98
„DOM IN SVET5' 1889, štev. 4.
met, kateri sem zgoraj omenjal, o »ljubezni« v slovstvu, ker je prav o tem predmetu treba podati nekoliko pojasnila, nekoliko trdnih načel, da bode mogoče prav soditi o našem listu. Govoril
pa. bom z ono priprosto nedolžnostjo, ki ima namen prav poučevati, za čednost unemati, od zla pa odvračevati. Kogar katekizem ne pohujšuje, tega tudi moj spis ne bode.                            (Dalje.)
f
Slovstvo.
OLOVENSKO    SLOVSTVO. '                (Spisal dr. Fr. L.)
„A. Janežičeva slovenska slovnica." Za srednje šole priredil in predelal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Šesta predelana izdaja. V Celovcu 1889. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Str. 276. Cena 1 gld. 30 kr. — Dasi je večini naših čitateljev Janežičeva slovnica znana, saj ni nova, vendar menim, da jim govorim iz srca, ko novo izdajo starega, a vrlega dela najtoplejše pozdravljam. Cul sem zadnja leta na svoja ušesa in sicer v dijaških, kakor v profesorskih krogih, kako težko pogrešajo to slovnico, kako obžalujejo, da se ne more dobiti v knjigotržtvu. Zato sta gospod izdajatelj in založništvo res ustregla občni želji z novim predelanim izdanjem. Ker je knjiga došla prepozno, da bi mogel že sedaj izreči sodbo o njej. naj omenjam samo nekatere stvari iz predgovora. Izdajatelj pravi o Janežičevi slovnici, da »je ta slovnica tudi knjiga, kateri so najveljav-nejši pisatelji iz one dobe kumovali. Po ti knjigi se je utrdila naša pisava, likal jezik slovenski in se učil sedanji zarod naš«. — »Glede pisave naj opomnim, da sem se ogibal vseh novotarij in narečnih posebnostij ter se držal le onih oblik, ki imajo sedaj v našem slovstvu več ali manj občno veljavo. To sem storil zato, da se čim prej utrdi naša pisava in doseže večja doslednost v naših knjigah.« — »Pričujoča slovnica ima služiti kot poučna knjiga v prvih šestih razredih.« — »Knjigo izročam rojakom svojim z iskreno željo, naj ji tudi v predelani obliki ohranijo svojo naklonjenost ter v njej častijo Janežičev spomin.« Omenjam tukaj le še, da se tudi ta izdaja, kakor prejšnje, odlikuje po lični vnanjosti, po razgledni sostavi in lepem, ne utrudljivem tisku.
„Rudolf Habsburški", oče avstrijske cesarske rodovine. Spisal slovenski mladini Fr Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. Tisek J. Blaznik-ovih naslednikov. 1889. 8°. Str. 77. Cena 20 kr. — Ta knjižica je II. zvezek »knjižnice sv. Cirila in Metoda«, katero je sklenila cenjena družba izdajati za mladino. Vsekako lep namen, dasi dandanes nismo Slovenci leni v slovstvenem delovanju za mladino. Posebno prav je, da se izbirajo predmeti spisom iz avstrijske zgodovine. A zapreka pri te vrste spisih ni mala:
bodo-li umeli mladi čitatelji take zgodovinske slike? In pa, naj bi družba izdajala knjige samo za mladino? Ali učitelji ne potrebujejo ničesa? Zato bi želel, da bi se izgubila ona misel, da je »knjižnica« samo za mladino, in naj bi vodstvo družbe mislilo tudi na odrasle. In želel bi, da bi že v tej knjižici bilo izostalo na naslovu: »slovenski mladini«. Ako bi bilo za mladino v prvi vrsti namenjeno to delce, moralo bi pač pripovedovanje ukrojeno biti še priprostejše in še bolj domače in nekatere stvari bi bilo treba izpustiti. A takošna, kakoršna je, primerna je knjižica slovenskemu čitateljstvu sploh in za tak širši krog je res vrlo sostavljena. Nekateri deli so se prav posebno posrečili. Tako sem bil zelo radoveden, kako bo slikal pisatelj boj Rudolfov z Otakarjem, češkim kraljem. A rečem rad, da sem bil prijetno ganen. Takega »finega takta«, take pravicoljubnosti in tolike pijetete do pokojnikov ne poznajo vsi zgodovinski pisatelji.
