27 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... PovzETEk Listina Evropske unije o temeljnih pravicah s sodobnim nabo- rom civilnih, političnih, socialnih in ekonomskih pravic je z uve- ljavitvijo Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoči vir temelj- nih pravic v Evropski uniji ter s tem povezovalno in pospeševalno orodje, tudi za evropeizacijo, s pomočjo katerega se oblikuje, predvsem pa razvija evropski režim za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prispevek se uvodoma dotakne vprašanja, kdaj pride do uporabe Listine Evropske unije o temeljnih pravi- cah v okviru presoje ustavnih sodišč, v nadaljevanju pa se osredo- toči na uporabo Listine Evropske unije v ustavnosodni presoji in s pomočjo analize proučenih odločitev pojasni, kako je njen obstoj vplival na evropeizacijo presoje slovenskega Ustavnega sodišča. Ključne besede: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah; ustavno sodstvo; ustavnosodna presoja; evropskosodna presoja; načelo največjega varstva pravic. Uvod Evropeizacijo, ki ji teorija sicer pripisuje različne opredelitve in pomene, 1 je mogoče razumeti tudi kot »proces strukturnih spre- 1 olsen, 2002. Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije o temeljnih pravicah Katarina Vatovec * * Univerzitetna diplomirana pravnica (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), LL.M. (LSE), doktorat znanosti s področja mednarodnih odnosov (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). Do- centka na Fakulteti za državne in evropske študije ter na Evropski pravni fakulteti, Nova univerza; svetovalka na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Stališča, izražena v prispevku, niso nujno stali- šča institucije, kjer je avtorica zaposlena. Ta prispevek je bil pripravljen v okviru dveh raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z naslovoma Integralna teo- rija prihodnosti Evropske unije in Holistični pristop k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu: normativna reforma slovenskega in mednarodnega pravnega reda (št. JP-1790). 28 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča memb, ki na različne načine učinkujejo na akterje in institucije, ideje in interese«. 2 Države, kot je Slovenija, ki so pristopile k Evrop- ski uniji (v nadaljevanju EU) kasneje in torej ne štejejo za njene ustanovne članice, povezujejo proces evropeizacije predvsem z institucionalno prilagoditvijo, ko se torej nacionalne institucije prilagajajo »pritiskom, ki neposredno ali posredno izvirajo iz član- stva v EU«. 3 za potrebe pričujočega prispevka evropeizacija služi kot proces, ki pojasnjuje, kako oziroma na kakšen način se je za- radi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina EU) 4 spremenila ustavnosodna presoja oziroma kako na odločanje ustavnih sodišč vpliva njen obstoj. kljub temu, da je Sodišče EU tisto, ki se mu nemalokrat pripisu- je poglavitno vlogo pri ustvarjanju prava EU in se pogosteje izpo- stavlja v zvezi z oblikovanjem režima za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v EU, 5 ne gre spregledati sodišč držav čla- nic. Prav ta sodišča so ključna pri uporabi prava EU in varovanju človekovih pravic v okviru EU ter jih je zato mogoče orisati kot poglavitne akterje evropeizacije. 6 Prispevek pozornost usmerja k ustavnim sodiščem, ki so – ali bi lahko bili – prav tako pomembni akterji v tem procesu. Listina EU s sodobnim naborom civilnih, političnih, socialnih in ekonomskih pravic je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe posta- la del primarnega prava EU 7 in si tako po teoriji stopnjevitosti pra- va deli najvišje mesto z ustanovnima pogodbama, spremenjenima in dopolnjenima v (še) nezaključenem procesu oblikovanja EU. 8 v tem razvijajočem procesu ima pomembno vlogo. Pripišemo ji, da s svojima, kot pojasni Cartabia, »legitimacijskim in hermenev- tičnim učinkom« 9 postaja povezovalno in pospeševalno orodje, tudi za evropeizacijo, s pomočjo katerega se oblikuje, predvsem pa razvija evropski režim za varstvo človekovih pravic in temeljnih 2 Featherstone, 2003, str. 3. 3 Ibid., str. 7. 4 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389–405. 5 Glej denimo Tizzano, 2008; Cartabia, 2009; Craig in de Búrca, 2015, str. 383–390. Glej npr. Moravcsik, 2010, ki med prve zagovornike sicer regionalnega režima za varstvo človekovih pravic (tj. EkČP) šteje novoustanovljene demokracije. 6 Prim. s teorijo normativne konkretizacije, po kateri je postopek »uporabljanja prava« (pravna odlo- čitev) »vedno produktivno dejanje – dejanje, ki ne temelji na vnaprej izoblikovanjem pravu, temveč dejanje, ki pravo vselej tudi soustvarja, opirajoč se na formalne pravne vire, ki mu to možnost nudijo, in izhajajoč iz življenjskega primerja, ki ima pravno relevantne sestavine.« (Pavčnik, 2013, str. 37). 7 Glej PEU, prvi odstavek 6. člena. 8 Glede teorije stopnjevitosti prava glej npr. Pavčnik, 2013, str. 33. Glede primarnega prava EU podrob- neje npr. vatovec, 2010, str. 27–34. 9 Cartabia, 2009, str. 15–16. 29 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... svoboščin. Pomembno je še poudariti, da Listine EU ne moremo iztrgati iz večnivojskega sistema, znotraj katerega deluje skupaj z uveljavljenimi ustavnimi pravicami in svoboščinami ter konvencij- skimi pravicami in svoboščinami, pri tem pa se varstvo listinskih pravic prepleta, povezuje ali dopolnjuje z varstvom ustavnih in konvencijskih pravic. Prispevek torej proučuje, kako Listina EU vpliva na presojo slo- venskega Ustavnega sodišča. Uvodoma se pojasni področje upo- rabe Listine EU, ki hkrati ustvarja dolžnostno ravnanje ustavnih sodišč. Sledi proučitev ključne prakse avstrijskega ustavnega sodi- šča, ki uporablja Listino EU kot merilo svoje presoje. Ta povedni primerjalnopravni vidik nam izostri razumevanje, kako se Listino EU lahko – vključujoče – uporablja v okviru presoje ustavnih so- dišč. osrednji del prispevka se osredotoča na analizo nekaterih odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki pokažejo, kdaj in kako oziroma na kakšen način se Listina EU uporablja v ustavno- sodni presoji. Namen prispevka ni v izčrpni predstavitvi odločitev Ustavnega sodišča, ki uporabijo ali bi morale uporabiti oziroma se sklicujejo na Listino EU, temveč v pregledu načinov uporabe tega vira v ustavnosodni presoji. Iz tega razloga so proučene zgolj iz- brane odločitve, ki omogočajo prikaz vpliva Listine EU kot orodja za evropeizacijo na ustavnosodno presojo. v zaključku poudari- mo pomen procesa evropeizacije, ki omogoča prirejenim akter- jem (v tem kontekstu ustavnim sodiščem držav članic in Sodišču EU) tvorno soustvarjanje režima za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v EU. Področje – in dolžnost – uporabe Listine EU Horizontalna klavzula 51. člena Listine EU kot smo že ugotovili, ima Listina EU pravno zavezujočo naravo, »enako pravno veljavnost kot Pogodbi« in je torej del primarnega prava EU. 10 v prvem odstavku 51. člena Listina EU pojasni, da se njene določbe uporabljajo »za institucije, organe, urade in agenci- je Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije«. Sodišče EU v svoji evropskosodni presoji listinske pravice uporablja kot merilo presoje veljavnosti 10 PEU, prvi odstavek 6. člena. 30 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča oziroma zakonitosti sekundarnega prava EU (npr. združeni zade- vi Volker und Markus Schecke in Eifert 11 in združeni zadevi Digital Rights Ireland in Seitlinger in drugi 12 ) in kot orodje za razlago pra- va EU (npr. združeni zadevi Stadt Wuppertal proti Marii Elisabeth Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn), 13 je pa tudi razlagalec listinskih določb, s čimer jih osmisli in vsebinsko napol- njuje (npr. zadevi DEB 14 in Åkerberg Fransson 15 ). Listina EU navaja, da se za države članice, torej tudi za njihova (ustavna in redna) sodišča, listinske pravice uporabljajo, »ko izva- jajo pravo Unije«. Pojasnilo k temu delu 51. člena Listine EU pravi: »v zvezi z državami članicami sodna praksa Sodišča ne- dvoumno določa, da je zahteva po spoštovanju temeljnih pravic, opredeljenih v okviru Unije, za države članice zave- zujoča le tedaj, ko ukrepajo znotraj področja uporabe prava Unije /…/.« 16 Pri tem z vidika slovenskega pravnega reda velja spomniti na notranji ustavnopravni temelj (tj. tretji odstavek 3.a člena Ustave). 17 kot je slovensko Ustavno sodišče že pojasnilo: »Iz navedene določbe Ustave izhaja le zahteva, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrše- vanju svojih pristojnosti uporabljati v skladu s pravno uredi- tvijo te organizacije. Učinek prava EU v notranjem pravnem redu je torej odvisen od vsakokratnih pravil, ki urejajo delo- vanje EU. Gre za temeljna načela prava EU, ki so zapisana v PEU in PDEU ali jih je v sodni praksi razvilo SEU. zaradi tre- tjega odstavka 3.a člena Ustave so temeljna načela, ki oprede- ljujejo razmerje med notranjim pravom in pravom EU, hkrati tudi notranja ustavnopravna načela, ki zavezujejo z močjo Ustave.