AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	...	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 241	CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 13TH, 1934	LETO XXXVL—VOL. XXXVI.
Zvezna vlada pravi, da ne J bo zavarovala vlog v ne- j kako 4,000 posojilnicah
Washington, 12. oktobra. John H. Fahey, načelnik Federal s Home Loan Board, je izjavil da- i nes, da najmanj 4,000 posojilnic t v Zedinjenih državah ne bo mo- g glo dobiti zvezne garancije za \ vloge v posojilnicah. Fahey je j podal svojo izjavo v razgovoru z i zastopniki raznih časopisov. Več |1 mesecev je vzelo, da je zvezna \ vlada neredila nekak program, 1 kako bi bilo mogoče zavarovati i vloge v posojilnicah, kjer se na- j haja več tisoč milijonov ljudske-j i ga denarja. V Zedinjenih drža-11 vah je danes nekako 11,000 po- j sojilnic in enake vrste hranil-ji nic. Izmed teh jih je bilo 7,000, i katerih stanje je toliko povolj- s no, da bo vlada sprejela zavaro- c valnino in potom Federal Insur- i ance Corporation zavarovala a vloge v dotičnih posojilnicah. To-: i aa ostalo bo od 4,000 do 5,000! i posojilnic, katerih premoženje je, 1 v takem stanju, da vlada nika-j i kor ne more garantirati njih ] vlog. Zavarovalnina je bila žel! obljubljena 37 posojilnicam pod Pogojem, da naj prvo plačajo do- j ločene premije. Stotine drugih Posojilnic še čaka vladne akcije, i glasom katere so zavarovane vlo- ] ?e do $5,000.00, ako je posojilni- ] ca v takem položaju, da presto j i i vladno skušnjo. I --o--(
i	Spur radi Boyla	,
Demokratska organizacija; v!< Euclidu baje narrierava bojkoti- j r»ti pri volitvah novembra me- j ^eca ime demokratskega kandi- ( ^ata John J. Boyle za okrajnega 1 blagajnika. Gre se radi malih : Prepirov v organizaciji v Eu- < clidu, ki so brez vsakega pomena. Načelnik demokratske stranke Greve v Euclidu bi najbrž rad ] c'°bil nekaj del v uradu okrajnega blagajnika, česar pa Mr. ( Koyle ni mogel dovoliti, ker enostavno nima denarja za to. In za j to je Mr. Greve zameril. Toda ] paše mnenje je, da take osebno- ^ sti ne bi smele priti sploh v po-štev ne, kar le združeni demo- j krati bodo zmagali, ne pa razde- , 'jeni. Mr. Boyle je eden najbolj ; i Poštenih in uspešnih okrajnih , blagajnikov, kar smo jih imeli in j ! 'ie gotovo nad malenkostnimi RPori posameznih politikarjev. j Naši volivci v Euclidu, po števi-lu 700 naj brez vsakega vpraša-; "ia volijo za Boyla in prepriča-1 ni so lahko, da ne bo nihče kra-1 del javnega denarja kot so ga prej.
Gostilniška dovoljenja
Kot se poroča iz Columbusa namerava državna komisija za Prodajo opojne pijače z dnem 1 • novembra prenehati z izdaja-| "Jem dovoljenj za točenje pive.
Direktor Hughes se je izjavil, da i je n. pr. v Clevelandu že pol pre-: več takih prostorov. Nadaljnihj Permitov najbrž ne bodo izdaja-][ za dobo dveh mesecev, in tekom tega časa bodo preiskali Prostore sedanjih lastnikov točilnih licenc, da doženejo, kdo je vreden, da se mu licenca ponovi j 'n kdo ne.
Torek je zadnji dan
Ako se ne registrirate do torka, 16. oktobra, do 4:30 popol-, dne, ne boste mogli voliti pri no-vemberskih volitvah. Torek je zadnji dan za registracijo. Pozneje volivni odbor ne bo več sprejemal registracij. Kdor je že registriran in je volil lansko I leto in se ni preselil, se mu se-' .veda, ni treba registrirati.
10,000 oseb aretiranih na i | Španskem, ko radikalni element nadaljuje upor
Madrid, 12. oktobra. Dočim so v ostalih provincah nemiri, povzročeni od radikalnih elementov deloma potihnili, pa so se spopadi v provinci Asturias povečali, in policija ni več kos svo-; r ji nalogi. Na pomoč je moralo ;c dospeti vojaštvo. Medtem pa po- ( licija po ostalih delih dežele dne- < vno zapira vse voditelje, ki so j j bili v kaki zvezi z zadnjo revolve radikalcev. Nad 10,000 oseb i je bilo sedaj že aretiranih, in iz- j ] med teh 2,000 v glavnem mestu j s I Madridu in 1,500 v Barceloni, M : glavnem mestu province Katalo-'; i nija, katero so uporniki odtrga- j ji od ostale španske in proglasili1 ] svojo lastno vlado. Iz južnega i 1 dela province Asturias prihaja i poročilo, da je bilo tam včeraj i v spopadih med vladnimi četami ; in med vojaštvom najmanj 150 i ! upornikov ubitih, poleg enajst i | vojakov, ki so padli od zahrbt- : i nih strelov. V tridnevni bitki pri mestu Vigrey je_ bilo ubitih ; 50 vojakov in mnogo ranjenih.
-o-
Iz države Minnesota
Pri Sv. Štefanu, Minn., v sta- i ri slovenski naselbini, je umrla Ivana Slamnik, stara 66 let. Bila je rojena v tisti naselbini. Po očetu se je pisala žumer i Zapušča moža, osem hčera in ; enega sina. Hčerka Agnes služi v župnišču sv. Lovrenca v i Clevelandu. Na pogreb je bil ! šel tudi Father Oman, ki nam je prinesel pokazat iz tiste stare farmerske naselbine lep in debel krompir. Se pred tremi tedni so mislili, da ne bo nič krompirja, ko se je začel naenkrat debeliti, da je veselje.
Odšel na študije
Mr. Anthony Urbanič, starejši sin Mr. in Mrs. Antona Urbaniča, 6308 Carl Ave., je do dve leti nazaj pridno zahajal v višjo šolo, kjer se je učil kemije. Radi delavskih razmer pa je bil tedaj prisiljen prenehati z učenjem. Šola je pa mlademu Urbaniču preskrbela delo in z delom si je prihranil nekaj denarja za nadaljevanje študij. Te dni se je podal v Oberlin College, Oberlin, O., kjer bo nadaljeval s študijami. In želimo mu odličen uspeh!
"Kislo zelje"
župan Davis je odredil, da mo-I rajo mestni uslužbenci prodajati j vstopnice, vsaka po 35c, da se I privabi ljudi na partijo v mestni avditorij 27. oktobra, ko se bo gostom serviralo kislo zelje in j vinarice. Republikanci potrebujejo $65,000 za volivni boj in s kislim zeljem mislijo dobiti ta 1 denar.
To je sin!	!
Mrs. Suzana Haluska, 51 let; 1 stara, stanujoča na 2773 E. 25th j ■ st. je kupila za 10 centov nove i 1 - vrvice za čevlje svojega 14-letne-' ga sina. To je pa njenega 26 let: " starega sina Johnna tako razje-' dilo, da je padel po materi, jo ' podrl na tla, močno pretepel in M jo pustil ležati v nezavesti. Po-' zneje jo je našla hči, ki je pokli-I cala policijo. Sina so aretirali. Sodnik Kovachy ga je obsodil v
-	$250 globe in ga poslal za 6 me-. gecev v ječo, kar je še veliko pre-Jmajhna kazen za surovino!
e	Prijetna zabava
-	Društvo sv. Pavla št. 239 č KSKJ priredi danes večer ve-eiselo zabavo v Hrvatskem na-o i rodnem domu. Prijazno je vab-J]jen0 članstvo in drugo občin-
' stvo.
n i* •• • v v P 1 • • 1 • • 1*1
Policija isce leninjo, ki je bila baje v zvezi z zarotniki in morilci
Paris, 12. oktobra. V bližini ( mesta Aix išče policija neko mla- ] do in lepo žensko, o kateri se trdi. da je bila v zvezi z morilci ju- J goslovanskega kralja in franco- i skega zunanjega ministra.	<
O njej se trdi, da je izročila 1 revolverje morilcu Petrusu Ka- ! lemen. Toliko je dognano, da < se je Petrus mudil v mestu Aix, kjer se je sestal z dotično mlado < žensko.
Policija pravi, da je ženska prišla v mesto Aix zadnjo nede- i Ijo in prinesla s seboj štiri kov- J čke. -V enem izmed kovčkov so se 1 nahajali revolverji. Tri osebe . so obiskale dotično žensko v njenem stanovanju v Aixu, in eden i izmed njih je popolnoma sličen < z morilcem.
Dekletovo ime je bilo Marie Vojdruch, stara 24 let, češkega rodu in velika krasotica.
Rim, 12. oktobra. Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije o tamoj-šnjih nastopih proti Italijanom, so zelo vznemirila laško javnost. Vse časopisje komentira o tem. Medtem je pa Mussolini odredil, da ena laška križarka in več tor-pedovk spremlja jugoslovansko bojno ladjo Dubrovnik, ki vozi truplo mrtvega kralja proti domu. Mussolini je tudi naredil načrt, da bo zastopan pri pogrebu kralja Aleksandra.
Belgrad. -— Poročilo o umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra kralja Aleksandra je vlada pridržala prebivalcem Jugoslavije do poznega večera. Okoli 7. j ure zvečer je le nekaj časnikarjev zvedelo o u,moru kralja, toda tem je bilo prepovedano priti z novico v javnost.
Kakor hitro je vlada dobila poročilo iz Marseillsa o umoru kralja, je nemudoma mobilizirala armado in poslala več armad-nih zborov proti italijanski in ogrski meji.
Ob 7:30 zvečer na dan umora je jugoslovanska vlada vpeljala absolutno cenzuro glede novic, razven, kar jih je prišlo v javnost z dovoljenjem vlade. Vse telefonske in brzojavne zveze s tujezemstvom so bile absolutno prekinjene.
Malo po osmi uri zvečer na dan umora je vlada dovolila, da se naznani ljudem o tragični smrti kralja. Gledališča, kjer se kažejo filmske slike, so bila pol-I na, enako tudi kavarne in gostilne. Ko so ljudje zvedeli za novico, so mahoma zapustili prostore. Gostilne, kavarne in gledališča so zaprla svoje prostore. ! Vsepovsod so se na poslopjih po-: i a vile črne zastave. ! Zvonovi v vseh cerkvah po i vsej kraljevini so začeli zvoniti, i Na javnih prostorih so se zbirali ljudje in govorili o tragediji. Po vsej državi pa je prevladoval absoluten mir. Niti do najmanjših izgredov ni prišlo. Oči-vidno je novica o smrti kralja silno vplivala na ves narod, ki je prepričan, da četudi je imel Aleksander svoje slabosti pa je bil vendar odličen in pogumen ■ predstavnik narodnega edinstva.
Paris, 12. oktobra. Pariška policija je podvzela izredne ko-I rake, da zavaruje življenje 11-
-	letnega kraljeviča Petra, ki je . včeraj odpotoval iz Pariza v
-	spremstvu svoje matere, kraljice
-	Marije, in v spremstvu svoje stare matere, romunske kralji-
ce-vdove, proti svojemu domu v < Belgrad.	j
Francoska vlada je dala na j razpolago poseben vlak. 500 de- t tektivov in 1,000 policistov je obkolilo železniško postajo. Naj- < bolj zanesljivi delavci so straži-)i vlak in vsak trenutek preiskovali vso okolico.
Na vlaku, ki je odpeljal mla- : dega kralja v Jugoslavijo, je bil 1 en voz poln detektivov in dva : voza polna policistov. Naj no vej- i ša in najhitrejša francoska lo- • komotiva je odpeljala kraljevi vlak iz kolodvora. Vrhovni vodja železniške družbe sam je posloval' kot strojevodja do švicarske meje. Na vlaku so bili poleg omenjenih tudi sestra jugoslo- -vanske kraljice, Ileana, in njen soprog, nadvojvoda Anton Habsburški.
V	tretjem vozu vlaka se je nahajal francoski vojni minister, maršal Petain, ki je bil odločen.
