PRIMORSKI DNEVNIK
ta." oiaeatia v gotovim	„ op 1»
oostaie 1 gruppo “ li6Iia 35 llT
Leto XIX. St. 36 (5411)
TRST, torek 12. februarja 1963
DANES NADALJEVANJE DELA RAZOROŽITVENE KONFERENCE
ov poziv izvenblokovskih držav velesilam aj končno prekinejo jedrske poizkuse
Tassov komentar o obnovitvi eksplozij v ZDA
' Nva, ii. — v pričakovanju četrtega zasedanja razorožit-1 konference, ki se bo začelo jutri popoldne, so se danes <j S* Zahodne delegacije, da se sporazumejo o skupnem na-KL(,- še pred tem sestankom se je italijanski predstavnik Ca-'iE;1 sestal z voditelji ameriške, angleške in sovjetske dele-
Sld
mt-*dne sta se sestala oba M (Tonika konference Kuznje-C,Foster- Zvečer pa je bil voditeljev osmih delcih kvenblokovskih držav, ki ■et> • nffejo na konferenci. Dom-• ,10. da bodo te države predli	zahodnim velesilam
ta? Poziv. naj se čimprej I Jočejo o prekinitvi jedr-^takusov.
Voditelj britanske delegacije Godber je ob prihodu v Ženevo izjavil, da temelji število inšpekcij na kraju samem, ki ga zahtevajo zahodne delegacije, na znanstveni podlagi. Vendar pa ni izključeno, da bodo novi dosežki omogočili Zahodu, da zmanjša to število. V zvezi s sovjetsko ponudbo, naj bi se omejili samo na tri inšpekcije na leto, je Godber pripomnil, da gre za sovjetsko pobudo, ki po-
meni odločen korak naprej, ker je Sovjetska zveza sprejela načelo inšpekcij. Zato bi moralo sedaj biti mogoče resno razpravljati na znanstveni podlagi glede števila inšpekcij.
Sovjetska agencija Tass pravi danes, da obnovitev jedrskih poizkusov v ZDA daje nov zalet a-tomski oboroževalni tekmi. Agencija dodaja, da bodo ZDA odgovorne za morebitne posledice te pobude. Dalje pravi izjava, da bo sklep ameriške vlade nedvomno še bolj zapletel ženevska pogajanja, zaradi česar bo sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov še težavnejši.
Tassova izjava pravi dalje, da
I "'"m
JI . "'"■"IIIIIIIIIIIMIMI,Hlinili,    I Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIMIII   III1IIIIIIIII1IIIIIII IIINIIUIIIIIIIIII
HALLSTEIN IN GILPATRIC NA OBISKU V ITALIJI
azpust parlamenta: 18. t. m. plošne volitve: 28. aprila
Moro in Fanfani: nadaljevali bomo politiko levega centra Togliatti: premagati konservativne sile, zvezo industrijcev, liberalno stranko in Krščansko demokracijo
7’ U. — Poslanska zbornica in senat imata le še nekaj dni 'v Četrtek ali najkasneje v petek bosta prekinila delo v
Spanju odloka o razpustu, ki ga bo predsednik republike r^'a' v nonedeljek 18. t.m. Hkrati bo ministrski svet razpi-volitve, ki bodo 28. aprila.
irj^nik vlade Fanfani je da-Wa°ldne sprejel predsednika gospodarske skupnosti Jtj,?a- Med razgovorom, ki mu L ^stvoval tudi zunanji mini-
Han ES
________
^ zasedanje , }SCc’ na katerem se bo )PIa , h!, ,10 tudi o prepovedi jodr ''	usov> potem ko so bila
Pogajanja o tem v Wa-Pa prekinjena, čeprav je Pa zveza privolila v tri in-*• kar pa so ZDA in Veli-1» lanija imele za premalo. Pa c?raj je britanski delegat si' aa bodo morda novi do-%j|aanosti omogočili, da se
se bo začelo v Ženevi razorožitvene bo
1 biT Število inšpekcij, ki Vodnjaki doslej predlagali, ■zključeno, da bo prišlo 1 do kompromisa, zlasti j Stiska osmih delegacij | pvskih držav, ki bodo Se danes predložile po-sc jedrske sile čimprej i ft, ®J° o prepovedi posku-2 drugi strani pa kaže, da .C* bolj pesimistični. Tass M sporočila, da bo spodjedaj težavnejši, ker so v
P >PPv’d' jedrske poskuse, ki k)We,i Prav pred obnovitvi-»ffjanj v Ženevi. Zavrnitev V£Sa predloga inšpekcij pa •o '*■ da ameriški vladi ni bita hsl?°razuma, temveč le za jjtajhpravi obnovitev jedrskih
kL^ko Se v Ženevi nadalju-J S*-1 e.renca za uporabljadje S rt'.1,1 tehnike v prid neraz-I : o V*avam. Včeraj so razprav-# J»j ‘dravstvu, kjer so bili že jtr ^Jseženi veliki uspehi, o
-K1^	' u!<a že podatek glede ma-
!l hi >4^,cri- primeri so padli od ’ D “‘-ItO milijonov.
Ajr*2; a.
da še vedno
Si i ................. .......
Vlili 8(j° Naplenili premoženje o-
5
(a ,sb>rt še nekatere častni-
osebam bivšega režima,
i{4 tevtiS-s ks
P's S« Slem so priznale nov re-. Sovjetska zveza, ZDA, Ve-
sr;
i: *.,	&!, Se spori na Zahodu na-
po,' < ^ i>l' Tako je včeraj Mac „til» A]I"‘,d.dnigim izjavil v spodil fifen *’ da je bila metoda, rrtl>, S ^Porabila Francija za predi8, S a?®&ajan,j v Bruslju, »isto-ifl ! (|> ^^ '"'atična in brutalna*. RohL demokristjanske parla-j, skupine v zahodnonem-llNat1 hrentu pa je povabil rpd1	podkanclerja Erhar-
ministra Schroeder-bednika skupnega tržišča 19« Stv in druge, da bi izsilili se \v sl- P°Sajanj za vstop An-l -iAl^l^Pno tržišče. Danska in
v 4 e jzjav, da Adenauer na-K° " $ P V ^ijučitvi skandinavskih vgS S l>»a!?uPno tržišče. Ameriška Na ,Protuje trgovini med So-t(CeZ0 in Veliko Britanijo,
Ji> »ovarjata o sovjetskih na-
/ SV'fiji oro<
uA	^	11: i L 11 m
ic.jK	**atvup uvcii uit
7 l.*airtJ0n sovjetskega petro
'	na.n»l»0il ia na 7a

