Leto XV., štev. 286
Upravmštvo: Ljubljana Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratm oddelek.: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica IX _ Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št. 190.
Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo <8.180, Wien št 105.241.
Zavezniki v bitki
Zadnje dni smo na tem mestu ponovno opozarjali na dejstvo, da je naša država z razpravo o krivcih marsejskega zločina pred Društvom narodov dosegla največ, kar se je v danih razmerah dalo doseči. Madžarska je spoznana kot sokrivec, obsodba sveta se je z vso težo zrušila nanjo in ji naložila, da na svojem ozemlju izvede preiskavo ter kaznuje neposredne sokrivce. Zadeva pa s to resolucijo še ni končana, ker mora obsojenec šs vedno pričakovati, da se njegov zločin znova razgrne pred svetom, ako bi njegovo postopanje proti pomagačem marsejskih zločincev ne bilo dovolj odločno in strogo. V tem tiči neprestana grožnja in nevarnost za Madžarsko, katere ugled in dobro ime bo še dolgo časa obremenjeno s sankcijo o naloženi preiskavi in kazni za zaščitnike morilcev.
Druga važna okoliščina, ki jo moramo znova naglasiti, je ta, da se je v Ženevi obravnavala le politična stran marsejskega atentata, ker so za kriminalno stran pristojni drugi forumi. Politično bitko pa je naša država izvojevala s popolnim uspehom in ako se je pokazalo, da nekateri delegati v Ženevi niso imeli popolnega razumevanja za našo pravično stvar, da so se nekateri celo odkrito postavili na stran krivca, je to samo dokaz, da so v politiki merodajni drugi, ne pred vsem moralni vidiki. Naš narod pa ima lahko zadoščenje v tem, da jc sodba le ugotovila vsaj enega krivca in da je posredno zadela tudi one. ki so samo zato ščitili madžarske pomaga-če morilcev, da so sami lahko stali nekoliko dalje od zatožne klopi.
Ženevska borba je bila huda in ostra. Če proučimo posamezne njene faze, vidimo, da se je naša obtožba morala omejiti samo na Madžarsko. Že po tej nam vsiljeni omejitvi se da sklepati, kakšne sile so bile na delu, da preprečijo vsako obravnavo pred mednarodnim sodiščem. Tudi so se iste sile na vso moč prizadevale, da dajo večjo važnost razpravi o Posaarju in tako zmanjšajo pomen naše vloge. Že drugi dan obravnave se je znova pokazala tendenca, da se razprava predčasno zaključi, da bi tako madžarski odgovor na našo spomenico ostal brez zaslužene kritike in onih odličnih replik zunanjih ministrov Male antante, ki so Madžarsko končno-veijavno pobile in jo razkrinkale pred vsem svetom.
Kljub vsem tem nam nasprotnim težnjam in pritiskom pa je zahteva naše vlade prodrla na vsej črti in za ta veliki uspeh naše države gre v veliki meri zasluga zastopnikom naših zaveznikov iz Male antante, iz Balkanskega sporazuma in Francije. Osobito zunanja ministra Češkoslovaške in Rumunije, dr. Beneš in Titulescu sta se izkazala kot odlična bojevnika velike rutine ter sta vse svojo velike sposobnosti brez oklevanja in ozirov postavila v boj za našo pravično stvar.
Spomniti se je treba, da sta se s prvim trenutkom solidarizirala z našo vlago, s čimer sta ne samo dokazala, da hočeta braniti jugoslovensko stvar, marveč da jo smatrata povsem za svojo lastno zadevo. Nič manjša ni njuna zasluga v kasnejšem boju. Dr. Beneš je v dveh sijajnih govorih podprl našo obtožbo in spomenico s politične strani in s tem dodal oni važni borbeni moment, ki se ga je moral naš minister Jevtič kot zastopnik obtožbe kolikor mogoče ogibati. Češkoslovaški zunanji minister je spretno in prepričevalno odbil ost madžarski intrigi, ki je hotela dokazati, da je marsejski umor posledica naših domačih razmer. S primeri iz zgodovine je razgalil gorostasnost Eckhardtovega zavijanja, tako da od madžarskih ugovorov ni ostalo drugega, nego gola spletka, ki je izgubila vsako dokazno moč. V svojem drugem govoru je skrbno pretehtal vse madžarsko opravičevanje in točko za točko dokazal obupno praznoto budimpeštanskega zagovora. In ker je njegova beseda v Ženevi tehtnejša od izjav zastopnikov marsikatere večje države, uspeh njegovih prizadevanj in mogel izostati.
Nič manj sijajno ni nastopil v obrambo naše obtožbe rumunski zunanji minister Titulescu. Kot govornik in politik svetovnega merila, — tudi njegova osebnost daleč presega pomen, ki mu gre kot zastopniku Rumunije, — je bil naravnost neprekosljiv v borbi za našo pravično stvar. Njegova ostra logika, s katero je zavračal madžarsko tajenje in zavijanje, je pri vsaki Eckhardtovi navedbi odkrila šibko stran, jo označila kot pravni nesmisel in žela nedeljeno odobravanje poslušalcev. Dvorana je bila presenečena nad temperamentom m duhovitostjo rumunskega zastopnika ter vzhičena nad umetnostjo, s katero zna minister Titulescu izreči najhujše ob-dolžitve, pa pri tem nikoli ne greši proti taktu in spodobnosti. Slednje si je osobito često dovolil Eckhardt. za kar ie seveda točno in redno dobil ostro repliko.
