZjUlMtij* i*d;OI|> bajn ol- rt. uri Zjutitij. več.-rno | h -.ti 7. uri ter«r. — Obojno izilanje stane : »a tnUn nntr . i. — ,«i, in„n Av»trij» i I -K
L* tli lil L' . . « 2.1* .	„ , I ,—
ca pol lota , , . .S,— . •	h,—
ca v»e l«to . . , 10,— , , M,— Na »arcćbe hcn priložene naročnine ar
ne jemlje ozir. fuHniničiio Htttviiko n» tiubivHjo v 1 ro-dajat iiiri,h tobak a v lr.it u j>u ti ti*t.. iiTtti T rita po a u»č. rtobotno TB0.1110 iidanj* r Irntn 4 nft.. izven Trsta S n*.
(v Trstu, v torek zve ;»r dne iio. aprila 1895.)
%
'23 Tečaj XX
Glasilo
»loven^ketža političnega druitva asa Primop»ko.
<>?la« »^j^une po tarfu t petitu; za n wlo» t tloltolimi t-rkam s« platine ji«-o«4ir. nollkor ot.««.<n ra»*dniH tr«tir
'"»Uliti, <> mirtn rt« in javna/ah thIo, d., • -tflii-i itd. h« r&eunaju po pii/otlui
\ 1 l..|.i<i nnj ** pititjaj« ur«dniM»u aUvK Caaiirmii it. 1» Vtmi > pi«uio tuora it fr^n\i»ri»ri- k-r ,i*r iv.ddn . u« <P* >n>i,.i. T-ko. <1 .. .
f.
„ > »rut trio. r<> . . • .j n (jlvi- npr« "»« "i>rui>ntil»„ ulica tfolin-i pic-colu iiit. II. nadat. Odprta reklamacij*
•o |)nvc po'tninn.
,' -'<<in«H fe m*« /
One č. gg. naročnike, kateri se niso vri zvali postnim plačilnim nalogom za I. I Sit 4. opozarjamo s tem, da jim vstavimo Ust, ako ne pošljejo naročnine Jo 4. maja t. 1. Zajedno prosimo č. gg. naročnike, ki niso doposlali naročnine za prvo in drugo četrtletje 1. /,, da to Hm prej store. Troški za naš list so veliki in le redno plačevanje naročnine nam omogoči vzdrževanje našega prepotrebnega lista.
Uredništvo.	(Tpravništvo,
Boj za slovensko šolo v Trstu.
mešetarenje /. najsvetejšimi kulturnimi potrebnim bilo lii naravnost frivolno, tak6 fri- ' volno, kakor so l'rivolni naši tukajšnji na sprotniki. N«?, u<> gospodu, tega nt- zahtevajte nikdar: da zbežita i? Trsta zakon in pravic." ' pred — Celjskim vprašanjem. Bodite v božju; [ , imenu, ako že počete po . krivični, pa vsaj s m e ! 1'ied vsem svetom. Ali res tako nizko soditi , svoje občinstvo, da mu smete ponuditi kar — hočete? !
Sedaj pa št: par besedij do vse sloven-; sko delegacije v koaliciji in izven koalicije.
Jednajst let se že vleče to nesrečno šolsko J vprašanje tržaško in skoro bode leto, odkar i j«1 uložil tir Gregor in oni znameniti re-j kurz. A se danes nimamo nikakega odgovora, j Stvar se ne gane z mesta menda zato, ker bi vlada hotela nasititi slovensko ovco, n da
programe, ampak da gre za naj p rim i -t i v n e j š f k u t u I n e potre 1) e, b r e z kojih n i ž i v I j e n j a za nas!
Pohtišk-
vsej sili, nasilni b ! |>,žavn« /b Sne se ne d.-Tajte ; na.UlievahT včen
/bor
.i! ii
Liatu ,11 Paese" z dne 27. t. m. javljajo — kakor pravi — od dobro poučene strani, d ti se vprašanje slovenske šole* v Trstu bliža svoji rešitvi; in sicer se ta za-
.[ .........* ..........v. »""-M.-m,	lit. Mil
neva reši tako, da vlada sam* osnuje j l.i 8e dotaknila italijanske trave To ne «rre v Trstu Jedno narodno slovensko n)kakov llfi gre , Vvl kuUuniill	ue
šolo. Kelata refero — kakor smo čitali to vest v omenjenem listu, tako jo podajeino tudi svojim čitateljem; le toliko nam je opaziti se svoje strani, da bi bili popolnoma zadovoljni s tako rešitvijo tega vprašanja.
