Naročnina mesečno 25 Din, ta inozem« etvo 41) Din — nedeljsko izdaja celoletno 120 Din, za inozeniHtvo 140 Din Uredmšt »o je * Kopitar levi nI. h/III Telefoni uredništva, dnevna služba 2050. — nočne 2996. 2994 m 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljano št. 10.650 in 10.344 za inserate; Surajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljko in dneva po prazniku Buharešlta konferenca V vzhodni Evropi sc jc zadmje čase vršila vrsta gospodarskih in jiolitičnih konferenc, jx>-čenši s sestankom Male antante v Strpskem Plesu, ki so jx>kazale, da se je težišče evropske politike za enkrat jjomaknilo proti vzhodu. Strpskemu Plesu je sledila sinajska konferenca, nato sestanek agrarnih držav v Varšavi, naposled balkanska konferenca v Atenah in sedaj zborovanje državnikov v Bukarešti. Vsa ta posvetovanja so že rodila znaten uspeh. Iz kompliciranega omrežju političnih interesov in ri valite t so izluščila gospodarske vidike in potrebe, ki sc nc vjemajo jKivsod s jkj-litičnimi. Sedanji gospodarski položaj je pod pritiskom raznovrstnih nujnosti, med katere spada tudi nenadni pojav ruskega žita na evropskem trgu, fx>stul nevzdržljiv, posebno za države, ki so revne na kapitalu, med katere prištevamo docela vse jx>ljedelske države evropskega vzhoda. Čisto naravni obrambni čut jih jc med seboj [»vezal. Potisnile so jjolitičnu vj>rušanja v ozadje. Primat je prevzelo gospodarstvo ali boj za kruh v pravem j>omenu besede. Mi smo vedno bili mnenja, da bodo |x>govori meti temi državami vsaj sjx>četka tekli prav gladko in res, na nobeni izmeti omenjenih konferenc od Sinuja do Bukarešta ni bilo slišati nobenega nesoglasja, ki bi bil motil harmonijo. Vsak predlog, ki je imel namen zaščititi poljedelskega producenla, jc bil soglasno sj>rejet. Ustanovitev posebnih državnih izvoznih organizacij, ki bi se med seboj povezale v neke vrste agrarni vzhodnoevropski žitni sindikat, nadalje carinske zveze med posameznimi državami, stalne meddržavne agrarne konference, vse to jc bilo sprejeto v soglasnem odobravanju. To je bila prva faza zbiranja ali organizacija skupne fronte, kakor sc jc reklo. Če enkrat rečemo fronta, jx>tem moramo reči tudi proti komu. Tega j>a do danes šc nobena konferenca ni [>oveda]a, ker tudii ni inogla povedati. Vse takoimenovane agrarne države veže ena vsem skupna lastnost, namreč da so po pretežni večini jy»ljedelskc, da ali sploh nimajo, ali da imajo zelo slabo razvito narodno industrijo, da vsem primanjkuje obratnega kapitala, da nc raibinno besede, da so revne, ter da vse živijo od prodaje svojih poljedelskih pridelkov. One zato rabijo stanoviten trg, ki bo redno odjemal, kar bo njih zemlja rodila. Tega rednega in stanovitnega trga j>a ni, ker smo ga v političnem vrvenju zadnjih deset let pozabili organizirati. Na eni strani se nikdar ni resno računalo z možnostjo, da bo enkrat ruska zemlja začela roditi, na drugi strani pa sc industrijske države vedno bolj prizadevajo, da bj svoje žitne pot rabe kolikor mogoče krilc iz pridelkov narodnega poljedelstva. Stavba, na katero smo v teku zadnjih deset let zidali, sc torej mora podreti, kakor hitro bo ruska žitnica začela valiti svoje pridelke v Evropo ali ko bo ena ali druga industrijska država skrčila uvoz jx>ljc-delskih potrebščin. In stavba se jc res jx>rušila. Agrarne konference so torej |»redvsem imele nalogo najti druga sredstva, s katerimi se bodo mogle v novem gospodarskem položaju agrarne države lx>riti za svoj gospodarski obstoj. Razumljivo je torej, da za to svrho ne zadostuje soglasno sprejeta fronta, ampak da morajo priti na jx>moč druga bolj konkretna sredstva. Ta sredstva lahko delimo v dve vrsti: organizacija pridelovanja in organizacija trga. Prva se mora izvršiti na teritorijih interesiranih držav, druga na ozemlju držav, ki bodo naše pridelke kupovale. To bi bila druga faza agrarnih konferenc, ki pa je le deloma dosežena, in h kateri tudi Bukarešta po našem j>repričanju ni bistveno prispevala. Organizacija pridelovanja bi zahtevala, tako mislimo, da si med seboj jx>razdetimo pridelovanje riosameznih vrst j>oljskih pridelkov, ter tako odstranimo kaotično vsestransko udej-stvovanje našega kmeta. Druga stopinja bi bila, da z državno j»omočjo pridobitne stroške zu naše pridelke jx>cenimo tako, da kmet ne bo trpel radi tega, a tla bomo z večjim uspehom prišli na svetovni trg, četudi