« 18 11 SEU Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09 in C-93/09, 9. 11. 2010. 12 SEU Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim in Kärntner Landesregierung in drugim, C-293/12 in C-594/12, 8. 4. 2014. 13 SEU Stadt Wuppertal proti Marii Elisabeth Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, 6. 11. 2018. 14 SEU DEB Deutsche Energiehandels- und Beratungsgesellschaft mbH proti Bundesrepublik Deutsc- hland, C-279/09, 22. 12. 2010. 15 SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, 26. 2. 2013. 16 Pojasnila k Listini o temeljnih pravicah (2007/C 303/02). UL C 303, 14. 12. 2007. 17 Podrobneje o t. i. evropskem členu glej Avbelj, Trstenjak, 2019. 18 USRS U-I-146/12, 14. 11. 2013, tč. 32 (opombe izpuščene). 31 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Nacionalni organi, vključno ustavna sodišča, morajo Listino EU torej uporabljati pri izvajanju (ang. implementing; fr. mettent en œuvre) prava EU. 19 To predpostavlja, da mora biti ugotovljena zadostna povezanost konkretne situacije oziroma obravnavanega primera s pravom EU. Da gre za uporabo Listine EU, se mora za- deva nanašati »ne samo na listinsko določbo, temveč tudi na dru- go normo prava EU«. 20 To pomeni, da mora obstajati »določba ali načelo primarnega ali sekundarnega prava EU, ki se neposredno nanaša na obravnavano zadevo«. 21 k adar ta povezanost obstaja in nacionalna ureditev spada na »področje uporabe prava EU«, 22 je treba »spoštovati temeljne pravice, ki jih zagotavlja Listina, /kajti/ ne morejo obstajati primeri, v katerih nacionalna ureditev spada na področje uporabe prava Unije, ne da bi se uporabljale te temelj- ne pravice. Dejstvo, da se uporabi pravo Unije, vključuje uporabo temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina«. 23 v nasprotnem primeru torej pravni položaj ne spada na področje uporabe prava Unije in potemtakem Sodišče EU ni pristojno za njegovo obravnavo. 24 Enako velja ugotoviti za ustavna sodišča, ki jim v takem prime- ru listinske pravice ni treba uporabiti, jim pa s tem ni onemogoče- no sklicevanje na določbo Listine EU v podkrepitev svojega razlo- govanja. v primerih, ko bi se ugotovilo, da gre za uporabo prava EU, bi ustavna sodišča za merilo presoje ustavnosti (lahko) vzela listinsko pravico in ne ustavne ali konvencijske določbe. v zvezi z listinsko pravico, ki ustreza konvencijski pravici, Listina EU nare- kuje, da ustavna sodišča upoštevajo vsebino in obseg primerljive konvencijske pravice (pa tudi sodno prakso ESČP) z dopuščeno možnostjo širšega varstva po pravu EU. 25 ko pa se listinske pravi- ce prekrivajo s pravicami, izhajajočimi iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, pa je treba listinske pravice razlagati skladno s temi tradicijami. 26 In še, kot je pojasnilo Sodišče EU v zvezi s 53. členom Listine EU v zadevi Melloni: »[Č]e je treba v skladu z aktom Unije 19 Listina EU, prvi odstavek 51. člena. Sodišče EU uporablja pojme, kot sta »obseg« ali »področje« upo- rabe prava EU (glej tudi Rosas, 2018, str. 17). 20 Rosas, 2012, str. 1277. Tako gre sklepati iz evropskosodne presoje. v zadevi Torralbo Marcos je Sodišče EU zapisalo: »Predmet postopka v glavni stvari se niti ne nanaša na razlago ali uporabo pra- vila prava Unije, razen tistega iz Listine« (SEU Emiliano Torralbo Marcos v Korota SA and Fondo de Garantía Salarial, C-265/13, 27. 3. 2014, tč. 33). 21 Rosas, 2012, str. 1277. 22 Tako SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, 26. 2. 2013, tč. 17. 23 Ibid., tč. 21. 24 Ibid., tč. 22. 25 Listina EU, tretji odstavek 52. člena. 26 Prav tam, četrti odstavek 52. člena. 32 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča za njegovo izvajanje sprejeti nacionalne ukrepe, nacionalni organi in sodišča načeloma lahko uporabijo nacionalne standarde glede varstva temeljnih pravic, pod pogojem, da se s to uporabo ne po- sega v raven varstva, ki je zagotovljena z Listino, kot jo razlaga So- dišče, niti v primarnost, enotnost in učinkovitost prava Unije.« 27 Primer: avstrijska ustavnosodna presoja Avstrijsko ustavno sodišče je od pristopa k EU štelo, da pravo EU ni merilo ustavnosodne presoje, 28 vendar je svoje stališče spre- menilo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, saj je upoštevalo to, da je Listina EU postala del primarnega prava in da njen 51. člen na- laga, da je »nemudoma uporabna v državah članicah, ko te izvaja- jo pravo EU«. 29 Poleg tega se po njegovem prepričanju Listina EU »izrazito razlikuje« od PEU in PDEU. 30 To ključno odločitev, ki je omogočila uporabo Listine EU kot merila ustavnosodne presoje ter ji teorija pripisuje izjemen pomen in precedenčno naravo, v nadaljevanju podrobneje predstavimo. Gre za zadevo U 466/11- 18, U 1836/11-13 s področja mednarodne zaščite. 31 kitajska državljana sta pred pristojnim avstrijskim organom vložila prošnjo za mednarodno zaščito, pri čemer je ena pritožni- ca kot razlog, da se ne more vrniti na kitajsko, utemeljevala, da je na kitajskem poškodovala policijsko uradnico, drugi pritožnik pa, da ima visoke dolgove in mu na kitajskem v primeru, da ne po- vrne denarja, grozi zaporna kazen. oba pritožnika sta pred ustav - nim sodiščem zatrjevala kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU, ker pristojno sodišče v njunih pri- merih ni izvedlo ustne obravnave in ju zaslišalo. Avstrijsko ustavno sodišče je najprej obrazložilo, zakaj Listina EU tvori merilo presoje. 32 Ugotovilo je, da Listina EU vključuje pravice, ki so na primerljiv način zagotovljene tudi z avstrijsko ustavo. 33 Poleg tega Listina »ob upoštevanju pristojnosti in nalog Unije ter načela subsidiarnosti potrjuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti držav čla- nic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih 27 SEU Stefano Melloni proti Ministerio Fiscal, C-399/11, 26. 2. 2013, tč. 60. 28 vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 19. 29 Ibid., tč. 18. 30 Ibid., tč. 25. 31 Ibid. Glej tudi analizo v Paris, 2015, str. 395–396. 32 Glej vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 18–25. 33 Ibid., tč. 30. 33 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... svoboščin, socialnih listin, ki sta jih sprejela Unija in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice«. 34 zato je sklicujoč se na načelo enakovredno- sti sprejelo stališče, da se Listina EU uporablja kot merilo presoje, s siceršnjim opozorilom, da to velja, če je listinska pravica po vsebi- ni in namenu podobna pravicam, ki jih zagotavlja avstrijska usta- va. 35 Iz horizontalnih klavzul Listine EU pa je potegnilo zavezo, da se temeljne pravice, ki izvirajo iz nacionalnih ustav, mednarodnih pogodb in Listine EU, razlagajo »čim bolj konsistentno«. 36 ko je avstrijsko ustavno sodišče prešlo na presojo v obravna- vanem primeru, za katerega je že ugotovilo, da sodi na področje uporabe prava EU, se je obsežno naslonilo na 6. člen EkČP in na sodno prakso ESČP ter ugotovilo, da v postopkih pred sodišči ni bilo treba izvesti ustne obravnave in s tem zaslišanja pritožnikov, ker dejstva očitno izhajajo iz sodnega spisa in ker je preiskava privedla do nedvomne ugotovitve, da so dejstva drugačna od pri- tožnikovih navedb. 37 Presodilo je, da pritožnikoma ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 47. člena Listine EU. 38 omenjeno stališče, da je odslej merilo presoje, ko gre za izvaja- nje prava EU, Listina EU, je avstrijsko ustavno sodišče (ker je sodi- šče, »zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva«) navezalo še na svojo predložitveno dolžnost iz 267. čle- na PDEU. Njegove ugotovitve so podrobneje razložile uveljavljene izjeme od predložitvene dolžnosti. kot izhaja iz ustaljene evrop- skosodne presoje, so nacionalna sodišča razbremenjena predloži- tvene dolžnosti, kadar gre za vprašanja o razlagi prava EU, če ugo- tovijo, a) da postavljeno vprašanje ni relevantno; b) da je Sodišče EU upoštevno določbo prava EU že razložilo; in c) da je pravilna uporaba prava EU tako očitna, da ne dopušča prostora za noben razumen dvom. 39 Dve uveljavljeni izjemi je avstrijsko ustavno so- dišče še podrobneje razložilo. v zvezi s teorijo acte clair je doda- lo, da ne bo zastavilo vprašanja v predhodno odločanje, kadar ni dvoma o razlagi prava EU, kar vključuje tudi določbo Listine EU, še posebej v luči EkČP in sodne prakse ESČP in drugih najvišjih 34 Listina EU, preambula. 35 vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 35. 36 Ibid., tč. 46; tudi Listina, tretji in četrti odstavek 52. člena, 53. člen. 37 vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 64. 38 Ibid. 39 Glej SEU Da Costa en Schaake NV, Jacob Meijer NV, Hoechst-Holland NV proti Nederlandse admini- stratie der belastingen, C-28/62, 27. 3. 1963; SEU Srl CILFIT in Lanificio di Gavardo SpA proti Ministero della sanità, C-283/81, 6. 