Pisava je pravilna, neprisiljena, lahka, le tu pa tam je kaka nenavadnejša oblika ali po nepotrebnem razvita konstrukcija. Tvarina je izbrana tako, da zanima. Prav toplo želim, da bi z zanimanjem segli po tej knjigi — mnogi.
..Zgodbe sv. pisma" za nižje razrede ljudskih šol. S 47 podobami. Sp. dr. Fr. Knecht. Poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Frei-burg i Dunaj. Herder. 1889. Cena 26 kr. — Ta knjižica ustreza res šolski potrebi in je za svoj namen popolnoma primerna. Slike so lične in dostojne Hvalno omenjamo lepo in lahko pisavo prelagateljevo.
Mrvatsko
SLOVSTVO.
(Piše Janko B.)
Že v 2. št. »Dom in Svet«-a sem poročal o stanju „Matice hrvatske" in rekel, da namerava letos svoje člene z lepim številom knjig razveseliti. Ilverjen sem bil vedno, da »M. hr.« res neutrudljivo deluje v prosveto hrvatskega naroda, vendar me je ugodno iznenadila vest, da hode »M. hr.« letos izdala dvajset knjig, pol v juniju, pol v decembru in to za 1. 1888 in 1889, ker je za eno leto zaostala za-solarnim letom. To je res ogromen in nenaden napredek, katerega mora biti vsakdo vesel.
14. sušca je imelo „društvo sv. Jeronima" glavno sejo. Predsednik, kanonik Franjo Budicki, je poročal v kratkih besedah o stanju društva.
Raznoterosti.
99
Stanje ni baš sijajno, vendar se opaža napredek, četudi še neznaten. Društvo si misli napraviti tudi društveno hišo, vendar tega do sedaj še ne dopušča gmotno stanje. Ni pa, menim, umestna ona misel predsednikova, da bi društvo katerikrat tudi po katero knjigo manj izdalo, samo da se prej napravi hiša. Kaj bi gladnemu trgali kruh od ust, dajmo narodu dobrih in koristnih knjig, katerih tako potrebuje. Hiša že še počaka. »Danica« se bode tiskala v 32.000 iztisih, druge knjige se pa niso še odločile. Vseh členov ima društvo 8 325, za 20 več od lani. A društvena imovina šteje 108.778 gl. 13 kr.
Do sedaj ni posebnih novostij na hrvatskem književnem polju. Od novega leta ni izšla nobena knjiga, katera bi bila zanimiv pojav v hrvatskem slovstvu, izšlo je res nekoliko prevodov, največ v »Hrv. biblioteki«, a izmed drugih naj omenim le Harambašičev prevod Tolstojevega velikega romana: „Vojna i mir", kateri izhaja v snopičih in Badaličev-Shakespeare-ovega: »Koriolan".
Stari književnik, Dubrovčan Matija Ban, je počel izdajati svoje zbrane spise. To bode ogromna zbirka, katera bode obsegala 25 knjig. Dosedaj je izšla prva knjiga, v kateri so drame : „Mjerima", „Milenka" in „Dobrila".
(Daljo.)
ČEŠKO    SLOVSTVO. (Piše S. Z-g-c.)
Slavnega pisatelja in pesnika Svatopluka Cecha, kateri je čitateljem »D. in S.« že od lani znan, izšli sta nedavno dve krasni deli. V zalogi Edv. Valečka so izšle ,.Nove pisne" — poetickych besed čislo XXXVII. (urednik Jan Neruda), katere so z »jutranjimi pesmimi« neka celota. — V njih se nam rišejo prav pesimistično razne prigodbe iz javnega in zasebnega življenja. V teh.pesmih je bolj lirik nego epik, tu sodi in kaže subjektivno sedaj to, sedaj drugo, med tem, ko je bil v prejšnjih delih mirnejši opazovalec. —   Drugo najnovejše njegovo
Naše slike nam kažejo nekatere jugoslovanske obraze in noše. SI. 1. in 2. nam kažeta Morlakinjo in Morlaka, to je Dalmatinca ImoŠcana (Imoski), po rodu Slovana, ki pa rabi tu in tam italijanščino, zlasti po otokih dalmatinskih. SI. 3. nam kaže kmeta iz okolica šibeniške. Ta okolica je jako zanimiva; okoličani lepega Šibenika se pečajo z ribištvom in vinstvom SI. 4. Krivošijanka. Krivošija je iz zadnjih bojev dovolj znana. SI. 5. in 6. nam predstavljata srbsko nošo. — Slike so povzete iz knjige »Balkanhalbinsel«, spisal A. E. Lux, izdal Herder v Freiburgu (ocenjena v našem listu str. 49), čitateljem v veselje, poznavalcem slovanskega juga v presojo.