Ministri Male antante so imeli v svoji borbi ves čas krepko podporo velesile Francije. Njen govornik Laval se je odločno pridružil obtožbi in danes se že

Ljubljana, četrtek 13. decembra 1934
Cena 2.- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Zmagoslavje pravice in mir u
Silen odmev ženevskih sklepov po vsem svetu - Ideja miru je doživela svoj največji triurni - Zmaga Sronte miroljubnih držav je napravila konec reviziomzmu
Pariz, 12. decembra, g. V razgovoru z ženevskim poročevalcem »Figara« so zunanji ministri Male antante pred svojim odhodom iz Ženeve opisali svoje vtise o zadnji seji sveta Društva narodov.
Dr. Beneš je dejal: Baš zaključeno zasedanje sveta Društva narodov je bilo eno najvažnejših, kar jih je bilo do sedaj. Marsejski atentat in spor med Mallo antanto in Madžarsko sta bila rešena v smislu, ki pomeni triurni za Jugoslavijo in obe ostali državi Male antante. Mala antanta je ponovno dokazala, da ie velika politična moč. Prijateljstvo med tremi državami Male antante in Francije se je izkazalo močnejše kakor kdajkoli do sedaj.
Jugoslovenski zunanji minister Jevtič je izjavil: Ko je Jugoslavija vložila svojo pritožbo, je izvajala svoje pravice, ki jih vsebuje pakt o Društvu narodov ter jasno pokazala voljo do mira in
do mednarodnega duha. Ta volja in ta duh sta karakterizirala celokupno politiko pokojnega kralja Aleksandra, ki K> nadaljujemo. Srečen sem, da morem reči, da je bil svet Društva narodov popolnoma na višini svoie naloge in da je s svojo resolucijo dokazal svozo učinkovitost in svojo sposobnost. Brezpogojna podpora Francije in solidarnost Male antante in Balkanske zveze zaslužita našo zahvalo.
Rumunski zunanji minister Titulescu je izjavil: Svet Društva narodov je v celoti ugodi? jugoslovenski zahtevi. To zadoščenje bo moglo olajšati bol jugoslovenskega naroda. Svet Društva narodov je postopal tudi z izredno hitrostjo, ker se je zavedal preteče nevarnosti. Najlepši spomin v tem zasedanju bo zame vloga, ki jo ie igrala Francija. Oni ki so videli Francijo in Malo antanto v Ženevi na delu. bodo razumeli, da je naša zveza nerazdružljiva.
Dr. Beneš
Bitko smo dofiili
Madžarski revizionizem je doživel svoj najhujši poraz — Mala antanta nudi Madžarom roko sprave
Ženeva, 12. decembra, d. Zunanji minister dr. Beneš je pred svojim odhodom iz Ženeve izjavil zastopniku češkoslovaškega tiskovnega urada:
Pravkar zaključeno sedanje zasedanje sveta Društva narodov je dalekosežnega pomena in bo imelo bržkone ugoden vpliv tudi na nadaljnje dogodke v mednarodni politiki leta 1935. Rešitev posaarskega vprašanja in osnovanje mednarodnega vojaškega kontingenta pod vodstvom Društva narodov, prvega v zgodovini Društva narodov, s čimer je zagotovljen mir ter so onemogočeni nepotrebni zapletljaji med Francijo in Nemčijo v času plebiscita, sta dogodka prvovrstnega pomena za evropsko politiko. Vsa Evropa je pričakovala z napetostjo, ali se nam bo posrečilo rešiti to vprašanje v Ženevi. To se je tudi zgodilo.
Še važnejši dogodek sedanjega zasedanja sveta Društva narodov pa je rešitev jugoslovensko - madžarskega spora. Tako ostrih razprav, kakor so bile med državami Male antante in Madžarsko zaradi marsejskega atentata, v Ženevi še ni bilo. Pred svetovno vojno bi se ta spor gotovo končal z vojno. Društvo narodov pa je spor rešilo tako, da je dalo našiin jugoslovenskim prijateljem popolno zadoščenje. Države Male an-
tante so zahtevale, da se krivci kaznujejo in pozovejo na odgovornost oblasti, ki so kaj zakrivile. Zahtevale so dalje, da terorizem nikdar več ne sine postati politično sredstvo in da se obsodi revizionizem, ki se poslužuje takih sredstev. V bistvu je šlo za borbo proti revizionizmn. To bitko smo dobili. Bil je eden izmed najhujših udarcev, ki ga je kdaj revizionizem doživel. Vendar pa ni šlo za boj proti Madžarski kot taki in tudi ne proti narodni časti madžarskega naroda, ki ga spoštuje izmed nas vsakdo, kakor vsak drugi narod. V tem smislu so ponudile ob zaključku razprav države Male antante Madžarski roko za sporazum in sodelovanje.