bi tam našli konkurenta. Tretja stopinja pa jc, tla izvedemo enako carinsko politiko za vse agrarne države glede iizvoza pol jedelskih pridelkov in seveda tudi lesa. Šele j>otcni bo mogoče misliti na fronto, to se pravi na organizacijo kupnega trga. Za enkrat so sc vse agrarne konference, in tudi buka-reška, vsled nu jnosti, ki jo nalaga gospodarska kriza, pečale s tem pravzaprav zadnjim vprašanjem. Težave so se seveda takoj jx>knzale. Industrijske države, ki pridejo v poštev kot kujx>-valke, med seboj niso organizirane in jx> našem mnenju uiti misliti nc smemo na to, da bodo «r doglednem času, ker jih ločijo jx>litična na-sprotstva. Zato je izpeljava tiste malo naivne formule: mi vam odkupimo vaše industrijske pridelke, če nam vi odkupite naše žito, dejansko zelo težavna. Pokret, ki jc sjx>čctka izgledal Sirokopotezen, je torej za enkrat zadel na inrtvo točko. Konfcrenca v Bukarešti ni v tem pogledu prinesla nobenega novega spoznanja. Seveda sedaj še preostane možnost, tla si mi kot agrarna država jx>magamo s trgovinskimi jx>godbami, ki bi nam v nasprotstvu z »načelom največje ugodnosti« priznale za naše pridelke jx>sebnc ugodnosti. To sc zdi prej izpeljivo. Toda agrarni problem, s katerimi sc še bodo bnvilc konfercncc, ne bo niti malo napredoval, čc v svojih računih ne bomo resno upoštevali ruske zemlje, ki bo naša največja nasprotnica v l>otločili desetletjih. Tudi Cerkev jim hočejo vzeti Gonja fašističnega tiska proti slovenščini v bogoslužja se nadaljuje Sramolenje našega jezika — Samohotno razlaganje konkordata Trst, 24. oktobra. Današnji »Piccolo« jc v dolgem članku zopet napadel slovansko duhovščino v Primorju in kategorično zahteva, dn sc morajo vsa glavna opraviln po cerkvah vršiti v italijanskem jeziku. »Piccolo« med drugim piše: V veliki večini cerkva goriške in tržaško-ko-prske škofijo pridigajo duhovniki v kraškem dialektu. To se godi tudi tam, kjer ga en tlel prebivalstva ne rabi in ne razume, ker je prišlo iz okoliških mest, ali iz drugih pokrajin Italije. (Tako mora »Piccolo« priznati, da so samo j»ni-seljcnci na Krasu in v Primorju Italijani nc pu domače prebivalstvo.) To so učitelji in učiteljice, uradniki, karabinjerji, železničarji in trgovci z družinami, ki morajo — po besedah »Piccolija« —doživljati jjonižanje, da se /. njimi postopa kakor s tujci ua tuji zemlji in so v cerkvah oropani jezika svoje vere. Tržaški list pravi, da je to neznosen jx>ložaj, kujti nele da sc v cerkvi pridiga in katehizira v »kmečkem dialektu«, ampak »cclo skupne molitve sc opravljajo v domačem jeziku, ki jih glasno moli naprej duhovnik in inu odgovarja množica kmetov. Celo litanije niso pete v latinščini, ampak v hrapavem dialektu kraških gora.« Prav tako se razburja »Piccolo«, tla se v cerkvi vrši slovensko petje in nc latinsko ali italijansko, »kar navdaja z začudenjem vojake, katerim sc zdi, tla so sredi Balkana nc |>a v Italiji«. Za »Piccolo« jc to »mučno in neznosno stanje, katerega jc treba spremeniti in mu napraviti konec. Vprašanje je le, kako to izvesti. Hitro in z enim udarcem v vseh cerkvah obeh škofij najbrže ne bi šlo.« Zato svetuje drug način jx>itolijaneevaiija cerkve. »Sprcnicmbu se bo vršila sama ob sebi in jx>sto|>onia in sicer s jioinočjo novega rodu, ki bo izšel iz italijanskih šol in bo izpodrinil staro generacijo, ki bo nujno izumrla. Toda, da bo ta nova generacija znala v latinščini ali v italijanščini opravljati molitve in peti cerkvene pesmi, zato je treba, da se jiih v šoli k temu vzgaja.« Tu apelira »Piccolo« na patriotizem italijanskega učiteljstva v Primorju, na šolske vrtnarice in voditelje tlopolavori-stov, da naj povsod poučujejo otroke italijanskih cerkvenih pesmi in molitev. Kjer jc italijanski duhovnik, pravi list, bo stvar lahko izvedljiva in brez vsakih težav. »Toda kjer je župnik navdahnjen z balkanskim čuvstvova-njem, učitelju nc ostane nič drugega, kakor potrpežljivo poučevati mladino in odrasle toliko časa, dn bo prebivalstvo jnvno zahtevalo od cerkvenih oblasti, da sc v obrednik uvede latinščina, oziroma italijanščina.« Po zaslugi prefekta Dompicrija, pravi list dalje, sc bo v večjih krojih že sednj vsako nedeljo darovala latinska maša s pridigo v italijanskem jeziku. K tej mnši morajo priti tudi vsi šolski otroci. Tako torej slovenski otroci v Italiji ne bodo v cerkvi nič več slišali materinega jezika. Tržaški list ima drznost, da se pri tem sklicuje celo na določbe konkordata. 