jetskih
ladjedelnicam orodnih strojev v nakup dveh ali treh
nesoglasij je na Za-
l 'A i^oč, a našteli smo le ti-Všjv --rc se -ie zvedelo vče-nesoglasja pa je V" n?'a povzročil de Gaulle / v- šhl”v.0 politiko, o čemer je ,1» V Itaie’-1’**1* novinar VI . Pipp-!I p)8/ %Svi?!Sai: “Bistvo de Gaullo-
i>' iipf* C pl ':i|i ja je v tem> (ja se je
fi J ,yVa Cpričal, da smo prišli S \|V| 'istega povojnega polo-* >7? ZDA hile hranitelj in “hodne Evrope.*
ster Piccioni, minister za industrijo Colombo in visoka funkcionarja zunanjega ministrstva in predsedstva vlade, so proučili vprašanja, ki so nastala z razbitjem pogajanj za vstop Anglije v evropsko skupno tržišče.
Fanfani je sprejel danes tudi a-meriškega podtajnika za obrambo Roswella L. Gilpatrica, ki je prispel na dvodnevni obisk v Italijo. Gilpatric je imel razgovor tudi u obrambnim ministrom Andreottijem.
Popoldne pa se je Fanfani raz-govarjal s socialističnim poslancem in glavnim urednikom «Avan-ti!» Pieraccinijem ter s tajnikom PSDI Saragatom, ki bo odpotoval z letalom jutri zjutraj v ZDA, kjer se bo zadržal kakih deset dni. V Italijo se bo vrnil pravočasno, da bi mogel odpreti volilno kampanjo za PSDI v Milanu 23. t. m. Končno je bil Fanfani na razgovoru pri predsedniku republike Segniju.
V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu vprašanja poslancev; jutri bo na dnevnem redu ratifikacija nekaterih mednarodnih pogodb, vladni ukrep za skrajšanje vojaškega roka, nakar bodo razpravljali o zakonskem osnutku, ki predvideva obdavčenje naraščanjo-če vrednosti gradbenih zemljišč. V senatu pa bo jutri na dnevnem redu študijska doklada za profesorje, nato pa bodo nadaljevali razpravo o resoluciji glede naraščanja draginje, ki so jo predložili komunistični poslanci. Vsem, ki bodo posegli v diskusijo, bo odgovoril minister za industrijo in trgovino Colombo.
Volilna kampanja za splošne politične volitve se je že začela: včeraj je govoril v Milanu tajnik KPI Togliatti, v Rimu tajnik KD Moro, v Grossetu pa predsednik vlade Fanfani. Togliatti se je zadržal na vprašanjih zunanje in notranje politike, ki bodo nedvomno glavna tematika volilne kampanje. «Ta kampanja, je dejal med drugim Togliatti, bo večjega pomena od prejšnje kampanje, celo večjega od kampanje leta 1953, ko je šlo za to, da se prepreči uveljavljenje večinskega volilnega sistema. Danes gre za zelo globoke spremembe, ki nastajajo na mednarodnem področju in v naši deželi Kriza okrog Ku be je postavila na dramatičen način vse človeštvo pred konkretno perspektivo atomskega uničenja. Spričo te perspektive so izgubile svojo vrednost vse stare koncepcije zunanje politike; imamo samo eno možno pot: pomirjenje, miroljubno koeksistenco, splošno razorožitev in organizacijo trdnega miru. Vse to vključuje radikalen preobrat v zunanji politiki naše dežele, ki je bila do danes povezana s koncepcijo nasprotujočih si vojaških blokov in s tem z možnostjo novega svetovnega spopada.* Potem ko je zatrjeval, da bodo podmornice z raketami «Polaris» imele svoje oporišče v Italiji, je Togliatti dejal, da italijanski narod ne more dopustiti take politike, ampak zahteva politiko konkretnih pobud, kakor n. pr. predlog, da se sklene nenapadalna pogodba med silami NATO in varšavskim paktom; predlog o ustanovitvi brez-atomskih področij v Evropi, «To bi utegnil biti resen, prav nič uto-pističen in neuresničljiv prispevek, da bi mogli doseči splošno in nadzorovano razorožitev.«
«Pri nas pa smo pred vedno večjim demokratičnim pritiskom; pritiskom delavskih zahtev in zahtev srednjega sloja in drugih, ki jih ni moč zadovoljiti, ne da bi uveljavili globlje reforme sedanje politične ureditve, Temu se zoperstavlja trdovraten konservativni odpor, ki se izraža tudi v usmeritvi sedanje vodilne skupine KD. Treba je zlomiti ta odpor, da bi odprli pot racionalni rešitvi življenjskih vprašanj delovnih množic in radikalno obnovili politično in socialno ureditev naše dežele. Komunistična stranka hoče to obnovo ' iri
se zanjo bori. Glavnega nasprotnika, ki ga je treba premagati, vidi torej v konservativnih silah zveze industrijcev, liberalne stranke in Krščanske demokracije, ki jo danes vodi konservativna skupina. Ce bi prevladale te konservativne skupi ne, bi se začelo razdobje trdih in resnih borb, ki bi zahtevale vso požrtvovalnost najširših ljudskih množic«.
Tajnik Moro je govoril na zborovanju ženskega gibanja KD v Rimu in nakazal glavne smernice dejavnosti KD v prihodnji zakonodajni dobi: odločen napredek, toda vedno povezan s »previdnostjo«; nadaljevanje politike levega centra s
sprotovanje komunizmu. Predsed nik vlade Fanfani pa je govoril o rezultati!* svoje vlade; glede nadaljnjih perspektiv je dejal med drugim, da «vlada levega centra ni bil 3ksperiment, ki se končuje s tretjo zakonodajno dobo, ampak je največji politični dogodek petletnega razdobja 1958-63, ki je kot most med začetnimi stiki tretje le-gislature, da bi ugotovili še nerešena vprašanja in sile, ki so pripravljene vzajemno sodelovati, da bi jih rešili — in manj začasne odločitve, ki jih bo mogla sprejeti četrta legislatura, potem ko bodo stranke mogle ugotoviti mnenje volivcev«.
je ameriški sklep v nasprotju z resolucijo skupščine OZN od 7. novembra 1962, ki poziva, naj se s 1. januarjem ukinejo vsi jedrski poizkusi. »Sedaj se jasno vidi, nadaljuje izjava, kakšni so bili nameni ameriške vlade s stališčem, ki ga je zavzela do novih sovjetskih predlogov, ki jih je obrazložil Hruščov Kennedyju». Izjava poudarja, da »neuspeh tristranskih razgovorov v New Yof-ku in Washingtonu in ameriška zavrnitev sovjetskega predloga za tri inšpekcije letno kaže, da ameriški vladi ni bilo na tem, da išče sporazum, temveč da pripravi obnovitev jedrskih poizkusov, ko so bile vse možnosti, da se doseže sporazum*.
Danes se je v Ženevi nadaljevala konferenca o znanosti in tehniki. Strokovnjaki so ugotovili, da vsak dan umre na tisoče otrok in odraslih zaradi slabe prehrane in zaradi kužnih bolezni. O-boje je na splošno posledica pomanjkanja najosnovnejših higienskih predpisov. Strokovnjaki, ki sodelujejo na konferenci, so poudarili, da bi vsaj polovico tropič-nih bolezni lahko zatrli, če bi imelo prebivalstvo zadostno količino pitne vode. V nezadostno razvitih deželah so kužne bolezni vzrok kronične revščine in številnih primerov nesposobnosti za delo in s tem ogromnih gospodarskih izgub.
Učinkovito borbo proti tem boleznim je že začela svetovna organizacija za zdravstvo z vidnimi rezultati. Primeri malarije so npr. padli od 250 milijonov na 140 milijonov; ozdravili so na sto-tisoče oseb, ki so imele druge kužne bolezni, kakor npr. brucelozo, tuberkulozo in očesne bolezni. Toda potrebni so veliki napori, preden bo moč dokončho premagati te bolezni, kakor se je to doseglo v industrializiranih deželah. Po mnenju strokovnjakov je potrebno pripraviti načrte za javno zdravstvo, ustanoviti nove regionalne ustanove za šolanje specializiranega osebja, omogočiti raziskovanja in še posebej osredotočiti delo na vprašanja prehrane in kužnih bolezni.
t; nobene možnosti za sporazum desničarskimi silami; stalno na-
Pogajanja o Kašmiru
KARAiCI, 11. — Ob zaključku nove faze razgovorov med Indijo in Pakistanom glede Kašmira so sporočili, da se bodo predstavniki o-beh držav ponovno sestali od 9. do 12. marca v Kalkuti.
lamentu v odobritev, novega para-grafai ki bi dal ameriškim zaveznikom zagotovila, da omenjena pogodba ni v nasprotju s prejšnjimi obveznostmi. Nekateri trdijo, da je tudi ameriški predsednik Kennedy omenil, da bi bilo umestno vnesti tako izjavo v pogodbo. To je Kennedy omenil Adenauer-jevemu odposlancu Carstensu. V poučenih krogih pravijo, da so bili Carstensovi razgovori v Wa-shingtonu zelo hladni. Na zadevna vprašanja je predstavnik danes odgovoril, da so v ZDA postavili številna vprašanja za pojasnila v zvezi z omenjeno pčgodbo, in da je Carstens odgovoril, »kjer je bilo mogoče*. »Kar se tiče ostalega, bodo dejanja bolj zgovorna kakor besede*.
Sovjetska letala v Indiji
BOMBAJ, 11. — Danes so prispela v pristanišče v Bombaju šti-r. sovjetska reakcijska lovska letala »Mig*. To je prva skupina od dvanajst letal »Mig*, ki jih je Sovjetska zveza obljubila Indiji za vežbanje indijskih pilotov. Letala so pripeljali s sovjetsko ladjo »Dodruš*, ki je odplula iz Odese 22. januarja.
Norveška In Danska zahtevata pojasnila od bonske vlade
BONN, 11. — Danska in norveška vlada sta dali nalogo svojima poslanikoma v Bonnu, naj zahtevata v bonskem zunanjem ministrstvu pojasnila v zvezi z izjavami ministra za obrambo von Hassela, da Adenauer nasprotuje vključitvi skandinavskih držav v skupno tržišče. V Bonnu so sporočili, da bo von Hassel sprejel norveškega in danskega poslanika, da ju podrobno obvesti o omenjenih izjavah, glede katerih je von Hasselov predstavnik izjavil, da so vse informacije »popolnoma potvorile smisel von Hasselovega govora«.
Predsednik norveške vlade Ger-hardsen je danes izjavil, da je neuspeh pogajanj v Bruslju praktično razveljavil zahtevo Norveške za vključitev v evropsko gospodarsko skupnost. Morebitni uraden umik te zahteve bo odvisen od u-krepov, ki jih bo sprejela Velika Britanija. Pripomnil je:	»Sedaj
smo pred popolnoma novim položajem. Zgodi se lahko mnogo stvari. Druge politične konstelacije, kakor nova nemška vlada, nov francoski predsednik in sprememba vlade v Veliki Britaniji bi lahko stvari zelo spremenile«. Končno je Gerhardsen izjavil, da «ni realno« misliti, da bi se pogajanja v Bruslju o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče mogla obnoviti v bližnji prihodnosti.
Včeraj je umrl pisatelj Fran Albrecht
leta 1960 je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado
Volitve v Paragvaju
ASUNCION, n. — Na podlagi delnih podatkov o včerajšnjih volitvah v Paragvaju za izvolitev predsednika republike in novega kongresa se zdi, da je skoraj zagotovljena izvolitev generala Alfreda Stroessnerja, ki je prevzel oblast leta 1954 z državnim udarom. Predsednikov mandat bo trajal štiri leta.
LJUBLJANA, 11. — V Ljubljani je danes v 74. letu starosti umrl zadet od srčne kapi znani slovenski književnik Fran Albrecht. Pokojni Albrecht, ki je bil po rodu iz
Kamnika, je po študijah na Dunaju končal filozofijo v Ljubljani, kjer je bil od leta 1924 do 1934 tajnik ljubljanske univerze. Po prvi svetovni vojni je Albrecht najprej urejeval časopis »Svoboda*, potem pa od leta 1922 do 1932 o-srednji slovenski kulturni časopis »Ljubljanski zvon», kasneje je s skupino naprednih pisateljev ustanovil neodvisni časopis «Sodobnost». Med okupacijo je bil interniran v Dachauu.
Svoje prve pesmi je Albrecht objavil v »Ljubljanskem zvonu*. Prva njegova zbirka «My-steria dolorosa* je izšla leta 1917; kasneje je pod vplivom oktobrske revolucije izdal »Pesmi življenja*. Znana je tudi njegova novela «Zadnja pravica*.
Posebno področje delovanja 'Albrechta predstavljajo njegovi prevodi srbskih in tujih del v slovenščino. Za svoje življenjsko delo je Albrecht dobil leta 1960 Prešernovo nagrado. Odlikovan je z Redom brat-stva-enotnosti druge stopnje, s poljskim odlikovanjem in je tudi nosilec spomenice 1941.
Ko je zvedel za smrt, je podpredsednik Edvard Kardelj poslal Albrechtovi soprogi Veri sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da je z nepričakovano smrtjo Frana Albrechta Slovenija izgubila uglednega ustvarjalca slovenske kulture.
niiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiHriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiB
PO RAZBITJU POGAJANJ V BRUSLJU
MacMillan napovedal sestanek Commonmaltha Pritisk IDA na London proti trgovini s SZ
Mac Millan je znova ostro kritiziral ravnanje francoske vlade
Posvetovanja v Bonnu o skupnem tržišču
BONN, 11. — Voditelj demokrisi-jnnske parlamentarne skupine von Brentano je povabil več zahodno-nemških osebnosti, naj bi se v četrtek sestali v Bonnu in razpravljali o vzhodnoevropski gospodarski skupnosti. Med drugim se bodo sestanka udeležili podkancler Erhard, zunanji minister Schroe-der, predsednik skupnega tržišča Hallstein in drugi. Govorili bodo, kako obnoviti razgovore med Anglijo in šestimi državami.
Zunanji minister Schoeder je izjavil, da bodo ministri, ki so sodelovali pri razgovorih v Bruslju, v kratkem pripravili poročila o stanju pogajanj, ko so se ta prekinila.
Predstavnik bonske vlade je na razna vprašanja socialdemokratske opozicije, liberalcev in tudi nekaterih demokristjanov odgovoril, da bonska vlada nima namena vključiti v besedilo francosko-nemške pogodbe, ki je bila predložena par-
LONDON, 11. — Predsednik vlade Mac Millan je sporočil spodnji zbornici, da Je njegova vlada predlagala sklicanje konference ministrov za trgovino d ržav Commonwealtha še pred
konferenco ministrov GATT, ki bila v Londonu.
Mac Millan je izjavil, da konferenca ne bi mogla pripraviti »nadomestni rešitve* za skupno tržišče kakor, to še posebno zahtevata ministrska predsednika Avstralije in Nove Zelandije. Dodal je, da niti sam Commonwealth ne more sestavljati gospodarske enote, ki bi se lahko primerjala z ZDA ali s skupnim tržiščem. Dalje je izjavil, da bo odsotnost Velike Britanije iz evropske gospodarske skupnosti vplivala na kmetijske cene, ker se je med pogajanji v Bruslju pokazalo, da bi države Commonvvealtha dobile številne prednosti. Pokazalo se je tudi, da bi države EFTA vstopile v skupno tržišče skupno z Anglijo. Sedaj se je ta možnost razblinila, in je treba gledati v prihodnost. Po mnenju Mac Millana ideja o področju svobodne izmenjave ali skupnega tržišča med državami Commomveal-tha ni niti praktična niti sprejemljiva. Zato je treba povečati trgovino med Veliko Britanijo in Commonwealthom.
bo poleti. Konferenca naj bi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMM
ZDA, SZ in Anglija novo iraško vlado
so priznale
Med drugimi sta jo priznali tudi Jugoslavija in Italija Vlada nadaljuje akcijo proti Kasemovim pristašem
BAGDAD, 11. —• Novo iraško vlado je do sedaj priznalo precejšnje število držav. Včeraj je novo vlado priznala Jugoslavija; danes je sporočilo o priznanju objavilo tudi italijansko poslaništvo v Bagdadu. Razen tega so novo vlado priznale Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija, Libanon, Iran, Turčija, Tunizija in Zahodna Nemčija-Glavni tajnik Arabske lige Ha-
suna je poslal predsedniku iraške vlade El Bakru brzojavko, v kateri izraža najboljše želje iraškemu ljudstvu in vladi.
Narodni svet iraike revolucije je danes javil, da so zaplenili premoženje približno 80 osebnosti bivšega režima. Med temi so družinski člani generala Kasema, njegovega adjutanta Taharija in njegovega bratranca, bivšega predsednika posebnega sodišča polkovnika Mah-dauija.
Razen tega je narodni svet objavil ukaz, s katerim preklicuje vsa dovoljenja za izhajanje časopisov. Kdor bo hotel izdajati časopise, bo moral prositi za novo dovdljehje. Dalje so sporočili, da so davi obsodili na smrt nekatere častnike, ki so imeli posebno vlogo pri zatiranju gibanj, ki so nasprotovala Kasemu.
V posebnem sporočilu zanikuje narodni svet iraške revolucije «lažne informacije, ki jih širijo a-narhistični elementi« in ki govorijo o bližnji ukinitvi zakona o a-grarni reformi, ki ga je uvedel general Kasem. Sporočilo pravi, da bo ta zakon ostal v veljavi, in poziva kmete, naj prijavijo oblastem vsakogar, ki bi se upiral izvajanju reforme, da bi ga lahko strogo kaznovali.
Iraški državni minister Zavad je bi* danes imenovan za uradnega
tiska. Novi. zunanji minister Talib Husein Šahih je sprejel dan.es poslanike Kitajske, Pakistana in Turčije ter odpravnika poslov ZAR, medtem ko je podtajnik v zunanjem ministrstvu sprejel poslanike Zahodne Nemčije in odpravnike poslov SZ in Jugoslavije. O teh razgovorih niso objavili nobe-nih podatkov. Gre za prve razgovore novih iraških ministrov s tujimi predstavniki.
V Bagdadu so od danes dalje skrajšali trajanje policijske ure; veljala bo od 20 do 6 zjutraj. Za potnike z letali bodo izdajali posebna dovoljenja. Za trgovce, ki bi izkoriščali sedanji položaj in višali cene, so določene stroge kazni. Tisku so prepovedali objavljanje fotografij arabskih funkcionarjev in osebnosti. Bagdadski radio je danes obnovil svoje redne oddaje. V Bagdadu odločno zanikujejo govorice, da so v teku še vedno boji v nekaterih krajih Iraka.
Član političnega urada iraške komunistične stranke Mustafa je v Londonu objavil izjavo, v kateri nastopa proti »imperialističnemu in reakcionarnemu državnemu u-daru» od 8. februarja. Mustafa poziva »vse antifašiste in demokrate, naj se borijo proti novi-iraški vladi. ki se skriva za nacionalizmom in je naperjena proti neodvisnosti dežele ter ogroža pridobit.ve revo-
nja aretacije številnih iraških komunistov in pravi, da «oborožene tolpe revolucijskega sveta, ki so organizirane po nacističnem vzorcu, grozijo s smrtjo tisočem komunistov«.
nisiii
predstavnika vlade ža' vprašanja lucije 6d 14. julija«. Mustafa ome-
Novi iraški predsednik Abdel Aref
Nato je Mac Millan izjavil, da bi na konferenci Commonwealtha lahko razpravljali o morebitnem znižanju carin. Pripomnil je, da vidi v evropskem področju svobodne izmenjave korak k popolnoma integrirani evropski trgovini. Tudi ostale države EFTA bodo skušale razširiti svojo trgovino in svoje vezi tako z državami skujmega tržišča, kakor z drugimi, kajti »struktura evropske trgovine se mora Ščititi in okrepiti, dokler ne bodo odstranjene ovire za vstop Velike Britanije v skupno tržišče*.
Omenil je potem zapleteno vprašanje državne podpore angleškemu kmetijstvu in izrekel prepričanje, da Velika Britanija tudi brez sprejema v skupno tržišče lahko pridobi tisti širši trg, po katerem je upala v okviru šestih. Velika Britanija mora v največji meri znižati svoje notranje proizvodne stroške in razširiti notranji trg s povečanjem povpraševanja potrošnikov, ne da bi pretirano bremenila uvoz. Poudaril je tudi, da bo uspeh ali neuspeh odvisen od povečanja angleškega izvoza. Mac Millan je ponovil, da so bila bruseljska pogajanja prekinjena ne zaradi tega, ker so bili blizu neuspeha, temveč ker so bili tik pred uspehom. Dodal je, da je bila metoda, ki jo je uporabila Francija za prekinitev pogajanj »istočasno dramatična in brutalna*. Mac Millanu je bilo znano, da se je francoska vlada vedno bala uspeha v Bruslju. Toda britanska vlada je mislila, da bodo tesne vezi med francoskim in britanskim ljudstvom med zadnjo vojno ter bojazen, da bi bila pred javnostjo kriva poloma, preprečili pariški vladi, da zavzame tako stališče. Mac Millan je kritiziral tudi predsednika francoske vlade Pompidouja, ki je tri dni pred de Gaullovo tiskovno konferenco trdil, da njegova vlada želi angleški sprejem.
Zatem je Mac Millan kritiziral francosko stališče do NATO in dejstvo, da je Francija odklonila pdeležbo pri pomorskih manevrih NATO in pri sporazumih za letalsko obrambo. Dejal je, da bi nadaljevanje take politike pripeljalo NATO v zelo težaven položaj in bi utegnilo povzročiti revizijo a-meriškega stališča, tako da bi ZDA zavzele izolacionistični položaj.
Predstavnik laburistične opozicije Wilson je po Mac Millanovem govoru predložil resolucijo proti vladi, ki pravi, da vlada ni sposobna obvladati sedanjega položaja.
Medtem se je zvedelo, da je angleška vlada odločena resno upoštevati sovjetsko ponudbo za važna naročila angleškim ladjedelni-nicam in industriji orodnih strojev v zameno za nakup dveh ali treh milijonov ton sovjetskega petroleja.
Ameriška vlada pa odločno na sprotuje tej trgovini. Angleška vlada je odgovorila ameriški vladi, da bi dva milijona ton petroleja predstavljalo samo 4 odstotke britanskega uvoza petrolejskih izdelkov. S tem v zvezi omenja bri-
tanska vlada večji uvoz Italije in Zahodne Nemčije iz SZ.
Britanska vlada mora upoštevati težaven položaj angleške lad-jedelniške industrije in dejstvo, da bi sovjetska naročila pomagala ladjedelnicam in bi v precejšnji meri vplivala na zmanjšanje brezposelnosti. Ze tri ladjedelnice so sklenile, da bodo pripravile skupne ponudbe, ki naj bi se predložile sovjetski vladi. Toda ameriškemu pritisku so se pridružili tudi sindikati rudarjev, ki nasprotujejo sporazumu, ker se bojijo, da bi to oškodovalo britansko premogovno industrijo.
Von Brentano pojde v ZDA
BONN, 11. — Voditelj demokristjanske parlamentarne skupine von Brentano bo odpotoval v drugi polovici marca v ZDA na razgovore z ameriškimi voditelji in s Kennedyjem. Njegova naloga bo, da skuša razpršiti nesoglasja med Zahodno Nemčijo in ZDA v zvezi francosko-nemško pogodbo, ki jih ni uspel razpršiti Adenauerjev odposlanec Carstens.
Mac Millan
fiiiiMMiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
Bertinellijevo posredovanje med kovinarji in industrijei
Sklical je sestanek za jutri popoldne Nadaljuje se stavka zdravnikov
RIM, 11. — Tiskovni urad ministrstva za delo je sporočil, da je minister Bertinelli določil za sredo 13. februarja ob 17. uri sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev in delodajalcev, da bi posredoval za rešitev spora. Hkrati je minister pozval sindikate kovinarjev, naj prekinejo sedanje stavkovno gibanje, da bi olajšali nadaljevanje pogajanj.
Nocoj so se v Rimu sestali predstavniki tajništev vseh treh sindikalnih organizacij. Po sestanku so objavili sporočilo, ki pravi, da so proučili nadaljnji ravoj borbe kovinarjev za obnovo delovne pogodbe in da so dobili vabilo ministra za delo. Sklenili so, da bodo to vabi^ predložili v proučitev svojim izvršnim odborom in se bodo jutri znova sestali.
Tajništvo CGIL je objavilo sporočilo, v katerem poudarja, da se splošna obveznost industrijskih delavcev ni izčrpala s stavko, ki je bila v petek 9. februarja, temveč se bo morala vedno bolj razvijati, če ne bi nastal nov položaj. CGIL je sklenila predložiti ostalim sindikalnim organizacijam to svoje mnenje, da se sporazumejo za skupen akcijski program in da obvestijo ministra za delo o dejanskem stanju. Delavske zbornice vse Italije so bile pozvane, naj izvršijo skupno mobilizacijo vseh kategorij industrije za akcije, ki bi eventualno bile potrebne v bodoče.
V vsej Italiji se nadaljuje stav-
ka zdravnikov, v četrtek pa bo v Rimu veliko protestno zborovanje.
Združenje primarjev v bolnišnicah pa je objavilo sporočilo v katerem pravi, da so primariji vedno zagovarjali potrebo prave in moderne zdravniške reforme v okviru preureditve celotne zdravstvene organizacije v Italiji. Združenje zahteva v sedanji fazi zaključka zakonodajne dobe: 1. odložitev odobritve neprimernega zakona o bolnišnicah. 2. Spremembo posebnega zakona, ki se tiče starosti za upokojitev, tako da bodo primariji lahko ostali v redni služil. do svojega sedemdesetega leta. Izjava zaključuje, da bi bilo krivično če ne bi tega priznali primarijem, ki so še v službi, ki so, razen škode v treh vojnah, utrpeli škodo pri napredovanju zaradi prekinitve natečajev od leta 1939 do 1952 in ki odhajajo v penzijo s komaj 40 tisoč lirami na mesec.
Kar Se tiče bolniških uslužbencev, so nocoj javili, da je bil v ministrstvu za delo dosežen sporazum, ki bo formalno podpisan v petek popoldne. Zaradi tega so sindikalne organizacije sklenila preklicati stavko.
Za četrtek 14. februarja je napovedana štiriindvajseturna stavka rudarjev.
Davi se je začela stavka sodnih oficialov in njihovih pomočnikov, ki bo trajala do 15. februarja. Stavkajoči zahtevajo gospodarske izboljšave.
Kjer se kulturna izmenjava zares občuti kot potreba
Zaradi tega, ker so početki javnega nastopanja Slovenskega okteta tesno povezani s Trstom in ker smo v Trstu vedno radi zasledovali pot k vedno večjim u-spehom tega ansambla; nadalje ker je za nas zelo mikavno vedeti, na kakšen sprejem naleti oktet, če pride na Koroško (npr. zaradi primerjave s Trstom), in ker je končno zanimivo vedeti, kako kaj delujejo slovenski pevski zbori na Koroškem, smo se odločili za ponatis spodnjega članka, ki ga je za »Naše razglede* napisal Bogdan Pogačnik.
Čeprav se je o tem že pisalo, na moremo iti mimo prejšnji teden končanega gostovanja Slovenskega okteta iz Ljubljane na Koroškem, ker je bilo pač tudi tem zapiskom okvir. Štirideset minut trajajoče, ploskanje, ki se je razlegalo v (že teden dni pred koncertom popolnoma razprodani) veliki koncertni dvorani v Celovcu, še po koncu rednega programa, ko so ljudje z žarečimi ogrni izsiljevali nove in nove dodatke, zlasti domačih koroških pesmi, čeprav so pod stropom te začele ugašati luči, je bilo doživetje, kakršno se težko pozabi.
In mislim, da je bilo posebej prav, da sta oni tolikanj lepi, čeprav preprosti kmečki slovenski koroški pesmi o Rutah in Mojcej. prišli na vrsto šele po vsej k'a-*ični dovršenosti latinske renesanse in po pestri širini pesmi raznih narodov, kajti šele takrat je mešani — slovensko in nemško govoreči — avditorij lahko začutil, da sta povsem enakovredni v mednarodnem diapozonu, še več, da je ta mednarodno renomirani ansambel na parketu v marsičem dosegel tudi v svetu mednarodno priznanje prav s temi preprostimi koroškimi pesmimi.
Zdi se mt namreč, da je slovensko vprašanje na Koroškem seveda poleg mnogih objektivnih zgodovinskih pogojev — v marsi-
BERGAMO, 11. — Mario Curnis, Piero Bergamelli In Dino Petenzi, trije mladeniči iz Bergama, so preplezali severno steno Adamel-la ter tako napravili prvi zimski vzpon po tej steni.
V	začetku vzpona je bilo zelo lepo vreme. Pozneje pa je plezalce zagrnila zelo gosta megla, ki jih je precej ovirala. Plezalci so vzpon dokončali med soboto m nedeljo. V steni so bili 30 ur: 18 ur je bilo plezanja in 12 ur bivakiranja v višini 3350 metrov. Leta 1920 je pri enakem poskusu izgubil življenje alpinski kapetan Nino Calvi, ki je bil tudi doma iz Bergama.
V	prvi tretjini vzpona so bili trije alpinisti še tako blizu z dvema drugima zelo mladima plezalcema iz Bergama, Costanzom Cor-tinovisom in Francom Maestrini-jem, da so se lahko slišali. Corti-
čem vprašanje manjvrednostnega kompleksa. Pri, teh koncertih, ki so bili za vse slovensko in nem-' Ako govorečo publiko, prvorazreden kulturni gododek, pa se je v dvoranah ustvarjala pozitivna e-nakovredna harmonija enih in drugih, pri čemer so bili tisti, ki so bili morda celo. preprosteje oblečeni in katerih roke so morda ploskale bolj robato — enkrat celo privilegirani, saj so hkrati z glasbo razumeli tudi besedilo. Gledal sem jih — da, tudi gori v Spittalu, ne yem, morda so bili celo emigranti — kako so z Ustnicami podzavestno izgovarjali besede za pevci, kako so v hipu šaljivo reagirali pa šaljivo pesem ribniškega Urbana. Marsikomu je slovenska pesem z mednarodno legitimacijo spet pomagala zbrati njegovo skrito ali ukradeno bistvo.
In narobe: kako -je vendar koroška pesem v muzikalnem pogledu hkrati tudi realen odsev splošnega okolja, ne zgolj narodnostne skupine. Kako so n. p«, nemško govoreči poslušalci z Šentvida ob Glini, denimo Ed-ward Hattemberg, k' že štirideset let dirigira po zgornjem Koroškem, ali ljudski pesnik in komponist Justinus Mulle, trdili, da so naši pevci zapeli znano Ko-chatovo pesem «Verlossen» v nemškem koroškem dialektu skoraj bolj pristno kot njihovi zbori oziroma da jim je od prvega tona tudi slovenska pesem o Rutah zvenela povsem domače, koroško, čeravno slovenskega besedila niso razumeli.
Ce je torej kulturno doživetje tokrat pozitivno združilo obe etnični skupini, je obenem tembolj prav, če je isto doživetje zedinilo tudi vso slovensko etnično skupino. Na eni od celovških cest
novis in Maestrini sta se vzpenjala po navadni poti. V višini bivaka sta sestopila in čakala ostale tri v koči »Garibaldi« v višini 2500 m. Ti trije so naskočili ledeno steno ob 8. uri zjutrgj v so-boto. Potem ko so ves dan pleza-’ li, so se ob 18. uri ustavili na neki polici 200 m od vrha ter tam prebili noč. V nedeljo zjutraj so pot nadaljevali ter prispeli na vrh Adamella ob 10.35.
Na povratku pa so imeli slabo vreme. V gosti megli so plezalci že skordj izgubili orientacijo in v koči so že mislili obvestiti reševalne skupine, ko so končno plezalci le prispeli v kočo že po mraku.
Vzpon omenjenih treh spada v program plezanja, ki ga mislijo alpinci iz Bergama opraviti kot pripravo za ekspedicijo v Perujske Ande konec tega leta.
sem našel različna lepaka, od ka terih je . eden v imenu Krščanske kulturne zveze vabil na jubilejno predstavo ob 50-letnici Miklove Zale v Mestno gledališče, na drugem pa je napredna Slovenska prosvetna zveza vabila na. Slovenski ples v dvorani Delavske zbornice. Ne trdim, da tudj na take ločene prireditve ne bi prihajali Slovenci iz obeh strani. Toda zdi se mi, da so pri sedanjem gostovanju poslušalci iz ene, in druge organizacije še posebej brez občutka ločitve sedeli skupaj.
Za gostovanje, ki je bilo v okviru uradne kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško, je s prizadevanjem poskrbel kulturni referat pri deželni vladi. Na koncertih so bilj povsod navzoči najvišji predstavniki' od deželnega glavarja in članov vlade do županov, zlasti pa člani socialistične stranke. In čeravno so o koncertih pohvalno poročala glasila vseh strank — razen Volkswille, ki ni prinesla kritike — so nedvomno prav socialisti znova pokazali, da so v današnjem realističnem presojanju sožitja na Koroškem ter preko Karavank tovariško pozitivna postavka.
Kljub tistemu nesrečnemu členu šolskega zakona, mislim tu tudi na veliko osebno zaslugo deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga. »Kako je bilo včasih marsikaj težko, kar je danes povsem lahko in naravno«, smo se pogovarjali z glavarjem na sprejemu, ki ga je nenavadno dobre volje priredil po koncertu; še in še je poudarjal željo po nadaljnjem kulturnem šplošnem poglobljenem prijateljstvu in izmenjavi ter v intimnem razgovoru glede na ustvarjanje mostov med obema etničnima skupinama na Koroškem dejal: «To sem si postavil za svoj življenjski cilj«.
Kadar hoče človek gledati z dobrimi očmi, vidi res lahko marsikaj boljše, kot bi se mu sicer zdelo. Koroška je majhna dežela in tudi njeno kulturno dogajanje objektivno ni na posebno visoki stopnji. To dokazujejo že mnoge izjave, ki sem jih slišal, češ: »Sicer pa — karkoli pride iz Ljubljane, je kulturno na višini«.
Pa vendar: ko sem gledal njihove prikupne in čiste hišice in ugotovil, da Koroška sama zasluži za turizem toliko inozemskih deviz kot vsa Jugoslavija, sem si zapisal, da se tudi to lahko šteje v kulturo. In dalje: ko sem -e pogovarjal z intendantom celovškega gledališča Hanson Bohmom, ki bo v kratkem spet sprejel v goste ljubljansko Opero, sem dobil vtis o novem resnem prizadevanju otresti se polpretekle provincialnosti,, čeravno finančne težave in majhna možnost repriz še vedno ostajajo. In medtem ko igrajo dela, kot Carjevič ali Veseli kmetič, so v letošnji sezoni izvedli tudi opero Elektra, te dni
limit lili II ■Hilli Hlinili MII tl IIIIIII1HI lil II IIIIIIIfMfl lil 111111111II lili lllllllllllllllllllllll llllll IIIIIIIIIIIIUIIIII Ulili
Uspel zimski vzpon v severni steni Adamella
PRVI ODMEVI NA POBUDO KP SOVJETSKE ZVEZE
Navzkrižja je treba urejati
z medsebojnimi srečanji in pogajanji
K P Indonezije in Severnega Vietnama sta se že izrazili v korist konference komunističnih partij
Moskovska »Pravda« je priobčila članek na skoraj dveh straneh z naslovom »Za marksistično-leni-nistično enotnost komunističnih in socialističnih partij«, v katerem izraža KP SZ ponovno željo, da bi uredili navzkrižja v mednarodnem gibanju, ter poudarja pripravljenost na dvostranska ali širša srečanja z drugimi partijami. »Pravda« poudarja, da sta enotnost komunističnih partij ter e-notnost držav svetovne socialistične skupnosti dandanes potrebnejši kot kdaj koli v času, v katerem mora socializem izraziti svojo premoč nad kapitalizmom. Med drugim ,je v članku rečeno, da ni mogoče spregledati, da so »naše države začele prehod k socializmu na različnih ravneh ekonomskega, političnega in kulturnega razvoja in da so še v različnih fazah boja za socializem in komunizem. Vsaka država ima svoje lastne konkretne izkušnje na področju mednarodnih odnosov«. Številni narodi raznih kontinentov bodo gotovo vnesli mnogo svojega v urejanje vprašanj glede graditve socializma.
»Pravda« ugotavlja, da se je v zadnjem času pojavila v komunističnem gibanju polemika in predstavniki nekaterih partij so začeli — namesto da bi prijateljsko izmenjali stališča — napadati skupno sprejeto linijo mednarodnega komunističnega gibanja. List nato piše, da je KP SZ sredi preteklega meseca predlagala, naj bi prenehali z odkrito polemiko med komunističnimi partijami. Kot je bila KP SZ do sedaj pobudnica mednarodnih posvetovanj, tako tud: sedaj predlaga sklicanje posvetovanja, če menijo druge partije, da bi bilo to smotrno
Ce bi kot odgovor na to našo pobudo, piše »Pravda«, katerakoli
partija, ne glede na to, kakšna so nasprotja med nami, pokazala zainteresiranost za dvostransko srečanje, je naša partija pripravljena sprejeti takšen sestanek na sleherni ravni in ob vsakem času, sprejemljivem za obe strani.
Ko opozarja, da je prvi sekretar CK KP SZ Nikita Sergejevič Hru-ščov na kongresu Enotne socialistične partije Nemčije pretekli mesec v Berlinu predlagal prenehanje polemike, obravnava »Pravda« članek, ki ga je nedavno priobčilo glasilo KP Kitajske »Zen Min Zi Bao«. Sovjetski časopis piše, da bi bilo mogoče pozdraviti te besede o pripravljenosti KP Kitajske, da stori vse mogoče korake za izboljšanje odnosov in krepitev enotnosti komunističnih partij, toda nadaljuje »Pravda«, te besede spremlja neutemeljena in ostra kritika predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki so nastopili na kongresu Enotne socialistične partije Nemčije, kot tudi enotnega tolmačenja deklaracije in izjav moskovskih sestankov. Organ KP SZ zlasti poudarja, da vsebuje omenjeni članek, ki ga je objavil kitajski časopis, neutemeljene napade na Zvezo komunistov Jugoslavije.
Ko ugotavlja, da težav, ki so se pokazale v komunističnem gibanju, m mogoče pripisati posledicam izboljšanih odnosov Jugoslavije s socialističnimi državami in ZKJ z mednarodnim delavskim gibanjem, nadaljuje »Pravda« takole: »Vprašanji? odnosov z Jugoslavijo je resno in načelno vprašanje. V bistvu je to vprašanje linije v odnosih med komunističnimi partijami socialističnih držav in načela v odnosih med temi državami«. Ukrepi sovjetske par-,tije in vlade v zvezi z Jugoslavijo, poudarja sovjetsko partij-
sko glasilo, so docela v skladu s potrebami po strnjevanju sil miru in socializma.
Članek, ki nadrobneje opisuje historiat odnosov med KP SZ in ZKJ, navaja, da še zmeraj obstajajo med KP SZ in ZKJ nesoglasja, kar zadeva nekatera ideološka vprašanja. Toda, nadaljuje članek, mogoče se je samo čuditi, da je slišati glasove, češ da so baje v Jugoslaviji restavrirali kapitalizem in da je treba izobčiti jugoslovanske voditelje. Subjektivnost in samovolja nista dopustni pri ocenjevanju narave tega ali onega sistema, dodaja časopis in poudarja, da obstajajo objektivni, znanstveni kretiriji za razumevanje tega vprašanja.
V tem delu članka obravnava »Pravda« tudi državne odnose z Jugoslavijo in piše, da so glede glavnih mednarodnih vprašanj: vojne in miru, miroljubne koeksistence, razorožitve, odprave kolonializma, nemškega vprašanja in vrste drugih vprašanj stališča Jugoslavije identična ali podobna s stališči SZ in drugih socialističnih držav. Sovjetski časopis prav tako piše o prizadevanju za krepitev ekonomskih, političnih in kulturnih zvez med Jugoslavijo in socialističnimi državami.
Po članku v »Pravdi« se je partije Severnega Vietnama že izrazila v korist konference komunističnih partij ter je zatrdila, da bi morali KP SZ in LR Kitajske prevzeti največji del odgovornosti pri pripravi take konference, da bo konferenca zares plodna.
Tudi CK KP Indonezije je objavil besedilo poročila, ki ga je centralnemu komiteju predložil Aidit, glavni tajnik partije. Poročilo odobrava načelo srečanj s predstavniki komunističnih pariti j.
bodo imeli premiero Jenufe, za konec sezone pa še Falstaffa. S Frischevo dramo Andorra so pogumno posegli v idejno obsodbo nacizma ter z njo uspešno gostovali tudi po drugih mestih na Koroškem.
V	Spittalu ob Dravi skoraj ne bi verjel, da si mestece, ki nima niti 15.000 prebivalcev, lahko privošči tako vzorno moderno akustično dvorano, kakršno imajo v svoji Delavski zbornici. Načrte je izdelal znani arhitekt Nietcsh, kulturno društvo, ki’ je vzelo dvorano v najem in ki je subvencionirano od občine (sami občini tega niso pustili, da ne bi dišalo po administrativnosti), pa vzdržuje poleg izrednih prireditev tudi redni ljudski abonma za šest gledaliških gostovanj, štiri koncerte in šest predavanj po res nizkih cenah. Zanimivo pa je, da goje v tem kraju s čudovitim renesančnim gradom Porcia, kjer imajo poleti festivale renesančne komedije, tudi še danes živahne stike z italijansko kulturo preko društva »Dante Alighieri«, katerega prireditve gmotno podpira italijansko kulturno ministrstvo.
V	takih in podobnih prizadevanjih za križanje kulturnih tokov na teh občutljivih križiščih sem bil torej dvakrat vesel, ker mi je tudi tamkajšnji župan Schober pripovedoval o uspehu lanske slovenske likovne razstave v gradu ali ko mi je ljubeznivi celovški župan Ausenvvinkler zraven drugih želja po izmenjavi izkušenj med Ljubljano in Celovcem omenil tudi osebno željo po novi slovenski likovni razstavi v njihovem umetnostnem paviljonu. Čeprav sem bil prepričan o popolni upravičenosti, sem bil vendar hvaležen, ko sem spet drugje zvedel, da je dobri poznavalec obeh jezikov profesor Janko Messner prevedel Prežihove Samorastnike in da bodo še letos izšli pri celovški založbi »Heimat und Welt». Čeravno je eden od profesorjev slovenske gimnazije v Celovcu potožil, da prihaja dve tretjini dijakov k sprejemnim izpitom zaradi pomanjkanja pouka v osnovni šoli brez zadostnega znanja slovenščine, sem vendar nenavadno prijetno kramljal s temi mladimi slovenskimi koroškimi izobraženci, ki so si v gimnazijskih letih že utrdili svoj materinski jezik in od katerih --skupno jih je skoraj tristo — bodo prvi letos opravljali prvo slovensko maturo.
Se prav posebej pa je bil topel večer s slovenskimi dirigenti pevskih zborov iz vse Koroške, tja od Folteja Hartmana in Pavleta Kernjaka, tja do učitelja iz Sel, pod gostoljubno streho jugoslovanskega konzulata. Koliko ljubezni do pesmi in nakopičene dobre volje, da se z njo ukvarjajo po trdem dnevnem delu, zlasti v zimskih večerih (značilno ie, da so mnogi pevovodje delavci, zlasti zidarji, ki pozimi nimajo opravil). In bilo jih je najmanj dva ducata:	od starega Janka
Ogrisa z belimi brčicami, ki v Bilčovsu poučuje petje že tretje desetletje in zdaj celo predšolske otroke, do najmlajšega Gabrijela Hanzija, ki študira konservatorij in vodi v Rožni dolini kar tri zbore. Medtem ko se le prav ta mladi dirigent postavljal z mnogimi mladimi pevci (»Dobro je tudi to, da smo vključili sinove in hčere iz uglednih družin«), se drugod bore s starostjo in majhnim številom. Pa vendar! »Zdaj imam šest pevcev, poleti pa bom dobil še štiri, mlajše«, se je pohvalil pevovodja iz Hodiš. Toda v isti vasi so si za vaje le izprosili celo prostore v šoli. V Bilčovsu imajo nasprotno vaje v gostilni, v Šentjanžu v župnišču, v Borovljah pa so izgubili prostore po krivdi same slovenske hranilnice. V času filma in twi-sta postajajo sicer nekatere oblike zastarele, toda kot je povedal optimistični pevovodja iz Škofič, Tone Umek, bodo imeli Skufčani, Logani in Hodišani še ta teden skupen nastop svojih pevskih zborov, pa še domačo igrico bodo vtakniki vmes. »Skoda, da ne moremo enkrat pokazati, kaj znamo tudi pred tujci v turistični sezoni«, se je okorajžal eden.
Na zasneženem pokopališču v Osojah je molčal grob Mutca O-sojskega. Zraven nizkih kmečkih hiš ob jezeru sta kredit in upanje na turistični promet spet dvignila nekaj novih gradenj. «Zaradi zaslužka je onemela že marsikatera slovenska beseda«. »Poleti raje bežim pred poplavo rajovcev na dopust v Jugoslavijo«, se mi je odprl tudi avstrijski Korošec. »Slovensko vprašanje na Koroškem je v marsičem socialno vprašanje«, je menil eden od koroških prijateljev mešanega rodu.
Ko smo se ustavili z lepimi avtomobili pred zasneženim vojvodskim stolom ob cesti pod Gospo sveto, nam je boljših gostov vajeni državni cestar nemudoma u-služno utrl gaz do ograjnega spomenika. BOGDAN POGAČNIK