Med zasedanjem sveta Društva narodov so se v Ženevi vršila tudi pogajanja med Francijo in Rusijo o vzhodnem paktu. Podpisan je bil protokol, v katerem se zavezujeta obe državi, da bosta pogajanja nadaljevali in da ne bosta sklenili z drugimi državami nobenih dogovorov, ki bi bili v nasprotju s cilji nameravanega vzhodnega pakta. Čehoslovaška se je temu dogovoru pridružila. Z uspehom vseh teh pogajanj moremo biti zadovoljni in moremo biti veseli. ker se je Društvu narodov posrečilo uspešno rešiti tako dalekosežna vprašanja in spore.
ala antanta je
velesila
postala
ženevski dogodki so pokazali silno moč in vpliv Male antante in Balkanskega sporazuma
»Matin« nato aludira na francosko-itali-janske razgovore in pravi: Dolžni smo tudi v bodoče ohraniti svoje sile, da bomo tako svobodni, da lahko ohranimo svoja prijateljstva na Balkanu. Mi ne moremo ničesar opustiti, mi ne moremo skleniti nobenega prijateljstva na celini, ne da bi na mah izgubili postojanko, ki smo si jo pridobili leta 1918.
Najvažnejši dogodek v zgodovini DN
Pariz. 12. dec. AA. Današnji »Petit Journal« prinaša naslednjo izjavo jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča o srečni ureditvi jugoslovensko-madžarske-ga spora v ženevi:
Debata v ženevi in srečni rezultati, doseženi pred Društvom narodov, so najvažnejši dogodek v zgodovini te največje mednarodne ustanove. Po drugi strani pa je ženevska debata posebno važna tudi zato ker je svet dobil nov dokaz, da vodi Francija samo eno politiko in da ima njen zunanji minister samo eno besedo. Ženevska zmaga je zmaga miru in zmagoslavje pravice. zato pa najdostojanstvenejše priznanje, ki ga je moglo človeštvo dati nepozabnemu spominu kralja Aleksandra.
»Petit Journal« je dodal Spalajkovičevi izjavi naslednji komentar: Evo, to je glas
Pariz, 12. dec. AA. Pod naslovom »Pomen Male antante in balkanskega sporazuma« je priobčil današnji »Matin« obširen članek o vlogi, ki so jo igrale države Male antante pri urejanju madžarsko-jugoslo-venskega spora v ženevi. List pravi med drugim:
V Ženevi se je pokazalo, da st?. se vzlic temu, da je Nemčija ponovno prišla v vrsto velesil, Mala antanta in Balkanska zveza moralno in materialno okrepili. Vedeti je treba, da so koraki zastopnikov Male antante in Balkanske zveze pri britanskem zastopniku Edenu v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj znatno pripomogli, da je Eden oDUstil svoje nevtralno stališče in se odločno pridružil besedilu resolucije, ki obsoja Madžarsko. Mala antanta je dosegla tolikšen pomen na mednarodnem polju, da je že njen migljaj, da bo storila skrajne korake, vznemiril celo Veliko Britanijo. Mala antanta je postala tako krepka od tedaj, odkar so se okrepile njene zveze z državami Balkanske zveze in s Sovjetsko Rusijo. Naj se govori karkoli, danes je jasno, da naših prijateljev v Mali antanti in Balkanski zvezi ni moči več smatrati za sile drugega reda. Zveze, ki so se posrečile državnikom Male antante in Balkanske zveze, so spravile njihove države v prve vrste. Ni dvoma, da bodo te države v naši zvezi z njimi dosegle še velike koristi.
vidi, da Madžare najbolj boli ravno to dejstvo. Francija je brez kakršnekoli rezerve po svoji zavezniški dolžnosti in po tragični povezanosti z maršejskimi žrtvami stopila na našo stran in Laval je tudi s toplimi in iskrenimi besedami dal poudarka francoski zvestobi do Jugoslavije. Njegovemu nastopu je tudi v prvi vrsti pripisati, da nad Madžarsko še vedno visi meč ženevske sodbe in da se slednja lahko že v bližnji bodočnosti vrne na zatožno klop, ako ne bo izpolnjevala naloženih ji dolžnosti. V tem pa je poleg moralnega udarca tudi bistvo ženevske obsodbe, ki je formalno zadela samo Madžarsko, dejansko pa se razteza na vse one, ki so skrivali in še skrivajo marsejske zločince. Kljub vsej
previdnosti je v Ženevi vendar vsaj enkrat padlo ime onih v zvezi z imenom Paveliča. duševnega vodje ostudne morilske akcije.
Ako smo v prejšnjih člankih z zadoščenjem pribili velike zasluge, ki si jih je v ženevski bitki priboril za našo stvar naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič, je v redu in potrebno, da s hvaležnostjo ugotovimo tudi odlično podporo, ki so nam jo nudili naši zavezniki. Kajti med aktivnimi postavkami v bilanci o Ženevi zavzema eno najodličnejših mest ravno dejstvo, da se je v težki preizkušnji sijajno izkazala brezpogojna enotnost Male antante in se je enako sijajno manifestirala zavezniška zvestoba velike Francije.
Jugoslavije, ki svečano izreka priznanje francoski miroljubni politiki njenega zunanjega ministra Lavala in poudarja zaslu ge naše države za pravico in mir.