22. čl. konkordata namreč pravi: Škofje in župniki morajo biti italijanski državljani in morajo govoriti italijanski jezik. Po potrebi pa jim morajo biti dodeljeni pomoč- niki, ki razven italijanščine razumejo in govore tudi jezik, ki je v kraju v rabi. da morejo nuditi versko jioiiioč vernikom v njihovem materinem jeziku kakor zahteva cerkev. Na j>otllag tega konkordatnega člena sklepa »Piccolo«: »Torej konkordat zahteva, tla je župnik Italijan in da govori italijansko. Torej ni nujno |x>treb-no, da razume tudi dialekt, ki se. v kraju rabi. Kjer se j>a nahaja še staro'prebivalstvo, ki se ,ie more drugače izraziti kakor v lokalnem dialektu. j»a naj bo imenovan pomočnik, ki bo za slučaj potrebo lahko spovedoval v lokalnem dialektu in pridiga 1 zu stare kmete, ki se niso mogli več naučiti narodnega jeziku.« V nadaljncm za-litevu »Piccolo«, tla morajo tudi vse škofove okrožnice (pastirska pisma) biti v latinskem ali italijanskem jeziku. »Piccolo« je zelo brezvestno iu spretno dal konkordatu drug smisel, kakor ga ima. Konkordat pruvi, tla morajo škofje in duhovniki biti italijanski državljani, Piccolo« pit pravi, da morajo biti Italijani, tla bi se na tak način »čisto |»ostavno in v smislu konkordata« lahko iz župnij odstranilo vse slovenske župnike, ki bi kvečjemu še mogli pastirovati tu in lam kot pomočniki (kaplani) italijanskih župnikov. Nh j»roticerkveno gonjo fašističnih listov jc Vatikan že zavzel odločno stališče in slovensko ljudstvo v vsej Julijski krajini pričakuje, da sc 1к> s ccrkvcne strani vse storilo, tla mu ne lx> vzeta vsaj njegova narodna duhovščina, in tla bo vsaj v cerkvi in spovcdnici slišal besedo v materinskem jeziku. Nove avtomobilske ceste v Sloveniji Pred gradbo nove obsavske ceste Belgrad, 24. oktobra. AA. V ministrstvu za gradbe so odobreni tehnični elaborati za tele jiosle: 1. za gradbo banovinske ceste II. razreda Ljubljana—Litija—Radeče v redni proračunski vsoti 13,716.816.11 Din; 2. za gradbo banovinske ceste II. razredu Cerknica—Begunje—Št. Vid v revidirani proračunski svoti 3,991.496.95 Din; 3. zu gradbo banovinske ccsto II. razredu Trbovlje—Rimske Toplicc v revidirani proračunski vsoti 3,608.833.94 Din; 4. /u gradbo banovinske ceste TI. razreda Trbovlje—Sv. Martin v redni proračunski svoti 'N,402.873.83 Din. Ker jc zgraditev teh cest velike važnosti in nujna potreba za avtomobilski promet, je minister za grudbe v soglasju s predsednikom ministrskegu sveta in ministra za finance odobril, da izvrši banska uprava dravske banovine gornja dela v mešanem režimu s tem, da se v imenu državne podpore da banski upravi zu dela pod 1. vsota enega milijona Din, za dela pod 2. 600.000 Din, zu dela poti 3. 200.000 Din in za dela pod 4. 200.000 Din, skupno 2 milijona Din. K novemu obrtnemu zakonu Smernice ministra Demetrovića Dclgrad, 24. okt AA. Danušnjo konferenco zu izdelavo redakcije zakonskega načrta o obrtih — je otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič, ki je imel daljši govor o izdelavi novega zakonskega načrta. Posebna karakteristika tega zakonskega načrta v primeri z dosedanjim zakonom jc sledeča: 1. logično in organično izveden sistem zakona in norm za vsako vprašanje tako da je osigurano sodelovanje vseli resorov, ki imajo v teni oziru interese. Poleg tega so ostale najnaprednejše in najboljše odredbe dosedanjih zakonov. 2.Trgovinu jc zaščitena z uvajanjem obvezne priprave. 3. Obrt je zaščitena z uvajanjem dokaza osebne strokovne izobrazbe s pomočjo strokovnih, pomočniških in mojstrskih izpitov in odrejenimi mejami napram industrijskemu dolu. 4. Osnovanje in neoviran razvoj nncijo-nulne industrije, pri čemer bodo upoštevani principi državne obrambe. 5. Dviganje obrtnega pomožnega osobja nu višji nivo /. ureditvijo poslovnih odnošajev v sodobnem duhu. 6. Strokovna organizacija nn kolektivni in strokovni osnovi v vseh vrstah gospodarstvu, pri čemer se daje možnost širokega sodelovanju z izvrševulnimi oblastmi. 