Igralec Tony Curtis, ki ima 37 let, se je v Los Angelesu poročil z 18-letno divo Christine Kaufmann. Kirk Douglas z ženo sta bila za priči
Unfige ^ glodnlliče
AAA/
gin,'tiru ^ itlilinVtlua ^
Hans Kades:
Hiša lepih saj
Nemški pisatelj Hans Kades (rojen 1906. v Innsbrucku, po poklicu zdravnik) velja danes za enega najbolj branih sodobnih nemških pisateljev. Kades pa je tudi že dober znanec slovenskih bralcev, saj smo po zaslugi založbe Obzorja v Mariboru dobili v zadnjih letih že dve njegovi deli tudi v slovenščini. (To sta romana «Lažni zdravnik» in «Ljudje v somraku*.) Ista založba je poskrbela še za eno delo istega pisatelja. V prevodu Bruna Hartmana je pravkar izšel roman «Hiša lepih sanj*, ki bo gotovo imel dosti bralcev, kot jih imajo vsa Kadesova dela. Pa čeprav »Hiša lepih sanj* ne dosega «Lažnega zdravnika* in po družbeno kritičnem značaju
iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii im n n m iii ■111111111111111111111111111111111111111111111111111111 m iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
SMRTNA ŽETEV V ZLATOKOPU
Nad dvajset smrtnih žrtev med rudarji Južne Afrike
Ker se je dvigalo zaradi okvare ustavilo pri spuščanju v rov na mestu, kjer ni bilo zadostne ventilacije, so se rudarji zadušili
JOHANNESBURG, 11. — Pri rud niški nesreči v Hartebeestfenteinu je izgubilo življenje 21 rudarjev, samih domačinov.
Do nesreče je prišlo na dokaj nenavaden način. Rudarji so se peljali z dvigalom proti dnu zlatokopa, ko se je nenadoma zaradi okvare dvigalo ustavilo med dvema nad stropjema. Tu pa je bilo premalo ventilacije in rudarji šo umrli zaradi zadušitve.
Drugih 49 rudarjev so prepeljali v bolnišnico in stanje treh je zelo kritično.
Bila sta pri prvih italijanskih stavkah
RIM, 11. — Proizvodna družba filma «Tovariši» (I compagni) je povabila dva bivša delavca iz Turina, ki sta sodelovala pri prvi Italijanski stavki. Film je namreč postavljen v Turin ln v čas proti koncu prejšnjega stoletja, torej v dobo prvih delavskih gibanj,
Povabljenca sta Lorenzo Badui-no, rojen v Turinu, ter Giuseppe Trinchero, rojen v Tronzano Ver-cellese. Prvi se spominja stavk 1. 1896/97, ki so trajale tudi tri mesece ln katerih se je on udeležil. Tudi Trinchero Je sodeloval pri stavkah ob koncu preteklega stoletja.
Obadva sta gosta ustanove za počitek in starost v Turinu. V Rimu se bosta ustavila dva ali tri dni In med igralci bosta mogoče zopet našla svoje davne delovne tovariše pri filmanju.
Tobačnica ki se ne odpre kadar bi kdo hotel
BERN, 11. — Neki lndustrijec iz Neuchatela je dal v prodajo nov tip tobačnice, ki je napravljena prav za tiste strastne kadilce, ki prižigajo cigareto za cigareto,
pa bi vendarle želeli kaditi manj. Gre za škatlo z majhnim aparatom, ki prepreči, da bi bilo mogoče škatlo odpreti, dokler ne preteče presledek, ki ga že prej nastavi sam kadilec.
Vikar je prijazno odklonil dvoboj z neko žensko
OXFORD, 11. — Neka ženska je pozvala na dvoboj 76-letnega anglikanskega vikarja v pokoju Mauricea Beauchampa, ki se je izjavil proti sprejemu žensk v neki organizem univerze v Oxfordu, ki je bil doslej zgolj domena moških.
Vikar, ki je diplomiral v Oxfor-du pred več kot petdesetimi leti, je dosmrtni član omenjenega univerzitetnega organizma. Povedal
je, da mu je včeraj zvečer telefonirala neka mlada ženska, ki ga je povabila, naj pride danes zjutraj ob zori v gozd pri Bagleyu, na kraj, kjer so bili v preteklih časih dvoboji. »Nikakor ne gre za šalo, je dejal vikar. Ženska se mi je zdela kaj trdno odločena, da se z mano bojuje. Dolgo časa je vztrajala pri svoji zahtevi, toda jaz sem prijazno odklonil izziv«.
Štiri deklice utonile
ker se je led udrl
NEW YORK, 11. Štiri sestrice v starosti od treh do desetih let, ki so se igrale na zamrznjenem ribniku pri Babylonu v državi New York, so utonile, ker se je led pod njimi udrl. Peto sestrico, ki ima enajst let, so rešili. Trupla štirih deklic so našli šele več ur pozneje.
•imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Poročila se je z moškim ki je nekoč vanj streljala
CASTROVILLARI (Cosenza), 11. — Anna Jannini, ki ima 26 let in ki je pred časom v sodni palači sprožila sedem revolverskih strelov proti svojemu zapeljivcu, se je danes poročila z moškim, ki ga je mislila umoriti, 25-Ietnim Benitom Trocinom. Poročni obred je bil na porodniškem oddelku bolnišnice v Castrovillariju, kjer je pred dnevi ženska rodila dečka.
Mlado ženo in mater v bolnišnici stražijo, kajti v kratkem no morala pred porotno sodišče, ker je ranila dva sorodnika svojega zapeljivca, medtem ko od sedm.h strelov proti Trocinu ni nobeden zadel cilja. Zadeta pa je bila 62-letna mati Trocina ter njegov brat. Vsi skupaj so bili v sodni palači,
kamor jih je poklical preiskovalni sodnik v zvezi s tožbo, ki jo je Jannini naperila proti Trocinu.
Dve osebi mrtvi ker je počila zračnica
MONTALBANO JONICO, 11. — Ker je počila zračnica, je vozač izgubil kontrolo nad vozilom, ki je potem zletelo s ceste in se prevrnilo. Pred tem pa je še povozilo dva moška, ki sta se na cesti pogovarjala. Eden je bil takoj mrtev, drugi je pa umrl v bolnišnici. V bolnišnici se nahaja tudi vozač, ki ima obe nogi zlomljeni.
Štirje veseli po zaključku festivala v Sanremu (od leve): Pino Donaggio, Tony jftenis, Claudio Vlila In
Eugenla Foligatti

Švedinja je postala «miss OZN»
PALMA DE MAIORCA, 11. — Monica Ragby, visoka in plavolasa «miss» Švedske, je bila izvoljena za prvo «miss OZN«. Uveljavila se je med več kot 30 lepoticami. Ob navzočnosti več kot 3000 gledalcev, ki so navdušeno ploskali, je novo «miss» kronala «miss Evropa 1962», Španka Maruja Nico-lau.
Plavolasa Monica je obenem z visokim naslovom dobila v podpis
tudi pogodbo za film proizvodnje Samuela Bronstona, nadalje nagrado 2000 dolarjev, 15 dni letovišča na otoku Formentor in še druge nagrade.
AGRIGENTO, 11. — Ob zaključ-ku 20. festivala ((mandljev v cvetju« je bila izvoljena za «miss Pomlad« 21-letna Josette Montion iz Orangea (Francija), ki pripada gostujoči francoski folklorni skupini. Izvolitev je bila med zaključ.
no svečanostjo v nekem karakterističnem lokalu v Agrigentu.
MONZA, 11. — Za približno 3 milijone draguljev so ukradli danes v času opoldanske zapore v neki draguljarni v Ulici della Torre. Tatovi so prišli z velikim avtomobilom, razbili izložbo trgovine ter pobrali zapestnice, ogrlice in zlate prstane.
tudi ne romana «Ljudje v ku*. Je pa kljub temu roman s tistimi dobrimi P°vl nimi lastnostmi, ki prilN Ijudi k branju.
Kades je to pot posegel ® ^
Pariza in njegovih m0£*n,^;l4* varjalcev, manekenk in gt jev ter v svet pariških
se v tem mestu poskušajo
Ijaviti ali pa imajo denor’
ga v njem zapravljajo.
V ost1.
ju pripovedi sta dve avS'

dekleti, ki se slučajno sr‘\ tal v Parizu. Prva je nadarj?n ^ te skromna novinarka FloriaMi ^ |Wij
ga pa lepa in častihlepna “'MLO' :a r
hiše. Poleg teh dveh d«kIf.,,
0^
ka, vodilna manekenka ^
-	-	<jf||
trije, štirje moški, ki adjo ^ te
posežejo v njuno usodo.
To' lik
predvsem dva Američana^ ^ S j
f!in
rji . P'
nar Bill in bogat podjetni^
ki se sučeta okoli deklet *^j jj
je pariško življenje Pot’c'|S| z njima. Poleg njiju je še ( | kreator Alex Frčgate, ki t0(l t)
ključju postane vodilni u . !% jalec mode. V borbi za jte ložaj nastane dvom, ali b® oj ‘j žen voditi modno hišo. ”	^
Alex omaga, na pomoč P1^ is,,. priskoči lepa Ethelka, ki ^ ((| prijateljici Floriani ukrade^ ^
po z načrti oblek. Ta pa )e Ja nJala \ bsi
tem te osnutke že prodala o nastane šM o od deklet za drugo pa manj ugodno »
meriko. Tako nastane ki se za eno ' '
Ta sama po sebi dovolj miva zgodba je seveda ” na z izkušenim peresom JJjJ | U
skega pisatelja, ki ve,
kak°
S
ha bralca pritegniti k j !ble
Zato je seveda v tem delP ^ *it cej koncesij povprečnemu	?
bralcev in seveda na škodo	^
skih vrednot dela. Tudi k ^ t, zicija ni najboljša, saj )e , t(ijj
plet z razpletom vred l’se ji ! ) več na koncu knjige. Rom0 j Mo
J ■Vtl/lf«/! li i L /1 rl n rt *	( s'
da o
vrednotah sploh ne more^.Mt!
tore) znatne hibe,
«11 ti
variti. Res pa je, da dela ^ ; jj > rekati zanimivosti, poseon.j ^
ker pisatelj posega v Pr jff ^ življenje Pariza in pariške (| oj
K -»	_______ ______< „ „ vrt 0° j v
be. Čeprav zaostaja z0
deloma, ki jih že imamo jvij
ti C
venščini, pa bo tudi ta ^ ^ številnim povprečnim “vtj (|(j všeč in mu je zato nsPe f iij(l knjižnem trgu zagotovl)e,,'.)l te
tisti bralci, ki se ob knjlS^i jji>
čejo predvsem razvedriti, 0 j ^ romanu ne bodo vaz°c “A" Vsem drugim pa bo rort1
mimo brez posebnih sledo”' h1
__ . .................
je anonimna, je kar	^
, 1 It
ši kot zunanjost knji9e JJtij
Sl-j
u
Papir in tisk sta lepa. p "t
Priprave za zagrebšk0
glasbeno bienale %
Nod IS*
BEOGRAD, 11.
domačih in inozemskih sodobne muzike, ki bo ifjo"
’ deln
kov je prijavilo svojo
internacionalnem
ifv S
OUUUU fie in UČIKK, KI v™	s*
16. maja v Zagrebu.	p1	jj
ste jugoslovanskih del	j/
zagrebški glasbeni bie«®11^	t®vi
dena dela sovjetskih, om'
poljskih komponistov, zM”' j|< i' la francoske komorne **^jj jonske in francoske	$
talne glasbe. Na prvi **?,. f U glasbeni bienali, ki je j) ja 1961, je bilo prikazan1 ^ f in
pernih, baletnih, komorn’^ perimentalnih del jugoslo^.J \
italijanskih, nemških
francoskih, madžarskih,
skih, angleških, ameriški
9

jetskih in argentinskih
ni stov.
Slovenski pevci za sn®1”9 «Era z onega sve*®’
Radijska postaja versumu bo posnela G°t0 t\tA «Era z onega sveta» 5	"
skimi pevci Vando	ji
Bogdano
Stritarjevo,
Gostičem, Edvardom Sr*em
Friderikom Lušo ter z
in orkestrom hilversums* fi ske postaje. Dirigiral „i Leskovic, snemali pa hod do 22. februarja.
Violinist Rok Kl<>Pl'*jJ uspešno nastopil v B" sf
V okv1
X
kulturnem
SOFIJA, 11.
razuma o fcuuur/ici'* ^ nju med Bolgarijo in je gostoval v Bolgarij* 1 til, vanski violinist Rok je priredil koncerte l!'0f ] Perniku in Burgasu. Ni ^\(n pertoar je obsegal del“ Ravela, Lipovška in drtl0 -j Pj Klopčič je uspešno naSgjtid'j na sofijski televiziji- ji H ni časopis *Trud* je Prl0jf^i raj pohvalne ocene, v ka^flSF toplo pozdravil jugosl°v umetnika.
Predsednik * še na sprehod ne *
" < i/, *1
NEW YORK, 11. —
Kennedy je prišel v sobo*9 !
z ženo k svaku v NeW
je hotel obiskati neko Pre , S'

j' s
Broadwayu. Včeraj pa petletno hčerko Karoli*10
nplrim rlrncrim rT o Ir n TT1	A, k
nekim drugim dečkom z >rA šo svojega svaka z n81”.. )fl i* bi z otrokoma napraVl.„- K1 Hi
sprehod. Toda napr;
avil i* j*
se.
kakih dvajset metrov,
za njim ustvaril vedno «
. cP. J
ve;'Mv
radovednežev, tako da se jp
nedy premislil, se obrn spet domov.

s
X
iv,
lner «odličnega» poslovanja Zveze kmetijskih konzorcijev
1064 milijard izgube za državo, ne pa 854, kot pravi minister
*j |,
J in zakaj je parlamentarna komisija za ugotavljanje mono-tet” Cistične dejavnosti, potem ko se je dotaknila poslovanja Zveze kmetijskih konzorcijev, prenehala s svojim delom
ioA J|)(
jceiV ilati0^ano> )e bBa Pred časom ki )ena Parlamentarna pre-) lje .?*■ komisija, katere nalo-
jfl
t Tk h'T "U1
ia 'j i, 1 ai da se predvsem ukvar-iii 1)Svnle?”ani z delom, vplivi in 'S 11 I p monopolističnih sku-! tako° večmesečnem delu, ki -■ 0 zaradi zunanjih kot no-posego
j|) ^težavo, se ie delo komi-
jji, J Posegov potekalo_z__rio1
dic*1 It potočilo na vprašanju, ki d* 'ti* • ‘dozorevalo«, a se šele S ,Javlja pred javnim mne-*'' j lij.	svoji najnovejši obliki
To lli ]jnaivečjega škandala zad-
k A fečjo več ekonomistov in inf H strokovnjakov, kakor lijijkaljujoč poročilu enega ^ l)varie,i^ih poznavalcev zadev-"ašania, Manlia Rossi Do-, .komisija končno imela .. b° dokaj jasno sliko o kme-po-ki
M Vh	(JUAiirtvaitcv /i«ucr
d1 jB ,šanja, Manlia Rossi Do-
po k ie Itaiv*!-: : _	1_x__	:___1_
S8
y, ..............
k i!'1.3 povzročila italijan-
to' |kij, ' omenjene zveze 1 jo * Hi ?°nzorciiev in nieni V »" je “ leta 1949, o škodi
? J Mi{.£0lJedel8tvu, kakor tudi o t iO Rh ter političnih zvezah, i Hlje °Pomiju in njegovim pri-j*" !C omogočile, da so se vse la Jjin 'ognili kritikam in ob-■koo' Jovegj . so bile na njihov in sre? jtie 81 delovanja do sedaj izre-
ikt!2's'ja je tudi smatrala za po-
l0, da
predse pokliče Slav-
ij
ti111.*™, t'l% Slo
d k. j...........1..............
" i	®tos res predstavil na
K K®r’u. H
k«, de. In toje storil
fc0"'!!1*	prijatelji
M ! knJ^rlamentu, kot tudi o-:/1 5j0 fisiji, .storili vse, da pre-1 i 'i da n)*?°vo zasliševanje in '$t ii \ knn?-e 0 onemogočijo delo sa-S>sUe, delo, ki je že jddjjt. 'Kroeti vso italijansko des-
lijaavnatelia zveze, Leonido Itjč katerega v splošnem ijev , za glavno orodje bo-llfij e politike. Ta se ie 30.
.1«» ;No h‘0ves ?redstavil. ™
"h * ih2j 1 kjer ima komisija i 0 Ji b». e> In to je storil polo ^ 'tl,strahu, zakaj dobro je toirf „ bodo številni prijatelji
etn«
. J. lft
«i j) emenienim t,p ^PreJ°, zakaj na dveh naj-
prijateljem
tj >el(........
f( jh	sejah komisije, in
T )0 V lh ? dne 30. in 31. ja-ll ..i M’«,s.e je — namesto, da bi 0 i * Zvll*2'ia zahtevala pojasnili S,**1, S Primanjkliajem, iz-fOj Jj) s Slede posebnega uprav-b,lV J ^j.PSeničnimi zalogami, ka-■ot*, Sbunl,v Pogledu kartelnega P Jith ',a s Fiatom, Monteca-!'SV.!1? ANIC — začelo na
, k
'iltj^isovca De Marzia in mo-1 itau °velli.ja razpravljati o da so se v tedniku mo” SC’ »ogli pojaviti neka-¥•1»* pki iz že omenjenega I# -i/ipssiia Dorie in pa be-ki ga je krščanjlfo-1	"i noslanec in Bono-
t lft|ft,l8iaS Schiratti uradno pi-i Vodniku komisije, poslan-Posiju. V tem pismu Kit J* k.oi Schiratti izrekel zelo ritv« de na račun resnosti Ji it„£a poročila in hkrati od-? , bi^iji pravico, da bi v d Non 'druženjem kmetijskih
ilvodi,°
lil* ^ ^ii
kakršnokoli
S); k> in monarhistični pred-fest't >!e »*ta hotela vedeti, kako .A i'j Jla Prišlo v roke tiska, a „iel t Začifla razčistiti še preden uJo , K Mi,'? z izpraševanjem Leo-
bf.V i‘C2'ia-
ak jj( /Vili aVn'ki levice so takoj u-ae' i ?'ki’j Sre za manever des-e iako hotela onemogo-is'h„ma blokirati delo ko-Jil ,°no[nijevi pristaši in pri-j|h Mlts ae °d nekdaj posluže-bila lil* tiiašr sredstev, kadarkoli
5*«»
M^fzio
klo:
v zagati.
in Covelli, misov-Parhistični predstavnik,
sta v tem pogledu tudi uspela, ker so se jima pridružili krščan-skodemokratski člani komisije. Seveda bi bil lahko to njen predsednik, krščanskodemokratski poslanec Dosi, preprečil. Toda tega ni mogel ne hotel storiti, saj je znano, da uživa popolno zaupanje Confindustrie in je sam član številnih upravnih odborov glavnih italijanskih industrijskih skupin. Poleg tega je tudi predsednik založniške družbe, ki izdaja tri ccnfindustrijske časopise «11 Sole«. «24 Ore» in «11 Globo«.
Dne 26. januarja je tiskovna a-gencija ARNIA objavila naslednjo vest: »Zveza kmetijskih konzorcijev se zdaj ukvarja z izdelovanjem novih obračunov glede argentinske pšenice, ki je bila uvožena pred desetimi leti. Ti obračuni naj bi nadomestili one iz leta 1954, in sicer zaradi toga, ker skupna vsota prvega obračuna nikakor ne more opravičiti 8 milijonov dolarjev, ki jih je zveza prejela od Italijanskega urada za izmenjavo v zvezi z uvozom pšenice. Obračuni bodo popravljeni, tako da bodo povečani izdatki, česar zaradi časovne oddaljenosti, nihče ne bo mogel kontrolirati«.
Predsednik komisije Dosi je o tem vedel, vendar ni bil zaukazal sekvestra. Pač pa je v preteklih dneh sprejel predlog monarhista Covellija in misovca De Marzia, da se v zvezi z že omenjenim materialom, ki je prišel v roke tisku, najprej ugotovi, kako je do tega prišlo, za ta čas pa da se delo komisije ustavi.
Tako je, kot vsakokrat, kadar je šlo za to, da se stvari v zvezi z enim ali drugim škandalom razčistijo do konca, zadeva zaradi nekih tretjih interesov, tudi to pot obtičala na pol poti in obstala. Na osnovi izkušenj sodeč, je vprašanje, ali se še bo kam premaknila. Glede samega škandala v zvezi s poslovanjem zveze, pa je spregovoril sam minister za poljedelstvo Rumor. Storil je to ž namenom, da bi javnemu mnenju povrnil zaupanje, oziroma, da bi ga pomiril, češ vse je jasno in na mestu, v resnici pa se položal ne samo ni pomiril, marveč celo poslabšal, če u-poštevamo do kakšnih nemogočih in docela abnormalnih pojavov in stapja je prišlo v odnosih med omenjeno zvezo in državo, oziroma javno upravo.
Dne 3. februarja je minister Rumor..ebjavil poročilo,, v katerem je med drugim navedel tudi številke, nanašajoče se na finančno poslovanje zveze kmetih skih konzorcijev. Glede izgube, ki jo je zakladno ministrstvo moralo utrpeti v zvezi z upravljanjem pd strgni zveze zalog pridelkov obvezne oddaje, je stanje prikazal v naslednji obliki: 220 milijard izgube zaradi političnih cen pšenice; 220 milijard za povračilo stroškov zvezi, ki jih je ta imela s sprejetjem, vskladišče-njem in distribucijo domače pšenice; 115 milijard za izvedbo raznih operacij v zvezi z inozemsko pšenico; skupno, torej, 854 milijard izgube za državo. Toda, po drugi strani minister Rumor priznava, da zveza ni povrnila državi razlike med kupno ceno inozemske pšenice in ono, po kateri je to pšenico prodajala mlinarjem. Ta razlika pa znaša za 140 milijonov kvintalov po 1500 lir kvintal (po podatkih, ki jih je v svojem poročilu navedel Rossi Doriaj 210 milijard, ki jih država, kot je minister priznal, ni
nikoli inkasirala. Ce to vsoto I me, vtem ko se je delitev dobič-
prištejemo 854 milijardam, ki jih je minister sam priznal, dobimo vsoto 1064 milijard, kar tudi za državo predstavlja veliko izgubo.
Ko se je že omenjena parlamentarna komisija za proučevanje monopolistične dejavnosti začela ukvarjati z vprašanjem poslovanja zveze konzorcijev, je postalo očitno, da bo prišlo marsikaj na dan. Tega se je Bonomi zavedal in ustrašil predvsem, ker se boji že tako zaostrenega ne-razpoloženja, ki ga proti osrednjemu vodstvu zveze goje pokrajinski poljedelski konzorciji. To nerazooloženje je staro in izhaja, poleg drugega, iz tega, da je večina izdatkov v splošnem knjigovodstvu za upravljanje obveznih oddaj padla na njihove ra-
ka vršila po kriteriju obratnega razmerja s stroški. Zaradi tega je tudi storil vse, da je s pomočjo svojih prijateljev delo komisije zavrl. Toda vlada, oziroma njen minister Rumor, bi vsekakor moral — posebno zdaj pred političnimi volitvami — nekoliko jasneje zavzeti svoje stališče v smislu, ali jim je ali ne do tega, da se zadeva razčisti kot se mora. Ce jim je, potem ni potrebno storiti nič drugega,! kot da se Dvoru računov (Corte dei conti) in parlamentarni komisiji (ki bi nemudoma morala obnoviti svoje delo) izroči ves knjigovodski material zveze, na osnovi katerega ne bo težko u-gotoviti, kakšno je dejansko bilo njeno poslovanje, pravilno ali ne.
Minuli petek so na ljubljanskem vseučilišču podelili 44 vlsokošolcem 86 Prešernovih nagrad v priznanje njihovim študijam na raznih znanstvenih področjih. Na sliki vrsta nagrajencev med svečanostjo.
POSEBNI DOPISNIK cLITERATURNAJE ROSSIJE* O SOLŽENICINU
Avtor «Ivana Denisoviča» je bolan
zelo počasi piše
Nemška manekenka Brandi se je dobro oskrbela s klobuki. Ima kar dva. Da bi ji morda enega veter ne odnesel? Ne, prikazala ju je le
na modni reviji.
Bil je dovolj en mesec, da bi za ime rjazanskega profesorja zvedeli v Moskvi in v Vladivostoku, v Parizu in v prezimovališčih Antarktike.
Solženicin je človek z dvema
poklicema. Njegov pedagoški talent je prav tako izven vsakega dvoma kot njegov literarni talent. On se ne zadovoljuje samo s poznavanjem svojega predmeta — fizike. On vnaša
sili'
P^il .......................................................................................................................................................................................i.....milil".......................m,„,t,iii,i,
k“f
<lr nima primernih raket, si je Francija
omislila «Mirage I V»
«Mirage IV» je sicer zelo naglo letalo, toda ima le 1600 km radiusa, kar je njegova največja napaka
. T i mi	mm
^ ktalo «Mirage IV», ki /more dvakratno zvočno brzino, ki ^|, q	pa more poleteti le 1600 km daleč.
Ki^lii,^ vrste «Mirage» smo oP1^ »J.Ho “e b.raH. Bilo je to pred
ieOotJ hl,sth! j°vcem vrste «:Mirage».
’ »iisvsi
'St'-'1"
1, ^
g	,*e, ie Francija zares uve-
li 1» dejansko je «Mira-
m . ®	KVrfii Krotit lothlo //Mi.