10. 1982. 34 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča sodišč. 40 k adar pa bo ugotovilo, da je obseg listinske pravice enak ustavno zagotovljeni pravici (še posebej konvencijski pravici), bo za zgornjo premiso svojega odločanja vzelo avstrijsko ustavo. 41 od te prelomne odločitve je avstrijsko ustavno sodišče Listino EU že večkrat uporabilo kot merilo svoje presoje. 42 Tako je denimo že dopustilo, da se vlagatelji neposredno (ob izpolnjeni predpo- stavki, da gre za izvajanje prava Unije) sklicujejo na tretji odstavek 47. člena Listine EU, 43 ko potrebujejo pravno pomoč, če pravna pomoč v domačem sistemu ne obstaja. 44 Uporaba Listine EU v ustavnosodni presoji Analiza izbranih odločitev slovenskega Ustavnega sodišča po- kaže, kdaj in na kakšen način je to sodišče uporabilo Listino EU v svoji presoji. Pri tem velja izpostaviti nekaj mejnikov ustavnoso- dne presoje. Prvi mejnik je bila razglasitev Listine EU na zasedanju Evropske- ga sveta v Nici leta 2000. za to obdobje, ki sega do uveljavitve Liz- bonske pogodbe, je tudi v širšem kontekstu EU značilno, da so bila sklicevanja na listinske pravice sprva sporadična, kasneje pa malce pogostejša. zaradi narave mehkega prava (soft law), ki jo v tistem obdobju pripišemo Listini EU, je tudi razumljivo, da ta ni bila merilo presoje oziroma merilo ustavnosti, temveč je služila kot dodaten vir (regionalni instrument s področja varstva človekovih pravic), ki ga je Ustavno sodišče – sicer izjemoma in zato redkokdaj – omenilo bodisi v odgovor na pritožnikova ali pobudnikova sklicevanja bodi- si v podkrepitev svojih stališč v pomembnejši zadevi. Posamične omembe Listine EU v tej fazi ustavnosodne presoje so bile pogojene s sklicevanji vlagateljev na Listino EU v utemelji- tev očitkov o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 45 40 vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 40. 41 Ibid., tč. 44. Glej tudi SEU A proti B in drugim, C-112/13, 11. 9. 2014. v tej zadevi, kjer je vprašanje v predhodno odločanje predložilo avstrijsko sodišče, se je kot ključno izostrilo vprašanje, ali je s pra- vom EU skladna ureditev, v skladu s katero morajo redna sodišča, če menijo, da je nacionalni zakon v nasprotju z listinsko pravico, namesto tega, da tega zakona ne uporabijo, predlagati ustavnemu sodišču, naj ga razveljavi. Sodišče EU je med drugim presodilo, da pravu EU ni nasprotujoča ureditev, v skladu s katero redna sodišča vedno lahko prosto odločijo, kadar koli se jim to zdi primerno, da predložijo Sodišču EU v predhodno odločanje vsa vprašanja, ki se jim zdijo potrebna. 42 Tudi EkČP je neposredno uporabna v Avstriji in ima ustavni značaj (vFGH U 466/11 ua, 14. 3. 2012, tč. 5.3). 43 Ta določa: »osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.« 44 Tako vFGH, G 447-449/2015-13, 9. 3. 2016. 45 USRS Up-156/05, 20. 4. 2007, tč. 6; USRS Up-773/03, 31. 5. 2005, tč. 12; USRS U-I-268/05, 5. 7. 2007. 35 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Ustavno sodišče je presojo zatrjevanih kršitev opravilo izključno z vidika ustavnih pravic. Pri tem je v eni ob proučenih zadev ob- razložilo, da se omejuje na presojo v okviru ustavnih določb, ker Listina EU »še ne velja in ni neposredni pravni vir«. 46 Izjema je bila odločba v zadevi št. U-I-146/07, kjer je Ustavno sodišče s sklicevanjem na ustrezni listinski določbi podkrepilo svoje stališče o zahtevi po enakopravnem obravnavanju invalidov. v tej zadevi je presojalo ustavnost zakona o pravdnem postop- ku in ugotovilo, da v pravdnem postopku zakonodajalec ni upo- števal posebnega položaja slepih in slabovidnih oseb, ki v njem sodelujejo, saj jim ni bil omogočen dostop do sodnih in drugih pisanj v za njih zaznavni obliki. 47 k er jim ni bil zagotovljen enako- praven položaj pri uresničevanju njihove pravice do poštenega obravnavanja, je bila storjena kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. 48 ob omembi več mednarodnih instrumentov, ki poudar - jajo potrebo po zagotovitvi dejanskega enakopravnega obravna- vanja invalidov kot objektivno zapostavljene družbene skupine, 49 je Ustavno sodišče omenilo tudi Listino EU, ki »poudarja, da je treba invalidom zagotoviti ne zgolj formalno (pravno) enakost, temveč dejansko (vsebinsko, materialno) enakost, ki naj zagota- vlja enakost možnosti in enakost rezultatov za izravnavo dejanskih neenakosti.« 50 Posebne omembe sta bila deležna njena prvi odsta- vek 21. člena (prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti) in 26. člen (vključenost invalidov). 51 Drugi mejnik je bila uveljavitev Lizbonske pogodbe in umesti- tev Listine EU med pravno zavezujoče akte najvišje (primarne) na- rave. To predpostavlja, da so sklicevanja na Listino EU pogostejša in – mestoma – presegajo uporabo tega vira kot le referenčnega okvira, ki se v odločitvah – bolj kot ne – omenja brez izrecne raz- lage, zakaj je temu tako, in ustrezne navezave na prvi odstavek 51. člena Listine EU. vendar je iz ustavnosodne presoje mogoče po- tegniti zaključek, da sklicevanja na Listino EU še vedno niso tako pogosta v okviru zadev, kjer bi lahko ugotovili, da gre za področje uporabe prava EU. Predvsem pa je – do nedavnega – izostal sis- 46 USRS U-I-268/05, 5. 7. 2007, tč. 13. 47 USRS U-I-146/07, 13. 11. 2008, tč. 23. 48 Ibid., tč. 30. 49 Na primer revidirano Evropsko socialno listino (MESL) in konvencijo o pravicah invalidov (MkPI) in Izbirni protokol. konvencijo in Izbirni protokol je Generalna skupščina ozN sprejela decembra 2006 z Resolucijo št. A/61/611. 50 USRS U-I-146/07, 13. 11. 2008, tč. 20. 51 Ibid. 36 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča temski pristop k uporabi Listine EU. Ustavno sodišče v svojih od- ločitvah praviloma ni pojasnilo, ali se sklicuje na listinsko pravico, ker šteje, da je v polju uporabe prava EU v smislu prvega odstavka njenega 51. člena, ali pa jo omenja le kot dodaten vir človekovih pravic in temeljnih svoboščin. v primerjavi s preteklim obdobjem je mogoče opaziti pogo- stejše – a tudi nemalokrat neuspešno – sklicevanje pritožnikov in pobudnikov na listinske pravice. 52 Na Listino EU pa se sklicujejo tudi predlagatelji. Tako je Upravno sodišče že nekajkrat prekinilo postopke odločanja o tožbah v upravnih sporih v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in ob sklicevanju na listinsko pravi- co do azila (18. člen) opozorilo na morebitno protiustavnost do- ločb zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi bili tudi v nasprotju z določbo Direktive 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. 53 Ustavno sodišče je doslej pona- vljalo malce motečo in vprašljivo mantro, da se te zahteve zavrže- jo, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za oceno ustavno- sti izpodbijanih zakonskih določb. 54 v tem obdobju je mogoče orisati ustavnosodno presojo kot še iščočo se v novem kontekstu obstoja Listine EU kot primarnega prava EU in ne vedoč povsem, kakšno držo naj zavzame oziro- ma kako naj se opredeli do uporabe listinskih pravic. odločitve Ustavnega sodišča sicer poudarjajo zavezujočo naravo Listine EU, vendar listinska pravica še ni bila neposredno merilo presoje. Ni redko obrobno omenjanje Listine EU oziroma njene pravi- ce, denimo ob navedbi drugih mednarodnih in regionalnih in- strumentov, v podkrepitev razlogovanja Ustavnega sodišča. kot primer služi zadeva št. U-I-109/10, v kateri je Ustavno sodišče pre- sojalo ustavnost mestnega odloka, ki je določil novo poimenova- nje ceste z imenom »Titova cesta«. 55 Pri presoji ustavnosti je izha- 52 zgolj primeroma USRS U-I-235/12, Up-880/12, 16. 10. 2012, tč. 1; USRS U-I-367/18, 5. 6. 2018, tč. 1; USRS U-I-20/18, 6. 6. 2018, tč. 1; USRS U-I-152/19, Up-574/19, 4. 7. 2019. S temi sklepi je Ustavno sodišče zavrglo ustavne pritožbe in pobude, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke (denimo pravni interes, izčrpanje pravnih sredstev). Primer, ko se je pritožnica sicer sklicevala tudi na Listino EU, pa jo Ustavno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve ni omenilo, je pa bila ustavna pritožba uspešna, saj je Ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijani sodni odločbi kršita pritožničino pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, glej USRS Up-217/14, 7. 2. 2018, tč. 3. 53 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. UL L 180, 29. 6. 2013. 54 Ustavno sodišče je pojasnilo, da predlagatelj ni izkazal, da bi bila ustavnosodna presoja neizogibno potrebna za njegovo odločanje v prekinjenem postopku. Glej USRS U-I-38/17, 1. 2. 2018, tč. 9; USRS U-I-12/18, 15. 3. 2018, tč. 6; USRS U-I-13/18, 15. 3. 2018, tč. 6. Prim. USRS U-I-134/15, 28. 1. 2016, tč. 10–11. 55 USRS U-I-109/10, 26. 9. 2011. 