7. Zaščito gospodarskega dela s strogimi in uspešnimi sankcijami proti nelegalnemu delu. Zakonski načrt predvideva državno oblast kot nositeljico funkcij obrtnih oblasti. Obrtno jiravni red, izveden v zniislu obrtncea z-il, -m«. lic prihaja jxj vseli svojih oznakah v delokrog državnega imperija. Oblastva morajo jx> uradni dolžnosti vršiti najrazličnejše preglede in po organih ustvarjati razne konstatacije ter zbirati podatke in držati nejx>sreden ter obsežen stik s strankami ter ostulimi interesenti v splošno dobro. Ta način dela je dovedel tlo tega, tla se tudi tu javna uprava na vsak način mora koncentrirati v eni roki pri pristojnih državnih oblastvih. Državne oblasti so tudi praktično najprimernejše zu opravljanje obrtniških |X)slov, ker so po svoji teritorijaini konstrukciji in razmeščenju najbližji in najbolj dostopni gospodarskim interesom, tako da sc vsako vprašanje more. rešiti najbrže in najceneje za stranko. Zato jc uradna obrtna ujiruvu po okrajih naj raci jonalnejša in država, ki ima v rokah vso upravno oblast, ne more izpustiti niti enega od teh predmetov iz svoje pristojnosti, ker bi s tem grešila nad svojo glavno nalogo. Ker je današnji državni oblasti \ prvi vrsli dano v dolžnost, dn vrne v državne roke vso javilo upravo, je ta ideju prišla tlo izruzn že v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave, v zakonu o notranji upravi, v zakonu o nazivu in razdelitvi države nu upravna področja in v zakonu o banskih upravah, Odstopanje in ustvarjanje izjem od teli osnovnih načel bi do-vedlo do skaljenja sistema naše javne uprave, u baš ta sistem je bil v vsej javnosti sprejet z navdušenjem kot edino pravilno tlelo, ki sanira in ureja javne razmere naše domovine. Po govoru ministra dr. Jurija Demetroviča je konfcrenca nadaljevala svoje delo, ki bo trajala šc nekaj dni. • • Ministri v Sremski Mitrovici Sedimo pri islem delu z istimi idefami Belgrad, 24. okt. m. Na svojem agitacijskein potovanju so ministri gg. Frangeš, Maksimovič in Kumanudi prispeli v Sremsko Mitrovico, kjer so bili zelo navdušeno sprejeti. Tu so jim bile predložene številne želje in prošnje. Najprej je govoril minister za kmetijstvo Frangeš o kmetijski krizi, dr. Kumanudi pa o važnosti 6. jan. in 5. ckt. Končno je govoril prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je v svojem govoru tudi dejal, da je bi'o v zadnjih 10 letih mnogo vlad, ki so bile jxi svoji osebni sestavi podobne današnji, ki so imele za člane ljudi iz vseh krajev naše države, iz vseh plemen in vseh prejšnjih strankarskih organizacij. Za razliko od teh vlad, ki so bile koalicijske vlade raznih političnih strank, smo stopili v to vlado kot posamezniki, sodelujoč z vsem pojmovanjem in z istimi težnjami pri enem in istem poslu, V vlado nismo stopili kot zastopniki raznih političnih programov in kot zastopniki raznih političnih teženj. Nismo stopili kot je bil slučaj, da je vsak s svoje strani nekaj malega storil, da bi se potem razšli, marveč zato, da trajno in stalno delamo z istimi mislimi in pojmovanji in ne gledamo na le razlike. Med jx>litično skupino, ki sem ji pripadal, in ono, ki ji je pripadal Preka oziroma Kumanudi, so bila razna trenja. Sedaj sedimo pri istem delu in z istimi idejami. O. Uzunovič, g. Preka, g. Kumanudi, g. Sr-skič, jaz in ostali Vam lahko rečemo, da je čas, da vi vsi tako postopate prav tako vsi vaši osebni in strankarski prijatelji. Vi vsi morate iti po tej poti, da se zberete na skupnem poslu, kakor ste se danes zbrali na tem sestanku. To je dobra pot, na kateri jc rx>trebno vztrajati. Ne smete nas več Zborovanje srbske pravo-slavne cerkve Belgrad, 24. okt. z. V Sreinskih Karlovcih že teden dni zaseda arhierejski zbor srbske pravoslavne cerkve in razpravlja o novi ustavi, ki jo тогг izdelati na podlagi novega zakona o srbski pravo slavni cerkvi. Palrijarh Varnava je dal daljšo izjave o delovanju arhierejskega zbora, ter je med drugim dejal, da je zakon o srbski pravoslavni cerkvi uredil odnošaje med jvravoslavno cerkvijo in državo. S tem zakonom so postavljene meje met cerkvijo in državo. Brž ko bo zlx)r sprejel ustavo, bo ta jiredlo-na vladi v potrditev. Z ustavo sc bo arhicrcjske-mu zboru zajamčilo, da lahko podpiše uredbe in pravilnike. Nato je patrijarh govoril o reformi statusa pravoslavnega svcčenišlva in pravi, da se z ustavo pred vsem določa materijalna zagotovitev, da lahko svečeništvo vrši svoje posle čimbolj uspešno. Prav tako ustava določa enotno šolsko izobrazbe pravoslavnega duhovništva. Posebna pozornost se bo posvetila redovni-škim reformam. Z reformo koledarja se arhierejski zbor ne bo bavil, ker bo o tem sklejsala vesoljna pravoslavna konferenca, na kateri bo srbska