Mladinski pouk
Iz urada slovenske šole Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. se naznanja: V'prvi razred spadajo otroci od 7. do 9. leta. Ti naj pridejo v šolo k pouku točno ob 10:30. Pouk traja do 12. ure. V drugem razredu so učenci od 9. do 12. leta. . Pouk teh se prične ob 9. uri in traja do 10:30. V tretji razred spadajo otroci od 12. do 14. leta. Pouk teh je ob sobotah ob 2:30 popoldne. V četrtem razredu so otroci od 14. leta naprej. Pou,k za te se vrši vsak petek večer ob 6. uri in traja do 7:30. Opozarja se vse one, ki so že hodili v ta razred, da gotovo pridejo tudi letos. Vsi oni pa, ki so se vpisali v pevski mladinski zbor šole, so prošeni, da se udeležijo prve vaje, ki se vrši v četrtek, 18. oktobra ob 5. uri popoldne. Vaje trajajo do 7. ure zvečer. Enako tudi oni, ki so se priglasili za godbeni odsek šole, se pozivljejo, da sc ob isti uri na mestu s svojimi instrumenti. Starše se prosi, da točno obvestijo svoje otroke.
-o—-
Ne bo izplačila
Bivša Union Trust banka v Clevelandu je nameravala v nekaj tednih začeti z izplačilom ponovne dividende v svoti $12,-000,000, ali tako, da bi sleherni \ lagatelj dobil nekako 20 odstotkov. Ker pa R. F. C. v Wash-ingtonu ni garantirala tako viso» kega posojila, z izplačilom dividend najbrž nič ne bo.
Igra in ples
V	nedeljo, 14. oktobra, priredi društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z., lepo igro in ples v Knau-sovi dvorani. Nastopil bo tudi mladinski oddelek. Vprizorila se bo igra enodejanka "Fest fant." Po igri prosta zabava in ples. Igra žigman orkester. Občinstvo
| je prav prijazno vabljeno.
Tatvina v naselbini
f Pri družini Jos. Kos, 7616 1 Lockyear Ave., so neznani zli-
•	kovci ponoči odnesli s porča zo-1 fo, pri družini Mr. Kramarši-■ ča na 7612 Lockyear Ave., pa
•	dva stola. Obe družini želita, J da bi tat ukradeno pohištvo čez
•	zimo dobro spravil, pomladi pa ? zopet vrnil, in prepričani smo, 3 da bosta družini jako hvaležni - za to!
da zastopa Francijo pri pogrebu jugoslovanskega kralja v Bel-gradu. Maršal Petain je imel s seboj številno spremstvo.
Včeraj popoldne se je odpove-! dal svojemu uradu francoski minister zunanjih del, Albert Sar-raut. Njega je javnost silno kritizirala, da ni dovolj preskrbe! za varnost jugoslovanskega kralja, ko se je nahajal kot gost na francoskih tleh, in da .je nemarnost policije zakrivala smrt jugoslovanskega kralja.
Pričakuje se pa tudi, da bo resigniral ves francoski kabinet i 5 predsednikom Doumergue na čelu. Francoska vlada bo popolnoma reorganizirana. Resigna-cija Sarrauta je le prvi korak kot posledica tragedije v Marseilles.
Položaj v Evropi je še vedno zelo neznosen in nestalen. Po Jugoslaviji se še vedno vršijo sovražne demonstracije napram Italijanom. Iz Rima se pa poro-a, da Italija začasno ne bo izvajala posledic iz jugoslovanskih demonstracij in bo sovražnosti Jugoslovanov enostavno ignorirala.
Francoska tajna policija je dnevno bolj prepričana, da je postal Aleksander žrtev mednarodne zarote političnih anarhistov. Mnogo tajnosti je bilo odkritih zadnje dneve, in vse kaže, la bo policija v kratkem izsledila vso bando mednarodnih zločincev, ki niso samo zahtevali življenje Aleksandra, pač pa tudi drugih narodnih voditeljev v raznih državah.
V	mestu Annemasse, Francija, je policija prijela nekega Ivana Rajtiča, alias Vladislav Benes, poleg njega pa nekega ■Jaroslav Novaka. Oba sta izpovedala, da sta bila rojena na Primorskem. Policija je prepričana, da sta to sozarotnika morilca Kalemena. Dosedaj policija nikomur ne more kaj dokazati.
V	neki mrtvašnici v Marseilles pa še vedno leži razbito truplo morilca Kalemena. Policija proučuje njegov revolver, ki je najnovejšega tipa. Ta revolver je narejen po vzorcu strojne puške. V eni minuti lahko izstreli 280 strelov. Ni čuda, da je morilec vbil pet oseb in ranil štirinajst, dasi je imel komaj četrt minute časa za svoje morilsko dejanje.
Dunaj, 12. oktobra. August Košutič, znani hrvatski vodja, ki živi v pregnanstvu v Avstriji, je danes izjavil, da Hrvati ne bodo nikdar zadovoljni, dokler ne dobijo popolne neodvisnosti od Jugoslavije.
Obenem je dr. Košutič izjavil, da se Hrvati ne bodo nikdar spo-prijaznili z Italijo ali z Avstrijo, pač pa bodo hodili po potih, ki se jim vidijo najboljša za njih narodni napredek. "Hrvati sovražijo Italijane," je rek^l dr. Košutič, "in enako nas nikdar ne bo volja, da bi si poiskali svoje , stare tlačane Nemce ali Avstrij-. ce.
"Mi smo pri volji, da ostane-. ino tovariši Srbov in Slovencev L v federalni državi in mi sprej-, memo tu.di kralja kot vladarja, : ako slednji ne bo izvajal avto-i kratične oblasti, kot je to delal , Aleksander, toda vazali Italije i ali sploh katerekoli druge države ne bomo nikdar."
Zvezni tajni agenti so si i umili roke radi Haupt-mannove obravnave
Washington, 12. oktobra, Ju-j stični oddelek ameriške vlade si J je umil svoje roke v slučaju Hauptmann obravnave. Zvezna!: vlada je izjavila, da ne bo imela | ničesar več opraviti s Haupt-1 j | mann slučajem, dasiravno so bili j j ravno zvezni agenti prvi, ki so: ! poiskali sled Hauptmanna in slednjega prignali pred sodnijo.j: Vlada je nekako zadovoljna, da,; je rešen najbolj misterijozen slučaj v zgodovini moderne krimi- : nalistike, in je prepustila sedaj vso zadevo sodnijam. Poleg tega so pa vladni agenti tudi pre- j pričani, da bo sodnija v New j; Jei "sey imela silne težave spozna-ti Hauptmanna krivim umora: Lindbergh otroka. Zvezni agenti nimajo nobenega interesa tekom obravnave proti Hauptman- i i nu. Oni so dozdevnega krivca j samo poiskali in ga izročili oblastem. če bi se obravnava proti; Hauptmannu vršila na zvezni j < sodniji, tedaj bi bil položaj dru- '^ gaeen, ker bo pa Hauptmann so-S; jen in tožen pred državno sod-!] n ijo, so si zvezni agenti sedaj j i umili svoje roke in niso več od-; 1 govorni, kaj se zgodi v bodoče s;, Hauptmannom.
-o-
Žena strelja moža •
Mr. Walter in Mrs. Mary j Simpson, 839 Jefferson Ave., bi i imela praznovati 20. oktobra j srebrno poroko. Namesto tega pa leži mož smrtno ranjen v i: mestni bolnici, dočim je bila že-! i na aretirana. On je star 50 let,'; ona pa 55 let. Zakonski par je ] živel še precej dobro, ko je na- j i ■tal prepir v družini, ko je Mrs. j t Simpson oporekala, da bi njen !; mož druge ženske učil, kako se ■ vozi avtomobil. In ko je v četr- ; tek zvečer Simpson dobil plačo, j je šel z neko drugo žensko, na- ] mesto da bi prinesel denar domov, Ko se je približal domu, ga je Mrs. Simpson že čakala — z revolverjem. Mož je zbežal po'' ulici, ženska pa za njim in dva-j' krat streljala v soproga. On se-j. daj umira, ona je v ječi. Edina; dobrota pri tem je, ker zakonski! par nima otrok.
-o-
Poljski junak
Združena poljska društva v j Clevelandu bodo v nedeljo, 14. : oktobra, praznovala 155. oblet- j nico Kazimirja Pulaskega, znanega Poljaka, ki je tekom osvo-j bodilne vojne dospel iz Poljske j v Ameriko in na strani Ameri-; kancev, ki so se borili proti An-! gležem za neodvisnost, mnogo; pomagal Amerikancem.
"Rdeče rože"
Občinstvo ponovno opozarjamo na pomembno delavsko dramo, ki jo vprizori dramsko dru-j štvo Anton Verovšek v nedeljo, 14. oktobra, v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.j Naslov drame je "Rdeče rože." I Igra bo prvič vprizorjena na našem odru. Občinstvo je prijazno j vabljeno.
I
Smrtna kosa
Sinoči je umrla v Huron Rd. bolnici Mrs. Frances Zagorc, soproga Jakob Zagorca, 886 E. 212th St. Podrobnosti prihodnjič.
Klub balincarjev
Klub balincarjev ima v nede-, Ijo, 14. oktobra tekmo, ki se za-- čne ob 1. uri pop. Igrali bodo 1 halincarji iz St. Clair in Holmes ?: Ave. ter West Parka. Tekma se -1 vrši na prostorih na Holmes ' Ave.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Zadnji petek so v So. Chicago potegnili iz reke Calumet truplo 1 rojaka Antona Zupančiča, ki je zginil 28. septembra. Ranjki je bil star 60 let. Poročilo ne pove, ali je bila nesreča ali samomor.
Jennie Miller, Waukegan, Illinois, je dobila iz starega kraja ■veselo vest, da sta njen oče in mati, Franc in Frančiška Jurca, i slavila zlato poroko v vasi Opale pri žireh. Oče je star 76 let, mati pa 73.
Avtomobil je povozil v Chica-gi mladega rojaka Franka Zavr-j la, sina družine Zavrl na severni i strani mesta. Fant ima zlomljeno levo roko v zapestju in dve veliki rani na glavi. Nahaja se v bolnici.
V	Canonsburg, Pa., se je pone-; srečila Jennie Lajovec pri delu v | tovarni. Ranjena je bila na nogi. j Iz Forest City, Pa., se poroča: | Pred desetimi leti je bil umorjen I eno miljo od tu rojak Frank
Breznikar, ki je bil doma nekod i iz Dolenjskega. Takrat so našli j le njegovo truplo brez glave, to-j da zadnje dni so našli glavo v kupu kamenja, tri milje od kraja, kjer je bil izvršen umor. Po-iicija je mnenja, da je to Brezni-i karjeva glava. Upeljana je ob-| širna preiskava.
-o-
Otvoritev kampanje
V	nedeljo ob 3, uri popoldne je otvoritev letošnje demokrat-
| ske kampanje v* Clevelandu. Otvoritev bo z govorom predsednika Roosevelta, ko bo re-; produciran govor, ki ga je imel I Roosevelt 4. marca. Demokrat-| ski radio program v nedeljo bo ; zelo zanimiv. Igrala bo tudi godba, in govoril bo Martin L. Davey, kandidat za governerja, ter Vic Donahey, kandidat za senatorja.
Registracijski dan
V	torek, 16. oktobra, imate | zadnjo priliko, da se registrirate i za volitve. Po tem dnevu ne bo j mogel nihče več registrirati do
117. novembra, to je, deset dni po' i volitvah. Volivna borba je va-| £na, in sleherni, ki je državljan,
i bi moral voliti.
!
župan in načelnik
V	bližnjem mestecu Parma je | župan Fleger odstavil policijske-
| ga načelnika Burczyka. Baje je j bil Burczyk preveč oster napram i gostilničarjem. Padle so tudi j druge obdolžitve. Civilna komi-| sija bo vpeljala preiskavo. I
Dobra večerja
Oltarno društvo fare sv. Vida ima v nedeljo, 14. oktobra ob 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida i izvrstno večerjo. Vsi farani so vabljeni.
Ne odlašajte
i Mr. Anton Korošec, 1063 Ad-dison Rd., sporoča, da nikar ne ; odlašajte z naročili za okusen
imošt, fino grozdje in sode. #
I
Seja direktorija
Seja direktorija Slovenske Zadružne Zveze se vrši v pon-deljek, 15. oktobra ob 7.30 zvečer. Želi se, da so vsi direktorji navzoči.
Za fino kapljico
Kdor hoče imeti v kleti fino kapljico, naj jo naroči pri John - Možini, 1081 Addison Rd.