Triumfalen sprejem dr. Beneša v Pragi
Praga, 12. decembra, d. Zunanji minister dr. Beneš se je vrnil nocoj iz Ženeve v Prago. Zaradi velikih zunanjepolitičnih uspehov. ki jih je dosegel v zadnjem času v mednarodni politiki, so mu priredili ob prihodu na postaji slovesen sprejem. K sprejemu je prišlo pole« drucih vse praško So-kolstvo s svojimi godbami, ruski, francoski in italijanski legionarji v uniformah in nešteti drugi. Ovacije, ki jih je doživel dr. R.*-iieš ob prihodu, so bile nepopisne. Dr. Beneša so spremili v slovesnem sprevodu po praških ulicah do njegovega doma. pred katerim so mu množice še dolgo časa vzkli-
kale. V petek bo imel dr. Beneš javno predavanje o češkoslovaški zunanji politiki.
Navdušen v
sprejem Parizu
Lavala
Pariz. 12. decembra, p. Zunanji minister Laval se je snoči vrnil iz Ženeve. Na kolodvoru so na svečano sprejeli številni diplomate in politiki ter velika množica občinstva. ki ga je navdušeno pozdravljala. Jugoslovenski poslanik Spalajkovič je poljubil Lavala ter se mu zahvalil rekoč: Zahvaljujem se Vam za vse, kar ste za nas storili v Ženevi!
Čestitke praškega župana Benešu in Je vtiču
Praga. 12. decembra, d. Praški primator dr. Baxa je poslal zunanjima ministroma dr. Benešu in Jevtiču brzojavni čestitki i uspehom, ki sta jih dosegla v Ženevi.
Iztreznjenje v
Fašistični listi svetujejo Madžarom, naj se pobotajo s svojimi sosedi, ker imajo Italijani važnejše skrbi, kakor je podpiranje madžarskega revizionizma
Rim, 12. decembra p. šele danes fašistični listi nekoliko obširneje razpravljajo o ženevskih sklepih. Razumljivo je, da skušajo prikriti blamažo in poraz Madžarske, priznati pa morajo kljub temu. da je »Jugoslavija dosegla zmerno zmago«. »Giorna-le d' Italia i tolaži Madžare s tem, da je •Italija zaščitila njihovo nacionalno čast, ki s sklepi sveta Društva narodov ni prizadeta. ženevski sklepi pa madžarski vladi omogočajo, da se opere vsakega suma, da je podpirala teroriste. Lahko bo dokazala, da za terorizem ni odgovorna samo Madžarska, marveč tudi druge države. V ostalem pa pravi glavno fašistično glasilo »Popolo d' Italia«, da je lahko Madžarska zadovoljna z mirno likvidacijo tega konflikta. Sedaj je nastopila nova doba. ki naj prinese zbližanje med vsemi narodi In državami. Značilno je. da dajejo fašistični listi med vrstami Madžarom nekake lekcije, češ sedaj se poboljšajte, mi imamo druge skrbi. Povsem izgleda, da so se Italijani docela desinteresirali na Madžarih in da jim je sedaj glavna skrb sporazuma in zbližanja s Francijo, za kar pa je pogoj obenem zbližanje z Malo antanto, v prvi
vrsti z Jugoslavijo. To so ženevski dogodki in izjave, ki jih je podal francoski zunanji minister, jasno pokazali.
Belgijski demanti
italijanskih trditev
Bruselj, 12. d<>combra d. Po poročilih nekaterih listov je italijanski delegat baron Aloisi izjavil v svojem ženevskem govoru na zasedanju sveta Društva narodov, da so kralja Aleksandra obsodili na smrt hrvatski teroristi na zborovanju, ki so ga imeli na belgijskem ozemlju. Belgijska agencija -Belga« najodloenejše demantira te trditve in ugotavlja: 1. da se jc jugoslovenska vlada zahvalila belgijski za podporo, ki so jo belgijske policijske oblasti izkazale prod in po marsejskem zločinu; 2. da ni bilo nikdar niti v Bruslju niti v Seraingu nobenega taborišča teroristov; 3. da ni nihče izmed voditeljev terorističnega pokreta trajno bival v Belgiji in 4. da so bili vsi prevratni elementi, če so bili sumljivi revolucionarnega delovanja, izgnani iz Belgije. Ti izgoni so se pričeli že dolgo pred marsejskim atentatom.
Prepozno spoznanj©
v Budimpešti
Gombosova vlada zaman išče izhoda — Javnost je
vedno bolj ogorčena m
Budimpešta, 12. decembra, p. Madžarski zunanji minister Kanva, ki je po končani razpravi sveta Društva narodov prvi zapustil Ženevo, se je snoči vrnil v Budimpešto. Na kolodvoru ga ni nihče pričakoval, niti uradniki zunanjega ministrstva. Kanya se je v najetem avtomobilu po stranskih ulicah odpeljal s kolodvora na stanovanje ministrskega predsednika Gombosa. pri katerem so bili zbrani tudi še nekateri drugi člani vlade. Kanva jim je do pozno v noč poročal o dogodkih v Ženevi. Njegovo poročilo je še bolj povečalo potrtost, ki je zavladala v vladnih krogih po objavi ženevske resolucije.