»11 Paese" opaža, da se mu vendar zdi neverojetno, da bi hoteli odškodovati Slovence v Trstu za izgubljeno partijo — v Celju! Olio 1 le počasi, dragi moj .Paese": ako nimaš drugih argumentov pioja ustanovi slovenske šole v Trstu, potem si sam potrdil potrebo take šole. V prvo se nam vidi jako čudno, kako more „II Paese* govoriti o „iz gubljeni partiji« Slovencev v Celju, ko danes uiti'ne'veun/, kiidaj sft oOde vfšilo v poslanski zbornici glasovanje o Celjskem vprašu^ju ; v drugo pa, vprašanje gimnazija v Celju ni v nikaki zvezi z vprašanjem -slovenske narodne šole v Trstu. Ali dobimo slovenski gimnazij v Celju, ali ga ue dobimo, t. je povsem irelevantno glede na naše tržaško šolsko vprašanje. Lepe nazore imajo pri ,1'aesu" o kulturnih potrebah narodov, ako menijo, da se z istimi mole uiešetariti kakor s konji na semnju. Ali razumemo na vse zadnje, ako stranke barantajo med seboj, ko gre za deljenje politiškega gospodstva; ali naravnost, brezvestno bi bilo, ako bi hoteli barantati s kulturnimi potrebami ljudstva: tu odločuje hi faktična potreba, kakor je določena v zakonih ! Mi v Trstu imaiuo gotovo desetkrat več otrok nego jili zahteva zakon za osnutje šole — lo jedino dejstvo mora uneii vlada pred očmi. Mi ne zahtevamo slovenske šole kot „odškodnino" za kako kje tiru -rje zguli ljtiiio partijo, ampak zahtevamo jo kot dognano kulturno potrebo, zagotovljeno naiu v zakonih; in istotako bi se štajerski Slovenci prav lepo zahvalili, ako bi vlada hotela smatrati eventuvalno ustanovitev slovenske narodne šole v Trstu kot nadomestilo za slovenski gimnazij v Celju. Tako
"podlistek. T,
Zlatarjevo ztato.
Zgodovinska piipove.st XVI. veku.
Spimtl A. Š en o ti.
Vili.
Nad goroj je p avalo jesensko solnce. Starodavni hrusti objemajo se gostimi vejami kakor oboki starinskega lirama V dobro-dejuem hladu, v bajnem polumraku gozdnem sanja majč na dušica, "gteda iz grma rudeča malina; v prodolu šteje kuharica kuhaje leta svojega živenja, a brhka veverica skaklja od vej« do veje. Le ta pa tam zablišči se zlato siiIiich skozi gozdno goščavo, ter vidiš, kako prebira pouosni jelen po ravnici tanke mige, ali kako se vije srebrna bistrica pod temnim, osirolistim bodičjeni.
Sred ti* gore stoji grad samoborski, kakor zlato jabolko v krilu krasotice (ieklice, k:t-kor belj metulj nu listnatej roži, te poti njim prijazno mestece Samobor,
poznamo šale — to naj povedo gospodje poslanci slavni vladi. Tudi koalirani gospčdi je dolžnost govoriti ker jih v tem slučaju nikakor ne veže načelo koalicije; da m>»raju mirovati ii a rodna in p o 1 i tišk a v p r a-š a u j a. Na kulturnem polju, na polju iz-(diražbe iu omike ni in ne sme bili mirovanja
k«iv, Finančni niinist je ptipiavljen odstop del višjega dohoda i
odšk oluje občino za to, «ar /,gut>i isia po preo-uovi davkov l'r^ovin-ko ministri-.tvu j.-obv slilo zbornico,« tla je «esar potrdil ia koli, s kojim se je neileljni počit dt ra/.teg-nil tudi na krošnjarstvo,
Volilna preosuova. Ce pa si laj ne pojdi, p dem pa nikdar več: slavni podod-s.-k za volilno pivosno^o nam obeča še pred l. niajein torej danes? izjavo o sedanjim stanju le preosnove. Ali še veče sisče; tudi še slavnejši odiek sniile se jutri, da si — izvoli jednega namestnika za odstopi vsega barona Dipaulija. Kdo bi potem ne privoščil zopet nekoliko počitka po tolikih naporih?! Sedaj se je jelu gibati; pa naj še kdo reče, da gospodje nimajo resne volje! — Ali šalo na strani: gospodje so dali glas od sebe le
tu je vedno gibanje m napredovanje, ker se . zato, ker so se spomnili, da bodo jutri prvi
človeški duh ne da stiskati v okove. Na kulturnem polju ni mirovanja, let j i i tam, kjer ) ' navidezno mirovanje, tam je resnično nazadovanje, i* kojega more nastati le mrtvilo iu iz mrtvila — smrt! To bi bila vendar previsoka cena vzdrževanje katerega si bodi politiškega zi'stema. V to cetm ne sinemo privoliti mi Slovenci, ako nočemo, tla bode svet mislil, da je bila borba — zgolj komedija.
Niti drugi napredni narodi, kojim je narodni obstanek zagotovljen, in ki so se popeli visoko gori na lestvici kulture, ue bi mogli privoliti v popoln« mirovanje na kulturnem polju; koliko manje moremo v to privoliti mi, kojim je dolžnost prej ko mogoče !>opo!iuti to, kar smo zamudili U-koin časov, če tudi ne po lastni krivili.