Dobra kupčija J Pretekli teden so vladne trgo-3 vine v Clevelandu, kjer se proda-s ja opojna pijača, prodale za s 8101,000 pijače, ali več kot sploh še kdaj prej tekom enega tedna.
t.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13TII, 1934
AMERIŠKA DOMOVINA" E
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays__ vri
NAROČNINA:	'''
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 s Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za r-;eveland, po pošti, pol leta $3.5U 0k Za Cleveland, po raznašalcih: celo l"to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
.. -———-—-—- kk
SUBSCRIPTIOIN RATES: ■ ■ U S. And Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U S and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months na Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months vg _Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers	^
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office če at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.___ m
«efH^»83	No. 241, Sat., Oct. 13, 1934 ga
■ zn
Ameriški diplomat nazivlje Adamiča lažnikom! Z
Ob priliki umora jugoslovanskega kralja je poznani ko- 111 munist Louis Adamič napisal za nekatere ameriške liste nekaj svojih misli o Jugoslaviji in o pravkar ubitem jugoslo-Jp< vanskem kralju Aleksandru, katerega primerja psom, a pre- Jj bivalce Jugoslavije pa — mačkam. Adamič seveda ne pozna ^ Jugoslavije in njenih razmer, ker je odšel premlad, kot otrok, iz domovine, v katero se je vrnil na obisk po nekako v, 20 letih in je ostal tam par tednov, nakar je po povratku v 0< Ameriko napisal knjigo, v kateri sramoti narod, vlado, kra- p. lja in sploh vse, kar je jugoslovanskega, to je, slovenskega, E srbskega in hrvatskega.	v
Mi ne mislimo, da je Adamič toliko zloben kot je igno-ranten in nepoučen o razmerah. Dočim v isti knjigi slavi Mussolinija, pa psuje na prostaški način jugoslovansko via- v do, kar je dokaz prima facie, da Adamič sploh ne pozna raz- si mer v svoji domovini. Po domače bi mu rekli: zaletelo! ^
Ob priliki nedostojnih izbruhov Adamiča, ko je bil ju- v goslovanski kralj umorjen, se je poklical dolžnega odgovo- k riti Adamiču dr. John D. Prince, rojen Amerikanec, eden ,, največjih poznavateljev svetovnih narodov, in ki je bil skozi v osem let zastopnik ameriške vlade v Beogradu. Dr. Prince g v svoji briljantni izjavi, ki je izzvala pozornost vse Amerike, k nazivlje Adamiča lažnikom!	p
Tako odlična oseba, kot je ameriški poslanik v Jugo-	Y
slaviji, kjer je preživel osem let in se tekom svojega bivanja	F
tam izvrstno naučil tudi slovenskega in hrvatskega jezika,	I
nazivlje Adamiča — lažnikom! Zastonj ga ni imenoval, in	o tozadevno dr. Prince prinaša tudi dokaze, ko piše v največ- i
jih ameriških časopisih sledeče:	f
"Umor mojega prijatelja, kralja Aleksandra, nikakor z ne pomeni ponovitev Sarajeva. Oni, ki so ga ubili, nikakor niso prižgali enak smodnik kot oni v letu 1914, ki so ubili nadvojvodo Franc Ferdinanda. In to sem napisal v trenut- / ku globoke osebne žalosti, kajti umorjen je bil mož, ki je bil moj prijatelj, in drugič, umorjen je bil razumen, močan moz, zdrav državnik.
"Osem let sem bival v Beogradu kot poslanec Zedinje-	i nih držav. Tekom tega časa sem pozorno sledil razvoju do-	J godkov v Jugoslaviji, ki je postala balancirana sila za Evropo. V resnici je položaj Jugoslavije danes enak kot je bil po-	} ložaj Avstrije pred 20. leti. Bismarck je dejal: "Ako ne bi	f bilo Avstrije, bi jo bilo treba ustvariti." In Jugoslavija je odgovor Evrope k položaju po svetovni vojni.	,
"Jugoslavija ima v današnji svoji krizi samo dve smer- i niči, kamor naj se obrne: ali proti Franciji ali proti Hitler- ' ju. Pod nobenim pogojem se Jugoslavija ne more obrniti do i Mussolinija. In jaz nikakor nisem prepričan, da se bodo Ju- i goslovani obračali napram Hitlerju. Čehoslovaška leži med ] dvema germanskima žreloma, in Jugoslavija, zaveznica Ce- i hoslovaške, nikakor ne bo slednji postala sovražnica v sluča- ' ju, da bi se zvezala s Hitlerjem. Ali z drugimi besedami .bo-dočnost Jugoslavije je v Mali antanti in nikdar ne s Hit-lerjem.
"Dasi prevladuje povsem napačno mnenje, da je prebivalstvo v Jugoslaviji nasprotnih si interesov, pa je to neresnica Slovenci n. pr. imajo svoje posebno narečje, toda so prijatelji in tesni sorodniki Hrvatov kot Srbov, ker se medsebojno vsi skupaj dobro razumejo.
"Strah pred Italijo bo na vsak način še nadalje združeval jugoslovanski narod v edinosti.
"In v zvezi s tem bi rad imenoval lažnike one ljudi, ki trdijo, da je bil kralj Aleksander tiran. In s tem mislim direktno in posebno nekega Louis Adamiča (kot lažnika), transplantiranega Slovenca, katerega knjige se sedaj obširno berejo v Zedinjenih državah.
"V tehničnem oziru je bil Aleksander despot, samodržec. Toda tiran ni bil nikdar. Niti ni bil on okruten. Tekom zadnjih par let svoje vlade je bila v Jugoslaviji narodna skupščina, katero Adamič nazivlje "skupščino igrač." Toda rssnica je, da je ta skupščina aktualno in resno nasprotovalo najbolj številnim načrtom kralja Aleksandra. Res je, da jei Aleksander upeljal cenzuro nad časopisjem, toda cenzurne postave niso bile nič bolj stroge kot postave, ki prevladuje v Ameriki glede napadov v časopisih.
"Kralj Aleksander nikakor ni bil sadist ali okrutnež. Pred leti je bil poveljnik zagrebške policije odstranjen iz svojega urada, ker je bil preveč okruten napram jetnikom. To se je zgodilo na direktno povelje kralja Aleksandra. In osebno mi je znano, da ko so zaprli Father Korošca, da mu je kralj Aleksander izposloval najbolj udobno bivališče na; otoku Rabu. Tu je lahko užival vso svobodo.
"Aleksander je bil človek kot drugi. Bil je močan kot, vladar toda prijazen. In po mojem mišljenju je to znak dobrega vladarja. Oni, ki ga obtožujejo tiranstva so, ali ignoranti ali pa — lažniki!	i
"To pišem o Aleksandru, ker sem ga poznal in hi I pi H jatelj kot ameriški poslanik skozi osem let! Aleksander je ubit. Ponosen sem, da sem ga poznal kot prijatelja.
Baragov shod v nedeljo v Providence Heights
V nedeljo popoldne ob pol 3 se (r vrši shod vseh slovenskih župnij i in Slovencev sploh v tej škofiji, r Vsako leto na drugo nedeljo v oktobru gremo v Providence t Heights, da se tam skupno po- r klonimo naši nebeški materi Ma- c riji. Poleg tega namena, da kot c narod slovenski, kateri je bil s \edno vdan Materi Božji, poča- c stimo njo, kateri je sam angel i iz nebes prinesel pozdrav in po- j češčenje, bomo pa letos se spo- ; minjali tudi škofa Baraga, naše- < ga do sedaj najbolj splošno po- i znanega ameriškega Slovenca, -misijonarja in rodoljuba, ki je pred več kot sto leti prišel na ameriško obrežje iskat izgublje- , nih ovac med Indijanci.
Toraj v nedeljo popoldne ob J pol 3 bodimo vsi zbrani pri Mariji Lurški v Providence Heights. V Clevelandu so štiri slovenske župnije. V Lorain je ena in v Barbertonu ena; šest vseh skupaj. Ako pridejo ljudje od vse teh, bo množica velika in pokazali bomo, da smo edini. Edini pa moramo biti, ker le v edinosti in slogi bomo tudi Slovenci dobili ta svoje.
Pri letošnjem shodu v nedeljo popoldne bo imel Father Jager . slovenski govor, dočim bo Father Victor Virant imel angleškega. Tik pred govori in molitvijo se ' vrši procesija čez grič in nazaj ' k votlini. Letos se zberemo naravnost pred samostanom in ne ■ vrhu griča. Ljudje naj v proce-; siji molijo ali pa pojejo. Razni 1 kori vseh župnij naj se zberejo pravočasno in se združijo za vse
-	petje bodisi med procesijo, ali pa l pri službi božji. Vodil jih bo g.
Ivan Zorman s pomočjo pevovo-l clij lokalnih župnih korov. Kjer-
-	koli mogoče, zlasti med litanija-mi, naj pojejo vsi ljudje, in pojejo z navdušenjem, saj se gre
za čast božjo in čast naše Mate-r	_
,re Marije. Petje je najlepša in g€ najlažja molitev. Pojte vsi toraj. "	v< Skoraj mi ni treba opominja- ki ti na obnašanje pri takih sloves- re nostih. Vsak naj si zapomni, tc da je neumestno, da ne rečem ne- c olikano, govoriti in se lahkomi- d( .sel j no obnašati med procesijo ali di drugo službo božjo. Tako je tudi j< neolikano stati ob potu procesi- n je in zijala prodajati in se po- g rnenkovati. Vsak, kdor more naj z; gre v vrsto. Če pa tega ne mo- s re, potem naj se vsede kam, ali p vstopi kam in se zadrži mirno in v i resno. Sem in tja letati in se c . sprehajati od enega kraja v dru- s ■ gega brez resne potrebe, je znak t lahkomišljenosti in neolikanosti. 1 ( Za tako obnašanje je cirkus in c ' taki ljudje naj ne hodijo na sho- t de, kot je nedeljski. Namen teh i I letnih shodov je, da se Slovenci š 1 v Ohio skupno poklonimo naši £ ' materi Mariji, skupno kot slo- ' venski narod. Drugič je namen ■ 3 ta, da v združeni prošnji deluje-
1	v
mo za kanonjzacijo škofa Bara- 1 ' ga. Tretji namen je pa ta, da se s tem bolj vežemo v eno celoto in ! se spoznamo med seboj in s tem 1 podpremo naše pešajoče sloven- ; o stvo v Ameriki. Mladina naj se r z videnjem naših mas navdušuje r za svoj materni jezik in svetinje l. naših pradedov. Mladini bi radi e I vcepili v srce ljubezen do Mari-j je, ljubezen do slovenstva, in Iju-.- bežen do narodnih svetinj. Reči e jim hočemo: Katoličani smo in ostanemo. Za tem smo Ameri-li kanci, potem pa Slovenci, prvič, o drugič in v tretjič. "Slovenec e sem, Slovenec sem, tako je mati a cljala." Zato pa, stari in mladi, v nedeljo na Baragov shod v )- Providence Heights. Pridite pra-r- vočasno. Pričetek je ob pol 3. i- Na ta shod vabijo vse slovenske )- župnije v Ohio in vabijo vse Slo-•e vence in Hrvate.
J. J. O.
Aleksander žrtev strašne 1
slepote	jc
- it
Tragedija, ki se je doigrala vjc Franciji, je krut udarec za vsej1 jugoslovansko ljudstvo.
Kralj Aleksander je postal ' žrtev starega avstrijsko - ogr- ^ skega suženjstva.
Hrvatje in Slovenci še ved- ^ 110 živimo v duhu "avstrijskega ^ rodoljubja." Vzrok Aleksandro- j ve smrti ni njegova "brutal- ^ nost," temveč slepota hrvatskih separatistov. Dolgoletni b o i
proti avstro - ogrski tiraniji i' 1 1.
nas je navdal z neko nestrpno j j "ljubeznijo do svojega naroda; in svoje kulture." S svetovno |! vojno so nas Srbi rešili tisoč- ^ letnega tujega jarma. Po voj- 1 ni se je ustanovila Jugoslavija — po tisočletnem razdoru in ! razkropljenosti so se Jugoslovani združili v svojo*lastno državo in pod svojim vladarjem. Prišel je čas, da se opusti "opevanje milega naroda" ter se prične z resnim in stvarnim delom, da se postavi mlado jugoslovansko državo na solidna tla. Ali nekateri slovenski in hrvatski voditelji tega niso mogli, oziroma niso hoteli razumeti. Namesto da bi pričeli z delom,
so prenesli "borbo za narodni 1 . j
blagor" iz Avstrije v Jugoslavijo. Posebno na Hrvatskem se je navduševalo za narodno avtonomijo in povzročalo razdor in neslogo v novi državi To avstrijsko - ogrsko rodoljubje je doseglo vrhunec v Radičevi stranki in je vedlo državo naravnost v propast. Voditelji tega gibanja pa se niso mogli zadovoljiti s tem, da so vladi nagajali, temveč so iskali zaveznikov in pomoči pri največjih . narodovih sovražnikih. To iz-[dajstvo naroda samega je po-: vzročilo ogorčenje med jugoslovanskimi rodoljubi. Privedlo je - do vladne krize ter do Radičeve j smrti.
