264 10/2022 letnik CXXIV Ogledi dobrih praks ekološkega čebelarjenja na avstrijskem Koroškem Od trgovine smo peš nadaljevali do ozaveščevalnega projek- ta z naslovom Njiva zemljanov. Za kakšen ozaveščevalni projekt gre? Pojasnimo. Če bi seštevek vrednosti površin vseh njivskih zemljišč na zemlji delili s številom vseh ljudi na Zemlji, bi prišli do povprečne vrednosti 2000 m 2 površine. Vrednost predstavl- ja površino, ki naj bi bila na voljo za vsakega Zemljana za pri- delavo hrane za celoletno prehrano. Njiva zemljanov v Šmihelu pri Pliberku, ki sicer meri zgolj 200 m 2 , se uporablja za pona- zarjanje pomena njivskih površin in skuša prikazati, kaj vse lahko pridelamo na izbranih površinah. Še posebej zanimiva je primerjava s sedanjim stanjem rabe njivskih površin, ki so v največjem obsegu rabljene za pridelavo hrane za živinorejo. Projekt upravlja skupina ljudi v okviru neprofitnega društva, Sredi junija smo se udeležili enodnevne strokovne ek- skurzije ekoloških čebelark in čebelarjev na avstrijskem Koroškem. Z Brda pri Lukovici smo odšli z avtobusom v zgodnjih jutranjih urah. Najprej smo se ustavili v trgovi- ni Gšeft sredi Šmihela pri Pliberku (Feistritz ob Bleiburg), ki odkupuje in prodaja ekološke kmetijske pridelke regi- onalnih pridelovalcev v 300-kilometrskem radiju regije AlpeJadran. Domiselno pod ceno vsakega izdelka zapiše- jo tudi razdaljo od mesta pridelave do trgovine, da lahko potrošniki hitro ugotovijo razdaljo, ki jo je prepotovalo prodajno blago. ki je zemljo prejelo v dolgoletni najem od župnišča. Pot nas je vodila k ekološki čebelarki Rosi Reinwald, ki v Globasnici (Glo- basnitz) s svojo družino kmetuje in čebelari na manjši kmetiji. Reinwald je leta 2006 zaključila izobraževanje za čebelarsko mojstrico in se naslednje leto usmerila v ekološko čebelarstvo. Rosi, njen mož z občasno pomočjo otrok čebelarita s 50–60 čebeljimi družinami v trietažnih AŽ-panjih in nakladnih panjih. Pridelujejo predvsem gozdni med. Proti varojam ukre- pajo na naslednji način: iz gospodarskih družin sredi julija vzamejo vse zaležene sate, razen enega z odkrito zalego. Ko če- bele pokrijejo tudi ta sat, ga odstranijo, nato pa zatirajo varoje z oksalno kislino ali mešanico, imenovano BienenWohl. Zalego odpeljejo na drugo lokacijo, kjer imajo predhodno nameščenih pet čebeljih družin. Na te družine postavijo matično rešetko, Notranjost trgovine Gšeft z ekološkimi pridelki in izdelki. Ozaveščevalni projekt Njiva zemljanov Čebelnjak ekološke čebelarke Rosi Reinwald IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 265 10/2022 letnik CXXIV nato pa v skladovnice poljubno visoko naložijo zalego iz gos- podarskih družin. Ko se zalega poleže, iz spodnje naklade od- vzamejo zalego in zdravijo z mravljinčno kislino. Tako v vseh družinah poskrbijo za zmanjšanje števila varoj. Vzrejajo tudi matice, del matic odpeljejo opraševat na plemenilno postajo. Matice menjajo na tri leta. Sledil je čas za kosilo v restavraciji Mochoritsch v Rikarji vasi (Rückersdorf ), ki streže jedi iz lokalnih ekološko pridelanih živil. Na začetku drugega dela programa naj bi sledil ogled ekolo- škega čebelarstva Cuderman in čebelarskega centra v Železni Kapli (Eisnkappel–Vellach), ki je zaradi nepredvidenih okoliščin odpadel. Agencija AriTours je našla nadomestno lokacijo, ogle- dali smo si čebelarsko pot Svet čebel v Pliberku, ki je postavl- jena ob manjšem ribniku. Table z informacijami o čebelah so postavljene ob poti, ki vodi do stavbe, kjer imajo čebelarji svoj društveni prostor. Vsako soboto ob tej čebelarski poti organizi- rajo manjšo tržnico, kjer organizirajo tudi degustacije. S čebe- larsko potjo in čebelarskim domom gospodari čebelarsko dru- štvo Peca, ki šteje približno 50 članov. Imajo svojo plemenilno tudi določena stanja v čebelji družini. Tadej zato s pomočjo mikrofona sistematično posluša dogajanja in poskuša pove- zati zvoke s posameznimi stanji v čebelji družini. Tehtnica je nadgrajena z aplikacijo, ki omogoča prikaz podatkov v grafični strukturi, in ne v SMS-sporočilih, ki so osnova večine do sedaj postajo v Železni Kapli. Letno vzredijo približno 1000 matic kranjske sivke, od katerih pridobijo 700–800 oplojenih matic. Društvo je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagalo pri vzpo- stavitvi slovenske plemenilne postaje v Lučah. Ob koncu dneva smo se ustavili pri mladem čebelarju Tadeju Čertovu v Selah. Tadej je študiral na Dunaju, med študijem ga je skrbelo, kaj se dogaja s čebeljimi družinami. S kolegom je prišel do ideje, da zasnuje tehtnico in aplikacijo, ki bi mu daja- la čim več podatkov, na osnovi katerih bi lahko sestavil sliko o stanju čebeljih družin. Razvil je elektronsko tehnico BeeSaver , ki je nameščena pod panjem, in jo opremil z različnimi senzorji, s katerimi spremlja dnevni donos čebelje družine, temperaturo gnezda, zunanjo temperaturo in zvok. Na podlagi nekaterih mnenj naj bi bilo iz spremembe oglašanja čebel v panju razbrati razvitih tehtnic. Tako lahko iz grafov, ki jih pripravlja aplikaci- ja, uporabnik hitro razbere trend gibanja temperature in dono- sov. Po obisku Tadeja Čertova smo se odpravili proti Sloveniji. V okviru strokovne ekskurzije in ogledov dobrih praks smo si medsebojno in z lastniki čebelarstev v Avstriji izmenjali izkuš- nje in obogatili svoja znanja in poznanstva. Odlično vodenje ekskurzije je izvedla gospa Slavica iz turistične agencije Ari- Tours, ki nam je povedala številne zanimive zgodbe s področja čebelarstva in tudi samih krajev, v katerih smo bili med potjo. Mitja Zupančič, KGZS – Zavod CE Društveni prostor Čebelarskega društva Peca Predstavitev elektronske tehtnice BeeSaver Skupinska slika udeležencev strokovne ekskurzije IZ ZNANOSTI IN PRAKSE