Pri nas Slovencih bilo bi pa zgolj izdajstvo na vsem našem programu, na naših stremljenjih in ua naših potrebah, ako bi hoteli sedaj mirno spati na lavorikah, kojih si n i t i priborili n i s m o. l'ulitiko oportunizma je možno tir.Ji do neke gotove moje, ali kjer gro za življenske interese narodi, kjer gre za goli obstanek, tam treba mislili
daa maja, prazn'k delavcev, ki znači resen niemento, tla tisoči in tisoči /(. noti pno tn-kajo ua podeflenje politiških pravic. Dvomimo pa, da bi se ti tisoči in ti soči dali potolažiti — lepimi besedami iu praznimi obečanji. Kolikrat že s« poslužili oficijozi zaklicali v svet, da so se koalirana gospoda sporazumela gledtS volilne preo nove, vsa r.aša j toda vsilcdar se je pokazalo, da so govori I i neresnico In tako smo uverjeni, da tudi iz sedanje obljubljene nam objave ne izvemo ničesar, ker — - — no, ker gospoda ničesar stoiili niso,
1. maj. Ogrski minister za notranje stvari j ■ odredil, ,la v dan 1. maja delavci ne sin jo prirejali javnih sprevodov in zborovanj. Ta prepoved je močim razburila delavske kroge. Ker so pa dilavci sklenili, da vziic prepovt -li prirede zborovanje v veliki meri, utegne priti do resnih spopadov med delavci iu organi javne varnosti. — Tudi uredniki vseli dnevnikov budimpeštanskih so bili drugačiji ^a uieiienja nego pa gospod minister za notranje tvari, kajti sklenili so, da v dan 1 maja ne prirode večernih, v dan 2. maja pn ue zjnlraiijih izlanj. Tako
tudi na-se, Iu tako se obračamo danes tlo ' je omogočeno stavcem, da morejo proslaviti gospode poslancev, da se spomnijo zopet je- ! svoj „delavski praznikV denkrat na naše kulturne potrebe, da se \ Umetniku razstava v Benetkah ur spomnijo svojih bednih bratov tu ua periferiji, | otvori dne I. majaj: K otvorenju sta prišla v da se spomnijo našega šolskega v p ra- j Ibmetke t«.H kralj iu kraljica italijanska, sanja! Povedo naj gori, da ob tem vpra- ; Tem povodom jo došla tjakaj miuole soboti! šanju ne gre za politlško gospodstvo, da tu j tudi naša cesarica Cesarica Elizabeta ne gre za Uog zna kake vrtoglave politiškn j je takoj posetitn italijansko kraljevo dvojico,
Mogočen, prostran iu- lep bil je .Samobor, lepo in prostrano njegovo gospodarstvo, pod katero je spadalo tudi trgovišče. Ni se torej čuditi, da se je vsakdo, ki je imel re-jeuo mošnjo in krepko pest, poganjal zanj. V drugi polovici šestnajstega veka posedovala sta grad samoborski dva gospodarja, a nijedeu ni bil pravi. () l starodavnih č;i.w itiii so uši gospodarji l ngtiadi, rodbina ši t-jerska, ki se je na pol pohrvatila bila No Ivan Ungnatl, človek svole volje iu svoje glav«, strasten je bil pristaš Luterjevega nanka, iu vedno je snoval iu cikal na to, da bode hrvaška iu slavonska zemlja do ko-renike hiterška. In trosil jkar mu je dajalo premoženje, dolžil so prek svoj« moči, da mu bode možno ti>kati luterske tujige hrvaškim sluvoiu, a [i » knjigah da postane hiterška vsa kruljevinn.
S i rast i 1' uguadovej priskočil je t pomoč gospodar samoborskih rudnikov Leonardo
Crnber, bogaiaš in prostak, brezdušen šfiepo-lelnik iu lakoim rnik. Iz bakra je tvoril zlato, a to zlato dajal je Un^nadu za nove hrvaške knjig«. No ni ga dajal zastonj ali na lehko vero; kajli, iuterski zavetnik moral mu je založiti pol grada in me^ta Samobora. Umrl je Ivan, ne da l>i odkupil zastavljenega pre-moženja, umrl tudi Leonardo, ki je izsesal tlo krvi ne rečne Samoboi'ce ter zapustil lepi plen sini svojemu Krsii Crubeiju. AH le za malo časa Kmalu je pokosila tudi mladega brezsrčnika smrt, in pol Samobora ostalo je pod vladanjem udove mu Klare, lepote ua gla>u.
Ali niti druga polovica Sam«bora ni ostala liignad/vej krvi; Krstil, sinu Ivana Cilgt^ida, človeku vojaku, človeku raztoeiiiku, trt 'a" je Itilo denarjev, sila denarjev, H ijeval j'1 on j ■ l katerusibodi zastavoj, proti vsakemu sov ragu, ali vedno gosposki brez vsakega računa. • Premoženja malo, dolgov
koja poslednja je takoj vraiia obisk. 1'esa-lica-Kliza!ieta je odpotiv la še isti večer na jahti „Mlramar* v grad Mirainar pri Trstu, dane.- popoln lile pase je odp.-lj-iU ti i Dunaj.
v Izubijano dne »i. maja. lalioj, ko je .xj. Vel. doznal o gr izni katastrofi, ki je zadela Ljubljano, izjavil j« želj-i prepričati se na licu mest i o šk-> Ii. Ker pa v porušeni Ljubljani seveda ni mogoče mjti primernega bivališča za Najvišji dvor, idpvllo je takrat potovanje Nj. Vel. v Ljubljano, toda cesar uporabi omenjeno priliko, tla se v naglici osebno osvedoči o nesreči, ki je zadela Ljubljano. Z drug • strani pa javljajo Tržaškemu „Mfrltinii", la se Nj. Veličanstvo ne ustavi v Ljubljani.