37 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... jalo iz načela spoštovanja človekovega dostojanstva, neposredno utemeljenega že v 1. členu Ustave, 56 ki ga je umestilo v središče ustavnega reda Republike Slovenije in ga pomembno opredelilo kot »temeljn[o] vrednot[o], ki prežema ves pravni red in ima zato tudi objektivni pomen pri delovanju oblasti tako v konkretnih postopkih kot tudi pri sprejemanju predpisov.« 57 ob navedbi naj- pomembnejših mednarodnih in regionalnih instrumentov (Usta- novna listina združenih narodov, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in EkČP) Ustavno sodišče ni pozabilo na Listino EU. 58 Izrecno je omenilo njeno preambulo, iz katere prav tako izhaja, da je posame- znik postavljen v središče dejavnosti EU, spoštovanje in varovanje nedotakljivosti človekovega dostojanstva pa je zapovedano že v 1. členu Listine EU. 59 Na podoben način je bila Listina EU omenjena v več zadevah, denimo v okviru obravnave ustavnega načela varo- vanja otrokovih koristi (drugi odstavek 24. člena Listine EU) 60 in v okviru razlage ustavne pravice do stavke (28. člen Listine EU). 61 Malce neposrečeno se je Ustavno sodišče sklicevalo na Listino EU v odločbi št. Up-690/10. 62 Pritožnik, državljan Litve, je izpodbijal sklep, s katerim je vrhovno sodišče odločilo o njegovem izgonu iz Slovenije, pri čemer je utemeljeval, da mu taka kazen onemogoča izvrševanje očetovske pravice, saj se mu je s slovensko državljanko v Sloveniji rodil otrok. Ustavnosodna presoja je temeljila na ustav- nih določbah, s katerimi se je država zavezala posebnemu varstvu družine in otrok (53., 54. in 56. člen Ustave), torej na ustavnoprav- nem temelju. kot dodaten argument pa je Ustavno sodišče ome- nilo tudi mednarodnopravni oziroma regionalnopravni temelj, in sicer konvencijo o otrokovih pravicah, 63 Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic 64 in EkČP. 65 Med pomembna izho- dišča, ki jih je opredelilo (zgolj) kot »smernice, ki izhajajo iz prav- nega reda EU«, pa je navedlo tudi 7. člen Listine EU, ki opredelju- 56 Ibid., tč. 10. 57 Ibid., tč. 8. 58 Ibid., tč. 6. 59 Ibid. 60 USRS Up-748/16, 25. 4. 2018, tč. 9. 61 USRS U-I-289/13, 10. 3. 2016, tč. 7. 62 USRS Up-690/10, 10. 5. 2012. 63 konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah (koP). Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifi- kaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednaro- dni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92. 64 Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEkUoP). Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99. 65 USRS Up-690/10, 10. 5. 2012, tč. 6–8. 38 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča je pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. 66 v nadaljevanju obrazložitve je omenilo še upoštevanje »smernic, ki jih narekuje pravni red Evropske unije«. 67 Uporaba besede »smer- nice« je vsaj vprašljiva, če ne povsem napačna, še toliko bolj v luči tega, ker je Ustavno sodišče kot pomembno z vidika obravnavane zadeve opredelilo tudi Direktivo 2004/38/ES. 68 Listina EU se je to- rej omenila ob ustavnih pravicah in konvencijski pravici z enako vsebino. Do tega, ali je obravnavani primer sodil v polje uporabe Listine EU v smislu prvega odstavka njenega 51. člena, pa se Ustav- no sodišče ni izrecno opredelilo. Ustavnosodna presoja nudi tudi primere, ko je Ustavno sodišče ob upoštevanju listinske (pa tudi primerljive konvencijske) pra- vice razlagalo posamično ustavno določbo. Na ta način listinska pravica služi kot (vsaj dodatno) orodje za razlago ustavne človeko- ve pravice in temeljne svoboščine. Tako je Ustavno sodišče le ne- kaj mesecev po tem, ko je Listina EU postala del primarnega prava EU, na njeno zavezujočo naravo spomnilo v odločbi št. U-I-92/07. 69 v tej zadevi je presojalo ureditev registracije in delovanja verskih skupnosti v Sloveniji in obširno razložilo, kaj je predmet varstva svobode vesti in svobode vere. ob omembi vrste mednarodnih in regionalnih instrumentov, ki zagotavljajo versko svobodo, je navedlo tudi Listino EU, ki v prvem odstavku 10. člena zagotavlja svobodo misli, vesti in vere. Ustavno sodišče je v nadaljevanju ob- razložitve, kot je samo zapisalo, »ob upoštevanju [Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah], EkČP in Listine« raz- lagalo prvi in drugi odstavek 41. člena Ustave. 70 Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora pravo EU upoštevati pri razlagi izpodbijane zakonske določbe in pri pre- soji njene skladnosti z Ustavo. 71 v zadevi št. U-I-155/11 je Ustavno sodišče presojalo nekatere (implementacijske) določbe zakona o mednarodni zaščiti, ki v zvezi z načelom nevračanja določajo naci- onalni koncept varne tretje države in koncept evropske varne dr- 66 Ibid., tč. 9. 67 Ibid., tč. 13. 68 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC. UL L 158, 30. 4. 2004, str. 46–61. 69 USRS U-I-92/07, 15. 4. 2010. 70 Ibid., tč. 78, glej tudi tč. 81, 84. Ugotovilo je tudi, da je pozitivni vidik verske svobode natančneje, kakor v Ustavi, opredeljen v omenjenih določbah Listine, EkČP in MPDPP. 71 USRS U-I-155/11, 18. 12. 2013, tč. 19; USRS U-I-189/14, Up-663/14, 15. 10. 2015, tč. 21. 39 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... žave. 72 Sklicevalo se je na varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, ki je zagotovljeno z drugim odstavkom 19. člena Listine EU. 73 ob upoštevanju izhodišč, ki so se tudi nanašala na pravo EU, je Ustavno sodišče očitke v zvezi z načelom nevračanja presojalo z vidika 18. člena Ustave in odločilo, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavno prepovedjo mučenja. 74 Analiza proučenih odločitev Ustavnega sodišča razkrije neredko umanjkanje razlage, zakaj je Ustavno sodišče sploh omenilo listin- sko pravico oziroma ali sploh šteje, da v obravnavani zadevi gre za »izvajanja prava Unije« oziroma za »področje uporabe prava EU«, kar bi kot sprožilni element narekovalo uporabo določb Listine EU. omeniti velja zadevo št. U-I-78/16, Up-384/16, v kateri je pobu- dnica trdila, da je izpodbijana ureditev zakona o sodniški službi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker pri uvrstitvi v plačni razred brez razumne- ga razloga različno obravnava sodnike, ki so po določenem času ponovno izvoljeni v sodniško funkcijo, in sodnike, ki neprekinje- no opravljajo sodniško funkcijo. 75 Pri tem se je sklicevala tudi na prepoved diskriminacije na podlagi starosti iz 21. člena Listine EU in na Direktivo 2000/78/ES 76 v povezavi s sodno prakso Sodišča EU. 77 Ustavno sodišče je presojo izpodbijane ureditve opravilo iz- ključno v okviru ustavnega načela enakosti pred zakonom in ni ugotovilo kršitve. 78 opredelilo pa se je do pobudničinega zatrje- vanja, da je ureditev neskladna z listinsko pravico do prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, ki jo je navezalo na primerljivo ustavno določbo (prvi odstavek 14. člena Ustave) in poudarilo, da sta obsega listinske in ustavne pravice enaka. 79 Po tej ugotovitvi je Ustavno sodišče, sklicujoč se na procesne razloge, 80 presodilo, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanih določb z vidika listinske pravice. 81 72 USRS U-I-155/11, 18. 12. 2013, tč. 18. Primerljivo sklicevanje na drugi odstavek 19. člena Listine EU tudi v npr. USRS U-I-189/14, Up-663/14, 15. 10. 2015, tč. 16. 73 USRS U-I-155/11, 18. 12. 2013, tč. 15. 74 Ibid., tč. 26. 75 USRS U-I-78/16, Up-384/16, 5. 6. 2019. 76 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. UL L 303, 2. 12. 2000, str. 16–22. 77 USRS U-I-78/16, Up-384/16, 5. 6. 2019, tč. 1, 3. 78 Ibid., tč. 14. 79 Ibid., tč. 16. 80 Pobudnica očitkov o neskladju ureditve s prepovedjo diskriminacije na podlagi starosti ni uvelja- vljala v postopku pred rednimi sodišči in potemtakem skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo ni izčrpala pravnih sredstev v materialnem smislu. 81 USRS U-I-78/16, Up-384/16, 5. 6. 2019, tč. 16. Podobno tudi v senatnem sklepu, kjer je na skliceva- 40 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča zdi se, kot da se je Ustavno sodišče želelo navezati na načelo naj- večjega varstva pravic (peti odstavek 15. člena Ustave), 82 ko je listin- ski pravici našlo primerljivo ustavno določbo, pa vendar se ni po- drobneje opredelilo do tega, ali bi v kontekstu omenjenega načela v primeru izčrpanja pravnih sredstev opravilo presojo na podlagi (enako obsegajoče) ustavne pravice, ne pa pravice iz Listine EU. Sklicevanje pobudnice na Listino EU in direktivo je bilo pomemb- no tudi z vidika iskanja navezne okoliščine, ki sproži dolžnost upo- rabe Listine EU s strani nacionalnega (tudi Ustavnega) sodišča. 