pravoslavna cerkev stavila svoje predloge. Zanimivo je tudi, da se je arhierejskega zbora udeležil tudi arhimandrit Koboljak Aleksije, kot voditelj posebne delgacije podkarpatskih Rusov Min. Flandin v Ankari Ankara, 24. okt. AA. Po obedu, ki ga je turški minister za gospodarstvo priredil na čast francoskemu ministru za trgovino Flandinu, je g. Flandin ob 16 obiskal predsednika turške vlade Izmel pašo. Ankara, 24. okt. AA. Minister Flandin je posetil danes dopoldne turškega ministra za gradnje. Stavka kovinarjev grozi celi Nemčiji Berlin, 24. oktobra, as. Dogodki v Berlinu radi spora med delodajalci in delavci kovinske industrije postajajo p<> včerajšnjih brezuspešnih pogajanjih v delovnem ministrstvu za nemško gospo-darstvo vedno bolj kritični. Ako nc pride v zadnjem trenutku do sporazuma, jc pričakovati, da se bo stavka razširila na celo Nemčijo. Delovno ministrstvo se trudi na vse načine, najti novo podlago za nadaljnja pogajanja. Dogodki vedno bolj dokazujejo, da ne gre več zu lokalne zadeve. Berlin, 24. okt. AA. Število brezposelnih jc v zadnjih dveh tednih narastlo za 112 tisoč. V Nemčiji je trenutno 3,176.000 brezposelnih. Berlin, 24. oktobra. AA. Novi notranji minister Sevcring jc trdno odločen, da bo z vso energijo zatrl vsako akcijo komunistične ali narodnosocijnlističnc stranke, ki bi ogrožala javni mir in red. Davi jc bil zaplenjen komunistični list »Rote Faline«, ker jc jxizival na na-silstvo. Pruski kabinet se bavi s problemom omejitve vse bolj naraščajoče brezposelnosti. Število inozemskih, v glavnem poljskih delav-ccv, bo znatno znižano. deliti in ne iskati več nc »vašega« ali »našega« človeka, marveč tisti, ki pride v Belgrad k Preki, lahko pride tudi k meni in opravi svoj jx>sel. Tisti, ki jc prišel h Kumanudiju, lahko opravi svoi posel pri Frangešu in obratno. To jc tista pot, na katero so nas pripeljale mnogoštevilne žrtve, dokler ni prišlo do zedinjenja. To je pot, ki jo nalaga Nj. V. kralj in naš dobrobit. Trgovina s patriotizmom »Jugoslovanski Lloydc od 24. oktobra prinaša uvodnik, ki ga zA radii zelo interesentom ugotovitev v celoti ponatiskujemo: Zagreb, dne 23. oktobra. Vsi, ki poznajo naše ljudstvo, naše kraje in naše prilike ne samo od danes, ampak še nekaj de ceni j ev nazaj, in ki skozi vsa ta leta niso imeli nikakih ambicij, d« l)i svoje sposobnosti doka/ali s svojimi la blitvi, še manj pa s tem, da bi trgovali s pntrijotiz-motn, morajo vsaki o-vršju, resničen, vendar je žalostno in smešno, da se aktualnost tega pregovora pri nas še vedno ni zmanjšala. Ena izmeri najbolj ogabnih pojav te povojne razburkanosti je na vsak način trgovina s patrijotizmom, o kateri vedo njeni predstavniki povedati, da je zelo plodonosna in da obstoji za njo kljub veliki konkurenci izvrstna konjunktura. \ časih so biiili srbstvo in hrvatstvo ko-losalni pridelki za trgovino s patrijotizmom. Kdo so bili ti trgovci iu kakšni so bili, to danes vsakdo ve. Moral je priiti 6. januar, da sc je tudi tej trgovini napravil konec. _ Dozdeva se pa, da so ti trgovci s patrijotizmom zelo gibčni kot mačke, ki se vedno ujamejo na noge, kamorkoli jih vržeš. To na lep način ugotavlja »Sarajevska Pošta«, ki pod naslovom »Komeroijalni Jugoslovani« piše med drugim tudi sledeče: »Mi živimo v dobi komercijalizacije. Vse se postavlja na poslovne temelje, vsak računa, koliko dividend bo mogel dobiti s toliko in toliko procenti. Naravno je, alega zavoda ali podobno. In tako se javljajo drug za drugim. enkrat s tem drugič z drugim poslom, kateremu bi bilo potrebno pomagati v imenu jugo-slovanstva. Vsi ti hočejo čisto naravno biti voditelji ali vsaj na vodilnih mestih, samo za božjo -voljo ne kje doli na kakšnem pr.iprostem mestu, ker to bi ne odgovarjalo več njihovemu visokemu položaju reete njihovim trgovskim inte-reso ni . Zato mora proti komeroi jelizaciji jngoslo-vanstva nastopiti vsa naišu poštena jugoslovanska javnost. Jugoslovanska ideja bo samo tedaj koristila naši državi in našemu narodu, če bo razpolagala 7. iskrenimi in ne licemernimi hinavskimi propagatorji, in če jo zamislimo s čistim in iskrenim srcem. Takih in samo takih Jugoslovanov potrebujemo. Komercijalni Jugoslovani bodo dsredno ali neposredno, kakor je pač odvisno od taktike, katero so Ubrali ti trgovci s patrijotizmom in njihovi mnogovrstni pomngagd. ...... Zadnje čase so naši industrijalci, trgovci m bankirji prejeli cirkularne dopise od nekega »Zavoda za naoijonnlno propagando« v Zagrebu, Radišina ul. I. V tem dopisu se poživljajo, d« naj s svojimi inserati podpirajo ta zavod, k.i je ustanovljen po 6. januarju in ima namen, sojila, o katerem ni več ne duha ne sluha. 