Na zahtevo opozicije se bo moral še ta teden sestati zunanjepolitični odbor poslanske zbornice, na katerem bo morala vlada položiti račun za Ženevo. V vseh političnih krogih z največjo napetostjo pričakujejo to sejo, ki bo vsekakor zelo burna. Opozicija se že pripravlja, da temeljito obračuna z vlado in njeno pogrešno politiko. Danes ni več nobena tajnost, da so dnevi Gombosove vlade žc šteti.
Danes so tudi že listi malo bolj odkritosrčni in priznavajo, da so ženevski dogodki porazno vplivali na vso madžarsko javnost. Posebno se to občuti na borzi, kier so tečaji dosegli najnižje stanje. Če bi negotovost trajala še par dni, bi prišlo na budimpeštanski borzi do strahovite panike. Trgovina je v popolnem zastoju, pojavi pa se je tudi naval na dename zavode, ker se je vse balo, da pride do vojne.
Opozicijski listi tudi priznavajo, da je sklep sveta Društva narodov zadal smrtni udarcc madžarskemu revizionizmu. Ženevska razprava pa je tudi pokazala, da Madžarska ne pride v poštev, kadar gre za očuvanje miru To bo Madžarski še mnogo škodovalo, ker je bila v Ženevi razkrinkana kot leglo zarote proti miru. Vlada, ki ie spravila državo v takšen položaj. tnor.i takoj odsiopiti. To je refren vseh komentarjev opozicijskih listov.
Vladni »Pester Llovd« danes tudi pr*zra-va. da je ofenziva Male antante podmini-rala madžarsko-italijansko prijateljstvo*in očita Italiji, da se ni pokazala za iskreno zaveznico Madžarske. Da se nihče nc bo več otepal za zavezništvo tako kompromitirane Madžarske, o tem so si madžarski politični krogi nrilično na jasnem. Mednarodni položaj Madžarske se je. po ženevski razpravi znatno izpremenil na škodo Madžarske in treba bo mnogo truda, da se to popravi.
zahteva odstop vlade
Vlada se že pripravlja na ostavko
Budimpešta, 12. decembra. AA. Danes dopoldne se je sestal ministrski svet na sejo, da bo razpravljal o splošnem političnem položaju. Doslej se uradno še ne potrjujejo glasovi o ostavki vlade. Mislijo, da bo to vprašanje aktualno šele po nocojšnjem sestanku poslanskega kluba .vladne stranke.
Nemško mnenje o Društvu narodov
Berlin. 12. decembra d. Zelo pomemben je članek lista »Kolnische Zeitung«, ki se glede na zadnje ženevske dogodke zavzema za Društvo narodov. List piše med drugim:
Nič bi ne bilo bolj napačno, kakor reči po tem uspehu, da je bilo veliko delo zaman. Nasprotno se je treba vprašati, kaj bi se zgodilo, ee bi Društva narodov ne bilo. Bil bi čudež, če bi zaradi marsejskega umora in zaradi nasprotstva med Jugoslavijo in Madžarsko ne prišlo do vojne. More se ugovarjati, da Društvo narodov ni preprečilo vojne na Daljnem vzhodu med Japonsko in Kitajsko in vojne med Bolivijo in Paragvajem za ozemlje Gran Chaca, toda Daljni Vzhod in Južna Amerika nista Evropa, kjer ima Društvo narodov svoje glavne člane, ki se niso obotavljali pokazati svoje moči proti malim državam, da se je ohranil mir. Nove oblike poravnavanja hudih nasprotstev med malimi državami so se torej dobro obnesle. Od Evrope je bila odvrnjena nova nepregledna nesreča.
Revizionizem zgubil tla pod nogami
Praga, 12. decembra AA. Današnji praški listi posvečajo svoje uvodnike ženevskemu sklepu in poudarjajo, da se je do-seela zadovoljiva ureditev po zaslugi odločne in kombinirane akcije Jugoslavije in njenih prijateljev. »Venkov«, glavni organ poljedelske stranke, poudarja, da je revizionizem dobil takšen udarec, da je izgubil tla pod nogami. »Narodni Listy« poudarjajo odločilno vlogo Jugoslavije v ženevi in naglašajo, da bo pri nadaljnjem poteku preiskave možno najti dosti opor, na podlagi katerih bo možno insistirati nakazovanje vseh, ki so odgovorni za marsejski atentat. »Lidove Noviny« izrekajo svoje največje priznanje odločni akciji ministrov gg. Jevtiča, Beneša in Titulesca.
Prihod novega bolgarskega poslanika v Beograd
Poslanik Dimo Kazasov o potrebi nadaljevanja dosedanjega dela za srečno bodočnost Jugoslavije in
Bolgarske
Sofija, 12. dccembra. p. Novi bolgarski poslanik v Beogradu, bivši minister Dimo Kazasov, jc danes ob 14.30 odpotoval iz Sofije v Beograd. Pred svojim odhodom je imel dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Batolovim. Konferenci ie prisostvoval tudi dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseivanov, ki se je davi vrnil v Sofijo. Na kolodvoru so se od Kazasova poslovili številni člani Bolgarsko-jugoslo-venskc li£e ter mu želeli mnogo uspehov na njegovem novem mestu. V Beogradu pripravlja Jugoslovensko-bolgarska liga novemu bolgarskemu poslaniku svečan sore-jem.