83 Že v zadevi št. U-I-146/12 se Ustavno sodišče ni sklicevalo na Li- stino EU. 84 Pa vendarle iz odločbe izhaja, da gre za uporabo prava EU in za pravico, ki ni le ustavne kategorije, ampak je tudi listinska pravica. v tej zadevi je Ustavno sodišče presojalo zakonsko uredi- tev, po kateri javnemu uslužbencu preneha oziroma je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi zakonsko določenih po- gojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 85 Ugotovilo je, da izpodbijana ureditev pomeni poseg v pravico javnih usluž- bencev do nediskriminacijskega obravnavanja glede na starost in spol. Presojo je opravilo z več vidikov, poseben poudarek pa je bil na ustavni določbi, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti oziroma spola (prvi odstavek 14. člena Ustave). v obrazložitvi je navedlo več virov prava EU (PDEU, Direktivo 2000/78/ES 86 in Direktivo 2006/54/ES 87 ter sodno prakso Sodišča EU), spregledalo pa je Listino EU, ki je takrat že tvorila primarno nje pritožnic o kršitvi pravice iz 47. člena Listine EU odgovorilo, da teh trditev ni mogoče vsebinsko obravnavati zaradi njihove neobrazloženosti in pavšalnosti ter zato, ker jih pritožnice niso uveljavlja- ne v postopku pred rednimi sodišči (USRS Up-317/17, Up-328/17, Up-330/17, Up-336/17, Up-337/17, 22. 6. 2017, tč. 12). 82 Peti odstavek 15. člena Ustave določa: »Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri«. Načela največjega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin se Ustavno sodišče poslužuje, kadar gre za konvencijske pravice in svoboščine, ko Ustavno sodišče ugotovi, da EkČP nudi večje varstvo (glej npr. USRS Up-518/03, 19. 1. 2006, tč. 8; obratno, denimo, da je pravica do komunikacijske zasebnosti pravnih oseb po Ustavi bolj varovana kot po 8. členu EkČP, zato Ustavno sodišče presojo opravi na podlagi ustavne določbe, v USRS U-I-40/12, 11. 4. 2013, tč. 27). 83 Glej npr. SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, 26. 2. 2013. 84 USRS U-I-146/12, 14. 11. 2013. 85 Ustavno sodišče je presodilo, da je diskriminacija na podlagi starosti upravičena in zato izpodbijana ureditev s tega vidika ni bila v neskladju z Ustavo, diskriminacija na podlagi spola pa je protiustav- na. 86 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. UL L 303, 2. 12. 2000. 87 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano). UL L 204, 26. 7. 2006, str. 23–36. 41 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... pravo EU. 88 To je še toliko pomenljivejše, ker je zapisalo, da izpod- bijani zakon »izrecno ne določa, da se z njim v slovenski pravni red implementirata navedeni direktivi«, vendar pa ta zakon »v iz- podbijanih določbah sega na področje (prepoved diskriminaci- je), ki je tudi predmet urejanja Direktive 2000/78/ES in Direktive 2006/54/ES«, izpodbijane določbe pa »pomenijo izvajanje nave- denih direktiv v slovenskem pravnem redu«. 89 Dodalo je še, da je Ustavno sodišče »pristojno za presojo skladnosti izpodbijanih do- ločb /…/ z Ustavo, ni pa pristojno za presojo skladnosti teh določb /…/ z direktivama«. 90 k er se je torej znašlo na področju izvajanja prava Unije, torej točno tam, kjer se narekuje uporaba Listine EU (prvi odstavek 51. člena), bi se na Listino veljalo sklicevati in jo po potrebi, ob upoštevanju pojasnil (tretji pododstavek prvega odstavka 6. člena PEU), tudi uporabiti kot merilo presoje, torej kot zgornjo premiso pravnega silogizma. 91 Tako pa je Ustavno sodišče spomnilo na tre- tji odstavek 3.a člena Ustave in učinek prava EU v notranjem prav- nem redu ter sprejelo stališče, da »so temeljna načela, ki oprede- ljujejo razmerje med notranjim pravom in pravom EU hkrati tudi notranja ustavnopravna načela, ki zavezujejo z močjo Ustave«. 92 Na teh predpostavkah je Ustavno sodišče Direktivo 2000/78/ES in Direktivo 2006/54/ES ter sodno prakso Sodišča EU, ki se je obliko- vala na njuni podlagi, upoštevalo pri razlagi izpodbijanih določb in pri presoji njihove skladnosti z ustavno pravico do prepovedi diskriminacije. 93 v zadevi št. Up-572/12 je pritožnica izpodbijala pravnomočen sklep, s katerim je sodišče na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ter določb zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU dovolilo njeno predajo Italiji zaradi izvr- šitve zaporne kazni. S predajo v Italijo naj bi ji bilo onemogočeno izvajanje stikov z njeno mladoletno hčerko do te mere, da stiki ne bi bili samo oteženi, temveč popolnoma pretrgani. Pritožnica se je sklicevala med drugim na 7. člen Listine EU (spoštovanje zasebne- 88 USRS U-I-146/12, 14. 11. 2013, tč. 29. 89 Ibid., tč. 30. 90 Ibid., tč. 31. 91 Tudi Listina EU namreč prepoveduje diskriminacijo v 21. členu, in to tako na podlagi starosti kot spola (glej opozorilo v 4. točki odklonilnega ločenega mnenja sodnice Sovdat, USRS U-I-146/12, 14. 11. 2013). 92 USRS U-I-146/12, 14. 11. 2013, tč. 32. 93 Ibid., tč. 35. 42 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča ga in družinskega življenja). 94 Pred presojo, ali pomenita izpodbi- jana sklepa sodišč omejevanje pravice do družinskega življenja, ki je varovana tako z 8. členom EkČP kot tudi s 53., 54. in 56. členom Ustave, je Ustavno sodišče uvodoma omejilo svojo presojo na skla- dnost stališča pritožbenega sodišča s pravico do izjave iz 22. člena Ustave. 95 k er je Ustavno sodišče ugotovilo, da pritožbeno sodišče pritožničino izjavo o prestajanju kazni v Sloveniji sploh ni upošte- valo, ker je napačno štelo, da jo je pritožnica preklicala skupaj z zagovorom, se mu do dopustnosti posega v pravico do pritožni- činih stikov z mladoletnim otrokom, varovano tako z Ustavo kot z EkČP, ni bilo treba opredeliti. 96 v tem primeru bi Ustavno sodišče lahko (vsaj) omenilo ustrezno listinsko pravico, poleg primerljivih ustavne in konvencijske, če bi potrdilo sprožilno okoliščino, da gre za izvajanje prava EU (kar bi glede na evropski nalog za prije- tje in predajo moralo ugotoviti). Predmet razprave pa je, kako bi to vplivalo na končno odločitev, saj bi bilo nemara mogoče skle- pati, da v primeru, ko se ustavnosodna presoja omeji na procesni vidik (kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave), to ne pomeni nujno tudi kršitve dolžnostne uporabe listinske pravice. omeniti velja še zadevo, v kateri sta pobudnika utemeljevala neskladje izpodbijanega zakona (med drugim) z listinsko in kon- vencijsko pravico, pa je bilo njuno sklicevanje na Listino EU neu- spešno, kajti Ustavno sodišče je presodilo, »da navedena pravna akta ne zagotavljata višje ravni pravic od Ustave, zaradi česar (in upoštevaje pri tem tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Ta- dej Kotnik in drugi proti Državnemu zboru Republike Slovenije, C-526/14, z dne 19. 7. 2016) je Ustavno sodišče preverilo pogoje za sprejetje pobud v obravnavo z vidika določb Ustave.« 97 Takšno odločitev je sprejelo brez eksplicitnega pojasnila, ali šteje, da je v obravnavanem primeru šlo za uporabo Listine EU. v sklepu št. U-I-157/16, Up-729/16, Up-55/17 se Ustavnemu sodi- šču zaradi ugotovitve, da Evropska centralna banka nima aktivne legitimacije za vložitev ustavne pritožbe, sploh ni bilo treba opre- deliti do vprašanja, ali je Evropska centralna banka na področju uporabe prava EU lahko nosilka pravice iz 47. člena Listine EU. 98 94 USRS Up-572/12, 5. 7. 2012, tč. 2. 95 Ibid., tč. 5. 96 Ibid., tč. 9. 97 USRS U-I-68/15, U-I-82/15, U-I-210/15, U-I-104/16, U-I-112/16, U-I-113/16, U-I-187/16, 8. 12. 2016, tč. 8. 98 Ibid. 43 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Evropska centralna banka se je namreč sklicevala na kršitev te li- stinske pravice, ko je trdila, da se izpodbijani sklep sodišča opira na dejstva in dokaze, o katerih se ni mogla izjaviti. 99 Ustavno sodi- šče je poudarilo, da je »vprašanje upravičenosti za vložitev ustav- ne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva pred Ustavnim so- diščem /…/ vprašanje slovenskega notranjega prava /…/, ki spada v okvir procesne avtonomije držav članic«. 100 odločitve Ustavnega sodišča, omenjene v nadaljevanju, pa so z vidika uporabe prava EU in listinske pravice ter evropeizacije ustavnosodne presoje povednejše in oblikujejo sistemski pristop k uporabi prava EU ter v tem okviru ustrezni naslovitvi listinske pravice, upoštevajoč primerljive ustavne in konvencijske pravice. Najprej velja navesti dve odločitvi s področja uporabe prava EU, v katerih je Ustavno sodišče stopilo v dialog s Sodiščem EU, prvič sicer samo posredno, drugič pa s predložitvijo vprašanj v predhodno odločanje. 101 v zadevi št. U-I-65/13 102 je Ustavno sodišče presojalo ustavnost ureditve obvezne hrambe podatkov v zakonu o elektronskih ko- munikacijah, ki je bil implementacijski predpis, saj je z njim Slo- venija prenesla v svoj pravni red Direktivo 2006/24/ES o hrambi podatkov. 103 Predlagateljev temeljni očitek je bil, da je Slovenija naložila operaterjem obvezno hrambo prometnih, lokacijskih in drugih podatkov vseh uporabnikov na zalogo. Ustavno sodišče je s sklicevanjem na prvi odstavek 51. člena Listine EU poudarilo, da so države članice vezane z listinskimi pravicami, kadar uporablja- jo pravo EU, očitke o protiustavnosti zakona pa je vsebinsko pove- zalo z očitki o neskladnosti določb Direktive 2006/24/ES z dvema listinskima pravicama: pravico do spoštovanja zasebnosti (7. člen) in pravico do varstva osebnih podatkov (8. člen). 