Kralj Aleksander se je spom-: nil posledic razdora na Koso-vem polju in zavratnega umora
L j u d e v i t a Posavskega. Videl j je, da je edina rešitev za mlado | državo v diktaturi in vzel je to i težko breme na svoje rame, da j ohrani narodovo svobodo in na-, rodno edinstvo. S tem pa si je nakopal mržnjo . mnogih zagrizenih separatistov. Blatili so njegov režim in njegovo osebo. Delali so vsakovrstne zapreke njegovemu vladanju, dasi je to njihovo početje škodovalo pred vsem narodu samemu. Rovari- J li so toliko časa, da so ga spra- 1 vili s sveta.
Aleksander .je bil velik Jugoslovan. Boril se je za svobodo , svojega naroda že v svojih mla-i dih letih in izkazal se je izvrst-! nega in pravičnega vladarja. Ljudstvo ga je visoko spoštovalo. Njegov najvišji cilj je bil uvrstiti jugoslovanski narod med druge velike narode. Slep in zagrizen separatist, ki mu je vzel življenje, je zadal krut udarec vsem Jugoslovanom. Iztrgal jim je njihovega najzve-stejšega služabnika in najboljšega voditelja iz njihove srede baš v najbolj kritični dobi.
Narod, kako strašna je tvoja usoda!
Anton Družina. -o-
Kain v soboto?
Cleveland (Collinwood), O. — Gospodinjski klub Slovenskega . doma na Holmes ave. priredi v soboto, dne 13. t. m. v zgornji , Domovi dvorani kokošjo večer-j jo s plesom. Večerjo se bo serviralo ob devetih zvečer. K plesu bo igral Krištofov orke ster. Vstopnina znaša 50c.
Apeliram na rojake v Collin-. woodu, da to klubovo prireditev , posetijo v čimveč,jem številu. . Naš klub podp ra Slovenski dom . v vsakem oziru, posebno pa skr-
-	bi, da je pri Domu vse v redu, > kar h kuhinji spada. V soboto j bemo na prireditvi za malenkostno vsoto 50c postregle z
-	izvrstno kokošjo večerjo, a ple-j
-	s ali boste lahko po mili volji, j i dokler boste hoteli. Tudi kari
se tiče pijače bomo poskrbele, P da bo izvrstna in da se to pot vs ne bo imel nihče prilike prito- kž zevati.
Udeležite se prireditve v čim k< večjem številu. Posebno priča- g< kuje klub, da bo to njegovo pri- ol reditev posetil celokupni direk-torij in tudi čimvečje število delničarjev, katerim razmere dopuščajo. Kak'o žalostno je videti na Domovi prireditvi, če se je udeleži le šest direktorjev, medtem ko predsednik niti pogledat ne pride, kakor se je to zgodilo na zadnji prireditvi. Mesto, da bi Domove finance na-predovale, pa nazadujejo — se- ^ veda ako vsak, ki bi bil pokli- . can sodelovati, vleče le na svojo stran! Ako mislimo, da nam * bodo samo tisti Dom vzdrževa- * li, ki jih vidimo na vsaki prireditvi in le vedno žrtvujejo, po- | . tem je bolje, da Dom že kar da-[ nes pustimo, da propade. Bolj- ! i ša je hitra smrt, kakor gotova, ^ i a počasna. Seveda — kritizirati J . zna vsak, a delati, kako malo , i jih najdeš!	'
Posetimo Domove prireditve . v čimvečjem številu. Udeležimo ] 3 se tudi prireditve Gospodinjske- • x ga kluba v soboto, dne 13. t. m. j polnoštevilno — posebno pa od : strani direktorija in delničar- : j jev. Ako bo vodstvo Doma ka-
I	zalo zanimanje in požrtvovalnih nost, potem bodo tudi drugi j imeli več veselja in bodo še bolj
navdušeno Dom podpirali.
Filomena Sede j. -o--
i
II	Izid balincarske tekme
^ Rezultat balincarske tekme, ki j se je vršila zadnjo nedeljo na j prostorih Slovenske Delavske ^ Dvorane na Prince Ave., je sle-
deč:
^	Dobili Zgubili
Holmes	0 2
St. Clair	2 0.
West Park 0 2 Prince Avenue 2 0
West Park 1 2 Holmes	. 2 1
Prince Avenue 2 0 Holmes Avenue 0 2
St. Clair	0 1
Prince Avenue 1 0.
Pri igranju med Prince Ave. in St. Clair je bila izigrana samo ena igra in v drugi igri ko je imel Prince Ave. 13 puntov in St. Clair 14 puntov sta se dva tekmovalca iz St. Clair razburila in odšla, torej je ostala druga igra neizigrana. Prvenstvo je dobilo Prince Avenue, ker ni St. Clair dokončal te"kme s Prince Avenue in ne igral z West Parkom, se je pa druga) in tretja nagrada razdelila na polovico in je bila oddana West Parku in Holmes Ave., katera sta se oba Lorila za drugo nagrado.
S tem so tekme Slov. Nar. Domov v Cleveland končane. — Prvenstvo vseh elevelandskih ba-lincarjev je obnesla Slovenska Delavska Dvorana na Prince Avenue, za katero so igrali John Kreševic, Milan Valenčič in Frank Valenčič, s tem da so do-bili 20 partij in izgubili 8.
Drugi prostor je pa dobil Slov. Nar. Dom na St. Clair, za kate-. rega so igrali Frank Placar, John Simčič in Tone Mevlja, s tem da so dobili 16 partij in izgubili 13.
Tretji je Jug. Del. Nar. Dom , v West Park, za katerega so igrali Jakob Gustinčič, Slavo Braskič in Jakob Vidmar. Dobili so 10 partij in izgubili 17.
četrti je Slov. Dom na Holmes Ave., za katerega so igrali John Kastelic, Frank Celigoj in John , .Tankovich. Dobili so 10 partij . in izgubili 19.
Iskrena hvala občinstvu za ta-, l o obilno udeležbo na dan tekni'.', . ker s tem ste pokazali, da ste za 5 "balincarje" in ste tudi dali tek-. movalcem veselje do igre. ,! Toraj tekme so končane in čampjoni" so v Newburgu na
Prince Avenue. Priporočamo gr vam, da nikar ne pozabite roja- lai ka Jos. Perme in kadar rabite til obleko si jo naročite pri njem, ga ker Jos. Perme je daroval zma- lj govalcem vseh Domov dobre obleke. de Max F. Traven, tajnik balincarskega klu,ba "Na Jutrovem." -o--j
Pri fari sv. Kristine v
nedeljo	u
si
Kaj pa vendar bo v nedeljo ^ 14. oktobra pri fari sv. Kristine, ^ ko tako nekam naglih korakov ^ | hodijo okrog žene in dekleta ^ Krožka sv. Kristine? I, kaj! Kaj ^ 1 še ne veste? Niste čitali naš list ^ Ameriško Domovino v sredo? ^ Čujte torej! Žene in dekleta q Krožka sv. Kristine, priredijo v p nedelja 14. oktobra ob 7:30 zvečer card party. Pa to ne bo ni- . j kakšen navaden card party, da ^ 3 bi se igralo samo gotove igre.
Ne! Tu se bo lahko igralo vse c g kar kdo zna. Za vsako mizo je ^ 3 pripravljen dobitek ali nagrada..
Za "bunco", ravno tako kakor za j ^ j karte. Vsak igralec bo postrežen J ( tudi s prigrizkom. Godba za ple-saželjne bo na razpolago John- ' ny Pecan-a orkester, za katerega ^ [_ lahko jamčimo da bo vsem v za- ^ rj dovoljstvo, starejšim kakor mla- ^ j dim. Cel štab mladih in srednje ^ starosti deklet in žen, se pripravlja da bo tem boljši postrežba gostom v nedeljo. Kuharce in j kelnarce že hodijo prav pokon-J cu, toraj imajo gotovo kaj do-j brega v mislih za naše želodce I ii in grla. Vse, prav vse se v obil- j ia ni meri pripravlja za vas cenje-& ne rojake in rojakinje. Pridite e. posetite to prireditev, privoščite j sebi večer užitka. Pokramljate s: svojimi prijatelji in pozabite na ili vse težave, če pridete, boste prav gotovo pozabili na težave, j če prej ne, pa gotovo takrat, ko se oglasi godba. Kateremu bo pa j sreča mila, bo pa lahko odnesel, domov tudi "door prize." Za vse to bo vstopnina samo 35c.
V upanju, da se vidimo v nedeljo 14. oktobra pri sV. Kristini cb 7:30 zvečer, vam kličem "na veselo svidenje.' '
članica.
Društvo sv. Pavla, št. 239, i Cleveland, Ohio.
Jesen je zopet tukaj; minuli so vroči dnevi in ž njimi vred tudi razne zabave zunaj na pro-1 stem. Zdaj si moramo razvedrila iskati zopet pod streho in j se zabavati vsak po svoji volji, j Naše društvo se je že zdav-; no odločilo za jesensko veseli-j co, katera se vrši dne 13. oktobra in sicer ne v Knausovi dvo- j rani, kakor je bilo že poročano, ampak v Hrvatskem Narodnem j Domu na 6314 St. Clair Ave.; Nič zato, če se vrši v Hrvatskem Domu, saj imajo tudi na-1 ši bratje Hrvati svoje prireditve v Slovenskih dvoranah; pri tem ne sme biti nobene izjeme, j Društveni odbor bo gledal, da i ' bo vsem dobro postreženo, naj
■	si bo Slovenec ali Hrvat; in če ' pride magari kak Kitajec, bo 1 dobil tudi svoj delež ali Chop 1 Suey ali pa teletino. Godba bo
■	tudi izvrstno igrala in sicer bo Srnovršnikov orkester. Za vse
• to bo samo 25c vstopnine. To-
■	vej ne pozabite priti prihodnjo . soboto v Hrvatski Dom. Dru-' štveni odbor osobito vabi član-
■	stvo društev naše KSKJ v Clevelandu ter bližnji okolici.
i Na tej veselici se bo tudi dvi-> ________
gnilo tikete društvenega popularnega konesta, če bo zadosti tiketov prodanih do omenjene-,ga večera, drugače bomo morali to preložiti za kasneje.
Kličem vsem skupaj: Na svidenje v soboto zvečer! Z bratskim pozdravom, Lawrence Bandi, tajnik. -o-—
Mladinska šola v Euclidu
Euclid, O. — Na seji v petek večer se je izvolilo odbor in sicer za dobo šolskega leta do ' 30. junija 1935 sledeče: Pred-' sednik John Jadrič, podpredsednik Louis Wess, tajnik Andrew J Noč, blagajnik Charles Wick, ! zapisnikar Frank Požar. Nad-, zorniki: Joseph Stupica, Frank ' Kosten, L. Godec. Publicijski 1 odbor: Jennie Hrvatin, Frank 1 Kosten in J. Globokar.
Seje se vrše vsak mesec in to je vsako prvo sredo v mesecu
9,	.	1
zvečer ob pol osmih.
Pevovodja in učitelj je g. L.
Seme. Učne ure so od devetih
t naprej vsako soboto dopoldne.
l'l Ker je bilo nominiranih več
a j kot jih je bilo potreba za od-
n |bor, so vsi sprejeli, da ostanejo
v veseličnem odboru in to so
sledeči: Louis Zgonc, A. Pluth,
a A. Malovašič, John Jamnik, An-
ton Lavrič, L. Križman, M. Po-
klar, F. Jazbec, Jennie Gole, Fr.
e
Rupret.
A. Noč, tajnik.
a
i______—
če verjamete, al' pa ne . ..
I----
Zopet se je pripetil svetovno-| važen dogodek, namreč, mož jo j je primahal ob treh zjutraj domov. Razume) se, da ni bil sprejet z bando ali špalirjem, pač pa | s precej kislim obrazom svoje drage ženice, ki reva vso noč ni j zatisnila oči in marsikatero re-Ikla sama pri sebi, ki ni bila po-| sebno v dobrobit in večno zveli-1 čan.ie njenega moža.