800 bank in kreditnih ustanov je propadlo in Mussolini zakriva ta položaj s tem, du prisilno zahteva od vseh bančnih zavodov redno izplačevanje dividend, kakor so bile leta 1925. »Gazetta Ufficiale« od 21. marca 1980 priznava 466.231 brezposelnih. Ce pa pomislimo, da je Mussolini prisilil vse tovarne, da morajo zadržati tudi brezposelne delavce, potem pridemo na številko 800 tisoč, ki predstavlja resnično brezposelnost v Italiji.« »Jaz sem se velikokrat razgovarjal z vodilnimi gospodarstveniki in tudi s člani Davvesove in Youngove komisije. Nobeden mi ni mogol razložiti misterija italijanskega proračuna. Francoski ekonomist Valois se je trudil razumeti italijanski proračun ter naposled obupal z vzklikom: »a clown's budget« (proračun klovnov). Vladni proračun izkazuje javen dolg v znesku 88 milijard lir in priznava samo 400 milijonov lir letnega deficita. Tega misterija doslej noben gospodarstvenik ni mogel raztolmačiti. Razni okonomisti so nadalje izračunali, da znaša škoda, ki jo je povzročila sta- bilizacija lire na gospodarsko lažnivi bazi 19:25 proti dolarju, 8 in pol milijarde lir. Stroški za vzdrževanje posebnega zbora črnih miličnikov so preračunani na letnih 150 milijonov lir. Te številke povedo več o dejanskem gospodarskem položaju fašistične Italije in o njeni bodočnosti kakor pa vsako kritiziranje idejnega fašizma. Kadar bo položaj postal nevzdržljiv, bo moral, fašistični režim ali odstopiti ali bo pa napravil kak obupen korak. London, 24, okt. os. Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George je v svoji izjavi dopisniku argentinske »Nacion« izpovedal, »da se bo fašizem moral razkrojiti vsled napak, ki jih neprestano dela, in vsled svojega absurdnega gospodarstva. Španija je gospodarski krah preživela mirno. Diktatura je zginila brez krvoprelitja. Toda Mussolini ni istega kova kot je bil Primo de Rlvera. Za njega ostane vojna zelo zapeljivo sredstvo za izpod iz finančnega labirinta. To sredstvo včasih učinkuje, včasih pa tudi ne. Ko je nedavno Mussolini potoval po severni Italiji in je v Milanu na Stolnem trgu govoril pred 100.000 fašisti, so g« množice prekinile s klici: »Dol s Francijo!« Mussolini je nato takoj preokrenil svoj govor in nameril na Dalmacijo, nakar so množice takoj zavpite »Abasso Jugoslavia!« (Dol z Jugoslavijo!) To so nevarni klici in teh se Evropa boji, zato, ker se boji za mir.« Poroka kralja Borisa Solija, 24. okt. AA. O priliki poroke kralja Borisa s princeso Giovanno bo poštna uprava izdala znamke s slikami obeh. Rim, 24. okt. AA. Princi in člani kraljevskih domov, ki se bodo udeležili poroke bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno, prispejo v Assisi s posebnimi vlaki. Po poročnem opravilu v zgornji baziliki se bosta novoporočenca napotila v spodnjo baziliko, kjer bosta pomolila na grobu sv. Frančiška. Po kosilu v intimnem krogu bo odpotoval kralj Boris s svojo mlado soprogo ob 15.30 naravnost v Ancono, kjer se bosta vkrcala na ladjo »Ferdinand«. Ladjo bodo spremljale torpedovke. V Varili bosta mlada poročenca sprejela z velikimi slovesnostmi. Bolgarski banki za poljedelstvo in za zadruge bosta izrdčili mladi bolgarski kraljici Giovanni poročno darilo v znesku 5 milijonov levov. Assisi, 24. okt. as. Mesto sv. Frančiška je v praznični obleki in se pr.pravla mrzlično na poroko bolgarskega kralja Borisa z itali ansko prin-cesinjo Giovanno. Vo.aške godbe vabijo, istotako vidiš na vsakem koraku vo ake v paradnih uniformah. Inozemske deputacije sprejemajo na kolodvoru. Jutri dopoldne prispeta dvorna vlaka. Mladi poročni par bodo spremljali trije regimenti vojaštva. Poroka se bo vršila v zgorn.i cerkvi. Rim, 24. okt. as. Danes dopoldne je p-ispel v Piso bivši bo-lgarski kralj Ferdinand. Na kolodvoru so ga pričakovali italijanski kralj Viktor Emanuel, bolgarski kralj Boris, princesinja Gio-vanna in princ Ciril. Monarhija ali republika, ljubite »Španijo! Kralj Alfonz navdušeno sprejel med ljudstvom Madrid, 24. okt. fr. Oficijelni Presbiro poroča, da je kralj Alfonz odklonil vsako spremstvo svojih ministrov v Camorra, kjer je otvoril novo električno centralo. Kralj Alfonz se je ob tej priliki pokazal svojemu ljudstvu ter imel tudi dva govora, ki sta bila navdušeno pozdravljena od preprostega ljudstva, ki je vladarja obdajalo. V svojem govoru pri otvoritveni ceremoniji je pozval vse domoljube naj delajo in naj ljubio Španijo. »Ne menite se, če je mcnath:ja ali republika, v prvi vrsti je Španija in Vaša domovina, zanjo žrtvujte svoje delo, njej darujte svojo ljubezen.