104 99 USRS Sklep U-I-57/16, Up-729/16, Up-55/17, 19. 4. 2018, tč. 8, 11. 100 Ibid., tč. 31 (opombe izpuščene). Ustavno sodišče je odločilo o ustavni pritožbi Evropske centralne banke zoper sklep, s katerim je okrožno sodišče zavrnilo njeno zahtevo, da se iz preiskave izločijo in njej vrnejo določeni dokumenti, ki so jih organi pregona zasegli pri opravljanju preiskovalnih dejanj pri Banki Slovenije. Poleg tega je odločilo tudi o ustavni pritožbi Banke Slovenije zoper odredbe, izdane v predkazenskem postopku. Presodilo je, da Banka Slovenije in Evropska centralna banka nista nosilki ustavnih pravic, Evropska centralna banka pa tudi ni nosilka pravic iz 6. člena EkČP (ibid., tč. 32). 101 Glej sicer tudi odločitev USRS U-I-113/04, 7. 2. 2007, ki pa ni zajeta v prispevku, ker je iz obdobja pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. 102 USRS U-I-65/13, 3. 7. 2014. 103 Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pri- dobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih stori- tev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES. UL L 105, 13. 4. 2006. 104 USRS U-I-65/13, 26. 9 2013 (sklep), tč. 6 in 8. 44 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča k er se je izostrilo vprašanje veljavnosti omenjene direktive z li- stinskima pravicama, bi bilo treba zastaviti vprašanje o veljavnosti direktive na Sodišče EU v predhodno odločanje. Ustavno sodišče tega sicer ni storilo, ker je ugotovilo, da glede vsebinsko ujema- jočih se razlogov že poteka postopek predhodnega odločanja. 105 zato je prekinilo postopek in počakalo na odločitev Sodišča EU, ki je razglasilo Direktivo 2006/24/ES za neveljavno. 106 S takšno od- ločitvijo je »odpadla obveznost države članice, da zahteve iz direk- tive prenese v nacionalni pravni red«. 107 Ustavno sodišče je zato – ob upoštevanju odločitve Sodišča EU – presojalo izpodbijano ureditev le z vidika ustavne pravice. odločilo je, da je izpodbija- na ureditev nesorazmerno posegla v pravico do varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka 38. člena Ustave in jo je zato razve- ljavilo. 108 v zadevi št. U-I-295/13 je Ustavno sodišče prvič zastavilo vpra- šanje v predhodno odločanje po 267. členu PDEU, ko je presojalo ustavnost zakona o bančništvu in zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. 109 Na Sodišče EU je naslovilo več vprašanj glede veljavnosti in razlage sporočila komisije in direktive, ki ureja reor- ganizacijo in prenehanje kreditnih institucij. 110 Ustavno sodišče je po razglasitvi sodbe v zadevi Tadej Kotnik in drugi 111 nadaljevalo s postopkom in pri svoji odločitvi upoštevalo to sodbo Sodišča EU. v zvezi z uporabo Listine EU v tej odločbi velja omeniti, da se je Ustavno sodišče nanjo sklicevalo že sklepu, s katerim je prekinilo postopek in zastavilo vprašanja v odločanje Sodišču EU. zanimalo ga je namreč, ali so določbe sporazuma komisije, ki pogojujejo možnost dodelitve državne pomoči z obveznostjo izbrisa lastni- škega in hibridnega kapitala ter podrejenih dolžniških instrumen- tov, v skladu s pravico do zasebne lastnine iz prvega odstavka 17. člena Listine EU. 112 v kasnejši odločbi pa je poudarilo: »Na podlagi prvega odstavka 51. člena Listine /…/ zave- zujejo tudi določbe Listine, kadar gre za izvajanje prava EU. 105 Ibid., tč. 8, 9. 106 Ibid., tč. 10. SEU Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim in Kärntner Landesregierung in drugim, C-293/12 in C-594/12, 8. 4. 2014. 107 USRS U-I-65/13, 3. 7. 2014 (odločba), tč. 14. 108 Ibid., tč. 15–28. 109 USRS U-I-295/13, 19. 10. 2016 (odločba). 110 USRS U-I-295/13, 6. 11. 2014 (sklep). 111 SEU Tadej Kotnik in drugi proti Državnemu zboru Republike Slovenije, C-526/14, 30. 9. 2016. 112 USRS U-I-295/13, 19. 10. 2016 (odločba), tč. 64. 45 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Ustavno sodišče mora v postopku presoje predpisov pri raz- lagi nacionalnega prava (Ustave in drugih predpisov) upošte- vati pravo EU, in sicer tako, kot izhaja iz aktov EU oziroma kot se je razvilo v praksi SEU. Nacionalno pravo mora razlagati v luči prava EU, da se zagotovi njegova polna učinkovitost.« 113 ko je presojalo skladnost izpodbijane ureditve s pravico do zasebne lastnine, se je sklicevalo na različne vire, in sicer 1. člen Prvega protokola k EkČP, 33. in 67. člen Ustave in 17. člen Listine EU, pri tem pa presodilo, da EkČP in Listina EU ne zagotavljala višje ravni varstva lastninske pravice od Ustave. 114 Glede na to je Ustavno sodišče poseg v lastninsko pravico preizkušalo z vidika skladnosti z ustavnima določbama. 115 za novi mejnik ustavnosodne presoje velja opredeliti nedavno odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-59/17. 116 v tej zadevi je Ustav - no sodišče odločalo o ustavnosti izpodbijanih določb zakona o tujcih, ki so urejale poseben pravni režim, do katerega bi prišlo v času spremenjenih razmer na področju migracij. za svojo zgornjo premiso je vzelo načelo nevračanja (18. člen Ustave), ki omogoča prosilcu za mednarodno zaščito pravico do vstopa in bivanja v državi, ki jo zaprosi za zaščito. S to odločbo je Ustavno sodišče izo- blikovalo pristop, v skladu s katerim bo postopalo, ko bo obravna- valo zadeve, ki sodijo na področje prava EU in kjer bi posledično lahko prišlo do uporabe listinske pravice. z vidika evropeizacije to odločitev štejemo med poglavitnejše, saj je Ustavno sodišče v obsežnem delu obrazložitve obravnavalo vpliv prava EU na pre- sojo. 117 Postopanje Ustavnega sodišča je naslednje. Prvič: Ustavno sodišče najprej naslovi evropskoustavni temelj, ko odgovori na vprašanje, ali izpodbijana določba sodi na podro- čje, na katerem ima EU pristojnosti, ki so bile nanjo prenesene s PEU in PDEU. 118 Drugič: sledi sklicevanje na ustavnopravni temelj, tj. tretji odsta- vek 3.a člena Ustave, ki zahteva, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU (primarno in sekundarno zakonodajo 113 Ibid., tč. 67. 114 Ibid., tč. 107. 115 Ibid., tč. 108. 116 USRS U-I-59/17, 18. 9. 2019. 117 Ibid., del B.–II. 118 Ibid., tč. 23. 46 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča ter sodno prakso Sodišča EU) pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v skladu s pravno ureditvijo te organizacije. 119 Tretjič: opredeli se do listinskega temelja, in sicer, ali v obrav- navanem primeru gre za ukrepanje znotraj uporabe prava EU. 120 v okviru te presoje bo v smislu 51. člena Listine EU preverilo: (a) ali je cilj nacionalne zakonodaje izvajanje prava EU; (b) kakšna je narava nacionalne zakonodaje in ali poleg ciljev, ki jih zajema pravo EU, sledi tudi drugim ciljem; ter (c) ali obstaja posebna ureditev prava EU na tem področju, ki na to področje lahko vpli- va. 121 Četrtič: če ugotovi, da se giblje v polju uporabe Listine EU (da torej gre za področje uporabe prava EU), Ustavno sodišče pred- nostno preveri možnost uporabe nacionalnih standardov var- stva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter jih tudi upora- bi, »če ta uporaba ne ogrozi ravni varstva iz Listine, kot jo razlaga SEU, niti ne posega v primarnost, enotnost in učinkovitost prava EU«. 122 v obravnavani zadevi s področja mednarodne zaščite je Ustav - no sodišče presojo uokvirilo v kontekst ustavne določbe 18. člena in konvencijske določbe 3. člena ter opozorilo, da je »že sprejelo stališče, da je vsebina 3. člena EkČP zajeta v 18. členu Ustave, zato mora Ustavno sodišče pri presoji z vidika 18. člena Ustave upošte- vati tudi sodno prakso ESČP«. 123 k temu je dodalo še upoštevni li- stinski pravici, in sicer drugi odstavek 19. člena (varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve) 124 in 4. člen (prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja). Sledilo je stališču Sodišča EU, da imata 4. člen Listine EU in 3. člen EkČP enak obseg in enako vsebino. 125 Presoja izpodbijanih določb z vi- dika 18. člena Ustave ob upoštevanju in spoštovanju sodne prakse ESČP in Sodišča EU je vodila Ustavno sodišče k potrditvi, da je prepoved mučenja absolutna pravica, ki je ni mogoče omejiti in je poseg vanjo nedopusten, ter k zaključku o razveljavitvi izpodbija- nih zakonskih določb. 126 119 Ibid. 120 Ibid. 121 Ibid., tč. 23 (opombe izpuščene). 122 Ibid., tč. 25. 123 Ibid., tč. 27. Glej USRS U-I-155/11, 18. 12. 2013, tč. 11. 124 v skladu s to določbo Listine se nihče ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižu- jočemu ravnanju ali kaznovanju. 125 USRS U-I-59/17, 18. 9. 2019, tč. 29. 126 Ibid., tč. 62. 