Torej prvo, kar je moz žagle-' dal, ko je z največjo previdnostjo odprl vrata, je bilo na vse . viže pretegnjeno obličje svoje ■ žene, ki tudi ni nič odlašala z stoloravnateljstvom, ampak je takoj dobila besedo:
"Na, kaj pa se to pravi! Tri ! je že odbila! Kod si se vlačil, ro-j go vila ?"
"I, ne bodi no huda, draga . i moja, saj nisem bil po napačnih
I	j potih. Obiskal sem le bolpega 1J prijatelja, pa sem se malo dlje
: zasedel."
'; "Tistega svojega bolnega pri-
II	jatelj a obiskuješ že zadnjih 'j osemnajst let. Kaj ga ne bo še
' i vrag vzel, ali pa da bi se mu obr-' ' nilo na bolje?"
J	--
,' PODPIRAJTE SLOVENSKE ij	TRGOVCE!
V\*\WV\\V\V\VVV\WWWWV\\*V\V*W
Bodite pripravljeni
Kupite si premog žc SKD A J. L. K. MILLER FUEL INC. 1007 E. lilst Street. ENdiiott W3!
kwwmwwwwwvwvuwwww
------
i £i|llllllllllllllilllllllIIIIlllllltlllIllIlllUllK;
E Dramsko društvo S
=	Ivan Cankar
vprizori igro	S
izključno v prid L: S. N. Čitalnici
mm
=	v nedeljo
28. oktobra
iiuiiiimiiiimiiiiiiimiimmiiimiiiiiiHl?
Mi gremo kamorkoli
Vseeno nam je, od kje piicie klic za nas. Mi gremo kamorkoli, ne glede na razdaljo, «remo takoj in za tako postrežbo ne računamo
nič več.
Nihče naj se ne pomišlja, da bi nas poklical ako želi našo izvrstno postrežbo; na razpolago je vsakemu — kjerkoli.
August 3F- §urtrk
SLOVENSKI POGREBNIH licenzirun pogrcbnlk ITS K. 1.12nd Street	KElunore 201<>
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13TH, 1934
S
Prigode lovcev v malajskih džunglah
(Izvirni prevod za "Ameriško Domovino")
Zdaj mi je bilo razumljivo, zakaj jim je bilo tako malo na v tem, da bi šli z mano na lov, V; oboroženi samo s svojimi sulica- lc mi in starimi puškami, kajti se- v ladang je — po mojem mnenju v
—	najnevarnejša žival na sve-tu. To je največja, najmočnej- & ša in najbolj divja žival izmed ?] vseh divjih govedi; vid in vonj seladanga sta izborna in ta ži- 11 val napade svojega nasprotnika k z bliskovito naglico. Izvzemši o mladega seladanga, ki pa je bil k še tele in ki je poginil še pre- k den je dospel v zoološki vrt, ni P še nihče ujel seladanga živega, li Več seladangov je bilo že ubitih b in te je danes videti nagačene lj v muzejih.	d
Lovec, ki sreča seladanga, po- li trebuje vso lovsko izkušnjo in o opreznost. Seladang bo napadel k brez najmanjšega povoda in ji j svarila ter bo zdrvel skozi džun- č glo z bliskovito naglica V na- ti sprotju z drugimi živalmi ne 1.; bo čakal z napadom, dokler ni n pritiran v zagato, marveč je d neprestano v ofenzivi. Lovec n Postane prav tako preganjan, k kakor seladang, ki ga lovi. Nad v ^Tse važno je za lovca, ki je na 2 sledu za seladangom, da pazi na n to, da ima vedno proste noge in b je pripravljen za bliskovit d odskok, poleg tega pa tudi ne "me izgubiti iz oči kakega dre- . l'esa, ki bi mu utegnilo nuditi ^ Pribežališče v slučaju potrebe. ' Jaz še nisem nikoli srečal se- ^ ladanga in priznati moram, da ^ takega srečanja tudi nisem ^ posebno želel. Kljub temu pa , nisem imel niti najmanjšega J dvorna, da ne bi znal obvladati Položaja, če se pojavi potreba, 1" Zato sem se namenil iti za no- c Jsorogom .čeprav pri tem zade- \ nem na seladanga. Imel sem za- c llPanje v svojo ekspresno puško in vedel sem, da me tudi do- t
Račini ne bodo pustili na cedilu.
rp.	t
Ilsto popoldne je pogorel ve- . del vasi, ki se je nahajala ; preko reke, nasproti hiše, v ka-ieri sem stanoval. Ko sem sedel j verandi in čakal, da se vrne . r-li z glavarjem, katerega sem . Poklical, sem videl dim, ki se je } Pričel valiti iz neke hiše v kitaj- * rki četrti vasi. Trenutek zatem j ^ r° izbruhnili plameni in v vasil^ nastala zmeda. Plameni so j jie Pričeli širiti z bliskovito na- ; iglico od hiše do hiše. Šel sem j ' lla drugo stran reke, da bi opa- ) f-oval požar in gledal, če morem!; pa.i Pomagati. Ljudje so tako-i ( »'ekoč ponoreli; dirjali so sem f01' tja, padali drug preko dru- , Se8a in kričali. Stal sem ob strani' iz pota ljudem, kajti doma-1 ' cin» ki se na tak način razburi, Postane lahko kaj nevaren člo-Vek- Najmanjša stvar ga lahko 1)riPravi do tega, da potegne : [VoJ kris ter prične ž njim ma-, fati okoli sebe. Nihče izmed do-
-	tojlčinov se ni brigal za varnost •i in otrok; nasprotno: poti-: Rkali so jih na stran, planili v : boreče hiše ter se vrnili iz njih \ Jriumfalno s svojimi krisi v roji kah, ki so bili v hišah, v katerih j 'le gorelo. Ker je gradnja hiš na : Malajskem kaj lahka stvar, zato
1	JG oil požar kmalu pozabljen.
: , Ko sem se vrnil nazaj v svoji y° hišo, sta Ali in glavar že ča-\ k&la tam name. Tu smo sklenili,
2	cla bomo brez vsakega nadaljne-1 tfa odlašanja odšli v Rawang, na
v za nosorogom.
..............b
Domačini niso bili nič kaj vneti za ta lov in ostali smo v vasi več dni ter čakali, da se od- z, ločijo za eno ali drugo. Prigo- n varjal jim nisem več, ker sem e vedel, da bi bilo vsako prigovar- b janje zaman. Treba je bilo samo i; čakati ter poizkusiti, da jih C spravimo v entuzijazem. Ali je r neprestano čistil in mazal pred t: njihovimi očmi mojo ekspresno k karabinko ter jim pripovedoval B o mojih "čudovitih junaštvih," n katera sem že izvršil. In potem, k ko sem videl, da jih je že dovolj z pripravil in da je zbujen'o nji- s hovo zanimanje, sem vzel karabinko Aliju iz rok ter pričel stre- r Ijati z eksplozivnimi kroglami v 1< debla dreves. Domačini so osta- b li naokoli s široko razprtimi k očmi ter se čudoma čudili, videč, n kako velike luknje so trgale mo- p je krogle v drevje. In nekega ve- 1< čer a je stopil glavar v mojo kočo d ter mi povedal, da so se njegovi d ljudje odločili, da gredo z mano I na lov na nosoroga. "Prav," sem i: dejal, "toda s seboj bom vzel sa- s mo deset mož. Pridite pa vsi, na- ž kar bom izbral poleg tebe še de- s vet mož — najboljših mož." Zdaj, ko je bilo njihovo zanima- i nje zbujeno, sem vedel, da bo iz- v bira lahka in da bodo' oni, ki bo- 1'
do izbrani, ponosni na to.	t
g
Zgodaj drugega jutra sem od- } šel z izbranimi možmi iz vasi, . nakar smo se takoj napotili pro- f ti kraju, kjer so zadnjikrat vi- ^ deli nosoroga. Tekom dneva r smo naglo napredovali za sledom ^ ter si sproti izseka vali pot, kjer } je bilo to potrebno.	j
Tretjega dne ob solnčnem za- i hodu smo dospeli do neke ravni- < ce v džungli, kjer smo namera- r vali prenočiti, nakar smo nena- j doma začuli v džungli lomljenje. < "Seladang!" so zaklicali Malaj- i ci.
Možje so vrgli iz rok vse, kar ^ so imeli ter se zakadili na drev- .
ie in sicer baš ob času, ko sta J
1
dva seladanga planila proti nam. Ali, ki je nosil mojo puško in ki 1 je bil ločen od mene, ko so pričeli ljudje teči k drevju, je pri- ; čel zdaj teči proti meni. Z naglim pogledom sem precenil razdaljo, in ker sem videl, da ne bo : j mogel biti pravočasno pri meni, | sem mu zaklical, naj se reši. Po ; ' teh besedah sem skočil nazaj ter stekel proti bližnjemu drevesu, 1 se zgrabil za vejo ter se potegnil ' navzgor. V tistem trenutku sem 'j se ozrl ter videl, kako je sela-"jdang nabodel mojega zvestega 1 Alija na rogove ter ga vrgel v ' zrak. V grozi sem se spustil z ' drevesa nazaj na tla; hotel sem ' dobiti svojo karabinko, pri tem ' pa sem čisto pozabil na drugega seladanga.
)
a Zdaj je planil drugi seladang,
-	in sicer krava, in imel sem ko-
-	maj toliko časa, da sem skočil za t drevo. Nehote in skoro polza-
-	vestno sem potegnil svoj parang, in ko je rjavkasto temna žival
i šinila mimo mene, sem zamahnil
-	po njej. Rezilo jo je zadelo v ži-i vo in krava je planila muka.je
naprej v džunglo. Takrat pa se o je bik obrnil od Alija in planil proti meni. Jaz sem se zopet za-,- vihtel na drevo in ko je bil bik
-	pod mano, mahhil s parangom i, navzdol. Zadel ga nisem in toli-!- ko da nisem izgubil ravnotežja, a ter padel z drevesa.
(Dalje prihodnjič.)
Vsak dan oua
Ali more biti Indijanec predsednik?
V juniju leta 1924 je napravil kongres postavo, po kateri so Postali vsi Indijanci v Zed. drža-vah državljani. To pomeni, daj vsi Indijanci, rojeni v Zed. drža- , vah, so postali kot tu rojeni dr-j
žavljani in kot taki lahko postanejo tudi predsedniki Zed. dr-žav, kar se državljanstva tiče. Torej se prav lahko zgodi, da bomo imeli nekoč pravega Ameri-| kanca za predsednika, to je rde-| ^gy, Indijanca, če bodo to pusti-11 j veliki politikarji, seveda.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Piše M. Kragely
Tekme na lončene golobe so zaključene in so debatirane samo še, kadar se snidejo lovci enega ali drugega lovskega kluba. Seveda, kot zmagovalci so izšli, kar je že vsem znano, St. Clairčani, kot so že naprej prerokovali. Ali imeli so precej trdo bitko, da so izšli s par točkami k dobrem, kajti Euclid Rifle klub jim je bil precej urno za petami, kot na primer pokojnega Frank Justina "Sport" za zajcem, tako da ne veš, ali bi streljal ali ne.
Torej tekme so zaključene in ravno tako pikniki, kar se tiče lovskih prireditev. Kmalu se bodo razni klubi pričeli obračati kje bi se dobilo rej enega srnjaka za lovske večerje. Ako pa istega ne bo, pa kakšnega teleta. Navsezadnje sta si vendarle nekaj v sorodu, ako po drugem ne, vsaj po parkljih. Posebno ako je pri kantini vse na razpolago tvoji želji (žeji), se boš kmalu začel pridušati, da že zdavnej nisi jedel boljšega srnjaka - teleta.
Zadnje čase, bolj pravilno 27. in 30. avgusta, oba datuma vključena, so se vršile tekme na lončene golobe v Vandalia, O., blizu Day tona, kjer so bile za- 11 stopane vse države Amerike, ti katere spadajo k organizaciji k The American Amateur Trap- d shooting Association. Zmago- n valci za leto 1934 so sledeči: ^ The Grand American Handicap: L. G. Duna, 89, 100. The Preli- P minary Handicap: H. H. Hol- li brook, 96, 100. The N. Amer- v ican Clay Target Champio- a nship: W. Beaver, 199, ?00. — d The Doubles Championship: — n Mark Aric, 94, 100. (Dve tarči P spuščeni). The Junior Champ- t ionship: Junior Dick, 95, 100. d (Star 15 let).	z
Kar se tiče tekmovanja med 1 klubi, je izšel zmagovit Illinois, >' kateri je napravil 959 točk iz- 1 med mogočih 1000. (Kje smo še S mi?!).