Caribrod, 12. decembra TM. Takoj po prihodu v Caribrod je novi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Dimo Kazasov sprejel vašega korespondenta, ga povabil v svoj voz in mu z vso ljubeznivostjo odgovarjal na stavljena vprašanja, v istem vozu sta se peljala tudi bolgarski finančni minister Todorov in podravnatelj bolgarske Narodne banke Božilov.
>Gospod minister, kaj sodite o vašem bodočem delu, ko ste sedaj prišli med nas kot zastopnik bratske Bolgarije na našem dvoru.«
»Kaj naj rečem? Delal bom tudi v bodoče /.a iskreno in bratsko zbližanje mod Ju^oslavi jo in Bolgarijo . •.«
Poslanik še ni zaključil svojega stavka, ko mu je finančni minister Todorov dodal:
*Pa se menda vendar ne bomo ustavili na pol poti. Zbližanje bomo vsekakor poverili do kraja.«
Kazasov je nadaljeval:
»Pred vsem mi dovolite, da vam pred svojim nastopom sporočim iskrene pozdrave vsega bols-arskega naroda bratskemu
jugoslovenskemu narodu. Prosim vas, sporočite te bratske in čustvene pozdrave bolgarskega naroda jugoslovenskemu narodu po vašem listu »Jutru.«
Svoj pozdrav je poslanik izrekel tako iskreno, da je napravil na vse prisotne naravnost ganljiv vti3. Nato je nadaljeval:
»Proces zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo ni samo nujna, marveč je zgodovinska potreba. Oba bratska naroda jo čutita s srcem in v tem trenutku srečnih po-četkov se je treba s kleno voljo posvetiti delu za radostno bodočnost. Ko se je moj j odlični prijatelj in tovariš Kjuseivanov vrnil iz Beograda, mi je prinesel iz Jugoslavije sporočilo o globokem in prisrčnem razpoloženju vseh jugoslovenskih krogov napram Bolgariji. Enako sporočilo prinašam iz Bolgarije tudi jaz. Bolgarski narod iskreno želi vzpostaviti z jugosloven-skim narodom odnošaje, ki bodo pomenili absolutno in popolno prijateljstvo ter neomajno sodelovanje. Posebno mi je drago ;n ne morem vam dopovedati, ka^o sem vesel, da boni lahko delal za čim iskrenej-ši sporazum med obema narodoma, bratoma po krvi. da doživita nekoč lepše dni.«
»Kaj mislite.« sem ga vprašal, y>o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo?«
»Vzajemno sodelovanje, izmenjavanje nacionalno kulturnih in znanstvenih dobrin si želi vsa bolgarska javnost in prežet sem z vero, da bo zares mogoče srečno ustvariti tesne vezi med znanstvenimi, gospodarskimi, trgovskimi in ostalimi krogi obeh bratskih narodov. Izmenjavanje kulturnih dobrin bo nedvomno postalo neobhodna potreba duševnima razvoja Obeh naših narodov,« je zaključil novi poslanik svojo izjavo.
ILživslti se prav me
mudi v Kim
Nepričakovana nova odgoditev Lavalovega poseta v Rim« — Italija mora poprej pričeti pogajanja z Malo antanta in Balkansko zvezo
Ženeva, 12. deccmbra. p. Pred svojim odhodom iz Ženeve je imel francoski zunanji minister Laval dolg razgovor z italijanskim delegatom baronom Aloisijem Laval je pri tej priliki obvestil italijanskega zastopnika, da zaradi nujnih državnih poslov pred Božič em nikakor.ne more ugoditi želji italijanske vlade in osebno priti v Riin. Meseca januarja bo zaradi posaarskega plebiscita prav tako zadržan, tako da bi se mogel italijanskemu vabilu odzvati k večjemu »•c lc meseca februarja ali marca. Dotlej naj se nadaljujejo diplomatski razgovori. "V" krogih italijanske delegacije ie ta iz-ava francoskega zunanjega ministra izzvala veliko vznemirjenje. Splošno sodijo, da •c Laval namenoma izogiba potovanju v Rim, želeč na ta način pokazati, da mora Italija istočasno pričeti pogajanja tudi z Malo antanto.
Pariz, 12. dccembra. č. Kakor poroča -•Oucvre«, jc Laval v Ženevi sporočil italijanskemu delegatu, da ne pricle v Rim,
dokler Italija ne prične realnih političnih pogajanj z Malo antanto in Balkansko zvezo. Laval smatra, da je avstrijsko vprašanje rešeno in da so urejeni tudi vsi kolonialni problemi.
Berengerjeva misija
Kini. 12. decembra, d. Bivanju francoskega senatorja Berengerja v Rimu pripisujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih velik pomen, ker domnevajo, da je njegova naloga, pripraviti vse za obisk Lavala. Na metoda jn i h mestih zagotavljajo v zvezi s tem, da potekajo pripravljalna pogajanja slej ko prej ugodno, v ostalem pa označujejo kot prezgodnje vesti, da je prišlo že do popolnega sporazuma v vprašanjih kolonialne politike in v ostalih zadevah. Berenger bo mogel v Rimu vsekakor proučiti točno stanje pogajanj in od njegovih vtisov bo bržkone tudi odvisno, za kdaj bo določen obisk Lavala v Rimu. Snoči se je Berenger sestal z Mussolinijem.