47 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Sklepno Listina EU postaja pomembno orodje evropeizacije in obliko- vanja oziroma nadgradnje režima za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v EU. Čeprav je mogoče zagovarjati tezo, da z uveljavitvijo Listine kot primarnega prava EU ni prišlo do bistvene razlike v primerjavi s preteklim normativnim okvirjem varstva temelj- nih pravic, je vendarle treba pritrditi, da sta z jasnim zapisom o teži njene pravne moči, ki jo umešča ob bok temeljnima (ustanovnima) pogodbama, tj. PDEU in PEU, 127 z ozaveščanjem o njenem pravno zavezujočem značaju 128 ter z že obsežno evropskosodno presojo 129 postala njena obstoj in pomen »vidnejša« 130 in posledično njena upo- raba pogostejša tudi z vidika nacionalnih (tudi ustavnih) sodišč. 131 Agencija EU za temeljne pravice je bila v svojem poročilu za leto 2018 kritična do uporabe Listine EU na nacionalni ravni: »kot v prejšnjih letih sta bili vloga Listine in njena uporaba na nacionalni ravni neenotni: kar zadeva njeno uporabo v sodstvu ali v zakonodajnih postopkih, se zdi, da ni večjega izboljšanja, poleg tega se je izkazalo, da ni dovolj vladnih po- litik, namenjenih seznanjanju z Listino. k er se Listina na naci- onalnih sodiščih, v parlamentih in vladah navaja le redko in še takrat pogosto površno, njene možnosti še vedno niso v celoti izkoriščene.« 132 Pri tem je povedna ugotovitev, da so se nacionalna sodišča sicer sklicevala na Listino EU, vendar »ne da bi utemeljeno poja- snila, zakaj je bila Listina uporabljena pri posebnih okoliščinah zadeve.« 133 127 Glej PEU, prvi odstavek 6. člena. 128 Glej denimo dejavnosti Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), na primer njeno sple- tno orodje Charterpedia, ki zagotavlja dostopne informacije o določbah Listine EU, ter bazo podat- kov, v katere vključuje prakso sodišč držav članic EU s področja uporabe Listine EU (podrobneje URL: https://fra.europa.eu/en); ter dejavnosti Evropske komisije, ki letno poroča o uporabi Listine EU v državah članicah in v EU (njeno zadnje poročilo Evropska komisija, 2019). 129 Glej zgolj primeroma v tem prispevku navedeno sodno prakso Sodišča EU. 130 Paris, 2015, str. 391. 131 Ibid. Paris omenja dva mogoča modela, katerih reprezentativni državi sta Francija (prednostna pre- soja ustavnosti sporne nacionalne zakonodaje; question prioritaire de constitutionnalité) in Avstrija (model neposrednega sklicevanja na listinsko pravico pred avstrijskim ustavnim sodiščem, če sta njeno besedilo in njen namen primerljiva ustavni (ali konvencijski) pravici, kar pomeni, da je kršitev Listine EU hkrati tudi kršitev Ustave), ki napeljujeta k načinu rešitve odgovora na zastavljeni problem maginalizacije ustavnih sodišč na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri tem pa ni zanemarljivo, da sta oba modela prestala tudi presojo pred Sodiščem EU (glej SEU Aziz Melki in Selim Abdeli, C-188/10 in C-189/10, 22. 6. 2010; SEU A proti B in drugi, C-112/13, 11. 9. 2014). 132 Agencija Evropske unije za temeljne pravice, 2018, e-vir, str. 4. 133 Ibid. 48 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča Če ustavna sodišča ne bodo pogumnejša v svoji zavezi Listini EU in v uporabi v njej zapisanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se bodo (še naprej) zgolj obrobno sklicevala na Li- stino EU kot nekakšen primerjalnopravni argument (kot da bi šlo za še eno tuje pravo, denimo ustavo kakšne sosednje države ali nemški Grundgesetz), potem ni pričakovati, da bodo dobila zgle- dnega sogovornika v Sodišču EU (prek vodenja sodnega dialo- ga) ali da bodo pomembneje vplivala na evropskosodno presojo (prek argumentirane moči ustavnosodne presoje, ki se nanaša na uporabo Listine EU). Ugotoviti velja, da Listina EU v ustavnosodni presoji še ni pre- vzela osrednje vloge kot vir identifikacije pravic. Ustavno sodišče se namreč poleg Ustave naslanja predvsem na EkČP (in sodno prakso ESČP), ki jo v nekaterih primerih tudi uporabi za odloču- joče merilo presoje. Pravna kultura uporabe EkČP kot standarda merila presoje se je v ustavnosodni presoji razvila postopoma, tudi ko je Ustavno sodišče dobilo priložnost in jo izkoristilo, da je osmislilo ustavni koncept načela največjega varstva pravic. zato velja napovedati, da bo za naslednji mejnik ustavnosodne presoje v luči uporabe Listine EU štela listinska pravica kot neposredno merilo presoje ustavnosti. S prelomno odločitvijo št. U-I-59/17 je Ustavno sodišče svoj pristop šele osmislilo in sistemsko začrtalo ter s tem naredilo korak v pravo smer. Uporaba Listine EU kot orodja za evropeizacijo ustavnosodne presoje ni oziroma ne bi smela biti enosmerni vertikalni proces, ki poteka le v smeri »prenosa« prava EU iz unijskega na nacional- no raven, od (»hierarhično nadrejenega«) Sodišča EU k (»temu podrejenim«) ustavnim sodiščem (ali sodiščem s primerljivimi pristojnostmi) držav članic, ki morajo slediti razlagam prava EU in odločitvam o veljavnosti sekundarnega prava EU. Nasprotno, Listina EU kot orodje evropeizacije omogoča ustvarjanje prava EU med prirejenimi sodišči, ki imajo priložnost sovplivati na razvoj, oblikovanje in nadgrajevanje režima za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v EU. S tem se preseže ozko in v pluralno razgibanem okolju EU preživeto razumevanje, da so ustavna so- dišča v kontekstu prava EU zgolj njegovi uporabniki in kot taki nemočni deležniki v njenem pravnem sistemu. 134 134 Glej npr. kühn, 2005, str. 571–572; Sarmiento, 2013. Tudi zato naj Sodišče EU in nacionalna ustavna sodišča resno obravnavajo in gojijo dialog (Cartabia, 2009). o tem, zakaj nacionalni sodniki sodelu- jejo s Sodiščem EU, tudi denimo Mayoral, 2019. 49 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... Evropeizacija je uspešnejša in učinkovitejša, če nacionalna so- dišča pravo EU tvorno in argumentirano pomagajo soustvarjati, pripravljenost nacionalnih sodišč ponotranjiti odločitve Sodišča EU ter nasploh splošna načela prava EU, ki so tako značilna za pravni red EU in njegovo razmejitev s pravnimi redi držav članic, pa je z razumevanjem prirejenosti akterjev in dvosmernosti pro- cesa večja. Pri tem velja, da so uspešnejša ustavna sodišča, ki na razlago prava EU vplivajo z argumentativno močjo, pomenljivim razlogovanjem in prepričljivo obrazložitvijo. In končno, tej tezi pritrjujejo tudi primeri sodne prakse Sodišča EU, denimo, ko je to Sodišče – ne samo zaradi zainteresirane laične in strokovne druž- be, ampak tudi zavoljo nacionalnih (tudi ustavnih) sodišč – spre- jelo odločitev o neveljavnosti zdaj že nekdanje Direktive 2006/24/ ES o hrambi podatkov. 135 Nacionalna sodišča prevzemajo pravo EU kot lastno pravo, ven- dar to ne pomeni, da ne morejo v prav nobenem smislu vplivati na to, kakšno je ali bo pravo EU. Takšno razmišljanje bi kaj kmalu – ob siceršnjih smernicah širjenja pristojnosti in poglabljanja de- lovanja EU pa še toliko bolj – vodilo k znižanju pomena pravnih redov držav članic in njihovega sodstva. Evropeizacijo je lažje za- govarjati, če v pravni red EU umestimo tudi pravne redove držav članic. Režim za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin se ne tvori v zaprtem in nedostopnem krogu institucije, ki je – z znanimi besedami Steina – »skrita v pravljični deželi vojvodstva Luksemburg«, 136 ampak v argumentiranem medinstitucionalnem sodnem diskurzu, v katerem sodelujejo tudi nacionalni deležniki, še posebej ustavno sodstvo, ki ne odmisli nacionalnih identitet, ampak na njih gradi, da se lahko skupaj tvori pluralna evropska identiteta. 135 Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pri- dobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih stori- tev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES. UL L 105, 13. 4. 2006, str. 54–63. Glej SEU Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim in Kärntner Landesregierung in drugim, C-293/12 in C-594/12, 8. 4. 2014. 136 Stein, 1981, str. 1. 50 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča LITERATURA IN vIRI Agencija Evropske unije za temeljne pravice. (2018). Poročilo o temeljnih pravicah 2018: Mnenja agen- cije FRA. Luxembourg: Urad za publikacije. URL: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uplo- ads/fra-2018-fundamental-rights-report-2018-opinions_sl.pdf, 17. 8. 2019. Avbelj, M., Trstenjak, v. (2019). 3.a člen. v: komentar Ustave Republike Slovenije: Del 2: državna ure- ditev / Avbelj, M. (ur.). Ljubljana: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, str. 66–71. Cartabia, M. (2009). Europe and Rights: Taking Dialogue Seriously. European Constitutional Law Review, let. 5, št. 1, str. 5–31. Craig, P., de Búrca, G. (2015). EU Law: Text, Cases, and Materials. 6. izdaja. oxford: oxford University Press. Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. UL L 303, 2. 12. 2000, str. 16–22. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/ EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC. UL L 158, 30. 4. 2004, str. 46–61. Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pri- dobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES. UL L 105, 13. 4. 2006, str. 54–63. Evropska komisija (2019). 