Darovi, prlposlani „Edinosti* za Ljubljano. Našemu pozivu v pomoč bednim našim soro-jakm.i odzvali so se dosb-j ti-le rotloljubje: «t. Kdvard Horak v Trstu . 20n kron — s', liosp. Krnil Pakiž, učitelj r
Štorjah...... IG „ — „
ii. Fran Valenčič v Trstu 10 . — „ Skupno 22G kron — si.
Nadejam-) se, da bode sle lilo temu plemenitemu vzgledu še mnogo rodoljubov, kajti i najmanjša svotica vs|irnjui® se hvaležnost; > in iz malih svotic nal-irsjo s« i/.tlatni zneski, s katerimi moramo po svoji moči pomagati nesrečnim našim subratom. Pokažimo torej, <la smo kristjani, da ue zapuščamo svojega bli/ujoga v nesreči! Hvala in čast gori omenjenim darovateljem, ki so se prvi « Izvali našemit pozivu !
Darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Gospod Ivan Ivanov-Tajoič je nabral nietl -tvojimi znanci in o {poslal v Ljubljano . IU5 kron 20 st. Na drugem mestu izkazanih, uredništvu „Kditiosti"
priposlanih .....ggft kron — st.
S že izkazanimi .... G57tJ kron 70 st. Skupno.......(>921 kron 90 st
Svoto, katero je nabral gosp. .Tajčič, so darovali gg : Hratjo Uibarič 20 kron : Josip Kocijančič, Kr. šlmo, Pert.'t, trgovec Pavletlč p i 1<) kron ; PoČkaj Fran G kron ; Martin K rže ft kron; Ivan llen lit:, Josip Huhnič, Jak, ('uček, Malija Kolinan, J. Pirili, Oaš-peršič, H-'čiC po -t krone; Iv Lipnt, (iodnik Vacl.iv, Josip Stautič po krone; Ivan Godnik, Ante Nabergoj, Antonija l'rdih. Ante Abraniič, Karol Coljo, Ivau /elen, Itodoljub, l-'r. NN'eisseitl, Josip Vidmar po 2 kroni; N. B. 1 krono 20 stoti,,k ; Z. R, (lašperucl, Škapin, K. Jakopič, lvau Treren, Nečitljivi, N. N, Ivau Skedelj po I krono.
čula. Iu odločil je, posnemati očeta, iu založil So tlrun-t polovico Sauiobora bogatašu Ambrožu Oiegorjancu, a po smrti Ambrože* vej prišel je dolg v last negovih sinov Baltazarja iu Stepka.
Itilo je popoludue vedrega jesenskega dii'*. Ive ! velikimi vrati SHiuoborskpga grada razpi i-tliralo je nekoliko košatih lip teuino seiit*-'. Za ii| t- bilo je piivezauih več osedla-uili konj, a v hladu ležalo je kakih pet ali šest »klop iikiv. Po belem in zelenem pasu Videlo se je, tla so to konjiki kake štajersko deželne čete, ki so pričakovali svojega gospodaija. Nemara je bilo g »stov v gradu, bržkone Nemški oficirji so radi zahajali v dvore g .spe Klare, a oi. i jih je rada vspre-jemala. S,i za zivenja Krste Gruberja častili so so ta gt-,-uda v Sanioboiu tlo mile volje; k tjti Gra'oer bil je Nemec kakor oni. Pa tudi se-iitj so se večkrat vračali, rajše vračali k inladej lepej udovici.	(Dalje prih.j
K položaju v L|ubljanl Sinoč je dofla
vi Ljubljana ta le bi/.ojavka : .Včeraj (28.) ob 5. uri 5 min. popoludne pojaVtl j« kratek, toda Moćan Kiiaek , pred sunkom j« bilo čutiti močilo podzemsko bobnenje. Po noči je bilo občutiti dva rahlejia sunka. Ljudstvo, katero biva v šotorih, mnogo trpi deževnega, hladnega vremena. Vse cerkvv, izvzemsi stolno cerkev, so še zaprte ; služba Božja vrši se pod milini nebom. Zdravstveno stanje prebivalstva je noruMtfno*.