«večji brat» letala «Mi-
t leta*” t<lviiraise IV» Je cie,ta*
^',,'liltu11 'n to tako imenovana Krik«*** brez priključkov in 0®'" I,' le*.\’ kakršne imajo ,la. ki jih grade v

id, • *
A
a izdeluje podjetje
'»v ?v«zi
del-So-
na Angleškem.
V.
v vlja^re 'a bombniško letalo, i>	njegovo posadko le
‘O j . ’ katerih mesto je v 'IfUo. ala. tako da sedita drug
4lo' Leta'°
je opremlje-
Te	fhajhnimi kolesi, kot
)t® j. I t, teh*^0 novi principi, ven.
tjf.. koles kar deset in si-eds*,,( Ib' Dj “'"si na prvi «nogi», po • „	■ na obeh zadnjih «no-
iK.
(hi Ni^oMiraga IV» so
'''.l Si liti 0?' Sladiti že pred več A k “'i j l7. junija 1969 so na-
1 -r Si\, prvi poizkus, dočim
je ,, i. ge -
ct | ib
lin letel že tri leta
S‘!
# Poizkusno letalo «Mi-je bilo opremljeno z “orektorjema «Snecma 6000 kg
1 u Pot'sno si'0
' v juliju 1959. leta do-
seglo brzino 1,9 Macha. To se pravi, da je bila njegova brzi-na le malo manjša od dvojne zvočne brzine. Pri poznejših izpopolnitvah je letalo doseglo in celo preseglo 2 Macha, to se pravi dvojno zvočno brzino.
Vtem ko so strokovnjaki podjetja «Dassault» nadaljevali s poizkusi tega prototipa, so začeli graditi že nov prototip, ki je od prejšnjega nekoliko večji, tako da tehta ob vzletu 30.000 kg, dočim je prejšnje letalo tehtalo 25.000 kg. Gradnja drugega prototipa je trajala dve leti. Tako da so ga mogli preizkusiti šele 12. oktobra 1961, Francosko obrambno ministrstvo je pri i-stem podjetju naročilo nekaj tovrstnih letal že 18. septembra 1959, to se pravi že tedaj, ko so prvo letalo «Mirage IV« komaj dobro poizkusili in šele 1. junija lani je bilo eno od treh naročenih letal pripravljeno za imperativni poletu. Sicer pa je bilo to letalo nared le teoretično, praktično pa je v tem primeru šlo bolj za model letala, za ne. kakšen prvi vzorec, kajti franeo ska vojska bo prva tri letala dobila šele letos, 22 jih bo dobila prihodnje leto in šele leta 1965 bo izpolnila predvideno ((kvoto# 5Q letal.
Prvo letalo izpopolnjenega «Mi-rage IV» to se pravi ono le teoretično operativno letalo, o katerem smo pravkar govorili,, ima dva motorja vrste «Atar 9 D» s potisno silo po 6.800 kg. Pod trupom ima veliko radarsko kupolo, ki je nameščena tik pred prostorom, ki je namenjen atomski bombi, Čeprav govorijo že o dobavah, se tehniki še vedno u-bijajo z raznimi elektronskimi napravami, ki jih morajo šele izpopolniti
Strokovnjaki pa menijo, da je letalo «Mirage IV n, kljub svoji brzini dveh Machov, zelo šib-bo odnosno pomanjkljivo. Njen radius 1600 km je njegova najbolj šibka točka, Ce namreč more letalo leteti komaj 1600 kg nad sovražno ozemlje, ne bo moglo daleč. Francozi se skušajo iz tega izvleči s tem, da bi le-
poletom z gorivom s pomočjo ameriških letečih cistern aBoeing KC 135».
Z druge strani pa menijo, da bi njihovo letalo moglo leteti nad sovražnim ozemljem zelo nizko, da bi se tako izogibalo ra darskim napravam in mrežam. Seveda bi v tem primeru letala ne letala več z brzino dveh Machov, pač pa kvečjemu enega Macha, to je z brzino 1000 km na uro, s čimer se spravlja v nevarnost protiletalske obrambe, še posebej raketnega orožja in lovcev. Tudi če bo Francija do. bila vseh 50 letal vrste «M.irage IV», bo njena udarna sila kaj šibka, pravijo strokovnjaki.
Sicer pa je vsa zadeva letala «Mirage IV» dokaz one de Gaul-love trme, da hoče biti nekaj posebnega tudi v okviru obrambe tako imenovanega zahodnega svobodnega sveta, pa čeprav ga to stane ogromno sredstev.
in
Njegovi kolegi niso vedeli, da je pi satelj - Zelo dober profesor, rad potuje in veliko fotografira - Nerad govori o sebi
samega sebe v ta predmet, u-stvarja in stalno euhaja preko mej» navadnega šolskega programa.
Neki dijak je rekel:
«lVe vem, kakšen je kot pisatelj, toda kot profesor je prvovrsten».
Njegovi kolegi niso niti slutili, da je književni talent. Na moje vprašanje so samo skomignili z rameni: «Nič nismo slutili. Učitelj kot učitelj. Boljši kot mnogi med nami. In nič več.»
Celo sedaj, po objavi njegove povesti ,se mnogi ne zavedajo tega, kar se je zgodilo. Za njih Solženicin ostaja še nadalje poklicni tovariš.
«So ljudje, ki imajo najrazlii-neje posebnosti#, eNapisal je vsega 70 strani» je pripomnila neka učiteljica. Druga pa je porogljivo dodala:	«Se je
proslavil kaj, naš Aleksander Isaeviču.
Se ena beseda o Solženicinu--«Vse njegovo življenje se razvija po nekakšnem samo njemu znanem načrtu#.
Se pred petimi leti, ko ja prišel na šolo, je prosil direktorja, naj mu omejijo število učnih ur na 15 ur na teden Leto pozneje je prosil, naj mu jih zmanjšajo na 12. V zadnjem času je imel vsega 9 ur na teden. Zaradi tega ima tudi zelo skromno plačo — 50 rubljev na mesec. Kot sem opazil, nima za Solžemcina denar nobe ne resne vrednosti.
Posebno pade v oči dejstvo, da zelo ceni čas. V šolo prihaja minuto, kvečjemu dve pred začetkom ure. Po uri se ne zadržuje in če nima posebnega razloga, sploh ne zahaja v pro-fesorsKo zbornico.
Kljub temu opravi vse. Drži obljube, ne prihaja prepozno in tudi od drugih zahteva točnost. Kar pretresljiva je njegova skromna odmaknjenost. Ne govori o preteklosti, nikoli ne govori glasno o bodočnosti. V splošnem govori zelo malo in le tedaj, ko je nujno potrebno.
Solženicin je človek neverjetne avtodiscipline. Skromen je. Direktor šole Matvejev za njega pravi: «To je organsko sestavljena skromnost».
Na videz daje vtis povsem zdravega človeka .Njegova o-strost, njegovi energični gibi in živ izraz vas zavedejo, kajti Solženicin je bolan. Pred nekaj leti bi bil skoraj umrl. Samo zaradi energičnega zdravnikovega posega so uspeli zaustaviti proces. Solženicin od časa do časa ponavlja svoje zdravljenje. Zelo močna zdravila ga za mesec dni priklenejo na posteljo. Aleksander Isaevič govori o svoji bolezni mirno in neprizadeto, kot o stvari, ki se ga ne tiče.
Vsako poletje odhaja skupno z ženo, včasih s Prijatelji na potovanja. Najraje potuje s kolesom ali z ladjo. Solženicin in njegova žena se nikoli ne ločita od fotoaparatov. Stene
tala (oMirage IV» oskrbovali med
„„„...i.....i...........................................................................m......
lja za poslovne zadeve, kot tudi za
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlična priložnost, da uveljavite svoj smisel za organizacijo. Ne dopustite, da bi nekdo vplival na vas.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč trmasto vztrajanje pri načrtih, ki niso prepričljivi, ne bo privedlo nikamor. Naleteli boste na nerazumeva nje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6). Kdor se ukvarja s trgovino, bo imel vso priložnost, da se uveljavi. V čustvenih zadevah mani uspeha.
RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojimi načrti boste uspeli, vendar le tedaj, če jih boste pravilno prikazali. Velik optimizem v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pozorni bo-
HOROSKOP
dite na vsako finančno potezo sodelavcev. V ljubezni pa se ne vtikajte v stvari, ki se vas ne tičejo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste speljali do konca načrt, Ki vam Je zelo pri srcu. Večje spremembe v čustvenih odnosih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vse stranska zmaga nad poslovnim tekmecem. Tudi v ljubezenskih zadevah se ne boste imeli kaj pritoževati.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Previdnost bo zelo na mestu. To ve-
odnose s komaj poznano osebo.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Izkoristite edinstveno priložnost, da se v družbi uveljavite. Tudi v ljubezni boste imeli srečo.
KOZOROG (Od 21.12, do 20.1.) Ce boste preveč počasni, se vam bo priložnost Izmuznila lz rok. V družini majhen spor, ki pa se bo izgladil.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trdno ohranite svoje stališče, tudi če vam bo kdo oporekal. Izkoristite naklonjenost svojih najbližnjih.
RIBI (od 20,2. do 20.3.) Vaša spretnost bo preizkušena. Ohranite svoje gledišče. Veliko zadovoljstva v družini in z ljubljeno osebo.
v njuni jedilnici so polne fotografij, od katerih so nekatere zelo uspele.
Pred tremi tedni je s skupino učiteljev odšel na lov. Za razliko od drugih je bil oborožen s fotoaparatom in tam, kjer so drugi streljali, je on fotografiral. Orožja nima rad. Njegov oče je umrl na lovu zaradi naključnega strela.
Njegova soproga Natalia Ale-ksejevna Rešetovska je kandidatka kemičnih znanosti in predava na kmetijski fakulteti. V prostem času dobro igra na klavir. Poročila sta se še pred vojno. Približno leto dni pred koncem vojne in njegove aretacije (na temelju denuncia-c lje) ga je Natalia Alekse jetrna obiskala na bojišču. Ko je Solženicin zdržal zaporno kazen in so ga nato poslali v izgnanstvo, se je ona preselila k njemu v Džambuskino področje. Tudi ona nerada govori o svojem možu. Podobno kot on. In vendar ni tako stroga. Na vsak način sem ji hvaležen za dve njegovi fotografiji.
Vprašal sem jo: «Ali bi Solženicin postal pisatelj, če bi ne bil šel skozi taborišče?
«Težko je odgovoriti. Na vsak način se je hotel literarno izobraziti.' On ničesar ne dela po naključju...»
O njunih odnosih sem slišal le najlepše.
Otrok nimata.
Solženicin opravlja tudi domača dela, cepi drva, čisti sneg... Morda dela to rad, toda tudi če ne dela tega rad, kdo bo delal zanj, ko je edini moški v družini.
Ves ostali prosti čas se iz njegove sobe sliši tipkanje na pisalnem stroju. Vztrajno, celo o-stro odklanja vsak pogovor o svoji leterarni dejavnosti.
— Od pisatelja do bralca vodi edina pot preko pisateljevih knjig — je mnogokrat rekel.
Ne daje nikakršnih izjav, niti sovjetskim niti tujim novinarjem. Ne skriva svojega razpoloženja do reporterjev, ne ugaja mu želja bralcev, da bi vse čimprej «zvedeli in požrli».
Novinarju je težko govoriti s Solženicinom. Njegov nespremenljivo ljubezniv i «ne» vas privede v žalostno razpoloženje. Govoril sem z njim v Moskvi, bil sem z njim cele štiri dni (skoraj proti njegovi volji) z njim v Rjazanu. Obvladal me je s svojo inteligenco in ganil s svojo ljubeznivostjo. Toda več ne zmorem. To je moj zadnji poizkus, da bi z njim govoril po naročilu uredništva.
Osebno sem prepričan, da Solženicin ne bo nikoli govoril o tem, kako dela, koliko strani napiše v teku enega dne, kakšne načrte ima in podobno,
— Q vsem tem boste zvedeli, ko me bodo pokopali — mi je brez najmanjšega prizvoka v glasu rekel.
Doslej se ve malo. Ve se, da je pisanju zgodbe «En dan Ivu-na Denisovičan končal pred štirimi leti. Fredložili so mu, da bi na temelju tega snemali film. Nedavno je v gledališču «Sodobnik» bral svojo dramo, ki bo verjetno postavljena na o-der. Ve se, da je Aleksunder Isaevič pisal pesmi. Morda jih tudi sedaj piše. Tiskali so mu še dve zgodbi. Kaj pa potem? Pravijo, da se bo vrnil k prvi temi. O njegovih načrtih se da soditi samo po enem stavku: «Skoraj ničesar še nisem napravili)
Gotovo je, da piše počasi. Pravi: uVsak odlomek stoji v meni leto dni«. In nadaljuje:	<iNo,
glejte, pisatelji prejšnjega stoletja so živeli, delali... Nihče m hodil k njim na lov za senzacijami, pač pa so jih samo brali. In bili so dobri pisatelji.«
«Literaturnaja Rossija#
Deset let Prešernove družbe
Več kot 5.000.000knjig med slovenske brnite
V nedeljo dopoldne je bila o Ljubljani v Klubu poslancev seja glavnega odbora Prešernove družbe. Seja je bila sklicana ob priliki desete obletnice plodnega delovanja družbe in, seveda, ob prazniku našega velikega pesnika, po katerem nosi svoje ime. Kot je Boris Ziherl v svojem govoru rekel, je bila Prešernova družba ustanovljena zato, da bi prevzela in našemu času ustrezno razvijala najprogresivnejše tradicije množičnih knjižnih družb na Slovenskem. Uvod v ustanovitev Prešernove družbe je bila široka akcija po vsej Sloveniji, kjer so bili po okrajih in občinah konec leta 1952 ustanovljeni prvi pripravljalni odbori. S tem je, bi. la zasnovana široka mreža poverjenikov, katerih požrtvovalna dejavnost sodi med najpomembnejše pogoje uspehov, ki jih je družba v desetih letih svojega obstoja dosegla.
Potem ko je Boris Ziherl spregovoril o tradiciji množičnih knjižnih družb na Slovenskem, ja poudaril, da je to progresivna tradicija, zlasti zvezana z imenom Franceta Prešerna, čigar misel in tvornost sta se, globoko zakoreninjeni v domači zemlji in ljudstvu, pognali k vrhovom tedanje evropske misli in tvornosti. V skladu z namenom, ki' ji je bil dan ob ustanovitvi, je Prešernova družba pričela pošiljati med slovenske bralce tisoče in tisoče knjig. Skušala se je izogibati lažni ljudskosti in po-Ijudnosti v literaturi in odklanjala bezanje od človeka m življenja.
Na občnem zboru leta 1957 je bila ustanovljena nova leposlovna zbirka «Ljudska knjiga«, ki izdaja izbrane prevode iz klasične in sodobne književnosti. V leposlovju si je uredniški odbor prizadeval uoeljauiti kriterij kvalitete in človeške pomembnosti književnega dela, ne glede na piščevo narodnost. Poleg tega je družba v svojih rednih zbirkah ali kot dodatne knjige izdala večje število poljudno-znan-sočnih del in priročnikov za najrazličnejše potrebe sodobnega človeka.
Prešernova družba je doslej razposlala med slovenske bralce več ko pet milijonov knjig, izdala je 68.000 izvodov Zemljevida Jugoslavije in 152.000 izvodov u-metniških reprodukcij, ki tvorijo novo področje družbinega u-dejstvova nja.
Boris Ziherl je svoje poročil« zaključil.
eNoseč ime velikega pesnika* ki za vse nas predstavlja simbol demokratične privrženosti svojemu ljudstvu in hkrati progresivnega svetovljanstva, bo Prešernova družba toliko bolj o-pravičila smisel svojega obstoja, kolikor vrednejše in človeško pomembnejše bodo književne, u-metniške in znanstvene stvaritve domače, slovenske in jugoslovanske in pa svetovne duhovne kulture, ki jih bomo s svojo založniško dejavnostjo posredovali slovenskemu delovnemu človeku«.
KULTI'RN1 ODNOSI
BENETKE—VZHOD
RIM, 11. — Od 7. do 29. sep-tembra letos bo VI. medna rudni študijski tečaj o Benetkah in Vzhodu in sicer za dobo od potnega srednjega veka do preporoda. Na tem tečaju nameravajo proučiti umetniške, kulturne m druge odnose med orientalskimi civilizacijami, predvsem bizantinsko in arabsko, ter beneško ter italijansko civilizacijo v dobi od 13. do 16. stoletja. V programu so tudi študijski obiski raznih javnih in zasebnih galerij ter tudi obiski raznih beneških mest. Tega študijskega zasedanja se bodo udeležili strokovnjaki z italijanskih in tujih vseučilišč m akademij.

Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45:
TOREK, 12. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro jutro; 9.05: Lahka
Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušal- glasba; 9,50: Operna glasba; 10.30.
kami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Man-dolinski ansambel ki ga vodi Nino Micol; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost. književnost in prireditve; 18.30: Stravinsky: Kantata na angleške poezije; 19.00:	Pisani ba-
lončki; Stare melodije v sodobni Izvedbi; 30.00: Šport; 20.30: Večer z Farmerjem, Calvijem tn Plalovo; 21.00: Gogolj: «Taras Bulba#; 21.30: Pianistka Breda Rajhova; 22.00: Socialne vede; 22.15: Ples v blue Jeans; 23.00: Iz galerije jazza.
Trst
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.15: Doba Jazza; 14.40: Furlanske pesmi in proza.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; kotiček; 11,30: Tri Mozartove skladbe; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14,30: Za mlade poslušalce; 15.30: Veseli planšarji; 16,00:	Bled 1962;	16,30:	Tretja
stran; 16.45: Iz francoskih oper; 17.40:	Glasbene sanje In želje;
18.00: Prenos RL; 19.00: Jula De Palma; 19.30: Prenos RL; 22.15: Armando Trovajoll; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Sola; 11.30 Koncert; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Likovna u-metnost; 15.45: Ital. pesmi in -plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba; 17.25: Simfonični koncert; 19,10: Oddaja za delavce; 20.25:	Lorca-RossellinI:
«11 linguaggio del flori#,
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Maria Pariš; 9.35: Varietejski program; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 15.00: Album pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00:	Rapsodija; 16.35:	Ugajajo
mladini: 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: FilmsKe novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35' Enotni razred; 19.50: Lahka glasba; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.35: Večerna glasba; 22,15: Jazzovski kotiček.
III. program
18,30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19,15: Portugalsko slovstvo; 19.30: Vs.il.ovečer ni koncert; 20,30:	Revija revij;
20.40: Kabalevskl: Koncert za violončelo In orkester; 21.20: Glasbena Interpretacija: 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro; 8.05: Iz oper hrvaških skladateljev; 8.40:	The
Shadovvs; 8.55: Radijska Sola;, WIn-kler:	Hribčev Gregec; 9.25:	An-
sambel orglic Jerry Murad; 9.40: Sovjetski zbori: 10.15: Bach: Bran-denburškl koncert št. 5; 10.40: Napredujte v angleščini; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Inž. Honzak: Bogati pridelki; 12.15: Z ansamblom Borisa Kovačiča: 12.30: Zabavna glasba; 13,15: Obvestila; 13.30: Trije tm-promptuji B. Smetane; 13.48: Tri skladbe Herija Svetela; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pesmi In plesi Jug. narodov; 15.15: Zveneče kaskade; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Zborovska; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00:	Komorni intermezzo;
20.15: Radijska igra; 20.52: Pisani zabavni zvoki; 21.33:	Leskovic:
Partita v h-molu; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Zabavni orkester Gould; 23.20: Skupni program JRT.
Ital. televizija
8.30, 12.15 tn 15.00: Sola; 17,30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno: 19.00: Dnevnik; 19,15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Šport; 20,30: TV dnevnik; 21.05: Film: .Kraljica Kristina#; 22.45: Prenos Športnega do-godba; Ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Ital. založništvo; 22,00: Glasbeni program; 22.35: Kaj je fizika?; 23.00: Šport.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja iemperatura 9, najnižja 3.7, ob 19. uri 5.4; zračni ti a k 998 pada, veter severovzhodnik 18 km s sunki' 38 -km- vlage 67 odst., nebo oblačno, 1.1 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 5.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 12. februar)«
Damijan
Sonce vzide ob 7.14 in zaton*
17.25. Dolžina dneva 10.11.
vzide ob 21.24 in zatone
Jutri, SREDA, 13. februar)«
Katarina
Vi: Ilc
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sklep o ustanovitvi občinske komisije za proučitev nenehnega naraščanja draginje
Volitve upravnega sveta Delavskih zadrug po pošti? ■ Načrt za podzemeljsko tržnico pri Sv. Antonu - Nezadostno ogrevane učilnice po šolah
Sinočnja seja tržaškega občinske-1 Socialdemokrat prof. Lonza se
ga sveta se je začela z vprašanji svetovalcev. Liberalec dr. Trauner je opozoril župana, da preti nevarnost, da z razpustom parlamenta ne bo rešeno vprašanje krivične razlike med pokojninami učiteljev enake kategorije, ki so bili v službi enako število let, ki pa so bili upopojeni v različnem času in za radi tega tudi na osnovi različnih plač. Dr. Trauner je zaprosil župana, naj takoj posreduje pri predsedniku poslanske zbornice in pri predsedniku senata, naj pospešita parlamentarni postopek zadevnega zakona in naj se končno reši to krivično razmerje pokojnin učiteljev.
Komunistični svetovalec Tonel je vprašal župana, ali mu je znano, da bodo 7. aprila volitve za obno vitev upravnega sveta Delavskih zadrug. Potem ko je obrazložil volilni postopek za izvolitev šestih članov v prvi upravni svet, na osnovi katerega je večinska lista dobila 4 mesta, manjšinska pa 2 mesti, je svetovalec Tonel dejal, da je večina v upravnem svetu, ki jo sestavljajo dva izvoljena člana in od oblasti imenovani predstavniki KD, PSDI in PRI, na zadnji seji upravnega sveta določila, da se bo do volitve v novi upravni svet, ki bodo 7. aprila, vršile na res svoje vrsten način, in sicer po pošti.
Ta novost, je poudaril svetovalec Tonel, teži k točno določenemu ci lju, ki gotovo nima namena ščititi zakonitih pravic članov in zelo medlo jamči zakonitost samih volitev. Ker pa je član občinske u-prave v upravnem svetu Delavskih zadrug glasoval za volitve po pošti, je svetovalec Tonel vprašal župana, ali ne namerava obsoditi glasovanje občinskega predstavnika in ali ne namerava zaradi tega in zaradi velike važnosti tega vprašanja postaviti v razpravo v občinskem svetu celotno vprašanje Delavskih zadrug.
Župan je izjavil, da mora najprej poizvedeti, kaj je na stvari in da mu bo odgovoril na eni prihodnjih sej.
Svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič je dejal, da se že drugič zavzema pri odborniku za javna dela v korist prebivalcev Lo-njerja in Bazovice v zvezi s cesto, ki veže Lonjer s cesto Trst-Reka in torej z Bazovico. Ta cesta, je dejal dr. Simčič, je zelo v slabem stanju zlasti na odseku, kjer je najbolj strma. Ker ne gre za kako dolgo pot, bi bili stroški za popravilo zelo skromni. Zato je vprašal pristojnega odbornika, ali se mu ne zdi primerno zadostiti zahtevam prizadetih prebivalcev in posredovati, da bo cesta v najkrajšem času popravljena.
Odbornik za javna dela inž. Co-lautti je odgovoril, da se bo zani-mal za stvar. Hkrati pa je odgovoril tudi na vprašanje, ki ga je dr. Simčič postavil na prejšnji seji, glede nekaterih javn-h del v Bazovici. Inž. Colautti je povedal, da so delavci Selad 14. januarja letos začeli popravljati cesto, ki pelje iz Bazovice na Jezero. Za nekatera druga javna dela v Bazovici, kot na primer ureditev kanalizacije in popravilo vaških cest, so že napravili načrte in jih poslali v odobritev civilnemu tehničnemu uradu. Glede javnega kopališča v Bazovici pa je odbornik dejal, da so že našli zadevno zemljišče in da bo posredoval pri občinskem tehničnem uradu, naj pohitijo z načrti. Dela, ki se še niso začela, pa da bodo skušali vključiti v načrt 150 milijonov lir, namenjenih za razna javna dela. Na vprašanje komunističnega svetovalca Muslina v zvezi s cesto, ki pelje od Boleta do Ul. Mulini, je inž. Colautti dejal, da bodo to cesto pri Piščancih skušali prav tako vključiti v omenjeni načrt 150 milijonov lir.
Zatem je odbornik za socialno skrbstvo Gasparo odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil komunistični svetovalec Radič na prejšnji seji, v zvezi s priznanjem plačevanja socialnih dajatev upokojencem za časa vojaške službe v avstro-ogrski vojski med prvo svetovno vojno. Odbornik je dejal, da je zadevni zakon sedaj pred pristojno senatno komisijo in da je v preteklih dneh župan poslal tej komisiji brzojavko, v kateri jo poziva, naj čimprej odobri ta zakon.
Demokristjanska svetovalka Ben-ni je vprašala župana, kako je z načrtom za gradnjo pokritega tr-ga na Ponterošu. Dejala je, da so nekatere branjevke zadovoljne s tem načrtom, druge pa ne, češ da se jim ne ljubi, da bi prišle v podzemeljsko tržnico,
Zupan je pojasnil, da namerava občina zgraditi podzemeljsko tržnico na trgu pred cerkvijo sv. An-
tona, nad tržnico pa naj bi ostalo tako kot je sedaj. Dodal je, da je
tetivi.# aui jc acuoj. uuuai jv., ua jc
tudi njemu znano, da se nekatere branjevke bojijo, da ne bodo prodale toliko sadja in zelenjave v podzemeljski tržnici, ker blago ne bo več razstavljeno na odprtem prostoru, kjer gre mimo mnogo ljudi, kot je to sedaj na Ponterošu. Zaradi nesoglasja med branjevkami je občina odložila svoj načrt. Kljub temu pa, je dodal župan, še bo občina odločila za grad. njo nove tržnice, če se bodo branjevke sporazumele in se zadovoljile z novimi prostori.
Svetovalec Padovan (KPI) je o-pozoril župana, da bi premestitev odhodne postaje openskega tramvaja s Trga Oberdan na Trg Skorklja precej prizadela zlasti delavce in dijake, ki se poslužujejo tega tramvaja. Zato je vprašal župana, ali ne meni, da bi bilo pravilno, da bi glede tega vprašanja najprej vprašali za mnenje potnike in da bi prišli do zadovoljive rešitve za vse. Hkrati je svetovalec predlagal, naj bi o tem vprašanju razpravljala posebna komisija občinskega sveta. Odbornik dr. Venier mu je odgovoril, da ie o vprašanju premestitve odhodne postaje s Trga Oberdan na Trg Skorklja razpravljala šele občinska komisija za promet. Uresničitev tega načrta bi bila samo začasna, ker osnovni načrt, o katerem je že razpravljal občinski svet, predvideva gradnjo odhodne postaje v Ul. Fabio Severo, in sicer ob vhodu v predor, od koder bi šla proga v predoru do Trga Skorklja,
je pritožil županu, da so bile zlasti nekatere osnovne šole med nedavnim hudim mrazom nezadostno ogrevane predvsem zaradi slabih ogrevalnih naprav. Župan je priznal to dejstvo in dejal, da so take zime zelo redke in da mesto, kakor tudi občinska uprava, nista pripravljena za take zime, kot bi morala biti. Poleg tega pa je še poudaril, da bo treba zlasti v nekaterih šolah obnoviti in okrepiti ogrevalne naprave.
Po končanih vprašanjih je občinski svet nadaljeval z dnevnim redom in potrdil vrsto sklepov navadnega upravnega značaja. Zatem so svetovalci začeli razpravljati o predloženih resolucijah.
Prva je prišla na vrsto resolucija komunističnega svetovalca To-nela o vedno večji draginji v našem mestu. V resoluciji je svetovalec Tonel, potem ko je prikazal, kako se stalno višajo cene zlasti živilom in predlagal razne načine borbe proti povišanju cen, predlagal, naj tržaška občina da pobudo za sklicanje konference, na katero naj bi povabili sindikalne organizacije, zadružne ustanove, združenja kmetov, trgovcev in potrošnikov. Na tej konferenci naj bi postavili osnovo za rešitev vrste vprašanj, ki so povezana s stalnim višanjem cen.
Svetovalec Tonel je z obširnim poročilom obrazložil svojo resolucijo, v katerem je zlasti dokazal, kako so se povišale cene v zadnjih mesecih vsem živilom, raznim u-slugam, hranarine v bolnišnicah itd. Po njegovem mnenju bi morala občinska uprava poskrbeti, da bi lahko zadružne ustanove, kakor tudi občinska potrošna usta nova ENCO, učinkovito posegle na tržaško tržišče z živili tako pri nabavi kot pri prodaji blaga.
Po njegovem poročilu je demo-kristjanski svetovalec Romano predlagal, naj ne bi nadaljevali z razpravo o poročilu in resoluciji, ampak naj se v ta namen ustanovi posebna komisija občinskih svetovalcev, ki naj vprašanje v doglednem času prouči in ga nato predloži v razpravo občinskemu svetu. Komunistični svetovalec Tonel se je sicer strinjal z ustanovitvijo komisije, dejal pa je, da je treba tej komisiji določiti, da mora v 15 dneh pripraviti poročilo za občinski svet.. Misovski svetovalec Morelli se je prav tako strinjal z ustanovitvijo komisije, predlagal pa je naj najprej o tem vprašanju spregovorijo vsaj načelniki posameznih skupin v občinskem svetu.; : ,	, .■) a gnoji
Župan je najprej dal na glasovanje predlog komunističnega .svetovalca, ki je bu zavrnjen ž večino glasov. Nato je bilo glasovanje o predlogu demokristjanskega svetovalca, ki je bil sprejet, zatem pa še glasovanje o predlogu mi-sovskega svetovalca, ki je bil zavrnjen.
V NEDELJO V KOPRU
Zanimivo predavanje Mitje Vošnjaka o 9. zasedanju m. o.
V nedeljo dopoldne je imel v Kopru Mitja Vošnjak načelnik jugoslovanske delegacije jugoslovan-sko-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma zanimivo predavanje o devetem zasedanju odbora, ki je' bilo konec prejšnjega leta v Rimu. Predavanje je organiziral okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in udeležili so se ga tudi nekateri pripadniki italijanske narodnostne skupine v Kopru in nekateri pripadniki slovenske narodnostne skupine iz Trsta. Predavatelj je med drugim obširno obrazložil vlogo in nalogo mešanega odbora, pri čemer je omenil zlasti pravilnik iz leta 1955, po katerem se morata obe delegaciji ravnati ter podčrtal, da je mešani odbor eden izmed številnih podobnih mešanih odborov, v katerih sodelujejo jugoslovanske delegacije z delegacijami drugih držav za reševanje posebnih vprašanj, ki nastanejo v odnosih Jugoslavije do drugih držav. Dejal je, da ta jugoslovansko-italijanski mešani odbor razpravlja in s svojim delovanjem prispeva k pozitivnemu razvoju splošnih odnosov med Ju-
goslavijo in Italijo, pri čemer je navedel, da je tudi seminar italijanske kulture v Kopru, ki se je pravkar zaključil, rezultat razgovorov v tem odboru ter da je prav ta seminar nakazal potrebo stalnosti in organizacije posebnega seminarja za pripadnike slovenske narodnostne skupine v Italiji.
Pripominjamo, da je tržaško tedensko glasilo Katoliške akcije s svojim netočnim poročanjem in nedopustnimi namigovanji napravilo jalov poskus, da bi podobna predavanja o pozitivnem delu mešanega odbora, nadaljnjemu razvoju dobrih odnosov med obema državama škodovalo. Mnenja so namreč, da bi moralo biti takih predavanj več, saj je prvič imel podobno predavanje o tem predmetu v Trstu odv. Gerin pred nekaj leti.
Na sedežu združenja industrij-cev je bil prvi sestanek v zvezi z napovedanimi odpusti 15 usluž-
bencev v podjetju SALiPAT. V kratkem se bodo ponovno sestali, vendar pa datuma sestanka še niso točno določili. Kaže, da bodo lahko ta sindikalni spor mirno in zadovoljivo uredili.
Težave z drvmi koksom in premogom
Še vedno trajajo težave z dobavami drv. koksa in premoga in večina gospodinj odhaja iz proda-jalen brez kuriva.
Zaloge so že zdavnaj pošle, dobave pa so zelo otežkočene, saj v okolici Postojne in v neposrednej-šem zaledju ni več pripravljenih drv. Iz oddaljenejših jugoslovanskih pokrajin pa je dovoz skoro onemogočen zaradi visokega snega Podobno je tudi stanje s koksom.
5 PircB'om©¥e proslave v Trsta
DANES
"Ml
-kop*:
v F
Mario Magajna g svojih Vli . j[0 IS potovanja po Finski.
Predavanje bo ponazori* >i diapozitivi in slikami. ,*h( Prijatelji Slovenskega ^
so vljudno vabljeni!
Orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega društva Prosek ■ Kontovel pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra izvajata «Zdravljico» v Vrabčevi priredbi
......................................................"""M,...................llliiimilll...........................................„„„„„„..................................................................................
PO DVODNEVNEM ZASEDANJU V UL MAZZINI
Zaključen izredni kongres pokrajinske federacije PSI
Avtonomistična struja ohranila veliko večino - Resolucija o glavnih nalogah stranke - Govor predstavnika osrednjega vodstva sen. Tolloya
Predvčerajšnjim popoldne se je na sedežu v Ul Mazzini 32 zaključil izredni pokrajinski kongres tr žaške federacije PSI. Zaključku je prisostvoval senator Giusto Tolloy, ki je predstavljal glavni odbor italijanske socialistične stranke ter je ob tej priliki spregovoril nekaj besed.
V	diskusiji o poročilu strankinega tajnika so nastopili govorniki treh političnih smeri, ki so predlagali za glasovanje tri različne resolucije. Prvo resolucijo je predlagala avtonomistična struja, drugo «levičarska», tretjo pa lokalna struja.
Volitve so dale naslednje rezultate:	avtonomistična struja 66,38
odst., levičarska struja 26,29 odst., lokalna struja 3,83 odst. glasov. Glasovanja se je vzdržalo 3,49 odst. delegatov. Novi pokrajinski glavni odbor sestavlja 17 avtonomistov: Pittoni, Medani, Mislei, Giacchetti, Barbani, Benedetti Sabina, Caristi, Gerri, Gregori, Luzzatto, Pahor, Pečenko, Petronio, Robba A., Sciorti-no, Scocchi, Škabar M., 7 članov «levice»: Pincherle, Bidovec, Franco .Jerina, Martone, Seccia, Seme-rani; 1 predstavnik «lokalne skupine«: Terpin.
V	prihodnjih dneh se bo sestal glavni odbor, ki bo izvolil člane tajništva.
Z veliko večino je pokrajinski izredni kongres tržaške federacije izglasoval naslednjo resolucijo:
«Izredni pokrajinski kongres tržaške federacije PSI odobrava poročilo pokrajinskega tajništva;
potrjuje pravilnost politike, ki sta jo sprejela vsedržavni kongres v Milanu, kakor tudi nedavna seja centralnega komiteja stranke; potrjuje nadalje pravilnost politike levega centra, čeprav je prišlo nedavno v tem pogledu do zastoja zaradi notranjih protislovij relativne večinske stranke, ki je edina odgovorna za to kar se je zgodilo; ta odgovornost je zelo težka, ker za perspektivo levega centra ne obstajajo v političnih pogojih naše države druge alternative, razen pro-tidemokratskih.
Izredni pokrajinski kongres tržaške federacije zahteva od celotne
stranke, naj večji napor med prihodnjo volilno kampanjo, kjer bo sa
mo uspeh socialistov predstavljal edino jamstvo za ponoven nastop politike levega centra, se pravi politike krepke in korenite obnove gospodarskih in socialnih struktur in demokratičnosti, ki je še tako zelo nepopolna v italijanski državi;
posebej pa še poziva stranko naj se bori v okviru dežele s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina za tržaške koristi zato, da se pravilno rešijo številna vprašanja področja (pristanišče in industrijska cona, pomorska in suho-zemska trgovina v državnem m mednarodnem merilu; ladjedelnice, trgovina in obrt, vprašanja, ki

ARETIRAN BREZVESTNI AVTOMOBILIST
Z avtom podrl motorista ugasil luči in pobegnil
Nesreča se je zgodila pri Miljah - Nekdo si je zapomnil številko avtomobila
Prometna policija je aretirala in prijavila sodišču Maria de Lucchi-ja iz Ui. Ciamician 22, ki je obtožen, da je podrl motociklista in nato zbežal, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč.
Zadeva se je zgodila v nedeljo nekoliko po 22. uri blizu gostilne • Al lido» pri Miljah. Tedaj je 39-letni Carlo Giraldi iz Zindisa št. 13 vozil " proti domu motor, na katerem se je peljala tudi njegova 36-letna žena Antonia Bossi por. Giraldi. Blizu omenjene gostilne je neki avto, ki je privozil z nasprotne strani, zadel v motor, tako da sta se motorista prevrnila, šofer pa je ugasnil luči avtomobila in zbežal proti Zavijam. Delal je račun brez krčmarja ko si je mislil, da ga ni nihče zapazil, toda za njim se je peljala z avtomobilom 29-letna Vera Strajn por. Coretti iz Ul. Molino a vento 79, ki je videla, kaj se je zgodilo in si je zapomnila številko evidenčne tablice. To je povedala ponesrečencema, ki sta o zadevi obvestila prometno policijo.
Pri nesreči se je nekoliko poškodovala le Giraldijeva žena, ki se je pobila po kolenu leve noge, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden.
Nevaren padec otroka na stopnišču
Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek 6-letnega Daria Bergamasca, ki biva s svojimi starši v ezulskem naselju na Opčinah. Dečko se je igral na stopnišču in se je drsal navzdol, nenadoma pa je zgubil ravnotežje in je padel iz tretjega nadstropja v drugo nadstropje. Pri tem se je močno udaril v glavo in nad levo oko, krvavel je iz levega ušesa in je dobil pretres rnožgan. Mati je slišala krik in jokanje, skočila je iz kuhinje in vsa prestrašena zagledala o-troka, ki je bil ves okrvavljen, ter je nemudoma poklicala avto, da ga je spremila v bolnišnico.
so povezana s slovensko narodno manjšino itd.).
Kar zadeva notranje življenje federacije, ima kongres za potrebno, da se notranja politična nesoglasja izživljajo na bolj discipliniran način ter poudarja, da politična dialektika struj ne sme prestopiti okvirov statuta;
končno kongres poziva nove di-rektivne organe federacije, da z največjo skrbjo zasledujejo spremembo organizacijskih struktur federacije, kar predstavlja neobhodno potreben pogoj za nadaljnjo utrditev, tudi številčno, stranke. Ta dejavnost mora zasledovati cilj, da se stalno spremlja in utrjuje politični vpliv stranke med italijanskimi in slovenskimi delavskimi množicami ter v javnem življenju v mestu in na vsem ozemlju«.
V zvezi z govorom sen. Tolloy.i, je treba omeniti, da je socialistični prvak najprej poudaril stalno in postopno krepitev tržaške federacije PSI, ki je morala prebroditi velike težave, ker je pravzaprav zrasla iz nič. Dejstvo, da so se v zadnjih letih spojile s PSI številne politične sile iz vrst UP, MUIS in USI ter da bodo v kratkem pristopili tudi številni radikalci, dokazuje veliko privlačno moč stranke v državnem in lokalnem merilu.
Kar še posebej zadeva vstop ve-j like večine NSZ v PSI, je sen. Tolloy pripomnil, da gre za posledico politične evolucije, ki je pripeljala do izčrpanja funkcij te avtonomne politične organizacije Slovencev ter jim je omogočila svobodno opredelitev.
PSI pa je v teh okoliščinah ostala zvesta svoji nalogi, da enotno zastopa, mimo vseh narodnostnih in jezikovnih nasprotij, vse delav-
Gerina, ki pa nam je pojasnil, da ni imel nobene tiskovne konference. Zaradi tega naj nam čitatelji ne zamerijo, če objavljamo samo podatke, ki smo jih dobili po radijskih vesteh in iz drugih virov.
Odv. Gerin je v svoji izjavi dejal, da imajo ti seminarji svoj izvor v dogovoru, ki je bil podpisan v Ljubljani junija 1961. Na drugem seminarju je bilo skupno 118 slušateljev, in sicer 75 šolnikov ter 48 dijakov. Dokaz uspeha seminarja je tudi v dejstvu, da so bili nekateri predavatelji povabljeni, naj ponovijo svoja predavanja tudi izven seminarja v Rovinju, Pulju in na Reki. Predavanja so izpopolnjevali. z razstavo knjig, s filmskimi projekcijami in raznimi avdioviziv-nimi sredstvi. Med seminarjem je prof-. Orise obiskal s potujočo knjižnico razne šole in je razdelil nad 600 knji,g; vsakemu dijaku so podarili italijanski slovar, šolnikom pa knjigo prof. Tagliavinija o fonetiki. Razen tega so razdelili k/njige šolnikom in dijakom tudi na sobotnem sprejemu na italijanskem konzulatu v Koipru.
SESTANEK VODITELJEV KP V OBRATIH IRI
Predlogi in zahteve za razvoj obratov IRI
Vloga, ki jo mora pri važnih gospodarskih vpra-šanjih odigrati dežela Furlanija - Julijska krajina
Deželno tajništvo KP je sklicalo v nedeljo v Tržiču partijske voditelje v obratih IRI iz Trsta in Tržiča, da bi razpravljalo o delu v podjetjih z državno udeležbo. Na zasedanju so podčrtali zgodovinski pomen ustanovitve dežele Fur-lanija-Julijska krajina in nujnost, da se hitro sestavi volilni zakon, ki naj omogoči še letos izvolitev prvega deželnega sveta.
Dežela bo predstavljala splošne interese prebivalstva in mora dobiti obsežno oblast, da bo lahko razpravljala z državo v okviru splošnega demokratičnega načrta, o programih za razvoj podjetij IRI, o njih načrtih za modernizacijo in razširitev, preureditev in krepitev podjetij, ki morajo imeti protimonopolistični značaj.
Za vse to pa je treba doseči široko sodelovanje delavcev in njih organizacij tako pri sestavljanju deželnega načrta kot tudi v prizadevanjih za novo državno pomorsko politiko Na konferenci so v tej zvezi podčrtali nujnost, da vlada skliče obljubljeno vsedržavno pomorsko konferenco, ki naj razpravlja o vseh perečih vpraša-
njih ladjedelništva, pristaniških naprav, pomorskih zvez in pomorstva, ribolova itd. Sestaviti je treba desetletni načrt razvoja v nasprotju z obstoječimi obveznostmi, da se v okviru SET za eno tretjino znižajo proizvodne zmogljivosti ladjedelnic IRI.
Nato so razpravljali o položaju v vseh podjetjih IRI in sestavili koordinacijski odbor med partijskimi organizacijami podjetij, v katerem bodo tudi predstavniki deželnega tajništva in tržaške ter goriške federacije. Odbor bo poskrbel, da bodo v prihodnjih dneh obvestili javnost o predlogih komunistov za ta sektor in o zahtevah KPI za izboljšanje položaja delavcev. Predloge in zahteve bodo vskladili s splošnimi deželnimi zahtevami, o katerih bodo razpravljali na deželni konferenci KPI, ki bo v Trstu 3. marca.
Deželni načrt bo imel za logični osnovni cilj izboljšanje življenjskih pogojev delavcev in okrepitve njih sindikalne moči. V tem okviru so tudi podčrtali odločilni pomen enotne sindikalne borbe ko-
GLEDALISCE VEKD1
V soboto ob 20.30 za red A U prostorih prva uprizoritev ve opere ((Leteči Holandec« Tj« nem besedilu. Opero bo Čirič1 J tur Grueber, v glavnih yilog'a*L| j do nastopili Juitta Me.vfantih "V vvert, Eiuigene Tobin, Petter Tomislav Neralič. Zborovodja"^ Kiradbner. Scenarist Peter Režija Frank de Quell. P*1 , j gledališča se nadaljuje prodal3 me,
Nazionale 15.30 «West side Niatalle VVood. Film deseti«1	i(
jev.
Arcobaleno 14.30 »LMnferno «
eroi». Steve Mac Quee-n. ^1 ji' Fenice 15.30 «La citta PrW*®" )j
David Niven, Daniela R°cca’
ca Vittl.	,.,m	•
Excelsior 15,00 «L’amore dl«*, |K
Nino Manfredi, Fuilvia	j1!*1;
torio Gassman. Prepovedano
mi.
dei,
Grattacielo 16.00 «La guerra
!
torni«. Nagrada Jean Vi go. F 1. j
Supercinema 16.00 «Da Pari«'^ li-
Nord sexy». Eastmancolor, • t
dano mladini,	. «41 »kn
Alabarda 16.00 <(Superspett^l(Jfl|||)|.
{(Superspetta^ mondo«. Teohnicolor. PreP1' mladini.	.,„(1 jj,-
Filodrammatico 16.00 «OicCV
P
'«s
‘H
P*
%
vinarjev
....................................um..........Hlinil..I.....................m.........................milil...............
PO TRI MESECE TRAJAJOČI PREISKAVI
Nevarna banda mladoletnikov končno padta v roke pravice
Obtoženi so, da so izvedli 5 roparskih napadov, en poskusni roparski napad ter celo vrsto tatvin in vlomov - Svoje žrtve so tudi pretepali
Po dolgem zasledovanju, ki je
trajalo skoraj tri mesece, je kara-
ce. To pa na podlagi stare in slav-| binjerjem pod vodstvom kap. Al-
np Inlr n 1 nq	rl i/-»i i « lr-i o + o ■!« .1 TD,»11 - .. — „ 1 _ : i _ _i: a •
lokalne tradicije, ki sta jo , da Fazzaglie uspelo izslediti me-
šamo fašizem in fašistična vojna z | varno skupino mladoletnikov, ki
Vsem: svojimi posledicami mogia prekiniti.
Sen. j.'olloy je nato govoril o mednarodnem političnem položaju ter o odgovornosti, ki jo je prevzela KD, ko je prekinila poskus politike levega centra, ki je bil v teku. V tem pogledu pa je pripomnil, da KD s tem ni dokazala ne upravičenosti te politike v bodočnosti, ker sploh ne obstajajo druge alternative razen protidemokratičnih.
Končno je sen. Tolloy obravna-val vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina v zvezi z izredno važnimi izkušnjami za bodočnost Trsta. Socialisti morajo osnovati svojo deželno politiko na zavezništvu delavskega razreda in naprednih Slojev v Trstu in v Furlaniji. Delavski razred in srednji demokratični sloji v Trstu nosijo težko odgovornost tako glede usmeritve bodočega deželnega sveta kakor tudi glede obrambe posebnih tržaških interesov. Da bi pa prišlo do tega, je potrebno odstraniti zastarele gospodarske strukture, ki segajo s svojimi koreninami še v nesrečno avtarkično fašistično politiko. Te strukture so se okrepile v posebnih pogojih centralistične politike v teh povojnih letih ter omogočajo danes obstoj in delovanje oblastne skupine, ki upravlja tako zasebni kakor tudi javni sektor tržaškega gospodarstva. Na političnem področju se ta skupina na slanja na PLI in na MSI ter močno vpliva tudi na KD. Prav ti pogoji so med drugimi preprečili, da bi se uveljavila na tem področju politika levega centra. Te preke mora PSI odstraniti.
Po zaključenih predavanjih
Izjave dr. Gerina o seminarju v Kopru
Drugi seminar italijanske kultu-re in jezika, 'ki je bil v Kopru za italijanske šolnike in dijake, je zaključen. Včeraj so bila zadnja predavanja, nato pa so se zadnji predavatelji vrnili skozi Trst na svoja službena mesta. V Trstu sta jih sprejela odv. Gerin in prof. An-gioletti, člana italijanske delegacije v mešani italijansko-jugoslovan. s’tti komisiji, ki sta stalno sledila poteku seminarja od začetka do konca.
Tržaški radio je sinoči poročal, da je odv. Gerin imel tiskovno konferenco o poteku in važnosti seminarja. Na to konferenco naš list ni bil povabljen, zaradi tega smo se telefonsko obrnili do odv.
so izvedli vrsto ropov in drznih tatvin. Doslej so aretirali 8 članov bande, med katerimi je samo en polnoletni član, in sicer 22 let stari Giuseppe F., ostali pa so 20-letni Aldo G., 19-letni Gianfranco G., 18-letni Simone M. ter Lucio F., Luigi R., Silvio C. in France-sco M., ki so vsi stari po 17 let.
Zločinska dejavnost nevarne bande datira v glavnem iz jesenskih mesecev lanskega leta, čeprav je preiskovalnim organom uspelo ugotoviti, da so nekateri člani bande izvršili neki roparski napad že marca leta 1961. Preiskava še ni zaključena in karabinjerji zaradi tega ne morejo dati podrobnejših podatkov. Kljub temu pa se je zvedelo nekaj zanimivih podrob-hosti, ki kažejo, da je mladinski kriminal, o katerem je toliko slišati iz raznih krajev sveta, imel tudi v našem mestu svoje dnina predstavnike
Spočetka so bili aretirani mladeniči člani ene same bande, ki je imela svoj »glavni štab« v ljudskem vrtu. Tu so se zbirali, nadlegovali ljudi, lomili klopi in terorizirali čuvaje, ki so bili proti njim brez moči. Bili so »neomejeni« gospodarji ljudskega vrta, tako da so se ljudje, začeli izogibati parka, saj niso vedeli, kaj jih tam lahko doleti. Zgodilo se je na primer, da so mladeniči prijeli nekega^ moškega in ga meni nič tebi nič vrgli v ribnik, kjer so labodi...
Toda to jim ni bilo dovolj. Polagoma so se razdvojili in ustanovili dve bandi. Eni je poveljeval 20-letni Aldo G., drugi pa 19-letni Gianfranco G. Bandi ne bi bili bandi, če se ne bi po vzorcu ameriških kriminalk začeli med seboj pretepati. In tako so bili ljudje marsikdaj priče, kako so se mladeniči med seboj pretepali in se boksali, da bi dokazali superiornost ene ali druge skupine.
Ljudski vrt je bil tudi prizorišče dveh ropov. Omeniti moramo, da so vsi člani bande — razen dveh ali treh — že predkaznovani in- da so nekateri med njimi v poletnih mesecih spali kar v ljudskem vrtu, in sicer v nekem grmovju, kjer so imeli svoje »stanovanje«. Jasno je, da so zato poznali ljudski vrt kot svoj lastni žep in da so ob ugodni priliki ter seveda ugodnih okoliščinah prav tu izvedli dva ropa.
Toda kot smo že spočetka omenili, so karabinjerji ugotovili, da so nekateri člani bande izvršili prvi rop že marca leta 1961, To se je zgodilo v Drevoredu XX septembra, kjer So oropali nekega moškega. V petih so ga naskočili,
ga premikastili in mu odvzeli listnico. Njihova taktika dokazuje, di se niso zadovoljevali samo z odvzemom listnice ali pa ženske torbice, temveč da so vsaj moške vedno tudi pretepli. Svoji žrtvi so se približevali z izgovorom, da prosijo za vžigalico, s katero bi si prižgali cigareto ali pa da jim zamenja sto ali tisoč lir. Ko pa je nič hudega sluteča žrtev dala roko v žep, da izvleče bodisi vžigalice bodisi drobiž, ga je ropar bliskovito udaril s pestjo v želodec in potem so planili še drugi po njem. Tako se je zgodilo tudi nekemu nesrečnežu na obrežju blizu kioska Pokrajinske turistične ustanove. Zločinski mladeniči so ponoči planili nanj in ga premikastili, tako da je padel v nezavest. Potem so mu napravili »telesno preiskavo«, toda ko so izvlekli listnico, je bila ta prazna. Jezni so mu odprto listnico položili r.a obraz in ga pustili, da je »spal naprej.
To je le eden izmed primerov njihovega zločinskega delovanja. Vsekakor imajo že doslej na grbi vrsto hudih obtožb in kaže, da serija še ni končana. Doslej so obtoženi, da so izvedli 5 roparskih napadov, en poskus roparskega napada ter vrsto tatvin in vlomov Med temi velja omeniti vlom v neki hotel na tržaški rivieri, tatvino številnih motorjev itd.
Kot smo že omenili, so karabi-nejrji vodili preiskavo skoraj tri mesece. Končno jim je pred desetimi dnevi uspelo ustaviti 17-letnega Lucia F., ki je spočetka trdovratno tajil vse obtožbe, potem pa je pod težo dokazov le klonil. A tudi tedaj so se morali preiskovalni organi nemalo truditi, da so izvedeli imena njegovih pajdašev. Končno so začeli cepati eden za drugim, dokler ni bilo vseh osem v rokah pravice. Preiskava še traja in ni izključeno, da bodo prišle na dan še kakšne novice o zločinskih podvigih nevarne skupine mladoletnikov.
svojo krivdo in povedal, da so mu pri njegovem poslu pomagali trije njegovi slučajni prijatelji, ki jih zdaj policija išče, da bi vse skupaj prijavila sodišču zaradi tatvine.
20 cm snega v tržaški okolici
Še en mladoletni tatič pod ključem
Agenti komisariata javne varnosti pri sv. Soboti so v kratkem času odkrili mladoletnega tatiča, ki je» skupno s svojimi pajdaši ukradel 10 tisoč lir drobiža iz blagajne malega biljarda v gostilni »de Gelmo« na Reški cesti 412. Tatvino je prijavil v petek zvečer lastnik gostilne Josip Stano-vič, ki je povedal, da je bilo v gostilni vse polno gostov, med katerimi tudi nekaj sumljivih pobalinov.
Agenti so takoj začeli s svojim delom in so zaslišali sumljive tipe, med katerimi tudi 17-letnega Daria G., ki je priznal
Sinoči se je vreme spet spremenilo. Po lepi, sončni nedelji se je začelo vreme kisati in včeraj popoldne je začelo deževati. Toda dežja ni padlo mnogo, vsega en milimeter. Zvečer okoli 20. ure pa je začelo v mestu močno deževati, v zgornji tržaški okolici pa sneži, ti. Okoli 23, ure smo se pozanimali, kakšen je položaj v zgornji tr. žaški okolici in Zvedeli naslednje:
Na Fernetičih je snežilo in je bilo kakih 15 cm snega. Enako je bilo na Opčinah, medtem ko so ga na Konkonelu namerili od 10 do 20 cm. Na Repentabru je bilo kakih 20 cm, v Gabrovcu in Sempo. laju pa po 2 cm snega, medtem ko je v Nabrežini padal dež pomešan s snežinkami. Na Pesku je bilo kakih 15 cm, v Bazovici pa 10 cm snega.
Cesta Trst-Opčine je bila zasnežena od univerze naprej proti Opčinam, Trbiška avto cesta pa naprej od ovinka nad Kalinaro. Promet je bil zaradi tega zelo težaven in je veš kamionov ostalo v snegu. Tudi s Peska so nam sporočili, da je promet zelo težaven in so morali nekaterim avtomobilistom nuditi pomoč, da so jih spravili iz snega. Do 24. ure je bila cesta Trst-Ljubljana še prevozna, medtem ko se ne ve, kako je s cesto Trst-Reka. ker od 22. ure dalje ni od tod privozil noben avto.
Na Opčinah so ob 23.30 zabeležili eno stopinjo pod ničlo. Sneg je torej _ moker in če ne bo pritisnil močnejši mraz, ga bo kmalu pobralo. Nekaj pred polnočjo pa je tudi ponehalo deževati oziroma snežiti, tako da bo morda že do jutra položaj mnogo boljši.
sole«. Technicolo-r. Lisa Gia-nmi Garko.	^i-
Aurora 15.45 «Ven-ere l-n P*e Ni Cristallo 16.30 «La banda CaSSji;l< Renato Salva-torl, To-maS Prepoveda-no mladini.	p(!
Capitol 16.00 Mil visone suha Technicolor. Cary Grant,	|f
Garibaldi 16.30 «Letto a tre Totd, Pe-ppin-o De FilipP0'
Impero 16.30 «Mister Robert5 vacanza«.
Massimo 16.00 «Duelilo a 9- " p Technicolor, — Errol F')™' Smith.
Moderno 16.00 «S-a>lvero H Itl,<: Technicolor. Sihirley Laurenee Harvey. prepoved di-nd.
Astoria 16,3-0 «Omid-dal». P. pod *i kriminalna zzodiba. M-lad-k« let prepovedano.
Astra 16.30 »Pariš Blue».	..lOf
Vittorio Veneto 15.30 «L’aff“ .
re«. Klm Nova-k, Jack Lefl*°''i*( (,j.i Abbazia 1-6.00 «Esta-te e fuimd”'^ > mieolor. G. Page. L. HarveJ-vedano mladini.	jj
Marconi 16.00 («La luniga d13' Pedhino«.	„|t
Ideale 16.00 «Mac!sfce l’uoffl° v
te del mondo«. Technicoto*'
K
vi