f Anton Mažuranič, eden izmed prvakov ilirskih preporoditeljev, umrl je dne 18. decembra pr. 1. v Zagrebu. Pokojnik se je rodil v Novem
delo je „Novy epochalni vylet pana Broučka, ten-tokrat do XV. stoleti", illustroval V. Oliva, v zalogi Topiča v Pragi, zvezek 1—4. — Lani je napisal Čech slično humoristično povest, kjer je poslal Boučka na mesec; toda mnogo zanimivejši in poučnejši je ta izlet v XV. stoletju v Prago. Delo je pisano zelo duhovito, osoljeno z neusahljivim humorjem. Tu je pokazal Cech, da ni samo izvrsten pesnik, nego tudi učenjak. Je-dino, kar bi mogli grajati, je, da hvali preveč husitstvo.
Znani Ed. Jelinek je napisal »Slovanske črtv" ze života společenskeho, literarniho a umeleckeho. — Salonni biblioteka č. IX. — Tu je trinajst razprav, v katerih se opisuje vse, kar meri na kulturo Slovanskih narodov. Zastopani so Busi, Poljaki in Hrvati. Pisan je v lahkem slogu, kakoršnega smo pri njem vajeni, razodeva se velika ljubezen do ostalih Slovanov. — V istej biblijoteki št. LIX. so izšle J. Konrada. veščega pripovedovalca, »Dalmatinske povidkv". — Na vrlo zanimiv način podaje K. nekoliko lepih slik iz življenja naroda z obrežja jadranskega morja.
V zalogi Topiča sta izšli tudi vrlo zanimivi knjižici: „Vybrane bachorky a narodni pohadkv Boženv Nemcove" in »Narodni pohadkv a povesti" K. Jar. Erbena, znamenitega nabiratelja narodnega blaga. Obe knjigi sta okrašeni z lepimi illustracijarni Viktorja Olive. —
Med prvake na češkem parnasu spada i A. Hevduk. »Salonni bibl. štev. LXVIII.« jeprinesla njegove najnovejše pesmi: „Šipy a paprskv" basne. — Poleg ostre satire nahajamo v tej zbirki čvrsto in vzvišeno rodoljubno navdušenost. H. je pravi lirik. Vroča ljubezen do domovine in vera v njeno bodočnost, predočevana s posebno natančnostjo in nežnostjo, očara vsakega. Tu se zrcali cela osebnost Hevdukova. — Izda-vanje zabavnih spisov J. K. Tyla lepo napreduje, izšel je že dvajseti zvezek. Spisi Tvlovi imajo trajno vrednost, človek jih rad vedno čita.
(Dalje.)
v Vinodolu na Primorskem, kjer je obiskaval prve šole; srednje pa in višje je izvršil v Zagrebu. kjer je postal profesor hrvatskega in latinskega jezika. 1. 1861 pa je postal ravnatelj na Reki. Služboval je preko 30 let ter se je, ko je leta 1868 stopil v pokoj, preselil v Zagreb.
Z bratom Ivanom pesnikom, banom hrvatskim, bilje čvrst pristaš Gajev in boritelj za narodne stvari. Gaju je pomagal v »Danici« in v »Novinah«. Pisal je več jezikoslovnih sostavkov, izdaval šolske knjige (»čitanke«). Leta 1859 je izdal prvo hrvatsko slovnico, katero je izdelal na podlagi svoje jezikoslovne razprave »Temelji ilirskoga i latinskoga jezika«; zapazil je edinstvo naglasa v govoru narečja čakavskega in jezika ruskega; priredil je več dubrovniških pesnikov za tisek; v zagrebškem  programu je  priobčil:
Raznoterosti.