Mednarodna po
za Posaarje
Prihod prvih angleških vojaških oddelkov — Na pol milijona volilnih upravičencev
Pariz, 12. decembra, k. Po sporazumu, ki ic bil dosežen na poslednji seji sveta Društva narodov o mednarodni policiji v Po-saarju, bo poslanih na posaarsko ozemlje 3.300 mož mednarodnih varnostnih oddelkov, in sicer 1300 iz Anglije, 1300 iz Italije in po 250 iz Nizozemske in Švedske, ki je po daljšem obotavljanju pristala na sodelovanje za očuvanje javne varnosti v Po-saarju. švicarska vlada je definitivno odklonila pomoč. Po tem sporazumu je imela angleška vlada imenovati vrhovnega poveljnika posaarskih varnostnih oddelkov. Kakor poročajo iz Londona, so poverili to funkcijo generalu Brindeu, poveljniku četrte divizije londonskih redarjev. General Brinde je bil od I. 1928. do 1930. adjutant angleškega kralja Jurija.
Po dispozicijah posaarske vladne komisije morajo ti oddelki nastopiti službo v Posaarju že 22. t. m.
Pariz, 12. decembra. AA. Iz Calaisa poročajo, da je ob 14.10 popoldne prispel tjakaj prvi oddelek angleških čet za Posaarje pod vodstvom nekega polkovnika. Vse britanske čete bodo izkrcane najkasneje do prihodnjega torka.
Ntocklioltn, 12. decembra. AA. Listi poročajo. da bodo čele, ki jih bodo Švedi poslali v Posaarje, sestavljene najbrž iz desetnikov in prostovoljnih rezervistov, ki so brez službe Tn dela. Kontingentu bodo načelova-li en polkovnik in 10 aktivnih častnikov.
SaarbrLicken, 12. dec. d. čeprav reševanje prizivov proti volilnim imenikom še ui končano, se more vendar že sedaj približno točno oceniti število volilnih upravičencev. Po izjavah uradnikov plebiscitne komisije Društva narodov jih bo okoli 540 tisoč. Pričakujejo, da bo udeležba pri plebiscitu skoro 100 odstotna.
Tukajšnji listi priobčujejo uradno poročilo osrednjega odbora za plebiscit, ki obvešča prebivalstvo Posaarja, da so bili izvršeni vsi ukrepi, da bp pri plebiscitu v vsakem pogledu zagotovljena tajnost glasovanja. Vsak volilec bo izpolnil svoj'o glasovnico v zaprti kabini, glasovalni listki bodo v dveh ovitkih, pri štetju glasov bodo delali izključno samo organi osrednjega plebiscitnega odbora, namreč državljani tujih držav, ki so pri plebiscitu nezaintere-sirane.
Požar, ki je zahteval 38 človeških žrtev
London, 12. decembra, d. V hotelu Kerns v Lansingu v državi Michigan v Zedinje-nih državah je v noči od ponedeljka na torek nastal strašen požar, ki je uničil vse poslopje in zahteval 38 človeških žrtev. Hotel je bil shajališče michiganskih politikov in finančnikov.
Požar je nastal iz še nedognanih vzrokov sredi noči. V hotelu je prenočevalo okrog 200 gostov. Ogenj se ie širil z nepopisno naglico Ljudje so v paničnem strahu zapuščali poslopje, skakali skozi okna. se zapirali v sobe in bežali na streho. Prav zaradi panike je mnogo ljudi našlo smrt v plamenih in na tlaku pred hotelom. Nekaj gostov je skočilo na drugo stran v reko Gran River. v kateri so utonili. Pet drugih se ie zbralo na strehi, ki pa se je kmalu udrla. tako da so našli smrt v plamenih.
žrtev, ki so iih našli na pogorišču, doslei še ni bilo mogoče identificirati.
Gasilci so bili proti požaru brez moči. Sedem gasilcev je bilo celo ranjenih. Ka-
kor so ugotovili po prvi preiskavi, so gasilske priprave v hotelu zastarele in iih sploh ni bilo mogoče uporabljati, vse sig-nalizacijske naprave pa so bile poškodovane. Mnogo ljudi, ki so si sicer rešili življenje. a so dobili hude opekline in druge poškodbe, so prepeljali v javno bolnišnico. Ranjencev je preko 50
110 mrtvih v Abesiniji
Rim, 12. decembra AA. Agencija Štefani poroča da so imeli Abesinci v boju z Italijani pri Ualualu 110 mrtvih.
Venec cerkljanske mladisi. na Oplencu
Topola, 12. decembra AA. Uprava kraljevskega zadužbinskega posestva na Oplencu je dobila danes venec in svečo učencev 3. razreda ljudske šole iz Cerkelj pri Kranju Venec je iz zelenja, ki so ga učenci sami nabrali v Kamniških planinah v kraljevem lovišču. Venec je položil na grob in prižgal svečo v imenu učencev iz Cerkelj učenec 3. razreda topolske šole Stanko čop. Na vencu je napis: ^'ava Viteškemu kralju! — čuvajmo Jugoslavijo!«
Trije znameniti
zdravilni vrelci
»Tempel«
»Styria«
»Donat«
Vsak služi zdravju na svoj način.