Razstave
Galerija «La Cavana« sp®1 je razstava »Ljudske unnert* dov» podaljšana do 16. t.wn
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN F0*, t fcj’
Dne 10. lin 11. februarja p>' V
v Trstu rodilo 13 otrok, um1''0 36 oseb.	,, ip
UMRLI SO: 72-lebnl SchnU<} b;./,
------------------ Miiileri,	^
Scoc-cai, 73-1« | d > ria Ou-celill v-d. Fiori, 81-le 1 f.» j*)ip
744etna Pol-issena Milile-ri silia Adami vd. Scooca-i,
lu-rlin, 51-le-tna Maria Švara
la Croce, 574etna Maria

Bray #
por. Florida«, 67-letna	»o
por. Stra-i-n, 85-letna Aurora r, j »»^ 75-letn.a Giuseppina Lober^ V J ,
zen-t, 74-let-ni Ernesto	n
jm E.rnest.0 ,ni	kil
Ferruccio Martin-gano, 63-le« f|' \ Pissaoh, 80-letn-i An-tonio i" gijrt letna Sofia Kailer, 564etm j h;, Miletti, 67-letn-a Orso-la P31.	* o
1-1. •	______ Glartl* .1 f
Caih, 62-letnl Giuisep-pe	J |Ni
na Ermenegilid-a Feresin, 8°'. [<“, ' t genio Bartoli, 64-le-tna Carm«« # M por. Faibro, 63-letni 76-letna Ana Pribetich vd- ^(	(
62-letna Eli-sabetta CargogO3 ^ (j »lj-c banese, 62-letna^ Lui-gia ^uto)d ) •! t
Renni, 76-letni Domenico ^j‘et»J Jtm re, 40*9
rene Bani por, Biagi-nl,	1 ••
letni Ail-fredo Caburazza,
to Melozzi, 74-letn-a Em111.3^!« j S vioh -por. ptezek, 77-letni M1, !««(j lNi 11, 9-letni Dario Giard-i-no,. jtafjj i, t stari Nicola Gregori, 2 dd^jseFfSiij
11, 9-letni Dario Giardino,
renz-o Guštin, 78-letna Paulin vd. Bugolin.
NOČNA SLUŽBA LE
■A^CammeUo^U«f J«*,!1 (
INAM
septembra 4; Godina, Trg ®v'^p(
1»	III Uf/vnJo r-C 1 n/l “ ..„1
1; S-ponza Ul. Mon-torsino y|eF
Vernari, Trg Valmaura 1°) Borzni trg 12.
ud
Slovensko planinsko druš<7« |t«J|
v nedeljo 24 marca izlet v P (t, C priliki mednarodnih smuč3rS vpij-tov na mamutska skakalni«'- a rj nje v dnevnih urah v Ul. Gef>
Mali oglasi
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi na predvajanje barvnih diapozitivov nekaterih članov, ki bo v petek dne 15. t.m. v Gregorčičevi dvorani ob 20.30. Vabljeni.
Mladinska iniciativa vabi člane in simpatizerje na sejo, ki bo v sredo 13. t.m. ob 20.45 v Ul. Geppa 9-1. Priporočamo točnost.
Združenje ItaliJa-SZ v Trstu prire-Ja v sredo 13. t.m. ob 20.15 na sedežu v Ul. San Nicolb 11-11. predavanje Cl-are Colos-imo in Pina Astorija o »sovjetski poeziji«. Vabljeni.
PRI VAŠIH NAKUPIH 00'^.fp
vino iiMAGLIABELLAu na rtu’0(l ribaldi, n (Barriera) nek3' d« od avtobusne postaje. Pri ‘Lrf veliko izbiro vseh vrst pLW gavic m perila za ženske. “ ti), otroke po rjajrilžjih oenati 7 ‘ prj strežem poste v vašem jezik1« kupu dobite primerno darl|tf' PH1 MAGAZZINU FELl CE M
rm MAUAZZIINU FEV Ulica Carducci 41, DOBITb;{e, moške In otroške dežne d13 J
de, hlače, jopiče In srajce 0 vrst in znamk po najnižjil* « ^ PLASTIKA ZA POKRIVANJ® V
višina 2 metra Po 500 H« * termoplastlčm podi, plošči«e ^ plastične preproge,	1
mestitev. brezplačni predra«11
majic se pri «ITALPLAST». Ospedale 6, tel. 95-919.
TRŽAŠKA KNM
Trat - III. I Telefon II
NOVO:
Eva Lips:
Modrost v divjini
Vasco Pratolini: Metello
t*
y
*
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
a Klopi spečemu moškemu šinila denarnica iz žepa
t.»
20JJ
l/rti ;ik *l??8nskim sodiščem (pred-8?	tožilec Viseli, za-
f» l »lii S“ar.elli- obramba Ca-o(K* kletne* za9e*a obravnava nro-
g	Do raz.sodbe še ni
Potrjena obsodba mladeniča zaradi kraje avtomobila
Sil«Je začela obravnava pro-0 S n tanin Guidu Giurmaniju
*i(,^er je žrtev tatinskega ril „ua!a^i katerega je Giur-»0 ‘°žen, v bolnišnici ter PI-tti pred sodnike na
je že star znanec sod-saj se	je	moral
®?t‘ zaradi raznih obtožb >ei rab Lani v decembru skupaj	z 4-2-letno	Lidio
, Pa je sicer poročena z |ta«Rrt°m. 12. septembra ka šla po Trgu Horna	i' ugledala	na	klopi
K 2°8taga, ki je trdno spal. mOKjaa o kletnega pomorščaka ""■•ti totalna	iz Ul.	G.	Gozzi
sla mimo spečega, je , pazila, da mu je iz žepa v kateri je bilo
i> 1
t^arnica
H,k'm. 40.000 lir. tačiiJe Pobrala
denarnico ter
'taih . e
mestnemu redarju O-anzoiiniju, ki je denar r.,T1'l 'temu lastniku. Godina
„fVt ,*Wii enarnico. v žeP> se zo' 0 (jf !-	na klop in sladko za-
* gg •
p«t M jce Vugova vračala proti
''.kat11" ..............'
j# Pfipetilo. Nato sta se Ni t? -vsak ie n(lšel po
je ‘‘^mu je povedala kaj
.n m
je«,’ ,JaiCjCm' in sicer okoli 11,30
a’"L Ni ln
.iclV£ PcnemDe.istvo Pa je, da je
o ta-Spat izginila A. <^odi-obrtvi Dkradenec se je se-
dei---n:'	"	' -
|?v ........... .. jv ..
na policijo, ki je ta-ie tj,1 a mestnega redarja, ki ji' t lej. malo prej vrnil denar-irerrV ,0 je prišlo na dan ime 'bdi q. seveda nekoliko pozne-
collj .kios^.mjmanijevo. Ker pa je j#*1* Mitij.-28 večkrat kaznovan,
, P* tatv’ za8e'' takoj sumiti, ttekj 'iv : v>no zagrešil prav on,

n
je tat!'- začeli takoj
n : "lilo 5.ai7i*pSil i
nepobitnimi dokazi je prijavila Giurmanija sodišču. Naprtili pa so mu tudi obtožbo, da je izkoriščal žensko, ki se je družila z raznimi moškimi.
Na obravnavi je Vugova skušala omiliti vse svoje prejšnje izjave ter tako olajšati Giurma-mjev položaj. Ta -■ je še naprej vztrajal, da tatvine ni zagrešil. Na obravnavo pa ni prišel Godina, ki se mora sedaj zdraviti v bolnišnici.
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Rusin, tožilec Meyer , zapisnikar Parigi, obramba Anto-nili) se je moral zagovarjati 22-letni mehanik Silvano Spazzal, mesar po poklicu, od Spodnje Magdalene 699.
Spazzala so- obtožili, da je 7. oktobra lani ukradel neki avto ter Upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Poleg tega je bil obtožen, da je bil pijan.
Kazenski sodniki so decembra lani spoznali mladeniča za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 7 mesecev zapora ter 100.000 lir globe. Za prekršek vožnje mptor-, nega vozila pa' so mu pripisali 9 mesecev pripora ter 60.000 lir denarne kazni.
Prizivni sodniki so v bistvu potrdili prejšnjo razsodbo kar zadeva tatvino. Ukinili pa so kazenski postopek zaradi nedovoljene vožnje motornega vozila na podlagi odloka o amnestiji.
Bilo je omenjenega dne okoli 3. ure ponoči, ko je neki brigadir javne varnosti, ki stanuje v Ul. Pascoli, pogledal skozi okno na ulico. Opazil je, da se je z avtom 1100 — 103 pripeljal neki moški. Stopil je iz avta ter se podal proti Ul. Rossetti. Brigadir •je bil opazil, da je moški nosil temno obleko. Kmalu nato se je neznanec vrnil, toda to pot z nekim odkritim avtom. Ustavil je vozilo pred hišno številko 38. Policijskemu stražniku se je to početje zdelo sumljivo ter je zato takoj poklicat leteči oddelek. A-
genti so kmalu nato aretirali Spazzala.
Tržaški avto povozil kolesarja
V	nedeljo zvečer se je v bližini Polesella zgodila huda prometna nesreča, 'ki je na žalost zahtevala smrtno žrtev. Proti Trstu se je iz Bologne vračal asistent na mine-rološkem inštitutu tržaške univerze, 37 let stari dr. Roberto Onofri, poleg katerega je v avtu znamke «Giu!ietta» sedel funkcionar trža. ške univerze Stefano Bartoli. V bližini Polesella pa je z neke stran, ske poti privozil na glavno cesto kolesar in zavozil naravnost med avtomobile, ki so vozili na gosto v obeh smereh. Nesreča je hotela, da je zavozil prav pred avto tržaškega znanstvenika, ki ni uteg. nil več zavreti. Podrl ga je, na tla, kjer je kolesar, in sicer 54 let stari Flaminio Munari obležal. Dr. O-nofri in Bartoli sta ponesrečencu priskočila na pomoč, vendar je bilo vse zaman, kajti nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Nevaren padec v stanovanju
V	soboto je padla v svojem stanovanju na Trgu Cornelia Romana 78 let stara Maria Pegolo vd. Bolzicco. Spočetka se je zdelo, da ne bo hudega, toda bolečine so postajale vse hujše, tako7 da je včeraj končno le zahtevala zdravniško pomoč. Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Zdravniki menijo, da si je po vsej verjetnosti zlomila desno stegnem-co.
Slabo pa je postalo 83 let stari Caterini Messina, ki je stanovala v Drevoredu Tartini 12. Ze nekaj dni se je slabo počutila, včeraj dopoldne pa so zaskrbljeni domači poklicali rešilni avto, da bi jo odpeljali v bolnišnico. Toda zdravnik, ki je bil kmalu potem v stanovanju, je lahko samo še ugotovil, da je ženska umrla.
Vlp	tdSiCSii Jjiav wu,
G& Jorjj Strajno trdil, da tega
^rav
ajjjj ^ PoUcija ni razpolagala z
"l,l,|Miiiil||tl|lll||i|l|,l||||mmi|||||||l|||||||||||||iiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii:tiiiiiiiiiiiiiiii»iimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
A
jr«
P'

A.
lan« ^
koristna pobuda za medsebojno zblizanje
°gata in zanimiva mladinskih knjig
razstava v Piranu
'	, ^ene so knj:"e ^Mladinske knjige» iz Ljubljane in založništva Bemporad-Marzocco iz Florence
ifljl K
i” k*o no*0 na kratko porn-1 Me,n? prexernoo dan odprli ,.,J	v Piranu raz-
ll	, tujkih knjifi založniške
“"V |.i,'n tajska knjina iz Ljub-’V	hiše Bempo-
'i b0C° Florence. Razstavi |Sat 0t*prta mcsec (in‘, ie
i, - Pestra in zanimiva ni#1*	n K;rciena. Na razstavi so
"	Hmi1 ? (udi izvirne ilustra-
r'	razstavljenih knjiu.
si -Je razstavo.'ki.
m
,, taa/c rtnr, nd ir) rior’i* ’’%tikov ■hram», »Kultura*, «Sporne-M ,l„	l	niški vodnik». «Globus.. Seliškar-
't^tji tio 16. ure, ogledalo ijt t,°. Čolni kov, staršev in , °l t,.Cenci in dijaki sloven-
id*11 i I
a	s,
razstavo v sprem-i Učitelje« m profesor-šolnikom, star-j	3a,com priporočamo, da
J, r} 10 ‘° priložnost in si o-rl°r 1ear??stauo, ki je odprta ,«j> i' bi la h in praznikih. Ko-
w.«.!». »i'*'
%
Jj{e, Aijniči, ki obiskujejo ' ‘ to skupno s svo-
? *jipe 0rjera pedagogike.
ifeji so**’*j®«ice in izvirne ilu-ii tSn.“,feu*no razstavljene v W\ i \i,nik prostorih, galerije, *^m(I i*središču Pirana, bli-t i*e l0hi9a trPa. Na tej raz-;'»i U	vsakdo prepriča,
t? lite, ’n zanimiva je. mla-0'u »n jitpptaza. Za marsikatere-
«L,’angelo del campanile» V. Nazorja, «La p rima volta con mio padre al mattutino» B. Lazareviča, ter med prevodi iz italijanščine v slovenščino:	*Ost.riek»
Collodija, “Krčmarica« Goldonija, Dantejev »Pekel*, •Italijanske pravljice» itd.
Založniška družba «Mladinska knjiga» razstavlja svoje lepe knji-9e iz znanih zbirk «Kozmos*, •Sigma«, • Priroda in ljudje», «Iz ži«-Ijenja živali», »Zlata ptica«, •Lev-
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Kvalitetna in množična proslava v počastitev pesnika Prešerna
Občinstvo je z izredno pozornostjo spremljalo program, v katerem so nastopali člani SG, GM in pevci
r«vV n zlasti P° 2a starše, i3, f	Pravo odkritje. Prvi
-lefjj	uo«g knjige, ki jih
sla #	niSo poznali in jim
lfre^ V0<lo Hl!le v JolL nru°‘
c, I t »at,'e« t> zadregi pri iz-, ( *lii N(j tau knjig za svoje o-iv in Vte> r„razsta«i so povesti, u i)ilv0t°)Wla>ta slikanice, učbe-(i 'ta9 Sl itd. v slovenščini, 10'! t1,1 n’ STbohrvaščini, angle-ih , (hščini,- pretežni del 1 i« r m„^veda v slovenščini vV.^^ni. Zanimiv je tu-2.«ri! h’a e' kjer so prevodi sl.,/ V itop- srbohrvaških pisate-jSi^dnščino ter prevodi O j^aatelje« v slovenšči-ufl i 'Cn	drugim videli
-ttK Vp’!t,', °tanori stranieri per ■y°\/ t "Je, * prevode:	•Leggen-
1--IIf, tjjJlntj, • Mažuraniča, »Caro-
0, T. Bulajiča, «1! z*Urro» A. Seliškarja,
niški vodnik«, »Globus«, Seliškar-jeva •Izbrana mladinska dela«, Bevkova »Izbrana mladinska dela«, »Cicibanova knjižnica* itd.
Omenjena italijanska založniška družba pa med drugim 'razstavlja zraven prej omenjenih prevodov v italijanščino razne šolske knjige, priročnike za vajence in kmečko mladino, lepe izdaje italijanskih mladinskih pisateljev, krasno opremljene zemljepisne knjige, žepne izdaje poezij največjih italijanskih pesnikov, pedagoške knjige za vzgojitelje, slikanice, pravljice, povesti itd. Pri slovenskih knjigah ugajajo občinstvu lepe in okusne barvne ilustracije, med italijanskimi pa bogato ilustrirani potopisi ter knjige o živalih in umetnosti, ki so opremljene z lepimi barvnimi posnetki in tiskane na odličnem papirju.
Otvoritev krožka za uslužbence Italsidcr
Včeraj so otvorili nov in zelo o-kusno urejen krožek za uslužbence Italsider v Ul. Carducci 24. Pri otvoritvi je bil prisoten vladni generalni komisar dr. Mazza in drugi predstavniki oblasti, nalašč za to priliko pa je obiskal tržaško podjetje generalni ravnatelj podjetja dr. Giancarlo Osti. Otvoritev se je pričela s prvo razpravo o temi: Najnovejše tehnične pridobitve in položaj človeka.
Novi krožek ima lepo dvorano, bar, čitalnico, bogato opremljeno knjižnico. Krožek je pripravil zanimiv kulturni program. Tako bo. do priredili po šest filmskih pred-
stav o temah: Marilyn Monroe, a-meriški kriminalni film, Charles Chaplin in film ter književnost.
Gledališka sekcija bo priredila v Avditoriju štiri predstave; literar. na sekcija bo imela na programu: februarja religiozno literaturo, marca tržaške pesnike, aprila novo dramaturgijo, maj pa bo posvečen Brechtu.
Poleg tega je na programu več javnih debat in predajanj o moderni umetnosti, športu, znanstvenih dokumentarnih fjlmih in podobnem. Končno bo krožek prire. dil tečaj angleškega jezika in tečaj likovne umetnosti, več umetniških razstav, izletov in ekskurzij v muzeje.
...................................................................................
svetnih področjih. Za njo je tre- elementov v boju za naš narodni ba težiti vedno in povsod, ker je I obstoj in razvoj.
NESREČA NA ŽUPANSTVU V ŠTCVCRJANU
ElektriCnI tok Je ubil občinskega obhodnika
Do smrti je prišlo zaradi kratkega stika ■ Pogreb bo danes popoldne
Pogled na del udeležencev Prešernove proslave v Gorici
Kot vsako leto je tudi letos dovan;e dejavnosti na vseh pro-. eden izmed neobhodno potrebnih goriška slovenska javnost dostoj-	1	-	•
no proslavila slovenski kulturni praznik, ki ga obhajamo vsako leto na dan Prešernove smrti. Letošnji spored Prešernpve proslave so pripravili člani Slovenskega gledališča, Glasbene Matice, pevci-solisti in člani moškega pevskega zbora Prosek-Kontovel. Program je bil na izredni umetniški višini, tako da je predstavljal poseben užitek za vsakogar, ki ima količkaj izbrušen okus.
Ce bi se hoteli spuščati v podrobnosti programa, bi ne storili nič drugega kot ponavljali stvari, ki smo jih že obsežno popisali v nedeljski številki v poročilu o proslavi v Trstu.
Ne moremo in ne smemo pa prezreti dejstva, da je bila goriška proslava izredno dobro obiskana. Goriški Slovenci so s svojo množično navzočnostjo dokazali, da globoko ljubijo duha, ki je navdihoval Prešernovo misel.
Globoko ga ljubijo zaradi tega, ker je sodoben, ker je in bo vodilo slovenskemu človeku v zamejstvu. Z nedeljsko prireditvijo, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza, se je poudarila kvaliteta v zamejskem prosvetnem in kulturnem delovanju, ki je tako neobhodno potrebna za napre-
SINOCI V GORICI
Predavanj« r.eeiihnrinija n državnih ccslah
Villesse • Goricd - meja bo za zdaj povezana prt
Rdeči hiši z jugoslovanskim cestnim omrežjem Šest milijard za cesto Videm - Kanalska dolina
V prostorih ccCircolo di Lettura« | vilne predstavnike drugih goriških v Ul. Morelli v Gorici je imel si- | občin, noči državni podtajnik za javna dela on. Ceccherini zanimivo predavanje o državnih avtomobilskih cestah s posebnim poudarkom na ceste področja goriške in videmske pokrajine. Med drugim je govoril tudi o cesti Videm-Trbiž, ki je v gradnji, in bodo zanjo potrošili okrog 6 milijard lir iz sklada za Trst. ,
Omenil je nadalje priključek na avto cesto Villasse-Gorica, Ta cesta bc za sedaj široka 7 in pol metra ter se bo po cesti Terza armata povezala pri Rdeči hiši z jugoslovanskim cestnim omrežjem, pozneje pa preko Vipavske doline z novo jugoslovansko avto cesto proti Ljubljani, ko bo ta zgrajena.
Pri debati je govornik pojasnil, da bodo za to cesto že sedaj odkupili 24 metrov širok pas in da bo tudi most čez Sočo zgrajen v širini 10 in pol metra.
Po predavanju, ki je trajalo tri četrt ure, se je razvila skoro eno uro trajajoča debata s številnimi posegi prisotnih strokovnjakov in zastopnikov občin.
Na konferenco je prišlo lepo število goriških predstavnikov in izvedencev, med katerimi naj omenimo prefekta, pokrajinskega predsednika, goriškega župana in šte-
Včeraj zjutraj je prišlo na županstvu v Števerjanu do nesreče, ki je povzročila smrt tamkajšnjega občinskega obhodnika, 59-letnega Angela Simonitija.
Kot ponavadi vsako jutro, je Simoniti, že zgodaj zjutraj stopil v občinske urade in zakuril peči. Ko je opravil to delo, se je zopet vrnil v svojo sobo, na podstrešju županstva. Kmalu potem, bilo je nekaj po sedmi uri, je poštni uradnik, ki je hotel prižgati luč, opazil, da so varovalke pregorele. Poklical je obhodnika, ker pa se ta ni odzval, je stopil do njegove sobe. Ko je odprl vrata, je opazil Simonitija na tleh negibnega. Na stolu poleg njega
SMRTNA NCSRICA V UL. DUCA D AOSTA
Kolesar padel pod tovornih, in obležal na mestu mrtev
Kolesje vojaškega vozila je 20-letnega fanta popolnoma zmečkalo
Včeraj okrog poldne je prišlo v Ul. Duca d’Aosta v Gorici pri od čepu Ul. Alfieri do pretresljive smrtne nesreče. Ob tisti uri je 23-letni vojaški šofer Alfiero Benotti, ki je dodeljen k XIV. bataljonu v Gorici, vozil vojaški tovornik po Ul. Duca d’Aosta v smeri proti središču mesta. V isti smeri se je peljal na svojem kolesu tudi 20-letni Ugo Be-nedetti iz Gorice Trg San Rocco 7, ki je zaposlen v tovarni keksov tali zu železniške postaje. Ko sta prišla do Ul. Alfieri sta tako šofer tovornika kot kolesar dala znak ter zavila v to ulico. Prav na križišču pa je kolesar iz neznanih vzrokom padel pod vojaški tovornik, ki je šel počez preko njega in ga popolnoma zmečkal, da je obležal na
mestu mrtev. Na kraj nezgode je prišla goriška cestna policija, ki je napravila o nezgodi zapisnik.
V nedeljo na Lokvah 150 osebnih avtomobilov
Vreme se je od nedelje na ponedeljek bistveno spremenilo. Včeraj smo imeli mračen in deževen dan, pravo jesensko vreme, v nedeljo pa je bilo bistveno drugačno: sonce in jasno nebo kot ribje oko. Zaradi tega ni bilo nič čudnega, če so ljudje trumoma zapuščali domove in odšli v naravo, ki je bila zaradi snežne odeje, ki
nočna avantura v štandrežu
Ker sta mu ukradla Ustnico obsojena na 6 mesecev zapora
V Gorici sta srečala hotelskega vratarja iz Gradeža, skupaj z njim popivala in ga odpeljala spat v Standrež