Ti novi sunki sicer niso povzročili nikakoršne nove ško le, toda zbegali*o zopet ljudstvo, ki se je bilo že nekoliko jpoinirilo.
dunajski pomožni odbor je naprosil drž. poslanca dr. Feijančiča, da odpotuje v Ljnb-ljano in okolico ter sporoči odboru iz lastnega videza o razmerah. —
Vabilo k veselici z igro in plesom, ki jo priredć Sežanske rodoljubkinje dne 6. maja 1895. v gostilni pri „Tehtnici* v Polle-jevih prostorih, na korist ponesrečenim Ljubljančanom. Vspored bode jako zanimiv. Med drugimi točkami bode tudi šaljiva Jotarija" zelo zanimivimi dobitki,, o kojih namrdnilo od strani doktorjev prava, zdravilstva in dr. jako laskavo priznanje. Vstopnina 1 krono. Ker je namen veselici vzvišen, se radodarnosti ne bodo stavile mejo. Začetek točno ob 4. popoludne. K obilni vdeležbi vabi najuljndneje ODBOR.
Za Ljubljano. Skromni prostor naloga lista in pa obilje drugega gradiva nista nam dovolila do danes, Ja objavimo imena onih rodoljubov, ki so nabrali v gostilni g. Kra* vosu „Pri zlati kroni" svoto 60 kron, kateri znesek smo izkazali v &0. številki našega lista, izdanje za 96. t. in. med darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Omenjeno svoto, ki je bila odposlana dne 22. aprila hredni-štvu „Slov. Naroda", darovali so gg.: NVhrony in Čudvod nabrala sta (Nelirony 9 kroni) 12 K. ; Za veri Jakob 4 K.; po 2 kroni: Andolšek Matija, Tomazin Fran, Ži* borna Lovro, Godina Fran, Srni t Hinko, Miklavec J., Vičič Josip, Počkaj Anion ; po I krono: Kravos Fran, Godina I., Zadnik J., Godina Fran, Alatko Ljudvik, Sošič Ante, Starina Stopar Fran, Kolb Josip, Može Petar, Godni k Fran, Juvanc Ivan, Babuder Fran, Švara, Stravs, Grgolet Josip , Žagar Bogomir, Botič Izidor, Petrovčič Vekoslav, Žerjal Ivan, An d rej či 6 Fran in Ščuka Ante ; po 60 stot.: Kukanj i Ante, Maršak Ivan in Duhenek Dragotiu; č'enćur je daroval 50 stot., po 40 stot.: Zabrič Ivan, Mlač Ant., Ličen Andr., Poljšak Miha, Stopar, Vrtove Josip in konečno po 20 sto.: Baje, Vidmar Andrej, N. N., Bezi-k Ante, Snlčić Andrej.
„Piccolova" dobrosrčnost. Te dni so nabrali nekateri Lalti v gostilni „Al Casson* v Trstu svoto 7 gld. v korist Ljubljani. Na-biratelj je nesel ta znesek uredništvu ,11 Piccola*, toda brezdušni uredniki tega brez-značajnoga lista tega denarja niso hoteli vsprejeti na objavo I Je-li treba še komentarja v dokaz sovraštva proti Slovanom, katerega gojije „Piccolovi* Židje in pa ona svojat, ki se zbira okolo njih?
Grozno, — nečuveno! V soboto zvečer je briiko zajokal „II Piceolo* in včeraj je ta jok odmeval po Dunajski „N. Fr. Presse'. Gorje Gorjć! Dogodilo se je nekaj strašnega Miuolo soboto je porotno sodišče goriško prvikrat obsodilo slovenski — slovenskega obtoženca! Dobri genius italijanske kulture in italijanskega pravicoljubja, zakri si svoj obraz! Strašno si užaljeno ti laško resnico-ljubje s tem, da so drugi dobili svojo — pravico. Gorjć : niti sod šča ne uccejo čuvati tvoje „narodne posesti*! Gorjć, gorjć 1 —
Ne pričakujte od nas da bi zaresno odgovarjali na smešno jeremijado „Piccolovo", kajti z ljudmi, ki nočejo poznati pravice, ni da bi se človek prepiral. Le jedno besedo. „Piccolo" grozi s protesti. Naj le protestu-jejo: avstrijskih ztikonov vendar ne omaje nikdar slepa jezica goriških krivičnikov.
Gosp. Kaatelic in družba, kaj pravite k temu 1* Ali Vam zasvita sedaj v glavi, komu ste služili se svojo agitacijo proti naši narodni stranki ? Menili ste siromaki, da agi-t ujete za-se, a v resnici ste agitorali za naše liajljutejš* narodne nasprotnike. Mar menite, da ti nasprotniki pravijo sedaj: „Kasteičeva slovenska narodna stranka — in vi zatijate vedno, da ste „narodni*! — je dobila v Podgradu toliko in toliko glasov'1 ? Kaj Še! Ne vam pripisujejo Italijani le glasove, ampak sebi, italijanski stranki 1 Čitajte le „II
Paese* z dne 97. t m., da se u veri te, da
italijanska stranka vspehe Vaae agitacije re-klarnuje — za-se! Tam naglašajo samozavestno : „Mi, 11 a 1 i j a n i. smo dobili v Podgradu — v tej takozvani trdnjavi hrvatstva — 192 glasov. V podgrajskem okraju, kjer ne dobi.i med domačim ljudstvom nijednoga Italijana, ako bi ga tudi iskal z lučjo, v tem okrsju se ponašajo Italijani z 129 glasi kot »e tvojo najkrasnejšo morilne zmago!! Tako kujejo Italijani kapital iz — slovenske zaslepljenosti ! Častno je, ako tudi pademo po krepki in moški borbi proti nasprotniku, ali zardeti srama moramo gori do ušes, ako lastni rojaki potiskajo nasprotnikom orolje v roko, da nas isti morejo zasmehovati po lastnih glasilih ter se ponaiati „moralnimi zmagami*. Naii naspotniki so že sami po sebi močni in — kar je še hujše — brezobzirni do skrajnosti. Ali ni to pravo herostatsko početje, ako gredo naši lastni rojaki takim naspotnikom na roko, da morejo isti lagati v svet in falzifikovati resnični značaj naši deželi. Udarci od nasprotnika bold, ali stokrat bolj belć udarci, došli od bratov. Gospoda ^ Kastelca in družbo pa prosimo, da stopijo na plan odprtim vizirjein: ako ž * hočejo iskati svoje sreče v nasprotnem taboru, store naj to očitno in vržejo naj očitno ol sebe nimbus „narodnjaštvo", d t bode vnj ve lelo naše ljudstvo, * kom ima posla! Tisti zakotni igri moramo storiti konec: ali belo ali črno, druge „srednje poti* ni pri ssdanjih naših razmerah!