Najboljša strelka pavje bila ^ Mrs. B. Sanders Key ser iz W. x Virginije. Napravila je 191 1 točk izmed mogočih dvesto. — Najboljši strelec skozi vso tek- c mo, ki se je vršila štiri dni, pa j | je bil Joe Heistand iz Hillsboro, £ | O. Napravil je 878 točk izmed r mogočih 900. On je imel tudi \ j največ točk pri dvojnih tarčah, I to ie. da zletita dva goloba me- 1 sto enega. Razbil jih je 93 iz- t ^ med sto.	i
.Bili so tudi profesionalni strel- 1 , ci, katerih pa ne bom omenjal, i j ker ti so plačani za svoje delo i j od strank in municijskih tova- • t ren, da oglašajo njihove izdelke. -Tekma je bila zastopana, razen tisočev gledalcev, z nad 600 1 > strelci obojega spola. Naj ome- .
-	nim še to, da je bila tekma med i i možem in ženo, zelo zanimiva, i
-	Kot zmagovalca sta izšla Mr. in < , Mrs. J. S. Sanders Keyser z 380 i 1 točkami izmed mogočih 400. i 1 Morda bi ne bilo. slabo, ako
-	bi naša zveza vzela, oziroma e vstopila v to zvezo, od katere se e potem dobiva točno vsa navodili la in poročila o delovanju klu-.- bov in posameznikov. Si&er pa k lahko pristopi vsak posamez-n nik, ako plača S1.00 na leto in i- da potem pošilja svoje točke po-a tom tajnika kluba ali zveze, da
se iste registrira pri The American Trapshooting Association v Vandalia, O.
Sezona na veverice je minila in tako se lahko oddahnejo do . prihodnje sezone. Kar se mene tiče, so se že od prvega dneva naprej. Lov na veverice me ravno toliko veseli kot na jazbece, ker pri obeli je lov sli-čen. V obeh slučajih moraš biti miren kot kakšna soha loviti moraš proti vetru, ne kašljati in ne kaditi ter čakati cele ure, da ti nazadnje prirohni skozi gozd cel regiment lovcev, kate-
ri kličejo drug drugega, ako se le malo zamudiš za kakim deblom ali grmom, streljaje za vsakim pregibom suhega listja, da nisi svest lastnega življenja.
Enkrat sem že omenil radi prezgodnje otvoritve sezone na veverice, da sem našel dva mladiča lansko sezono, katera še nista izpregledala, ko jima je bila mati ustreljena. Letos se je ravno tak slučaj pripetil, ne meni, pač pa mojemu svaku. Slišal sem od več strani o takih slučajih. Zato bi bil že skrajni čas, da se v tem oziru napravi gotove korake, da se premesti sezona istih vsaj za me- . sec dni pozneje, da se s tem onemogoči ne enega, ampak dvojnega ubijanja ter s tem da priliko mladičem, da že znajo sami sebi preskrbovati hrano.
Lov na race in druge povodne ptice je bil otvorjen ta mesec in sicer v državi Ohio po tri dni na teden: četrtek, petek in soboto. .Dnevi lova so . odprti sledeče dneve: za oktober: 4, 5, 6, 11, 12, 13, 18, 19, 20, 25, 26, 27. Za november: 1, 2, 3, 8, 9, 10, 15, 16, 17, 22, 23, 24, 29, 30. Za december: 1, 6, 7, 8. Torej skupaj 30 dni lova. Dobro bi bilo, da si te dneve zapomnite in ne pozabite, da morate imeti "Duck stamp," katerega lahko dobite na vseh poštnih uradih za vsoto $1.00. Prilepljen mora biti na vaše lovsko dovoljenje.
Dajmo se malo ustavit, kaj prav za prav pomeni ta razdelitev lova na race in druge povodne ptice na tri mesece, dobro ali slabo. - Toliko se lahko reče, da za nas, navadne zemljane, ni nič novega in dobrega, za race pa tudi nič bolj koristnega. Ce bis sezona trpela 30 zaporednih dni, bi bilo gotovo več storjeno za ohranitev rac, kot pa z raz-legnitvijo skozi tri mesece. Ker race se ne selijo skupno vse h naenkrat, ampak v posameznih g gručah, kakor pač vreme dopu- P šča. Torej je dana večja prili- s ka za pobijanje istih z razdelit- g vijo gotovih dni kot pa prejšnje čase.	P Drugo je ozemlje, okupirano 8 . cd posameznikov in klubov "viš- 0 iega stališča." Na primer okoli s , Sanduskya je na tisoče akrov " [ močvirnatega ozemlja. Ali ti je i vstop dovoljen? Najbrž, da ne. 8 , Prideš pa lahko tja z visoko od- ' • kupnino, s člansko vstopnico ali 1 ■ pa s primerno odkupnino v do- 2 govoru lastnika zemljišča, ka- ( . teri ima državno dovoljenje, da nastavlja vodnim pticam vado ) in s tem privabi več selivk v ' . svoje ozemlje ali bolje rečeno * — mesnico. *
r
Ako je s tem vlada dosegla ! ) večjo konservacijo kot do sedaj, .
-	je mišljenje posameznikov, ozi-1 roma razsodba istih. Gotovo so . ti prišli do svojega zaključka, i da nam "navadnim," je bila za-) dana brca, dočim onim "boljšim" lete pečene race v grlo.
o Najprej, kar bi mi navadni a športniki radi znali, je, kaj da e je bilo vzrok pri volitvah med
-	Biological Survey za znižanje
-	pobijanja ptic selivk, kot: rac, a gosi in drugih. Ter med Se-
cretary Wallace's A d v i sory n Board, kateri je za to, da se >- razširi sezona skozi tri mesece a na gotove dneve. Morda je to n konservacija? Morda je samo v to, da se navadnega športnika napravi ali ima za kozla. Mor-.a da je pa samo to, da se s tem da [o več prilike onim, kateri so mate lo bolje podkovani kot. pa mi ■a navadni zemljani. Vseskozi pa ie izgleda, da so se vršile v Wash-z- ingtonu stvari, polne sebičnosti i- in nobena ni bila v prid navad-'i- nih športnikov. Kako so se vrti šile volitve, bom poročal, ako in bom le mogel izvedeti, e, Ker smo ravno pri racah, naj zi i omenim vsem onim, ki bodo šli e- na ta lov, da ni treba streljat
sledeče ptice: Bufflehead, Wood Duck in Ruddy Duck.
Športniki in njihove dolžnosti:
1.	Streljaj samo takrat, kadar si gotov, da ne napraviš škode ali nesreče.
2.	Imej obzir do posestnika in njegove lastnine.
3.	Ne uničuj naravnega zavetišča, kateri pripomore do razvoja in množenja divjačine.
4.	Pazi na ogenj, kateri lahko nastane po nemarnosti zavržene smodke ali vžigalice.
5.	Ne zažigaj grmovja, da bi s tem prepodil divjačino.
6.	Ravno tako (ako si kmetovalec) za časa ploditve.
7.	Nikdar ne streljaj ali lovi več kot je predpisano.
8.	Ni ti treba vedno loviti toliko časa, da imaš polno malho (limit). Dober gospodar prihrani seme do prihodnjega leta.
9.	V hudi zimi ne pozabi hraniti ptičev in druge divjačine.
10.	Bodi športnik v vseh ozi-rih, kot doma tako tudi v prosti naravi in povrnjeno ti bo.
Pripomba predsednika: Dobro si povedal, Maks. Tudi jaz sem imel pripravljeno poročilo za danes, ne sicer glede rac, pač pa radi drugega lova. Ker je tvoje poročilo precej veliko, bom jaz svojega priobčil drugo soboto.
Lovski pozdrav! _ . ■
Lorain Hunting & Rifle Club
•—•—i—•—•—•—•—•—•—•—•
• Piše Max Kragely
Naj napišem nekaj besed v spomin Fr. Justinu, ustanovite- i lju in predsedniku lovskega klu- i ba v Lorain, O.	1
"No, kaj je novega? Ali ste 1 že dobili zastavo? Kaj mislite, c da bodo St. Clairčani čakali na- ( njo do prihodnje sezone?"	I
Tako me je nagovoril malo 1 predno je za večno zaspal.	<
"Kaj pa veverice? Ali še ča- 5 kaj o? Koliko si jih? Ali jih i je dosti? Počakaj, bomo šli drugi teden v. . . tam jih je. . ." 1
In res je odšel, pa ni nobenega vzel seboj. Pa Ti ne zamerimo, Frank, ker pridemo vsi za ] Teboj, zato Ti kličemo: happy hunting grounds!	'
Frank, odšel si od nas, ali Tvoj duh je še vedno ostal med nami. Zapustil si svojih pet štirinogatih lovcev, kateri bodo zaman čakali na Te. Nadalje Tvojo omaro, polno orožja, od j najmanjšega do največjega kalibra, katero si s takim ponosom razkazoval in pazil nanjo z vso skrbjo strastnega lovca. Skoro bo minilo leto, kar si zopet zbolel.	n <>••
Imeli smo lovsko večerjo. Ni te obdržalo v postelji. Čeravno slab, moral si biti med nami. Prav tako pozneje, ko smo imeli tekme. Ako se pa le nisi mogel udeležiti, si hotel vedeti vse podrobnosti, kako je bilo, kaj smo napravili, ali sem videl tega ali onega itd.
Devet let je minilo, ko si bil po nesreči obstreljen in radi tega si izgubil roko. A to te ni odvrnilo od lovskega športa, nisi ga mogel opustiti. Kot da si še vedno isti, povsod si bil prvi.
Naposled si le onemogel. Bil si bolan. Mi smo to vedeli, brali smo na Tvojem obrazu, da se poslavljaš in pripravljaš na dolgo pot, na pot, katei-a Te bo vodila v večna lovišča. Ti še nisi verjel. . . Hodili smo te" obiskavat, ali o lovu in klubu s Teboj nismo hoteli govoriti. Vedeli smo, da bi ti to trgalo srce in ti izpodko-pavalo zdravje, češ, da nisi eden izmed nas, eden med nami.
.............. i
Odšel si v večna lovišča. . . ) Pozdravljali smo Te ob Tvoji r rakvi ter ostali lovski klubi in , postavljali vence okoli Tvoje rakve, da si v resnici izgledal, kot da spiš v prosti naravi in da sanjaš sanje večnega lova. 1 Ob vznožju stoji venec v zadnji 3 pozdrav, z dvema puškama na- ( vzkriž, z napisom: Lorain Rifle ( & Hunting Club v zadnji po- ( zdrav ustanovitelju in vrhovne- 1 mu lovcu (predsedniku) istega. 1
Žalostino se premika sprevod. . .
France, ali vidiš ? Tvoji lovci 1 Te neso. Da, neso k večnemu , počitku, v večna lovišča,
V blag spomin Francetu, njegovi družini pa naše iskreno ( sožalje.	j
-o-
DNEVNE VES11
Kanadski petorčki so v ( zdravem položaju
Callander, Ontario, 11. oktobra. Znameniti Dionne petorčki, pet sestric, so uživali danes za eno uro dobrote solnčnih žarkov, ki so povzročili, da je njih koža nekoliko postala rjava. Tudi barva oči petorčkov se je spremenila na rjavo, in zdravnik dr. Dafoe trdi, da je to zelo ugodno znamenje. Petorčki so stari 136 dni.
-o--
Divja gonja
Melvin Collier, motorni policist, je opazil včeraj voznika nekega avtomobila, ki je dirjal s hitrostjo 55 "milj na uro po uli-:ah. Na motornem kolesu je začel Collier poditi za avtomobilom. Preko dvajset ulic na za-oadni strani mesta je 'šla divja , oronja.naprej. Na Chatfield Ave. in W. 150th St. je avtomobilist :avozil preko železniških trač-iic, dasi so bile rampe zaprte in se je bližal vlak. Policist je vo-, ".il kar naprej za avtomobilom. . Le par čevljev je manjkalo, da i ■ii vlak zrušil policista na motor-. nem kolesu. Šele na W. 168th i St. in Chatfield Ave., je policist irisilil avtomobilista vstran. Pri
1 -—- ■
i AMERIŠKA DOMOVINA ■
-II
IIHimilHmHIIHHšHIBSi
bi morala biti
S	v
vsaki slovenski hiši
tem sta pobegnili dve dekleti, ki sta se nahajali v avtomobilu, in en moški. Na lice mesta je dospelo več policistov, ki so začeli loviti begunca in dekleta, dočim je Collier prijel voznika avtomobila, ki je izjavil, da se piše Frank Lamka, star 22 let, in stanuje na 7604 Harvard Ave. Tudi dekleta so polovili. Ena je Ann Door in druga Rose Babic, obe iz Loraina. Rekli sta, da sta ju fanta povabila na vožnjo. Dekleta so bila pozneje izpuščena, a Lamka obtožen poskušene-ga umora, ker je streljal na policista. Lamka je bil že prej obtožen in v ječi radi ropa. Drugi lopov je pobegnil.