2 razstave mladinske knjige v Piranu
^nes i;
grappolo di sole
l^	(Za giozu sonca)
v5i0; Dim je bil nagrajen na festivalu v Cannesu 1. 1961. ,JQNEY POITIER, CLAUD1A McNEIL _____
,, «11CI*» 1‘UONGH
^ (lahes 12. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film:
Pri zadnji razpravi pred okrožnim sodiščem v Gorici sta se morala zagovarjati 40-letni Milan Briško iz Standreža, Ul. Piemonte Reale 10/4 in 39-letni Severin Žigon prav tako iz Standreža, Ul. sv. Mihaela št. 252.
Obtožena sta bila, da sta ukradla slučajnemu znancu listnico z 10.000 lirami in 5.000 dinarji, ko je prenočeval pri Brisku.
Kot je razvidno iz zapisnika in prijave karabinjerjev iz Štandre-ža, sta se obtoženca srečala dne 16. oktobra 1961 zvečer z nekim neznancem v gostilni «Sole» v Gorici. Skupaj so začeli piti in šli potem še v gostilno «Al marina-io» ter potem še v bar Milan v Štandrežu. Neznanec, za katerega se je pozneje izvedelo, da je bil 40-letni Silvano Gimona, hotelski vratar iz Gradeža, od koder se je pripeljal s kolesom v Gorico, je okrog polnoči začel skrbeti, kje bo prenočil. Eden od o-beh priložnostnih znancev in sicer Briško, mu je ponudil, da bo lahko spal v njegovi hiši ter ga je tudi odpeljal tja.
Okrog ene ure ponoči pa je I Gimona pridirjal ves iz sebe h ka-I rabinjerjem v Štandrežu in tam
prijavil, da sta ga oba »znanca* ponoči okradla in mu odnesla iz hlačnega žepa listnico z 10.000 lirami in 5.000 dinarji. Tudi drugo jutro je ponovil svojo obtožbo.
Karabinjerji so najprej zašli šali Briška, ki je po prvem oklevanju priznal tatvino trdeč, da si je denar prilastil Žigon. Ta pa je pri zaslišanju odločno zanikal vsako krivdo.
Pri razpravi je bil na zatožni klopi samo Žigon, ker se Briško ni predstavil. Tudi tokrat je Žigon zanikal krivdo in priznal samo, da so vsi trije skupaj pili po gostilnah. Sodišče pa njego vih izjav ni upoštevalo, zlasti še ker imata tako on kot Briško že več obsodb za razne prestopke v kazenskem listu Zato je obsodilo tako Briška kot Žigona vsakega na 6 mesecev zapo-
še ni povsem skopnela, čudovito privlačna.
Ljubitelji zimskega športa so prav tako prišli na svoj račun Smučarji so odšli v Kanalsko dolino s smučarskim vlakom in lastnimi vozili. Prav tako pa so se odpravili tudi na Lokve in v druge više ležeče kraje obmejnega pasu. Ng. Lokvah je bilo kot na mravljišču. Obsežna smučišča so bila tako zasedena, da že dolgo ne pomnijo kaj takšnega. Predvsem iz Trsta, pa tudi iz Gorice je prišlo okoli ISO avtomobilov, poleg tega pa tudi štirje avtobusi, med katerimi so všteti tudi jugoslovanski, ki so pripeljali smučarje iz Nove Gorice, Šempetra in Solkana. Restavracija je bila popolnoma zasedena in je le s težavo bila kos tolikšnemu navalu Žičnica je neprestano vlekla smučarje navkreber. Na sporedu so bila tudi občinska tekmovanja v tekih, slalomu in skokih.
Globe mestnih stražnikov v januarju
V	preteklem mesecu januarju so mestni stražniki v Gorici naložili 207 denarnih glob za razne prekrške. Med temi sta bili 202 zaradi kršitve cestnega pravilnika, 4 proti predpisom mestne policije in ena proti predpisom o javnih lepakih.
V	istem mesecu je mestni konjederec polovil 16 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
je gorela električna pečka od katere se je ogenj razširil na stol sam in ves prostof je bil v dimu. Poštar je takoj poklical še druge ljudi in medtem ko so eni poskušali rešiti življenje obhod-niku, so drugi pogasili ogenj.
Zal Simonitiju ni bilo mogoče več pomagati, ker je bil že mrtev. To je ugotovil tudi občinski zdravnik dr. Rutar, ki je mnenja, da je smrt naštopjla zaradi kratkega stika, do katerega,p«šlf>-po vsej verjetnosti, ko je Simoniti skušal pečko odkfo^ttblKeBij: je ogenj zajel tudi nekaj obleke in vrata, so poklicali tudi goriške gasilce in sicer ob 7.30, ki so v dobri uri dela odstranili vsako nevarnost požara. Škodo cenijo na okrog 30.000 Ur.
Pogreb pokojnega Simonitija bo danes popoldne z županstva na števerjansko pokopališče. Pokojnik je bil po rodu iz Šmartnega ter je bil že 32 let za občinskega obhodnika, najprej v Koj-skem in po letu 1947 v Stever-janu. Bil je v svoji službi vesten in natančen in tudi v Gorici je vzbujal pozornost v uniformi in velikimi sivimi brki, kadar je prišel iz Steverjana po svoji službeni dolžnosti. Steverjanski občani pa so ga sploh poznali kot tistega predstavnika občinske u-prave, ki je imel z njimi največ opravka. Zapustil je ženo in štiri odrasle otroke. Zena in dva otroka živijo v jugoslovanskih Brdih, en sin je v Avstraliji, hči pa v Milanu.
Znanci in prijatelji izrekajo družini ob tej izgubi iskreno sožalje.
Pokrajinski kongres tržiških pristaniščnikov
V nedeljo so imeli člani kategorije sindikata pristaniških delavcev iz 'Tržiča, včlanjeni v CGIL, kongres, na katerem so se pripravili za vsedržavnega, ki bo prihodnji mesec v Ravenni. Obsežno so proučili vsa vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s tržiškim pristaniščem, kakor tudi programske zahteve, ki jih je izdelal centralni odbor. Izvolili so pokrajinsko vodstvo in delegate za vsedržavni kongres. V izvršni pokrajinski odbor so bili izvoljeni Renato Piz-zigr.acco, Luciano Brigante. Mario De Vicenzi, Antonio Burg, Rino Civitan, Valerio Beltrame. Gino Giusti, Danilo Verginella in Otello Dose pa bodo zastopali začasno zaposlene delavce. Pizzi-gnacco je bil soglasno izvoljen za pokrajinskega tajnika, Valerio Beltrame pa za delegata na vsedržavni kongres.
GORIŠKI NOGOMET
V Sovodnjah niso igrali
Preteklo nedeljo so v drugi skupini pokrajinskih diletantov v nogometu odigrali šest zaostalih tekem iz prvega kola. Med temi naj omenimo gostovanje Podgore v Krminu, kjer so izgubili tekmo s Cormontium z rezultatom 2 0 ter Isontino, ki je dobila v Štandrežu tekmo proti Farri z 2:0.
Niso pa mogli v nedeljo odigrati tekme med Sovodnjami in Italo iz Gradiške v Sovodnjah, zaradi neuporabljivega igrišča. V celoti morajo v tej skupini odigrati še tri zaostale tekme. Kot znano ne začne v nedeljo povratno kolo, katero bo našlo Kaprivo na zadnjem mestu s 4 točkami, na predzadnjem pa je Isontina s 6 točkami ln še eno neodigrano tekmo. Juventina je na petem mestu, Sovodnje pa v sredini lestvice.
Vidmu uradno proslavo izvedbe de želne avtonomije s posebnim statutom za našo deželo. Za to priliko je prišel v Videm tudi minister Medici, ki je v svojem govoru po udaril, da mora dežela postati most med njenim prebivalstvom in državo. Obenem pa je opozoril, da je treba paziti, da bi tudi pri deželni ureditvi ne prevladala birokracija, ki bi lahko postala ovira pri njenem razvoju.
-r?oleg številnih predstavniko stranke iz videmske pokrajine, so se i mleiežiU /AnanifšsStajrfje tudf zastopniki iz Trsta in Gorice. Pozdrave goriške KD je prinesel njen tajnik Cocianni. Govorili pa so tudi številni drugi govorniki in med njimi senator Tessitori.
POKRAJINSKI KONGRES FIOT
Novi odbor naj izdela načrt tovarniških zahtev
Prisotna je bila vsedržavna tajnica Maria Mo. rante - Tajniško poročilo je podala Marija Selič
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
V nedeljo popoldne je bil v dvoranici Delavske zbornice v Gorici pokrajinski kongres tekstilnih delavcev FIOT, včlanjenih v CGIL. Prisotnih je bilo okoli 50 delegatov tekstilnih tovarn iz Podgore, Ronk, goriške predilnice, In-tes iz Zdravščine, svilarne iz Standreža in Cilfit iz Tržiča. Na podlagi poročila pokrajinske tajnice Marije Selič se je razvila živahna diskusija, med katero so načeli vsa važna tovarniška vprašanja, med katerimi naj omgnimo akordno delo, proizvodno nagrado, priznanje kvalifikacij in nočno delo. Kongresu je prisostvovala tajnica vsedržavnega odbora FIOT-CGIL Maria Morante. Kon-
gresisti so pooblastili novi izvršni odbor, naj posameznim podjetjem čimprej sporoči mezdne in normativne zahteve, ki so prišle do izraza med potekom samega kongresa.
KD iz Vidma je proslavila deželno avtonomijo
Preteklo nedeljo je vodstvo vi demske krščanske demokracije or ganiziralo v avditoriumu Zanon v
llllllltllllllllllllllllMIIIIIIIIItlllllltlllltllllltllllllllflinmillllllllllllIttIMIIIIIIIIIHHIIIIIIMIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIII
PROMETNA NESREČA V LOČNIKU
Tovornik hudo povozil tu o p rdi M n iz l*odg'ore
Brešan ima prebito lobanjo in mu skušajo v bolnišnici rešili življenje
S kolesa je padla
Ob 15. uri popoldne je včeraj prišla v goriško bolnišnico po pomoč 37-Ielna Florinda Silli iz Podgore, Ul. Slataper 32. Pri pregledu so Ji ugotovili rano na desni nogi, ki si jo je prizadejala pri padcu s kolesom preteklo nedeljo v Dolenjah. Pridržali so jo za osem dni na zdravljenju.
Trčenje vozil sredi Gorice
Včeraj popoldne okrog 14.30 je prišlo na križišču Ul. Verdi, Garibaldi in Diaz v Gorici do trčenja med nekim tržaškim avtom in go riškim motociklistom. 56-letni Al berto Borsi iz Trsta se je peljal z avtom iz Ul. Garibaldi proti Ulici Diaz. V istem trenutku pa je privozil po Korzu od postaje sem 25-ietni Roberto Bellan iz Gorice Ul. ra, na po 24.000 lir globe in na \Brolo 19. Na križišču je prišlo med plačilo sodnih stroškov. Obtoženca tudi nista bila deležna amnestije zaradi obteževalnih okoliščin in zaradi prejšnjih obsodb. Branila sta ju odv. Munafb in Gian-nattasio.
Drž. tož. dr. Placentino; preds. sod, dr. Cenisi; zap. Daidone.
obema voziloma do trčenja, pri katerem je bil na slabšem motociklist, ki so ga z avtom Zelenega križa oddeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu nudili prvo pomoč, zgradi rane na nosu in bradi. Okreval bo v štirih dneh. Skoda na vozilih je razmeroma majhna.
Včeraj popoldne okrog 12.45 je prišlo v Ločniku do prometne nesreče, pri kateri je bil hudo ranjen 62-letni Jožef Brešan iz Podgore, Ul, Brigata Cuneo 22 .
Ob tisti uri je 32-letni Dario Ceni, avtoprevoznik iz Gorice, Ulica Duca d’Aosta 43, vozil tovornik Al-fa-Romeo skozi Ločnik proti Gorici. Pred tovornikom se je peljal na mopedu iz Zindat že omenjeni Jožef Brešan, ki je dal z roko znak, da namerava zaviti z glavne ceste proti hišni št. 99. Ker pa je medtem privozil mimo neki avtobus, ki je prišel med moped in tovornik, šofer tovornika ni videl tega znaka in posledica je bila, da je s svojim vozilom podrl mopedista.
Jožef Brešan je obležal ves krvav na cesti in z avtom Zelenega križa, ki so ga takoj poklicali, so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so mu ugotovili, da si je popolnoma zlomil desno noge in prebil tudi lobanjo, Zato so ga pridržali na opazovanju in si prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Skoda na vozilih je bila le-majhna.
Pri delu se je ponesrečil
Včeraj ob 15. uri so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico 40-letnega Otilia Nanuta iz Gorice, Ul. Goldoni 6. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil nekaj reber na desni strani ter so ga zato pridržali na zdravljenju. Nanut je povedal, da je padel v luknjo, ki jo imajo v delavnici za popravljanje avtomobilov in se pri tem poškodoval.
VERDI. 17.00: «Venere imperialen, Gina Lollobrigida in G. Ferzettl. Italijanski barvni lilm. Zadnja predstava ob 22
CORSO. 17.00: «La strada a spirale«, R. Hudson in G. Rowlands. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 16.30:	«La notte delle
streghe«, P. \Vingarde in J. Blair. Ameriški črnobeli film. Mladim pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Gli uomini vo-gliono vivere«, C. Gora in J. Hued. Italijansko-francoski (mo-beli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DK21JRNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57. tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,2 stopinje nad ničlo ob 12.10, najnižjo 0,2 stopinje nad ničlo ob 2.20 ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja je padlo 2 mm.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo, 17. februarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13 s komedijo v štirih dejanjih
4ADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA*
(Andre Raussin)
Sedeži so po 300 in 200 lir, stojišča po 100.
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! DELOVAL BO BIFE’
iliis
V 21. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Juventus in Inter še vedno skupaj
Leaderja s 6 točkami prednosti - Juventus in Milan uspešna na tujih tleh
Kdor je pričakoval vzpon Interja in neuspeh Juventusa je ostal razočarana Milančani so res brez usmiljenja odpravili šibke goste iz Palerma, Turinčani pa so, čeprav s težavo, prišli na bolonjskem igrišču do zmage, ki jim je pripomogla, da so ostali v družbi *ek-mecev na vrhu in celo s 6 točkami prednosti do najnevarnejšega zasledovalca, ki je prav Bologna. Sicer Juventusov uspeh na tujih tleh ni bil edini dneva Tudi Milan se je vrnil domov z dvema točkama v žepu, a pravici na ljubo je treba povedati, da zmage
ni zaslužil. Ce že zaradi dri* gega ne, pa zaradi dejstva, da sodnik ni priznal popolnoma veljaven Petrisov gol, s katerim bi Florentinci prišli vsaj do točke.
V Rimu je Roma z Manfredini-jem v izrednem dnevu brez posebnih težav odpravila Catanio, ki sploh ni mogla v bližino vrat nasprotnikov. Samo v drugem polčasu so gostje prišli do gola in še to s pomočjo enajstmetrovke. Rimljani so se takoj oddolžili in mreža Catanie se je še dvakrat zatresla.
Torinu je zadostovalo zadnjih pet minut, da je odpravil z okroglim rezultatom Modeno. Bolj vroče je bilo v Genovi, kjer sta se domače moštvo in gostujoči Napo-li dohitevala in prehitevala, dokler ni končni žvižg našel domače v prednosti. V Vicenzi je Laneros-si brez napora odpravil Mantovo, ki je samo v prvem delu igre nudila nekaj odpora.
Končno je treba omeniti še dve pičli zmagi Venezie nad gostujočo Atalanto in Spal nad Sampdorio, ki je bila prav tako v gosteh.
IZIDI
Juventus-*Bologna Milan-*Fiorentina •Genoa-Napoli •Inter-Palermo *I,R Vioenza-Mantova •Roma Catania •Spal-Sampdoria •Torino-Modena •Venezia-Atalanta
2-1
1-0
3-	2
4-	0
4-	2
5-	1 1-0 2-0 1-0
LESTVICA
Juventus	21	14	4	3	39 16	32
Inter	21	13	6	2	35 12	32
Bologna	21	11	4	6	43 27	26
Vicenza	21	10	6	5	27 17	26
Milan	21	8	9	4	28 19	25
Spal	21	10	5	6	26 24	25
Roma	21	8	7	6	42 27	23
Fiorentina	21	8	6	7	31 20	22
Atalanta	21	6	8	7	31 34	20
Torino	21	7	6	8	22 24	20
Napoli	21	8	3	10	29 40	19
Catania	21	6	7	8	26 40	19
Genoa	20	5	7	8	21 27	17
Modena	21	5	7	9	23 33	17
Mantova	20	3	9	9	16 32	15
Venezia	20	4	6	10	22 30	14
Sampdoria	21	5	4 12		22 34	14
Palermo	21	2	6 13		10 39	10
Prihodnje	tekme (17. febr. 1963)					
Atalanta - Fiorentina; Catania Palermo; Juventus - Roma; Mantova - Venezia; Milan - LR Vicen-za; Modena • Bologna; Napoli Inter; Sampdoria - Genoa; Spal Torino.
S KROSOM OTVORITEV ATLETSKE SEZONE
Prvi start: Žerjal (Bor) Zmagoslavje Italijanom
v štafetnem teku
Odlično mlado moštvo športnega združenja
Atletski klub tržaških študentov je organiziral v nedeljo na Katinari letošnje prvo tekmovanje in sicer kros. Ta prireditev bi morala biti na sporedu že pred tremi tedni; izredno mrzlo vreme in pa sneg sta preprečili, da bi se nastop domačih atletov normalno odvil v predvidenem roku.
Za
tekmovanje se je prijavilo kakih 40 atletov; najbolje je bila zastopana kategorija članov (20), sledili pa so najmlajši (17) in mladinci s samo tremi atleti. Vreme je bilo za tako prireditev kot nalašč: toplo in brez vetra. Prve je starter poklical mlajše mladince. Skoraj vsi so prvič uradno nastopili in večini se je poznalo, da so zelo nervozni. Vsa trema se je takoj po strelu izgubila m v vodstvo je prešel član Bora Spacal Borut, ki pa se verjetno na vodilnem mestu ni najboljše počutil in po kakih 200 m ga je zamenjal klubski tovariš Žerjal. Mladi študent iz Ricmanj je poskusil fersirati tempo in ker mu nihče, razen Spacala, ni sledil je bil prt, prvi polovici teka kakih 30 m pred ostalimi. V drugem delu ♦tika, ki je bil zaradi taljenja snega precej blaten, je Žerjal svoio prednost sigurno obdržal, Spacal
•iiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiili,illiii,l,,iiliiili,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii,iii,ii,,,,,,iiii,r,,,i,tl„ilillliii,„milll,il,,rlll,,,,,,,,,,IIIIIII||||||ll|lllltlli,
IZIDI
•Samben.-Alessandria •Brescia-Bari •Cosenza-Cagliari •Lecco-Catanzaro •Simmenthal-Lazio Como-Lucchese Messina- •Udinese •Foggia-Padova •Verona-Parma •Pro Patria-Tricstina
0-0
1-1
2-0
3-1
2-1
2-2
1-0
2-1
0-0
1-1
LESTVICA
Messina	21 12		j	1	32 16	32
Foggia	21	10	6	S	35 27	26
Lecco	21	8 10		3	25 19	26
Brescia	20	8	9	3	23 15	25
Verona	21	8	9	4	21 14	25
Bari	21	6 12		3	24 16	24
Padova	20	8	7	5	27 22	23
Lazio	20	6 10		4	21 18	22
P. Patria	21	7	8	8	25 21	22
Cosenza	20	6	9	5	18 21	2 L
Siinment.	20	7	6	7	27 27	20
Cagliari	21	6	8	7	22 21	20
Udinese	20	4	9	7	29 30	17
Triestina	20	S	7	S	26 32	17
Catanzaro	21	5	7	9	19 30	17
Como	21	5	6 10		26 30	16
Aiessand.	20	5	5 10		17 24	15
Parma	20	S	5 10		17 30	15
Samben.	21	2 10		9	14 26	14
Lucchese	20	5	3 12		23 32	13
Prihodnje	tekme		(17.	. febr. 1963)		
Parma - Catanzaro; Cosenza -Como; Brescia - Foggia; Alessandria - Lecco; S. Monza - Luc-chese; TRIESTINA - Messina Bari - Padova; Lazio - Sambene-dettese; Pro Patria-Udinese; Ca-gliari-Verona.
Bologna-Juventus	(1-2)	2
Fiorentina-Milan	(0-1)	2
Genoa-Napoli	(3-2)	1
Intcr-Palermo	(4-0)	1
LR Vicenza-Mantova	(4-2)	1
Roma-Catania	(5-1)	1
Spal-Sampdoria	(1-0)	1
Torino-Modena	(2-0)	1
Venezia-Atalanta	(1-0)	1
Foggia In.-Padova	(2-1)	1
Sinun. Monza-Lazio	(2-1)	1
Forli-Reggiana	(0-0)	X
Marsala-Salernitana	(1-0)	1
KVOTE		
13 — 218.000 lir		
12 — 11.970 »		
Z DRAGOCENO TOČKO IZ BUSTA ARSIZIA
Vse v zadnjih minutah igre Pro Patria 1 - Triestina 1
Santelli in Muzzio strelca - Brez golov prvi polčas
STRELCI: v 36’ d. p. Santelli, v 38’ Muzzio.
PRO PATRIA: Provasi; De Bernardi P., Amadeo; Rimoldi, Signorelli, Lombardi; De Bernardi G., Rovatti, Muzzio, Bersellini, Albini.
TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Porro, Secchi, Vit Trčvisan, Santelli.' SODNIK: Acernese iz Rima. GLEDALCEV 4000. KOTJE: 3:5 za Pro Patrio.
Če bi bila tržaška obramba
zadnjih minutah nedeljske tekme v Bustu Arsiziu bol] pazljiva', bi se Triestina prav gotovo vrnila z obema točkama v žepu. Tržačani, ki so s sistemom 4—3—3 hoteli rešiti vsaj pol izkupička, so se znašli samo 9 minut pred koncem, v vodstvu. Vs.. so bHl prepričani, da jim tokrat zmaga ne more uiti. Toda to stanje je trajalo samo dve minuti, ko je padal gol in z njem izenačenje. Škoda, ker je bila priložnost izredna.
V prvem delu je bila igra zelo enolična in brez zanimivih momentov. Tržačani so se strogo držali navodil, a kljub temu so jim nasprotniki, ki na srečo niso bili
Santelli — strelec gola
v najboljšem dnevu uhajali. Večkrat so tudi skušali prebiti zid in priti do mreže, toda vsi njihovi streli so končali ali previsoko ali precej stran od vratnic. Tržačani pa so odgovarjali s protinapadi, ki niso rodila uspeha. Posebno Porro, ki je večkrat iskal pot skozi obrambo tekmecev, se je skoraj vedno znašel v off-sideu z rezultatom,' da so lepo izvedene akcije malomarno končale. Seveda v veliko veselje domačinov, ki se nikakor niso mogli zbrati in izsiliti klonitev vztrajnih gostov.
Čeprav priložnosti ni manjkalo, ni Triestina znala priti do mreže Provasija, ki je bila večkrat na tem, da klone. Tekma je, posebno v začetku, potekala v znamenju brcanja brez posebnih načrtov, zaradi česar se je prvi del zaključil brez gola.
Drugače pa je bilo v drugem polčasu: na obeh straneh je bilo več živahnosti in več borbenosti in seveda več prekrškov, ki jih je sodnik kaznoval z opomini. V prvih minutah igre se so domačini skušali z množičnimi in hitrimi prodori nevarno približati Mez-ziju, ki je bil obdan z branilci. Zato je imel vratar le malo dela. Tržačani pa se niso hoteli zadovoljiti le z obrambo. Tu pa tam so šli tudi v protinapad in eden od teh, v 36’, se je zaključil s uspešnim prodorom in z golom, ki nosi podpis Santellija. Samo dve minuti kasneje pa je Albini poslal žogo s kazenskim strelom do Muzzija, ki je priložnost prisebno izrabil in izenačil.
va tekma po končanem jesenskem prveristvu, so nudili močan odppr renomiranemu nasprotniku. Zlasti se je odlikoval domači vratar Fer-mo, ki je med drugim branil e-najstmetrovko.
pa je občutil napor in polagoma začel popuščati, čeprav se je z vsemi močmi trudil, da bi ne izgubil tempa. Med navdušenjem številnih gledalcev je Žerjal prvi pritekel skozi cilj, Spacala pa sta 20 m od cilja prehitela Russian in Mattagliano. Z večjim zaostankom so pritekli še drugi atleti, med katerimi je odlično 6. mesto zasedel Dolenc.
Po teku najmlajših so nastopili mladinci, konkurenca pa je bila omčjena le na tri tekače. Favorit Ercigoi je po prvem krogu sicer vodil, Capponi in Cinti pa sta mu sledila z zaostankom par metrov, 400 m pred ciljem je Ercigoi /ačel šprihtati in ostal popolnoma sam v vodstvu. Na cilju je imel čez 50 m prednosti nad Capponijem in klpbskim tovarišem Cintijem.
Med prijavljenimi člani je bil tudi državni reprezentant Danel-lutti iž Vidma, njegova uvrstitev Pa ni presenečenje, ker je atlet nalašč prepustil prvo mesto Got-tardu in sploh tekel le za trening. Po startu je potegnil najprej In-
temperante, v prvem krogu pa so se na vodilnem mestu skozi me-
njavali D’Amico, GottardO, Bran-dolin in Ricatti, tako, da ]a bil tempo precej hiter in večina atletov je zaostala za prvo skupino. Na kratki vzpetini, približno 500 m pred ciljem je Gottardo nenadoma ušel in skupaj z Danellut-tijem pridobil čez 30 m naskoka. Za častna mesta so se borili Ir.-temperante, D’Amico in Ricatti. Od tega, kar so atleti v posameznih kategorijah pokazali lahko sklepamo, da je večina še nepripravljena, krivo je predvsem slabo vreme, malo vzdržljivosti pa so pokazali tudi specialisti krosa J.i-tempergnte in D’Amico, medtem ko se Ricatti lahko opraviči s tem, da je bila proga zanj prekratka in kljub dobri volji ni mogel teči hitre.je; ’	. ■ .. i .
Po tekmovanju so organizatorji teka podelili res lepe kolajne in »ned nagrajenimi z veseljerr) najdemo l^ar 3 predstavnike športnega združenja BOR. - v
V nedeljo 17. februarja bo na JCatinari prvenstvo za atlete iz
. Trst«, čez teden dni pa deželno
......................HmimiiiMifitimimirtliinmaiiMiiitiitkinmiiiitiimiiiimiiiNmiilmliiii
DELAMARIS—NOVI SAD 0:3 (0:1) V soboto je bila v Kopru prijateljska nogometna tekma med izolskim Delamarisom in članom prve zvezne lige Novim Sadom. Domači nogometaši, ki jim je bila to pr-
ITALIJANSK0 PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH
-I j' Vfb2!f(M &,i -iirvH
G. Chenal Minuzzo prvakinja v slalomu
Senonerjevi in Barbierijevi ostali častni mesti
COURMAYEUR, 11. — Tudi Giuliana Chenal Minuzzo, ki se ]e po dolgem premoru ponovno pojavila na tekmah, je prišla v zaključnem delu italijanskega prvenstva v alpskih panogah do zadnje razpoložljive lovorike. Minuzzova je,zaradi izločitve Pie Rive, ki si je s padcem zapravila vsakršno možnost osvojitve prvega mesta, osvojila naslov italijanske prvakinje v slalomu.
Prva proga je bila bolj tekoča in na tej je Giuliana Chenal Mi-
nuzzo zabeležila tak čas, s katerim je že vnaprej postavila najresnejšo hipoteko na naslov. V drugem spustu je Senonerjeva tvegala vse za vse in svoj najresnejši tekmici odščipnila devet desetink sekunde, s čimer pa ni mogla dlje kot do drugega mesta. Tretje mesto je pripadlo Lidiji Barbieri Sacconaghi, ki je tako osvojila tudi tretji naslov juniorske prvakinje, medtem ko se je morala bivša olimpijska prvakinja Yvonne Ruegg, sedaj poročena Siorpaes, zadovoliti šele s četrtim mestom. Na startu se je prijavilo 46 tekmovalk, od katerih se je samo 29 uvrstilo v lestvico.
Izid tekmovanja v slalomu (2500 m dolga proga z 42 oziroma 46 prehodi) je naslednji:
1.	Chenal Minuzzo Giuliana (SC Pirovano) 8" (37"6; 43”4).
2.	Senoner Inge (SC Colle Isar-co) 81 ”5 (39”;42’’5).
3.	Barbieri Lidia (SAI Milano) 82”5 (39”4; 43”1).
4.	Siorpaes Ruegg Yvonne (SC Cortina) 83”4 (39”7; 43”7).
5.	Cipolla Giorianda (SC Cour-mayeur) 87"2 (41”7; 45”5).
6.	Maggi (SAI Milano) 89”
7.	Odiard (SC Sportinia) 93”1.
8.	Medail (SC Corno alle Sca-le) 93"5.
9. Vigliani (SAI Milano) 93”8.
10.	Erlacher (SCS Vigilio) 96’’4.
11.	Ucelli (SC Courmayeur) 97”7.
12.	Albertoni (SC Courmayeur) 98’’6
13.	Attanasio (SC Pirovano) 102”.
14.	Del Vecchio 102”6.
15.	Chevallard (SC Gressoney) 105”7, itd.
prvenstvo. Ker bo prihodnji teden nastopil za barve Bora tudi Sancin, lahko pričakujemo za slovenske športnike kar prvo in drugo mesto v kategoriji mlajših mladincev.
KRIŽMAN BRUNO IZIDI
MLAJŠI MLADINCI — 1000 m:
1. ŽERJAL DAVORIN (Bor) 3’41”5
2.	Russian (CUS)
3.	Mattagliano (Ginn.)
4.	Spacal Rorut (Bor)
5.	Cargnello (CUS)
6.	Dolenc Igor (Bor)
3’43”9
3’44”6
3’45”2
3’50”4
4’05”8
MLADINCI — 1800 m:
1.	ERCIGOI MARIO (CUS)
2.	Capnoni (Acegat)
3.	Cinti (CUS)
8’35”9
8’44”2
8’59”
ČLANI — 2200 m:
1.	GOTTARDO (Ginn.)
2.	Dancllutti (Pol. Ud.)
3.	Intempcrante (S. Giac)
4.	D’Amico (Ginn.)
5.	Ricatti (Acegat)
6.	Rrandolin (Acegat)
15. Križman Bruno (Bor)
8’
8’00’T
8'07”2
8’08”3
8’09”9
8’19”2
9’45”2
V NORDIJSKIH PANOGAH ZA POKAL
KUR01
Italija prva tudi v ekipni
4SIAGO, 11. — Z nastopom štafet na 10 km dolgi Pr0&)] bila prizorišče borbe žensk in juniorjev, se je v nedeljo z letošnja izvedba tekmovanja v nordijskih panogah zapokal*.
itvid f
Kot v prejšnjih letih, tako so tudi letos Italijani zmagali v štafeti 4x10 km, medtem ko je Italiji pripadlo tudi prvo mesto v ekipni lestvici. Italijani v postavi Steiner, Stella, Nones in De Dor igo so bili brez resne konkurence, medtem ko je morala druga italijanska ekipa, v kateri so nastopili Stuffer, Ge-nujn Mayer in Manfroi, prepustiti drugo mesto močnim Francozom. Samo Poljska in Nemčija sta skušali ogrožati častna mesta Francozom in Italijanom, kar se jima ni posrečilo. Za temi so se uvrstili še tretja italijanska ekipa, Švica in Avstrija, medtem ko sta se jugoslovanski štafeti, ki nista odgovorili pričakovanju uvrstili na 11. m 12. mesto. Zaradi tega je tu-
IIIIIIMIIIIIIlIllIllimillllllllllllllllMIItlllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIflllHIIIIIIIIlIHIIIIIIHIIIimilllllllllHIIHIIIIII
II. SPOMLADANSKI ODBOJKARSKI TURNIR
Boru glavna lovorika gasilcem zadnje mesto
Poraz in zmaga Olimpije v zaostalih tekmah juniorskega prvenstva
Tudi letošnji II. moški spomladanski odbojkarski turnir, ki ga v nedeljo priredilo športno združenje Bor, se je zakljnrd v
splošno zadovoljstvo udeležencev, gledalcev in seveda tudi organi-
zatorjev. Naj takoj povemo, da se nim uspehom Borove šestorke, ki brala glavno lovoriko. Še preden preidemo k turnirju, naj omenimo, da so v sklopu tega oaigrali dve zaostali tekmi juniorskega deželnega prvenstva. To prvenstvo se je zaključilo prejšnjo nedeljo in ker je goriška Olimpija prišla v Trst zaradi snega prepozno, je morala danes nadoknaditi izgubljeno. Za Olimpijo je bil pravi «tour de force», saj je morala igrati vsega skupaj štiri tekme. Ti dve tekmi sta se zaključili kakor sledi:
Bor-Olimplja 2:0 (15:12, 15:4)
Olimpija-Gasilci 2:1 (15:17, 15:9,
15:0)
Bolj napete pa so bile tekme za turnir. Tržaški gasilci so nastopili z zelo močno postavo, ki je že v prvi tekmi delala Borovi še-storki precejšnje preglavice. Ekipa prirediteljev se nikakor ni mogla ogreti in je zaradi zapravljenih servisov dopustila, da so gasilci prevzeli vodstvo. Proti koncu prvega seta pa so Borovi igralci izvedli več močnih napadov in so s silovitim tolčenjem onemogočili gasilcem vsakršen odpor. V drugem setu so ohranili prednost, katero so si spotoma večali ter gladko zmagali.
Najlažje delo je Bor imel z Olimpijo, ki je nastopila v nepopolni postavi in ki se ni po-služila edinega tolkača v svojih vrstah. Zaradi tega ni čudno, če so Borovi igralci pustili Goričane v prvem setu na 1, medtem ko so v drugem zaigrali bolj ležerno in dopustili tekmecem iz Gorice, da so si nabrali deset točk. Najtežje pa je šlo z goriško AGI. Goričani so nudili Boru v prvem setu izreden odpor in malo je manjkalo, da niso pripravili presenečenje. Po stari navadi so se Borovi igralci v drugem setu zbrali in z odlično igro prisilili nevarne goste na predajo z rezultatom, ki jasno nakazuje razmerje sil na polju.
Vse tekme turnirja so se končale
je tudi letos zaključil s popol-je tako drugič zapovrstjo po-
v dveh setih z'izjemo srečanja AGI-Gasilci. Predstavniki tržaških gasilcev so bili zelo borbeno razpoloženi in so se predali Goričanom šele po treh razburljivih tekmah. Tudi Olimpija je zabeležila uspeh z zmago nad gasilci, ki so tako ostali brez točk na zadnjem mestu lestvice tega uspelega odbojkarskega turnirja. Izidi nedeljskega turnirja so naslednji: Bor-Gasilci 2:0 (15:11, 18:5) AGI-Olimpija 2:0 (15:8, 15:9) AGI-Gasilci 2:1 (15:10, 13:15 in 15:5)
Bor-Olimpija 2:0 (15:1, 15:10) Olimpija-Gasilci 2:0 (15:12, 15:10) Bor-AGI 2:0 (15:13, 15:7) LESTVICA
BOR	3	3	0	6	0	90	47	6
AGI	3	2	1	4	3	93	77	4
Olimpija	3	1	2	2	4	58	82	2
Gasilci	3	0	3	1	6	68	103	0
12
di mesto v končni lesi
Izid nedeljskega štafeti je naslednji:	at.[U,
1.	ITALIJA I (Steiner, nes, De Dorigo), 2.10’59 *
2.	Francija I (MathieU-Arbez, Pires) 2.11’58”2 .
3.	Italija II (Stuffer, ue* yer, Manfroi) 2.12’30”3
4.	Nemčija 2.1G’41”9
5.	Poljska 2.17’08”1
6.	Italija III 2.17’11”2
7.	Švica 2.18’06”9
8.	Italija IV 2.18’34”6
9.	Francija II 2.21’20’
10.	Avstrija 2.22’28”1
11.	Jugoslavija I 2.23’36 f
12.	Jugoslavija II 2.33« Romunija je odstopi'*-
EKIPNA LESTVIC*
1.	ITALIJA 15.58 točke
2.	Francija 83.48
3.	Nemčija 273.71 4: Švica 311.40
5.	Avstrija 400.86
6.	Jugoslavija 454.91-
Slovenski prvaki alpskih panoji f
ME*
KRANJSKA GORA,	K \
deljo se je na pobočji*1'j t»j, zaključilo slovensko Pr* j *j>laC: alpskih panogah. Letosm ^ Jae Ske naslove so si osvoji*1 j, M smuku, Cop v slalomu, * i g. va v smuku in Faned'0	i
lomu.	*-‘ii »j
* * *	j j j
ČRNA, 11. — Jesenič** ,
Zajc je v nedeljo osV°.]‘jP <v0 *r	-in v
S** .Tl ^Ov
slovenskega prvaka v	j