Poita v Bsrkovljah. Z dnem 15. maja t. 1. uvede se pri poštnem uradu v Darkov-Ijah tudi ruralna poštna služba (kakor je v navadi po deželi). Poseben poštni sel bode odhajal vsak dan ob 1. uri pop. od poštuega urada v Barkovljali ter oblinjal vasi, odnosno skupine poslopij: trdnjavo Krečič, hišo Goni-bač, Koraeščiuo, Trstenik, Gasparetti, „rumeno hišo*, Bajdovce, Bajarde, Flajdo, Cjake, Koščjak, Judovac in Čedaš ter so bode vračal po peti uri popoludne k poštnemu uradu.
Obfinl zbor „Del. podpornega društva" se bode vršil dne 12. maja v dvorani „Tržaškega Sokola* v ulici Farneto It. 352.
Volillkl ihod. Ker se bliža občni zbor „Tržaškega Sokola", vabljeni so vsi bratje člani, da se snidejo prihodnjo nedeljo ob 2. uri popoludne v telovadnici na posvetovanje za sestavo novega odbora.
Nekateri člani.
Trojo vpraianj. Z Vipavskega smo prejeli nastopni dopis: I.) Jeseni 1. 1894. ob* javil je bil nas deželni odbor kranjski, da odda pomladi 1. 1895. iz deželne trtnice v prisilni delavnici par tisoč okorenjenih cepljenih trt za določeno ceno. Naročila bila so biye velikanska in so visoko presezala število omenjenih trt, kar je pač najživeja slika vinogradskih naših razmer in potreb. Vsled tega, in pa ker se je baje veliko število omenjenih trt menda pri izkopavanju pokvarilo, skrčile so ae naročbe ra zmerno vsem naročnikom in se jim je to skrčeno število potom župsnstev prijavilo. — Prod kakimi 8 dnevi razposlala je deželna trtnica naročene trte naročnikom. Vipavski naročniki prejeli so jih po predsedniku vipavske kmetske podružnice g. dekanu Erjavcu ter je bil vsak po deželni trtnici in g. dekanu obveščen, koliko in kakoršne vrste trt prejme. To novo obveščenje nas ja ljuto iznenadilo, kajti prvotno skrčeno število, skrčilo se jo zopet za celo polovico I Toda najhujše še-le pride. Naročniki dobili smo kakor rečeno, nakaznico na določeno vrsto in število trt iu pri prejemanji predložile so se nam tudi prejemnice v podpis, s kojimi vsak naročnik deželnej trtnici prejem tolike in takih trt potrjuje. V resnici pa ni nikdo nas — vsaj kolikor je meni znano — nobene cepljene trte prejel, dasi je imel kar 2 nakaznici na iye v rokah in dasi je bilo na i\jih točno izračtinjeno, koliko mora vsakdo za naročene cepljenke plačati, ter je bila na nakaznici mej vrstami cel<i tiha grožnja citati, da se bodo cepljenke le proti gotovemu plačilu oddajale. Mi uočemo nikomur krivice delati, dasi smo uprav nelepo oslepljeni; hočemo pa spregledati in zato dotične činitelje javno vprašamo, jeli bila sploh kaka okoreniiijeua cepljena trta za naročuike poslana na vipavsko podružnico; ako so bile poslane, koliko in katere vrste in kam so prišle; ako pa ni bila uobena poslana, zakaj ne, iu kako se drzno norčevanje z naročniki opravičuje ?