« Kraljeva izjava je seveda povzročila veliko zanimanje po Madridu in po Barceloni. Vsi imajo vtis, da je vladar nameraval jasno povedati, da se nc boji republikanskega pokreta, da je on osebno desinteresiran na tem, kako si španski narod hoče organizirati svoj dom. Najbrž pa je hotel vladar odbiti puščico republikanski proprgandi, ki trosi po deželi, da se kralj in njegova družina bojita za prestol. Vladarja čakajo velikanske manifestacije, ko se bo vrnil v svojo prestolico. V Braziliji zmagala revolucija Predsednik odstopil — Revoluci onarji brez prelivanja krvi zasedli Rio de Janeiro — Poraz politike Združenih držav S I Rio (le Janeiro, 24. oktobra. AA. Vlada je padla, prezident republike je podal ostavko. Itio do Janeiro, 24. oktobra. AA. Po demieiji predsednika so častniki vojske in mornarice izdali na ljudstvo proglas, v katerem pravijo, da mora lako vladna kakor vstaška stranka delati na to, da pride čimprej do miru. Poslali so zveznim in vstaškim voditeljem poziv, naj ustavijo sovražnosti. V cilju sklepanja premirja naj vstaši in začasna vlada določiln svoje opolnomočene delegate. Rio de Janeiro, 24. okt. AA. V brazilski revoluciji je naslepii danes scnzacijonalen preokret: odstopila sta zvezna vlada in sedanji brazilski predsednik Luiz. Pod generalom de Castrom je bila sestavljena provizorna vlada. Ta dogodek je javnost tem bolj presenetil, ker je bilo v inozemstvu splošno razširjeno mnenje, da se jc revolucija ponesrečila in da sc je vladni položaj zelo ojačil. Davi je general de Caslro, ki je doslej podpiral vlado, nenadoma pozval zvezni kabinet In predsednika, naj odstopi, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi in dolgotrajna državljanska vojna. Ker je imel general de Castro za seboj celokupno posadko mesta, jc prsdsednik Luiz ob 9.40 odstopil. Kadeti ir. vojna mornarica so ec takoj pridružili generalu de Castru. Državni udar je bil i izveden brez najmanjšega prelivanja krvi. Ko sc je novica o preobratu raznesla, jc prišlo v Pernam- bucu in drugih brazilskih mestih do velikih demonstracij veselja. Nova vlada bo takoj razpustila kongres. Iz Londona poročajo, da je ta dogodek zelo ugedno vplival na brazilske vrednostne papirje. Brazilsko posojilo je za dve do tri točke naraslo. Ncw Vork, 24. oktobra, as. Politični položaj v Braziliji še nikakor ni jasen. Glavni vodja revolucionarjev Vargos šc nima zveze z generalom (le Castro. Ne ve se še, ali sc bosta oba rnoia sporazumela o nadaljnjem postopku. Vargos bo nadaljeval svoj pohod preko drža c Sao Paolo v Rio de Janeiro, Ncwyork, 24. okt. as. Vest o odstopu predsednika Louisu je prišln čisto nepričakovano. Njegov rtdstop jc bil prisiljen. Vladne čete so žc v teku noči prestopile k upornikom. Prvi korak nove vlade je bil, da je ustavila vse na-naljnje boje. Bivše vladne čete so dobile povelje, .da naj takoj prenehajo s sovražnostmi. Vest je vzbudila v Wnshingtonu radi tega veliko iznenadenje, ker jo ameriška vlada sinipa-(iziraln z odstopivšim predsednikom. Newyork, 24. okt. as. Po vesteh iz Rio (le Juneira je prišlo po odstopu predsednika do velikih izgredov množic, ki so oropale trgovine in banke. Šest časnikarskih tiskarn je bilo uničenih in je množica popolnoma razbila stroje. Bivšega predsednika Louisu so zaprli v mestu Copacabunu. Venizelos kljub đ-зтип-tijem odpotoval v Angoro Atene, 24. okt. as. Predpogajana v Angori o gospodarskem in konzularnem sporazumu kakor tudi o tarifnem sporazumu so pred zaključkom. Venizelos sam se bo razgovarjal s Kemal pašo o zadnjih podrobnostih. Venizelos in Mihalokopulos se odpeljeta jutri s kriiarko »Helle« v Carigrad in od tod v Angoro. Tukajšnji turški pos'anlk se je že danes odpeljal, da se sestane z Venizelosom in Mihalokopulosom v Carigradu. Rim, 24. okt. AA. Na lelaHšču Ciampino so včeraj poskusili nov mode! letala, ki se dv'ga navpično. Letalo se je dvignilo v 9 minutah 1078 metrov. Poizkusi so