2018 Report on the Application of the EU Charter of Fundamental Rights. Luxembourg: Publications office of the European Union. URL: https://ec.europa.eu/info/sites/ info/files/2018_annual_report_charter_en_0.pdf, 10. 9. 2019. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEkUoP). Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99. Featherstone, k. (2003). Introduction: In the Name of »Europe«. v: The Politics of Europeanization / Featherstone, k., Radaelli, C. M. (ur.). oxford: oxford University Press, str. 3–26. konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah (koP). Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifika- ciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednaro- dni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92. kühn, z . (2005). The Application of European Law in the New Member States: Several (Early) Predic- tions. German Law Journal, let. 6, št. 3, str. 565–582. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389–405. Mayoral, J. A. (2019). Judicial Empowerment Expanded: Political Determinants of National Courts' Cooperation with the CJEU. European Law Journal, let. 25, št. 4, str. 374–393. Moravcsik, A. (2010). The origins of Human Rights Regimes: Democratic Delegation in Postwar Eu- rope. International organization, let. 54, št. 2, str. 217–252. olsen, J. P. (2002). The Many Faces of Europeanization. Journal of Common Market Studies, let. 40, št. 5, str. 921–952. Paris, D. (2015). Constitutional Courts as Guardians of EU Fundamental Rights? Centralised Judicial Review of Legislation and the Charter of Fundamental Rights of the EU. European Constitutional Law Review, let. 11, št. 2, str. 389–407. Pavčnik, M. (2013). Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve. 3., spreme- njena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Gv založba. Pogodba o delovanju Evropske unije. UL C 202, 7. 6. 2016, str. 47–388. Pogodba o Evropski uniji. UL C 202, 7. 6. 2016, str. 13–45. Rosas, A. (2012). When is the EU Charter of Fundamental Rights applicable at the national level? Juri- sprudence, let. 19, št. 4, str. 1269–1288. Rosas, A. (2018). Five Years of Charter Case Law: Some observations. v : The EU Charter of Fundamen- tal Rights as a Binding Instrument: Five Years old and Growing / De vries, S., et al. (ur.). oxford: Hart Publishing, str. 11–20. Sarmiento, D. (2013). Who's afraid of the Charter? The Court of Justice, national courts and the new framework of fundamental rights protection in Europe. Common Market Law Review, let. 50, št. 5, str. 1267–1304. SEU A proti B in drugim, C-112/13, Sodišče, 11. 9. 2014, ECLI:EU:C:2014:2195. SEU Åkerberg Fransson, C-617/10, Sodišče, 26. 2. 2013, ECLI:EU:C:2013:105. SEU Aziz Melki in Selim Abdeli, C-188/10 in C-189/10, Sodišče, 22. 6. 2010, ECLI:EU:C:2010:363. 51 DIGNITAS n Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije ... SEU Da Costa en Schaake NV, Jacob Meijer NV, Hoechst-Holland NV proti Nederlandse administratie der belastingen, C-28/62, Sodišče, 27. 3. 1963, ECLI:EU:C:1963:6. SEU DEB Deutsche Energiehandels- und Beratungsgesellschaft mbH proti Bundesrepublik Deutsc- hland, C-279/09, Sodišče, 22. 12. 2010, ECLI:EU:C:2010:811. SEU Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim in Kärntner Landesregierung in drugim, C-293/12 in C-594/12, Sodišče, 8. 4. 2014, ECLI: ECLI:EU:C:2014:238. SEU Emiliano Torralbo Marcos v Korota SA and Fondo de Garantía Salarial, C-265/13, Sodišče, 27. 3. 2014, ECLI:EU:C:2014:187. SEU Srl CILFIT in Lanificio di Gavardo SpA proti Ministero della sanità, C-283/81, Sodišče, 6. 10. 1982, ECLI:EU:C:1982:335. SEU Stadt Wuppertal proti Marii Elisabeth Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn, C-569/16 in C-570/16, Sodišče, 6. 11. 2018, ECLI:EU:C:2018:871. SEU Stefano Melloni proti Ministerio Fiscal, C-399/11, Sodišče, 26. 2. 2013, ECLI:EU:C:2013:107. SEU Tadej Kotnik in drugi proti Državnemu zboru Republike Slovenije, C-526/14, Sodišče, 30. 9. 2016, ECLI:EU:C:2016:767. SEU Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09 in C-93/09, Sodišče, 9. 11. 2010, ECLI:EU: C:2010:662. Stein, E. (1981). Lawyers, Judges, and the Making of a Transnational Constitution. American Journal of International Law, let. 75, št. 1, str. 1–27. Tizzano, A. (2008). The Role of the ECJ in the Protection of Fundamental Rights. v: Continuity and Change in EU Law: Essays in Honour of Sir Francis Jacobs / Arnull, A., et al. (ur.). oxford: oxford University Press, str. 135–138. USRS odločba Up-518/03, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 19. 1. 2006, ECLI:SI:USRS:2006: Up.518.03. USRS odločba U-I-146/07, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 13. 11. 2008, ECLI:SI:USRS:2008: U.I.146.07. USRS odločba U-I-92/07, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 15. 4. 2010, ECLI:SI:USRS:2010:U.I.92.07. USRS odločba U-I-109/10, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 26. 9. 2011, ECLI:SI:USRS:2011: U.I.109.10. USRS odločba U-I-690/10, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 10. 5. 2012, ECLI:SI:USRS:2012: Up.690.10. USRS o dločba Up-572/12, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 5. 7. 2012, ECLI:SI:USRS:2012: Up.572.12. USRS odločba U-I-235/12, Up-880/12, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 16. 10. 2012, ECLI:SI:USRS: 2012:U.I.235.12. USRS odločba U-I-40/12, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 4. 2013, ECLI:SI:USRS:2013:U.I.40.12. USRS odločba U-I-146/12, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 14. 11. 2013, ECLI:SI:USRS:2013: U.I.146.12. USRS odločba U-I-155/11, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 18. 12. 2013, ECLI:SI:USRS:2013: U.I.155.11. USRS odločba U-I-65/13, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 3. 7. 2014, ECLI:SI:USRS:2014:U-I-65.13. USRS odločba U-I-189/14, Up-663/14, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 15. 10. 2015, ECLI:SI:USRS:2015: U.I.189.14. USRS odločba, U-I-289/13, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 10. 3. 2016, ECLI:SI:USRS:2016: U.I.289.13. USRS odločba U-I-295/13, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 19. 10. 2016, ECLI:SI:USRS:2016: U.I.295.13. USRS odločba Up-217/14, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 7. 2. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:Up.217.14. USRS odločba Up-748/16, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. 4. 2018, ECLI:SI:USRS:2018: Up.748.16. USRS o dločba U-I-367/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 5. 6. 2018, ECLI:SI:USRS:2018: U.I.367.18. USRS odločba U-I-20/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 6. 6. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:U.I.20.18. USRS odločba U-I-78/16, Up-384/16, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 5. 6. 2019, ECLI:SI:USRS:2019: U.I.78.16. USRS odločba U-I-59/17, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 18. 9. 2019, ECLI:SI:USRS:2019:U.I.59.17. USRS Sklep Up-773/03, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 31. 5. 2005, ECLI:SI:USRS:2005:Up.773.03. USRS Sklep U-I-113/04, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 7. 2. 2007, ECLI:SI:USRS:2007:U.I.113.04. USRS Sklep Up-156/05, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 20. 4. 2007, ECLI:SI:USRS:2007:Up.156.05. USRS Sklep U-I-268/05, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 5. 7. 2007, ECLI:SI:USRS:2007:U.I.268.05. 52 DIGNITAS n Listina EU skozi sodno prakso Sodišča EU in Ustavnega sodišča USRS Sklep U-I-134/15, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 28. 1. 2016, ECLI:SI:USRS:2016:U.I.134.15. USRS Sklep U-I-68/15, U-I-82/15, U-I-210/15, U-I-104/16, U-I-112/16, U-I-113/16, U-I-187/16, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 8. 12. 2016, ECLI:SI:USRS:2016:U.I.68/15. USRS Sklep Up-317/17, Up-328/17, Up-330/17, Up-336/17, Up-337/17, Ustavno sodišče Republike Slo- venije, 22. 6. 2017, ECLI:SI:USRS:2017:Up.317.17. USRS Sklep U-I-38/17, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 1. 2. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:U.I.38.17. USRS Sklep U-I-12/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 15. 3. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:U.I.12.18. USRS Sklep U-I-13/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 15. 3. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:U.I.13.18. USRS Sklep U-I-367/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 5. 6. 2018, ECLI:SI:USRS:2018:U.I.367.18. USRS Sklep U-I-152/19, Up-574/19, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 4. 7. 2019, ECLI:SI:USRS:2019.U.I.152.19. vatovec, k. (2010). Pravo Evropske unije. v: Lizbonska pogodba: z uvodnimi pojasnili / Accetto, M., et al. Ljubljana: Gv založba, str. 27–40. vFGH G 447-449/2015-13, verfassungsgerichtshof, 9. 3. 2016, ECLI:AT:vFGH:2016:G447.2015. vFGH U 466/11 ua, verfassungsgerichtshof, 14. 3. 2012, ECLI:AT:vFGH:2012:U466.2011.