II. Na Slapu imamo državno trtnico
za Vipavski okraj. V njej pocepilo se je
večje število ameriških trt. Ker je ta trtnica osnovana le za Vipavski okraj, verovali smo čvrsto, da se bodo v njej vzgojene cepljene iu necepljene kolči in bilfe po potrebi upo-trebljevale v prvi vrsti jedino le za vipavske vinogradnike. Toda mi obračamo, Bog obrne, g. Reiachel pa na glavo postavi. Vipavci krvavo potrebujejo cepljenih ameriških trt iu kar beračijo in prosjačijo za-nje. Sam voditelj državne trtnice na Slapu mogel bi povedati, koliko jih je bilo. ki so jja prišli prosit za vsako ceno omenjenih cepljenih trt. Ali Vipavec ne siue dobiti na svoji zemlji in zanj vzgojenih trt! G. Reischel je kar na kratko zaukazal voditelju državne trtnice na Slapu, naj vse cefljene trte kar najhitreje zamota in odpelje na Dolenjsko, menda v Črnomelj, kar se je glasom zatrdila z naj-kornpetentuejše strani tudi točno izvršilo. Mi ubogim Dolenjcem gotovo želimo, da si čim prej opomorejo, mislimo pa, da bi se to tudi brez nas lahko zgodilo, kajti Dolenjci imajo neprimerno obsežniše in starejše trtnice nego mi, ter bi si mogel g. Reischel vsaj za Dolenjsko potrebno »;epljene trte doma vzgojiti, ali pa vsaj v dež. kmet. šoli na Grmu kupiti Mi nimamo ničesar razen tega in še to se nam netaktno in brezobzirno jemlje; kako hočete vzbujati mej ljudstvom zanimanje za ameriške trte. Radovedni smo, kako se opraviči ta udarec v obraz Vipavcem ? G. Reischel operi si jezik in poprimi besedo ter povej ttain, zakaj »o se cepljene trte za drag denar prosečim Vipavcem odrekle in za Dolenjce porabile? — III. Kedaj postane našega deželnega odbora pismena obljuba z dne 2. oktobra 1894. štev. 1722 kri in meso? —	IVAN BOŽIČ.
za-se in za tovariše.
Kn|iiica o potrettt. V kratkem izide v založbi knjigotržca A. Zagorjana v Ljubljani knjižica, kateri bode naslov aVelikonedelj-skt potres v Ljubljani". V tej knjižici je natančno popisan potres z dne 14. aprila in vsa škoda, katero je provzročil.
Policijsko. IBletnega postopača Josipa Corera iu vrednega njegovega 231etnega druga Josipa Voucha, išče tržaška policija že kakih 4 mesecev zaradi raznih tatvin, katere sta izvršila ta „čestita* uzmoviča. Predsinofiuem pa so ju zasačili stražarji v njiju skrivališču: v zapuščeni kolibi poleg bivšega železniškega predora pred Barkovlja-mi, v katerem je tedaj skladišče?italijanskega vina. Seveda so ju uklenili in odpeljali v zapor. - Trgovski pomočnik Peter C. prgavil je polic, komisaiijatu v ulici Sctissa, da mu je neznan tat ukradel svoto 115 gld. in pa menico, glasečo na 100 gld.
Najnovejše vesti.
Lolillj 30. Volitve volilnih mož v tem okraju so dovršene. Zmagali amo v vseh občinah izvzeraSi Osor in Lošinj.
Dunaj 30. (Poslanska abornica.) Poslane« P a c & k in tovariši so podali nujni predlog, zadevajoč imuniteto govorov, iznstenih v poslanski zbornici na češkem jeziku. O predlogu bodo razpravljali koncem seje.
Dunaj 30. Odsek za volilno preosnovo je imel danes sejo, da izvoli jednega člena v pododsek na mesto Dipaulija, Na vprašanje je izjavil načelnik grof Coronini, da so razprave v pododseku že precej napredovale in bode isti mogel v nedaljni bodočnosti poročati odseku o svojem delovanju. Poslanec Brzorad je predlagal, da naj pododsek pred poroča o svojem delovanji nego se izvrši volitev. Ta predlog so odkloni i in se je takoj začela volitev jednega Člena v pododsek. Ker pa je 5 členov odšlo med glasovanjem^ bilo je oddanih samo 17 glasovnic (med temi 16 za posl. L u p u I a), in je bila volitev brez-vspešna, kajti za absolutuo veČino trebalo bi 19 glasov. Seja se je morala zaključiti ob splošni potrtosti koalirane gospode.
Trgovlmkv UriojKvka.
Budimpeitv Pionir* km je*f»t 7.26 737 Piooica za tpomlad IS95 7.15 do 7 2 i — Oves i* jesen «.10—ti 13 Iti za »pomlad t> — fl.OB Koruza za maj-juni 6-99 7 01. za juli-avgust 7-02—7.03
PAouioa nova od 78 kil. t. 7 80-7-35 od 79 kil. f. 7 35-740 od »0 kil. f, 7 40-755 »d 81 kil. f. 7-45-7 M), od Ha kil. for. 7 50—7 55. lečnioii tt tiB-8 10, proso B-2 I—H'80. ri nova 5.85 -tj'— Picnica »rodno unvpratcvaujn. Prodaja 20'K)0 met. stot. trg mirnojo. Vroma: jako lepo.
Praga. Nomi nirani sladkor m nuj f. 18 75 nova lotina 1P.05.