Obravnava Bernstein
Obravnava proti bivšemu okrajnemu blagajniku Bern-steinu, ki je obdolžen, da je po-neveril davčni denar, je bila ponovno preložena, ker je eden izmed njegovih zagovornikov nevarno zbolel.
Lepo naročilo
The Wm. Tyler Co. v Clevelandu je dobila dvoje večjih naročil za eskalatorje ali avtomatične stopnjice. Eno naročilo je dospelo iz New Yorka za Radio City, drugo pa za neko veliko department trgovino v AVashing-tonu.	>
Aretirani avtomobilisti
Policija je tekom srede in četrtka polovila 48 avtomobilistov v mestu, katere je obdolžila ene ali druge kršitve avto postav. Med aretiranimi jih je bilo 26 obdolženih, da so prehitro vozili, štirinajst pa, da se niso zmenili za rdeče signale in vozili kar naprej.
Hude podgane
Kot se poroča iz New Philadelphia, Ohio, imajo tam v kleti mestne hiše tako hude podgane, da ko so zadnji teden spustili dve mački v klet, da preženeta podgane, so slednje napadle mačke in ju ubile.
Proti podpori
Zveza luteranskih pastorjev v Clevelandu je na svoji seji včeraj sklenila in odobrila oster protest proti nameravani posta-vodaji glasom katere bi katoliške šole v državi Ohio dobile državno podporo.
MALI OGLASI
Dve sobi
se cddasti v najem pečlarjem ali
dekletom. Za naslov vprašajte v
uradu tega lista. (243) i _
Pet sob
-	se da v najem, spodaj, kopali-
-	šče. Nadalje štiri sobe zgorej, i ravno tam. Zmerne cene. Vpra-
-	šajte na 1219 E. 61st St. (241)
j	Stanovanje
se da v najem. Tri sobe, furnez
r<:a sebe. Vse druge ugodnosti.
Spodaj, zadaj. — Vprašajte na
1114 E. 64th St. (241) i ______
Odda se
hiša, ima šest sob in kopališče. Hiša se nahaja na 6309 Edna Ave. Vprašajte na 1234 Norwood Rd.	(241)
V najem
se dajo tri sobe, kopališče, gorka voda. Spodaj. Rent samo $11. Vprašajte na 1106 E. 64th St.
(Oct. 9. 13. 15.)
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Fiances Krašovic
NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED G20G St. Clair Ave.
(zraven Norwood gledališča)
GROVEWOOD TAVERN
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
Wooden Shoe in Leisy pivo v vrčkih in steklenicah.
M. VRANEŽA
17105 Grovcwood Ave.
I Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z
A. J. BUDNICK
<>707 St. Clair Ave.
tel. Henderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M.
AMERIŠKA DOMOVINA,_OCTOBER 13TH,JL934
4.
Kača
Za "A. I>." prestavil M. U.
A krota posluša in zbira strup, r Tvoja krivda!"
"Bila sem pač njegova mati, 1 Stermelc. Imela sem veselje nad t njim."
"Da, veselje, dokler se nisi do i kraja razveselila. Tako je pri- j šlo in zato je moralo biti. Na -t kateiikoli način. Saj bi bil ce- i lo sam. . ."	i
"Saj si moč, na svoj način, kakor sem mu jaz. Enak del na i smrti kakor na življenju. . . . 1 Saj pravim, ako pogledaš Ljubi- < co ali Berto, kakšna' je, pogle- i daš jo z njenim jagrom, tedaj je : ta še srečna. Stermelc, zakaj se ] midva prav za prav nisva poročila?' '
"Zato, ker sva lahko tudi tako imela, kar sva hotela, a podjetje je šlo tako še boljše. In zato, ker sem bil jaz le furman Ster-niclc, a ti bogata gospa krčma-rica na Kortfinu. Zato."
"Bi bil fant imel pošteno ime in bi bilo iz njega vse kaj drugega morebiti."
"A ti bi bila za vse tiste de-narce, ki si jih dobila za dojenje in molk, revnejša. Kar bi bilo po pravici njegovo in še marsikaj drugega."
"Kaj mi bo? Koga imam še na svetu? Dekleta? Ali naj hčer vzamem sem v to hišo?"
"že vidim, prihodnjič boš še tekla k izpovedniku in se izpo-veš. Mnogo zabave!"
"Morebiti, da še živi. Da je le kam šel. Da vendar še pride kako pismo od njega, pa naj bo še tako pomilovalno in nesram-
no. . ."
"Saj izgleda, da sploh ne veš, 11 kaj hočeš in želiš. Sedaj tako,
y
potem tako."
"Saj tudi res ne vem, Stermelc, pri moji revni duši. Le pusti me, se že zopet zavem in * zberem. Ko le ne bi bil tak. Saj
ne razumem, kako je prišlo vanj
i »	r
in nadme. . .
"Zelo enostavno. Sem že pre- -mišljeval. Lepo čakal je, da je končal, a se je potem nama vse- 1 del na tilnik. Ko je vedel, da se ga bomo najtežje odkrižali. . . 1 Prej bi ga bilo morebiti stalo ta- * ko početje nadaljevanje študij, ' ln kot nezakonski otrok bi tudi ne bil dedval bogvekaj in bi bil ' moral vse deliti s sestro. . . in ' od besed tudi ne bi imel mnogo ; dobička, kajti tedaj bi mu bilo ' uteklo vse ono tam doli — vse, kar je kasneje našel. . . Zvito, zelo zvito."
"Da, pameten je bil. Zvit tudi. Najprej biti gotov, potem ■ vijake priviti. . . V ostalem, če misliš, da sem bila v Zagrebu in 1 ua sem prinesla denar, se tudi i motiš. Da potem kdo kaj zavo-■ ha?. . . Denar bi bila že kje drugje dobila, ko bi bilo do tega 1 prišlo."
i "Da, a kaj storiva, ako kaj
najdejo? Koga osumijo?" ; "Za božjo voljo!"
"Tudi na to sem mislil."
"Molčati in čakati." 3 "Edino in najbolje." ^ "S tem pač nimava ničesar ) opraviti."
"Res. Kaj midva veva?"
iJ ^^^^ NIKAR ODLAŠATI DO ZADNJEGA!
JBjgffi	Sedaj je čas, da naročite grozdje, y
MSBkW mošt in fine sode. Se toplo priporočam
*	Anton Korošec
1063 Addison Rd.	ENdicott 3571 ■;,
mOMOSPODARJI HIŠ! ~~
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom aH škrilje popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose «033	6115 Lorain Ave.	GArfield 433G-J
Kadar pokličete, vprašajte za Mr. A. Lozich_
• *
| Josephine Kunčič-Perrotli i
5|	hči dobro poznanega Joseph Kunčiča ml.	|
1 W\ tm&B	, „	I
I ' 397 E. 156th St.	|
zadej za North American banko 1	(v Kmetovem poslopju)	|
I	naznanjam, da smo pravkar dobili nočno klubovo li-	|
i	cenco. Naš prostor je odprt od 5:30 zjutraj do 2:30	1
i	zjutraj. SERVIRAMO PIVO, ŽGANJE, VINO IN	%
I	JEDILA.	I
RIBJA VEČERJA VSAK PETEK VEČER. Ples | se vrši v naših prostorih vsako sredo, petek in soboto. g
PIVO NA KOZARCE IN V STEKLENICAH. | Gorka jedila se servirajo zjutraj, opoldne in zvečer. |
k,	Prostor je jako pripraven za privatne PARTIJE, |
I SVATBE in DRUGE SOCIJALNE PRIREDITVE.
Mi imamo tudi dovoljenje, da prodajamo pivo in 1 j vino v steklenicah ven.	^
g	HARRIS-MURRAY INC.	<
O 560 E. 991 h St.	GLenville 1280 <
S	DOBER PREMOG	;
£	CEMENT, APNO, OMET, ODVODNE CEVI	<
I "In tisto s puško je tudi bilo, že zdavna."
"Nad en mesec."	p;
"Pred Vnebohodom je bilo." u] "Tisti dan po strelski tekmi." /f "Tako, da. Prav. In če ga L< res primejo, bomo že videli po- ši tem, kaj je storiti."	ki
"Saj ga morebiti niti ne bodo. b< Ako je pameten. Ako me je ra- ci zumel."	rr
"Tako namignil bi?"	ss
"Bom. . . Dosedaj sem mu sa- b; mo tako stare zgodbe pravil." či "Tako mislim tu.di jaz. Istih n; misli sva."
"Ni čuda: petindvajset let." "Ko si tako tisti dan prišel prvič tod mimo s svojim bičem, n ki ga imaš še danes!"
"Da, in sem' tedaj poskusil že p mnogo sveta in žena. In ti si tako mlada in okrogla stala doli v ob kevdrskih stopnicah in si mi p pomahala z vrčem rdečega."
"Ne, belo vino je bilo iz leta L devetinpetdeset. To so bila le- g ta! Rujavca in Simla si imel L zaprežena, še danes ju vidim." U | "Motiš se. Fuksa in Rujav-[ ca. šimel je šele kasneje prišel ( , na mesto Fuk^a, ki je bjl nadu- h ) šljiv. Da bi mu sedaj prilepil k ) eno po hrbtu za brco z nogo, ki r me še dandanes trga."	r
"I, saj ne bi, Stermelc. Svojim konjem si bil vedno dober." L "Na da. A s teboj morebiti k 1 ne? Kak drug bi te bil ubil." |j "A ti si bil pametnejši od i ] " drugih, radi tega tudi nisi bil L j prikrajšan."	U
"In ti še vprašaš, zakaj se ni- , e sva poročila? Ja, ja, pustiva <
>	H
"Da, pustiva, Stermelc. Jezes, < ■ in petindvajset let naj bo že od -3 tedaj?"	,
"Kmalu šestindvajset, v ok- ( tobru bo šestindvajset. Te, ki je pri tebi, Grabertove Berte, tedaj še ni bilo na svetu. Malo prej so bili prišli Grabertovi s 1 Češkega ali Nemškega ali od kje."
"Sveta nebesa, kako to vse mine! In med tem časom je t človek zrasel, se izštudiral in sedaj.".
Furman je nemo strmel. — "Da."
"Ko je vendar bilo vse zanj." "Ko pa poslušati ni hotel." "Kar najraje bi bil vse obenem pograbil. Kar takoj bi bila lahko prepisala in umrla 1 zaradi njega."
t,. "Ga tudi noben delavcev ni K maral, potolaži se. Niti inže- J njirji ne, kolikor sem slišal."
I "Kakor voda po potoku, tako je šel denar od njega. Kakor voda skozi sito. Saj kaj take-1 ga nisem še nikdar videla."
"Ne in tudi jaz ne. Sedaj ti lahko povem. Tu sediš, a niti ne veš: iz Zagreba gori si je naročal ženščine in cigane in m vino. Šampanjirali in plesali so _ tam gori vse noči... ."
Pod osebnim spremstvom
Božični izlet
v staro domovino ž	na svetovno znamenitih expres-
nih parolklh (via cherbourg)
J	OLYMPIC
1. decembra I carl gentile, vodja. (Vkrca-S	nje je večer preje)
S	46,439 ton
BERENGARIA
7. DECEMBRA ALFRED MARCUS, vodja S	52,100 ton
|	MAJESTIC
/S	14. DECEMBRA
m. S. ekerovich, vodja Svetovni največji parnik
Prejšnje turistične kabine za
! potnike tretjega razreda.—Pazljiva postrežba. Prihranite si denar, s tem, da K kupite po znižani ceni listke za p vožnjo na oba kraja. Povratni k listki veljavni za dve leti. Odplaki čila na obroke za potovanja na Cunard White Star liniji, ako ,	želite.
t? Za pojasnila se zglasite pri lo-V	kalnemu agentu ali pri
O CUNARD/*\WHITESTAR
O	LIMITED
1121 Euclid Ave. Cleveland, O.
j "Stermelc!"	h
"Da. In še pravoslavnega popa je tako zmešal, da, je kakor j ubegla opica skakal med temi () ženščinami in da ni mogel niti več govoriti. "Le žrite, le ple-šite!" je vpil. "Studenček imam, k ki nikdar ne vsahne. Star, de- k bel sod, v katerem plava mrtev b cigan. Samo pipico odprem, pa z; mora teči. . ." Da. On je pa n samo od strani gledal in se zabaval nad pijanostjo in ostal je L čisto trezen. Da, tako je šel de- o nar."	~
"Stermelc, ali je to res?" "Kakor pravijo." "In jaz, jaz da nisem opazila š ničesar ?"	z
"To je že lepo prefrigano na- s pravil. Saj je še drugih poti." r
Horvatička je zmajala z gla-1 vo. "Nekaj je moralo v fanta I priti."