uspeli. Nwic"} PeMegrmcKj pre sv, Očeiu Rim, 24. okt. AA. Agencija Štefani poroča, da je papež sprejel danes v uvdijenco belgraj-skega nuncija g. Pelegrinettija. Polaganje vencev na grob neznanega vo'aha naj preneha London, 24. okt, p, Angleška v!ada je s posredovanjem svojega diplomatskega zastopnika v inozemstvu zaprosila vse Vt&uv, da se prcnili. s polaganjem vcncev na grob neznanega junaka, kakor je to do sedaj bil običaj. S tem hoče angleška vlada z ozirom na bližajoči se dan svetovnega miru izbrisati tak spomin na svetovno vojno. — Začasni učbeniki na srednjih šolah Belgrad, 24. oktobra. AA. Na podlagi m i Sije« uja glavnega prosvetnega saveja je minister za prasvelo odobril knjige, ki se smejo uporabljati kot začasni učbeniki zasebnih izdaj v srednjih šolah, dokler ne bodo sprejeti učbeniki državnih izdaj. Odobrene knjige so te-le: Evropa, z zemljepisno čitanko, atlantom in karto Jugoslavijo, ter Zemljepisna Čitanka Todorja Radivojeviča, pomočnika ministra prosvete v pokoju; Primeri iz srednjeveške književnosti (Dubrovnik, Dalmacija, Bosna) Svetozara Matiča; Fizika za nižje razrede srednjih šol dr. Sve-tamiria Rističa; Francoska čitanka, drugi raared, Božidarja Dimiča; Osnovni zemljepis za prvi razred srednjih šol z zemljepisno čitanko, atlantskimi kartami izven evropskih kontinentov in za drugi razred srednjih šol zemljepisna čitanka i« atlantne karte g. Todorja Radivojeviča, pomočnika ministra za pro-sveto v poko.u; Učbenik« češkoslovaškega jezika, spisov F. Zpevek, priredil prof. Oražen, v izdan ju Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani; Anorganska kemija za višje razrede srednjib šol Maksa Prezlju. Razen tega je minister za prosveto na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega saveza odobril zemljepisni atiant za gimnazije in druge šole dr. Vladimirja Marlnkoviča, tretja izdaja, toda pisatelj je dolžan, da mu takoj doda novo admini-eiracijsko karto kraljevine Jugoslavije, razdeljene v banovine. Novo izdajo zemljepisnega atlanta je pisatelj dolžan predelati po navodilih referentov glavnega prosvetnega saveza in ga predložiti sa-vezu v pregled in oceno. Založnik karte je dolžan znižati oeno temu delu s 50 na 40 Din. Pred VZS Belgrad, 24. okt. z. Vrhovni zakonodajni svet je prejel od ministra za socialno politiko načrt pravilnika o poslovanju zdravstvenih naprav, o cepljenju proti stekl ni, o plačevanju pristo.bin za delo in proizvode kemijskih zavodov. Zakonski načrt o zdravnikih specialistih za bolezni v ustih in zobeh, načrt pravilnika za pobi anje nalezljivih bolezni, o pobijanju malarije. Prosvetno ministrstvo je predložilo zakonski načrt o gledališčih. Gozdarsko ministrstvo zak. načrt o spremembah gozdnega zakona. Gradbeno ministrstvo zakonski načrt o izrabi vodnih sil. Belgraiske vesti Belgrad, 24. okt. AA, V glavni carina-nici v Zagrebu je postavljen za zvaničnika Anton Morel iz Maribora. Belgrad, 24. okt, AA. Jutri dopoldne bo imel svojo sejo upravni odbor Narodne banke. Razen tekočih zadev in administrativaih poslov* pridejo na jutrišnjo sejo v pretres ludi p-ošnje za posojila. Belgrad, 24. okt. m. Izšel je pravilnik za izvrševanje zdravniške službe pri bratovskih blagajnah. Zdravniška služba se deli na upravno in na kurativno. Pravilnik vsebu'e dolžnosti in posle zdravnikov, zlasti glede zdravl,enja članov in njihovih družin. Serum nroti influpnci London, 24. oktobra, p. Angleški učenjak Wcllington je iznašel serum proti inilucnci, Najtežjo influcnco je moči s tem serumom ozdraviti v par urah. BpszposefnosS v Avstriji Dunaj, 24. oktobra, as. Brezposelnost v Av« atriji stalno narašča. Po uradnih podatkih je bilo 1. oktobra v Avstriji skupno 174.866 brezposelnih, ki so uživali javno podporo, od teh samo na Dunaju 72.474. Ako se prištejejo oni delavci, ki ne uživajo nikakih Javnih podpor, ki so pa tudi brez dela, znaša njih število 210.000. Od začetka jeseni do 1. oktobra se je število brezposelnih povečalo za okoli 11.000. Skrivnostni umori Pariz, 24. okt. as. Po uinoru štirih oseb t Vals le Bac so danes odkrili v vasi Les Perolies zopet zagoneten zločin. Našli so namreč 50 letnega vpokojenca in njegovo 73 letno teto umorjena v njunem stanovanju. V obeh slučajih so bile žrtve ubite s topim predmetom, radi česar se misli, da je morilec v obeh slučajih eden in isti. Ta domneva se potrjuje tudi po prstnih odtisih.