Prana. Centrifuga! novi, popravljen v Trut in s carino vrod, odpoiiljatev precHj f, 2s—38-25 April
Ropt. f. 28.50 -28 75 Conc.w«d 2.1.--•—. Četvorni
30'—. V glavah fnodili) 30 25
BftVrt. Kava HanloN good avoraito »k anril 93.50, za juli »S 75.	1
Hamburg. Sanlun uood a»> r«f5» ia uiaj 77.75 -7-■eptumber 76-fiO december 77.35.
Don^Jaka
Državni dolg v		včeraj	danes
	papiiju . .	. . 101.30	101»)
m » *	«r>>bru . .	. . 101 85	101.50
Avstrijska r*nU	v zlatu .	. . 1*8-5'»	123.70
• *	kronali .	. . 101 4ft	101.SO
Kreditne aki-ijo	• «...	. . 3S9 -	3S7.7»
London 10 Lat.	.....	. . 122 35	119 25
			0*70
20 mark		. . 11.M	11.94
100 italj. Ur		. . 45.ao	4« 05
Izjava.
Podpiaana srenjaka predstojnika in duh. paitir v Ri' manjih prićajo, da v na*i vaai Ricmanjih pri Sv. .roftefu ni duha ne iluha po koiicah ; bili ao einer Stir e ila^ajl: Josubl uti umrli in dve zadnji popoln >m» okrevali na koiicih,- eedaj pa, hvala Vitjema, s« čez mesec dni ni več dišali o kakem novem pojavu. O tem ae ja prepričal tudi isti e. kr. okrajni sdravnik. g. Dr. Radojkori^, priiedii dne 10 april« službeno v naio vaa in nedobivii nobenega več novega (lučaja (koiie). aankaial ja aobe in v njih nahajajoče ae reči disiofleirati.
Toliko v prepričanje al. občinatru, ki ao je d»lo zbrgati po neosnovanih glasih nekatarih tujih nam listov.
V Ricmanjih, dno 29. aprila 1899.
MIha Kuret,	Gregor Berdon,
srenjski predstojnik.	arenjski predstojnik.
Fr. Krambargar,
duh. pastir.
Podpisana Bi usnjava najuljudneje naznaniti, da sva prevzela že skoti 30 let obstoječo, »lavnem 1 občinstvu tuknj in v okolici dobro poznano tvrdko O. OlifHi ter so priporočava al, obfiinatvu, da bi naju isto blagohotno podpiralo ■ naročili.
Priporočamo se posebno čč. duhovičini in gg. uradnikom tu In v okolici, da blagovoli naju vsestranski podpirati ter obljubujava, da bodava tofino in koliko najbolj mogoče dobro postregla ■ nitko ceno in dobrim blagom.
Za obilno naroibo priporočava ae
01if61d Sc Comp,
Via S. Cattarlna St. 9
Canitnik poiilja se na zahtevo brezplačno.
\ ir^RrKBuT-^SsT-
via Caserma it. 16 uhod piani deli« Caseraa.
(nMMprtti rtlilri HtfmMtt},
prodaja po miverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleika
kolesa (bioykle)
(model
Jamči se ia vsako kolo i2 mesecev; kdor a« zna voziti, nauči ge ga brezplačno. Poiilj« se na deiul) in na vse kraje. — Opozarja posebno na to, da so kolesa iodl iipsiojttjtjo proti niski odškodnini.
I. M. LAVRENdlC.
Nova Tržaška tvornica gas. vodA, ulica Rossetti itev. 1 dvorišča. Razpošilja po krčmah v mestu velike steklenice po S nvA. in male po a nvA., pasarete ras. baie po S nv6.
Slavnemu slovenskemu ob-čiustvu se prav toplo priporoča podpisani
I. M. Lavp«n£ii.
■■■		
Točijo se	Josip fetalan v Kljun	.t. u. uriMf]ivi piv*.
doaata in latraka li vrstna	PRI „Dvanajstih Kurvali"	Kuhinja je preskrbljena C
▼iaa.	Priporoča se al. občinstvu za obilan obiak.	gorkim 1 jedili.
Dr. 1611*
Razglas.
Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstvu v Voloskem 2 dne 13 novembra 1894 St. 10130 vršila se bo pri tem občinskem glavarstvo dne 14 maja 1895 ob 10. predpolu.lne javna dražba proti znižani ceni od gld : 2750, za popravo žnpne cerkve v Brezovici.
Sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe, previđene kolekom od 50 kr., katere morajo biti uložene pri podpisanem v dan pred dražbo,
Toliko ustmene kakor pismene ponudbe previđene morajo biti z varščino IO«/, pioračunjene cene.
Stavbeni in dražbeni pogoji, načrti in proračun ho na ogled ob uradnih urah pri tem občinskem uradu. Občinsko glavarstvo v Materiji, dne 20. aprila 1895.
Občinski glavar: Kastelic.

Nič več kašlja!
II k I c a m h k i petoralaki prah
ozdravi vsak kuMj, plučni iu bronhijalni katar, dobiva so v o ilikovatu lekarni
PftAXMARER „Ri due Mori" Trst, veliki trg.
Poštno pošiljat »e izrr&ujojo so neutexoina.
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.