"Mogoče, mogoče. Saj vredni niso itak mnogo, tile študiranci. ^ Strupene gobe na gnojišču. Se- L me in vrsta ostane, le še bolj r se zdebele."	r
"Kakor je pač mati, Stermelc. r Človek upa kaj boljšega. A kako me je sovražil, klel, zmerjal, ( kako mi grozil! . . . Nekaj je I i moralo priti vanj, od tega me , ne bo nihče razgovoril."	j
"Seveda. V prvi vrsti. ti sa- , ma. Potem mesto, šola. Ko bi I Ubila ti prišla mlajša v mesto, r nak, tega ne bi hotel doživeti. . i I Ko bi ga bila dala študirati za ' advokata, bi bilo bolje zanj, saj si tudi ti napol advokat. Po-
■	vem ti, dandanes vsakdo, ki ho-
I	di v šole, zasovraži svoje starše. Našuntajo ga, da napravi
■	svojim lastnim staršem proces.
II	Tako ti rije in rije vedno naprej in sili za vrat in bi kar ra-
- do vse s pota spravilo in požr-i lo. Kakor ;je voznika spravila in požrla ta prokleta železnica, 0 zaradi katere sem moral priti 8 sem v ta brlog in tu ostati. Saj d vidimo tudi na drugih. Ja, in
še posebno ta." e "Mora biti, mora pač tako bi-e ti. Kajti, ne samo, Stermelc, da se je vrgel po meni. Še nekaj drugega se je moralo vanj ~ zagrizti. Mati in sin sicer vedno skup držita, se razumeta, si ] pomagata. Njemu pa nisem bila sedaj drugega kakor vlaču-^ ga, ki ga je pripravila na svet 3' in ki mu je bila sedaj na po-la tu."
Stermelc je kakor izgubljen 11 stegnil roke široko pred se. — e" "A jaz ti pravim in proti nil ugovora: na vislice bi naju pri- . pravil mirne vesti, gad, kakor 51 je bil! In. proti taki stvari se e" brani vsakdo, kakor dolgo se . more in z vsemi sredstvi. Naj-prej bi naju pripravil ob denar, l." a potem še pod vislice."
"A kaj naj storiva sedaj z
in
vsem zakladom ?"
Stermelc se je suho zasme-_ jal: "Pojdiva v Ameriko."
Težko je vzdihnila. Medla luč je zaplapolala. "Ako še živi? Sam Bog vedi, ti. . ."
"Stavil ne bi niti groša na to?"
"Pač ne veva še ničesar gotovega." j
"Ne veva, res je." "Stermelc, ti, — jaz — jaz se bojim. Bojim se. . ." "Ali že zopet začenjaš?" "Ne morem si pomagati — bojim se. . ."
"Ti, potem je pa že najboljše, da kar greš, in napraviš takoj konec. Tisti, ki se zgrozi, tega gotovo ugrizne."
"Ne morem si kaj, a vidim ga, vidim ga."
"Z vrvjo okoli vratu ga ne bi tako dobro videla." "Nimam miru." "Ali si imela zadnje tedne sem kaj več miru?"
"Enkrat se poleže, potem pa zopet prime."
"Bolje, da te to prijema, kakor da bi te prijel kdo drug. Pri tem nimava sama —" "Prosim te, molči!" "Pri tem se je on sam —" "Tiho, prosim!" "A oni drugi?" "Tiho bodi! . . . Moj Bog! Vse svoje življenje preklinjam." "Sedaj pričenja voda teči v
hrib. Ne razumem te več." s*
"Sama sebe ne razumem več. Jezus, ko le ne bi bilo res in bi on še živel. . ."
Stermelc je položil svojo težko, žuljavo roko odločno na mizo. "Jaz pa ti pravim: vesela bodi, ako je tako, in če ni kaj zavohal ter šel kar na gorkem na sodnijo."
Segla si je, v sive lase. "Zve-ličar v nebesih! Vidim že: ni ga več miru zame na tem svetu, ne tako in ne tako--"	S
"Da, in še to ti povem: če se * še ni zgodilo, potem se mora to zgoditi sedaj. Na vsak način bi se moralo zgoditi. Sedaj bi moral še tembolj'umreti."
"Ne govori tega, Stermelc, jut prosim te, molči!"	[Uj
"Ne pomaga, niti najmanj ne	g pomaga: — potem bi pač moral
sedaj —:—. Dokler mu lahko še	p mi pridemo do živega in ne on jg
nam ali:--Pravim ti: on ali	jj|
midva!"	jjj
Horvatička se je zgrozila. — | "Saj vem, saj vem, saj sem sa- ^
ma--" Pričenjalo jo je du- ^
šiti, da si je morala odpeti ob- ^ leko za vratom. "Meniš, da bi |
rada--? A vendar: jaz sem |
ga. . . A zbrala se bom zopet, h se bom že zopet zbrala." Vzdih- 1 nila je: "Se bom že zopet zbrala. Ko bi le že bilo gotovo in | vse končano."	j
"Upajmo, upajmo. On — ali j midva. Ali če se že raje posta- j viš sedaj na njegovo stran: jaz ali pa vidva! Tu ni izbire. . . . | Vsakdo se brani. Stran bi moral | brez pomisleka in usmiljenja, ki j ga tudi on ne pozna. Ali ga j vsaj poznal ni."
Sveča je zaplapolala. Sence j i so rasle in se krivuljile. Gori v j i zatohli, kamri pod streho sta na | ) škripajoči postelji šepetali lju- j bežen in laž. Nekje v noči je |
-	lajal pes. Zaspano je žuborel 1 , preko proda potok.
j Stražmojster ni to pot odlo- j
-	žil puške kakor običajno, tudi se 5	ni odkril, pač pa je svojo čelado "	le za znak premaknil, kakor da
-	hoče bolje videti preko svinčni- I t	ka, ki je zapisoval v mastno
-	debelo beležnico.
"Pogrešani je bil vaš sin?" n "Ježeš, da, gospod vahtmaj-" ster, moj sin, moj edini, moj ljubljeni sin. Zakaj ne bi povedala, saj nisem edina na svetu, ki je vdova in ki je imela otroka. Zveličar v nebesih!"
"Njegovo pravo ime?"
"Branko — — nu, in sicer kakor jaz."
"Ime vašega pokojnega moža ne more imeti. Vaš mož je umrl, kdaj ?"
Dalje prihodnjič
le pomislite!
naSS* Pralni stroj, ki ste
Ojk^ ga vedno želeli, je le
P-gj $99.50
A- GRDINA &
p a«l sons
•ti' 4 L 6019 St. Clair Ave.
»	15301 Waterloo Rd.
HEnderson 2088
I Rojaki in rojakinje!
pristopajte v
PRVO in NAJSTAREJŠO slovensko podporno organizacijo
K. S. K. JEDNOTO
ki posluje že 41. leto
Nudijo se vam raznovrstni razredi zavarovanja. Posebne ugodnosti za zavarovanje otrok.
Za nadaljna pojasnila glede pristopa se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva naše organizacije.
Grozdje |ik mošt in _ .	sodi
Se toplo priporočam za naročila
John Možina
I 1081 Addison Rd. HEnderson 0782 S................................—	.....................—rr^dd
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina '
1	V A BILo"N A " I
1 plesno veselico I
'nI	katero priredi
| draštvo sv. Pavla št. 239 KSKJ |
1 V SOBOTO 13. OKTOBRA 1
3ni	v HRVATSKEM NARODNEM DOMU	jjjp
Jp	Začetek ob 7:30 zvečer	^
jg	Prijazno vabimo cenjene rojake, zlasti pa člane in članice ^jj
"re KSKJ Izvrstna zabava za vsakega. Postrežba najboljša z jedjo an! in pijačo Za ples igra Srnovršnik orkester. Vstopnina samo 25c. [UE
jiMlWWW	11..1111H111111111111MU1 . . .1 .	• ...
f Grozdje mošt | sodi! J
Kdor hoče kupiti najboljše grozdje, mošt ali Ken-	agjj.
tucky sode od žganja, naj sei oglasi pri meni.	gg
Tudi sprešamo grozdje za vas, ako ga pripeljete.	j|[
Stane vas prav malo. Se priporočam	gjj
v	bB
Jernej Knaus |
1052 E. 62nd St.	Cleveland, Ohio jg
NAZNANILOJN ZAHVALA 1
V tužni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan-	9
cem žalostno vest, da je v Bogu previden S svetimi zakramenti	M
za umirajoče za vedno preminul naš nepozabni soprog, oče in	H brat
Pavel Vidmar	I
rojen 19. januarja 1885 v vasi Vel. Lipje. fara Hinje na Dolenj-	H
skem Umrl je po dolgi in mukapolni bolezni dne 3. septambra	H
ob 10. uri dopoldne, ter bil pokopan po cerkvenem obredu ;z	H
hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje	B
na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 6. septembra ob	H
8-30 uri dopoldne. Pokojnik je bil član društva Maccabees, Car-	■
niola Tent No. 1288. Tukaj zapušča poleg užaloščene družine	■ enega brata in tri sestre, v stari domovini pa tri brate in dve
segtri.
Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo za poklonjeno cvetje ob krsti pokojnika. Našo zahvalo naj prejmejo: družina g Peter Gričar, Mr. John Vidmar, družina John in Cecilija Pelko, ■ družina John in Jennie Hočevar, družina John in Mary Star, družina Vincent Hočevar, družini Kuhel in Cerne, družina Joseph Dezman, Mr. in Mrs. Don M. Staley and son, družina Mr. B in Mrs. Godec, sosedje in prijatelji, Girls from Curkey's Shop H Richman Bros., Girls from the Vest Shop Richman Bros., in dru- B štvo Maccabees Carniola Tent No. 1288.
Iskrena zahvala naj bo izrečena vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale v pokoj rajne duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Mary Star, Mr. George Papež Mr. in Mrs. Joe Kumel, družina Stergar (Painesville, O.), Mr. in Mrs Potochar, Mr. in Mrs. Anton Ponikvar (Newburg), Mrs. Johanna Strnad, Prijatelji. Mr. in Mrs. John Greecher (Bridgeport, O.), Mrs. Vaupic, družina Lousin, Mr. in Mrs. Jerry in Mary Perušek, Mr. in Mrs. Tony Smolic, Mr. in Mrs. Marko Florjančič, Mrs. Fanny Furlan, Mis. Rose Mesojedec, Mrs. Mary B Zabjek, Mi- Frank Hribar, Mr. in Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. ■ Adolph Tekančič, Mr. John Okun, Mr. Stanley Rakar in Mrs. B F. Modic.
Izraz naše zahvale naj prejmejo Mr. in Mrs. Frank Speh za B velikodušen dar. ter Mr. in Mrs. Perušek za izdatno in brezplačno pomoč ob času tuge v hiši žalosti.
Iskrena zahvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete nai Holmes Ave. za opravljene cerkvene pogrebne obrede in pogrebnemu zavodu August Svetku za lepo urejen pogreb in vso vsestransko postrežbo.
Našo globoko hvaležnost naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago, kot tudi oni, ki so prišli pokojnika kropiti, so pri njem čuli in oni, ki so ga spre- ■ mili na zadnjem potu. Iskrena hvala vsem za vse kar so nam B kaj dobrega storili ob času smrti v hiši. Iskrena hvala tudi onim, katerih je ime mogoče pomotoma izpuščeno v prošnji, da ■ nam oproste.
Nepozabni soprog in oče! Ob svežem grobu Ti kličemo: Mirno naj Ti bo večno spanje v tuje zemlji do angeljskega klica k vstajenju.
Žalujoči ostali:
Karolina Vidmar, soproga;
Carolina, poročena Gričar, Margie in Mary, hčere;
Pavel, sin; in Peter Gričar, zet.
Cleveland, Ohio, 12. oktobra 1934.	I