1.	Firestar	,
2.	Brogue Han°v
1.	Orafo
2.	Sassetta
1.	Furni
2.	Volare
1.	Quelpart
2.	Cartage
1.	Canadian
2.	Edoardo
1.	Lassalle
2.	Grandbourgei
KVOTE 11 — 761.875 lir 10 — 44.641
V p'
HENR Y BOR DE A UX:
SNUBITEV
♦To ste rekli, no... tako mar lomarno, kot bi... kot da bi vaša ženitna ponudba sploh ne bila resna.*
♦Mislil sem resno, Sabina, to se razume! Le jaz tepec sem si domišljal, da imate vi mene majčkeno radi. No, od srca sem vam hvaležen za odkrit in nedvoumen odgovor. Sicer pa, če se bom sklenil poročiti — to bom gotovo storil — bom našel žensko, pri kateri bom imel boljše možnosti kot pri vas. Ne da bi si kaj domišljal. To je... ah kaj, ne govoriva več o tem.*
♦Mislite na neko določeno žensko?»
♦Ja, če sem iskren, tako je.
Na neko prav mlado, belo ljubko. Mnogi znanci pravijo, da je očarljiva. Ima komaj 18 let, a v petih letih jih bo imela 23 in jaz bom tedaj že na dobro plačanem mestu ter ji bom poleg svoje ljubezni lahko ponudil tudi varno brez-
skrbno življenje...*
♦lAmpak, Peter!* je vzkliknila Sabina osuplo. «Vaše ravnanje je naravnost žaljivo! In vi ste trdili, da me imate radi!*
Peter se je zamislil. ♦Ljubezen*, je rekel, «kaj naj to pove? Zelo sem vas cenil, to je vse. A mogoče res ne sodiva skupaj. Vi ste zelo samostojna ženska... morda nekoliko prehladna...*
♦Zakaj mi govorite to?»
♦Ker vas smatram za svojo dobro prijateljico in upam, da boste to tudi ostali. Veselilo bi me, če bi vam lahko predstavil deklico, ki sem si jo izbral, in zelo me zanima, če vam bo ugajala!*
♦Ta neumna goska me prav nič ne zanima!* je zavpila Sabina vsa iz sebe. Razen tega sem izgubila svojo ročno uro, najbrž tam, kjer sva se obrnila*
Iskala sta uro. «Tu nekje mora biti,* je rekla.
♦Ne, nekoliko bolj spredaj!* je menil on.
♦Seveda, tu je mesto, kjer ste me ustavili. Peter, kaj bi naredili tedaj, če bi vam na vprašanje odgovorila z: da?»
«Ne vem. Zakaj vprašate to?*
♦»Zanima me samo iz psiholoških razlogov... poiščite no še enkrat!*
♦Rad. Torej... bi hoteli biti moja žena, Sabina?*
♦To je moja srčna želja!* Pritegnil jo je k sebi in jo nežno poljubil.
♦Ura!* je rekel čez nekaj časa. «Morava jo poiskati prej, preden se bo povsem stemnilo.*
♦Ne bo treba,* je zašepetala. ♦Imam jo v torbici-..»
JAROSLAV HASEK
(tadjetje

S pokojnim Mestkom sem sedel na klopici v parku na Karlovem trgu.
Mestek, bivši lastnik cirkusa z bolhami, je bil zelo potrt, ker je prišel do prepričanja, da bolh ni mogoče več dresirati. Nedavno je njegov cirkus doživel katastrofo. Neki pijan gospod je prodrl v šotor in razbil s palico škatle s cirkusom. Dresirane bolhe so se v hipu znašle na svo-
bodi. Uničeno je bilo tudi o-kence s povečevalnim steklom. Na dnu škatle je leža-lo razmrcvarjeno truplo boljšega samca, pravega artista.
— Nikoli več, — je tožil Mestek, — ne bom našel takšnih inteligentnih bitij. Današnja generacija bolh je degenerirana. Preizkusil sem bolhe s policijskega ravnateljstva, iz sirotišnice, iz penzionata, iz po-boljševalnice, iz nekaj vojaš-
nic, bolhe iz zastavljalnice, bolhe iz nekaj hotelov, bolhe iz samostana in z višje dekliške šole — ampak vse te bolhe so bile idiotske in nesposobne za dresuro.
Mestek je globoko vzdihnil.
— Slednjič pa nisem odvisen od bolh. Kaj ko bi se midva združila in ustanovila solidno podjetje? — je nadar ljeval Mestek. — Iz izkušnje vem, da je ljudi lahko preva-riti. Moraš si le vedno kaj novega izmisliti. Občinstvu moraš pripraviti presenečenje. Nekaj mu moraš pokazati!
— Kaj misliš s tem ♦pokazati*? — sem spregovoril in risal 5 palico po pesku- — Najino podjetje mora biti nar prednejše. Nič ni treba pokar zati občinstvu.
r-r Vsaj kakšen kamenček, — se je proseče oglasil Mestek. — Rekla bi, da je z Mar-
— Niti kamenčka, — sem dejal z odločnim glasom. — To je traparija. Stara šola. pravim ti, da občinstvu ni treba prav nič pokazati.
po pe-
Risal sem s palico sku;
— Najin šotor bo okrogel. Brez oken. V njem mora biti popolna tema. Dva vhoda, oba zakrita z zaveso. Eden je spredaj, tu občinstvo vstopa, drugi pa služi za izhod. Ta je zadaj. Jaz sem zunaj, vabim občinstvo in sem hkrati blagajnik. Občinstvo sprt t m noter posamezno. Ti stojiš sredi šotora v temi in kadar se kdo pojavi, ga pograbiš za hlače in ovratnik in ga brez besede vržeš iz šotora. Zagotavljan ti, da želi človek človeku samo slabo in zato bodo delali še reklamo. Najino podjetje bo zgrajeno na psihološki podlagi.
Mestek se je za hip obotavljal, vendar ne zaradi principa podjetja, temveč zaradi tega, ker ga je hotel še izpopolniti.
— Ali bi ne bilo dobro, — je dejal po krajšem premisle ku, — da bi pri tem vsakega še treščila z gorjačo preko hrbta? To bi bilo še večje presenečenje.
Odločno sem bil proti temu.
S tem bi se predolgo zadržali. Vsa procedura mora iti naglo. Obiskovalcu ne smeva dati časa, da se znajde. V tem Je princip presenečenjal Najino solidno podjetje je vzbudilo veliko pozornost. Najprej sva razpela svoj šotor na Benešovem. Vojska, radovedno občinstvo. Najini lepaki so bili vidni že od daleč:
PIKANTNO! Samo za odrasle moške! Ogromno presenečenje!
Nizka vstopnina, lepaki, skrivnost pikantnega presenečenja za odrasle moške —- vse to je privabilo ogromno množico odraslih moških pred najin šotor;.
Pričela sva ob šestih zvečer. Prvi je bil na vrsti neki debel gospod, ki je čakal že od petih. Z bliskovito naglico je šel skozi šotor in se znašel na svežem zraku na drugi strani.
Slišal sem, kako je dejal občinstvu: ♦Res je čudovito, pojdite si sami ogledat!*
Moja psiholpgija množice me
mr
ni prevarila. Skozi,
Mestkove roke
je
drugi uri več sto jlm vseh
ških. Na vocii A0iu"t lc videti veselje,
Opazil sem, da so 111 «
vedli tudi svoje zn: potiskali v šotor. Kamor vrag ne
ance
&
i
pošlje okrajnega * » stotnika. Prišel je . smih. ♦Imate dovolj«* / je vprašal pri te
v!?.
temi je nastala
noter!* sem n‘*j
t v"
policijskim st0*jTs« borba. Zavedajo« ojjj ^
ni stotnik obupno ogromnim presene«« \ g da na koncu je tuL*# Mo
uradne važnosti, ,tj$ T*Jht
j?
lJ
1 v Cii v vcoviv	i č\\
Nato s« prišli P%ji|!

tel ven v veselo nid	j.
pečatili so šotor in ( V vili pred sodišče zjn rit.
tve uradne osebe javnega nasilja. ^ — Nikoli več ne ^ei
K*

navijal solidnega P°^g
'h »(i
udobno zleknila	V1«
mi je dejal Mestek,
odslej se bom Pr goljufijo.
Is
i
p
mesečna 650 lir
UREDNIŠTVU); TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 'N 94-638 — Poštni prenai 558 - PODHIJ7NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. > RANC1SKA št. 20 - Tel. št. 37-338,- NAROČNINA: letna 1800 lir, polletna 3500 lir: Celoletna 6400 lir — FLRJ: v terlnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGI ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v iirint enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi .40 lir beseda — Vsi
Or,govorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
(IICSCUI)a OUVJ lli	ji
Za FLRJ: ADIT, / oglasi se naročajo P
,v