G. Jevtič proti vsakemu slavnostnemu sprejemu
Centralni Presbiro poroča: Obveščen, da mu nameravajo v znak hvaležnosti prirediti svečan sprejem v Ljubljani, prosi g. minister zunanjih zadev Bogoljub Jevtič z izrazi tople zahvale za to pozornost, da se zaradi žalosti, v kateri se nahaja celokupni naš narod, ta manifestacija ne priredi.
Ženeva. 12. decembra p. Zaradi razgovorov, ki jih je imel zunanji minister gosp. Jevtič v Ženevi, se je njegov povratek nekoliko zakasnil. Jugoslovenska delegacija, na čelu z zunanjim ministrom Jevtičer.i, ie odpotovala iz Ženeve šele danes dopoldne ob'11.10. V Beograd prispe jutri zvečer ob 20.15.
Banovinska konferenca
JNS
Beograd. 12. decembra. Predsedstvo Jugoslovenske nacionalne stranke je na svoji seji 11. t. m. sklenilo da se bodo vršile ba-novinske konference Jugoslovenske nacionalne stranke, ki bodo v smislu statuta stranke razpravljale o kandidacijskih predlogih za dopolnilne senatne volitve: 26. decembra v Nišu in Skoplju. 27. decembra v Novem Sadu. Sarajevu in na Cetinju, 28. decembra v Splitu in Banjaluki. 29. decembra v Ljubljani, 30. decembra v Zagrebu.
Napredovanje učiteljstva
Beograd. 12. decembra p. V višjo skupino so napredovali naslednji učitelji odnosno učiteljice: Julija čueek v Ljubljani, Cveta Duražijo in Antonija Druškovie na šoli za defektno deco v Mariboru, Marija Ravbar v Stari vasi, Ana Seme v Dolenjem Logatcu, Dragica Brglez v čadramu. Vida Brakuš v Suhoru, Alojzij Bulovec v Begunjah, Josipina Leskovec v Stični, Kristina Cibic v Mariboru, Katinka Urbas v Ljubljani, Marica Butkovič v Krškem, Bogdan Goldmajer v Bušeči vasi, Gabrijela Strah v Mirni, Stanislava Cvete v Golem, Marija Kovač v Tržiču, Kristina Kluh v Mariboru, Antonija Sancin v Artičah, Ljudmila Tovstovršnik pri Sv. Andražu pri Slov. gradcu, Danilo Nabergoj v Dravogradu. Draga Rajner v Rajhenburgu, Marija Brglez v žicah. Klara Baloh v Hrastniku, Marjeta čepič v Solčavi. Zora Rihter v v štrigovi in Zdenko Dolinar v Veliki Dolini.
Obnova dela v cementnih tvornicah
Split, 12. decembra n. V vseh tovarnah cementa v okolici Splita se je znova pričelo delo. Vse kaže. da je kriza v cementni industriji v glavnem premagana. Zasedaj vsaj ni pričakovati novih odpustov delavcev in nameščencev iz tovarn, niti kakega zastoja v obratu.
Mariborske komunalne zadeve
Pomožna akcija — Novi proračun
Maribor, 12. dccembra
Maribor je lahko ponosen na svoje dosedanje zimske pomožne akcije, v katerih je meščanstvo pokazalo globok smisel za pomoč bližnjemu. Na petkovi občinski seji bo podano obširno in izčrpno poročilo o vseh dosedanjih akcijah v prid revnim slojem. Če upoštevamo izredno težke gospodarske razmere, v katerih nas je dohitel naš čas, potem je treba dobremu srcu Maribora dati polno priznanje. V lanski Pomožni akciji so znašala darila v gotovini 9S4.455 Din, darila v blagu pa so ocenjena s 100.000 Din. Skupno se jc torej dosegla lepa vsota 1.084.455 Din. Pomožne akcije je bilo deležnih 1032 družin s 30% podpirana". Pomožna akcija v letu 1933-45 je presegla uspeh vseh dosedanjih. Stopnjujoče se prispevke v zadnjem letu je pripisati predvsem živahnemu odzivu s strani industrijskih krogov. Poročilo na petkovi seji občinskega sveta bo nudilo nekak okvir za izvedbo letošnje Pomožne akcije. Primer napram uspehom Pomožne akcije v drugih mestih dokazuje, da stoji Maribor v prvih vrstah in je upati, da bo dobro srce Maribora tudi sedaj dokazalo upravičenost svojega slovesa.
V središču mariborske komunalne politike je novi proračun, ki ga je proračunska komisija že pregledala in odobrila. Posebnost v sestavi novega proračuna jc njegova prilagoditev reorganizaciji dosedanjih avtonomnih mestnih podjetij v eno podjetje z naslovom Mestna podjetja (M.P). Nov« proračun se deli v dva dela in sicer v proračun Mestnega zaklada in v proračun Mestnih podjetij. Prvi je kompetenčnega značaja, drugi pa finančnega oz. blagajniškega. Pri prvem se dohodki ravnajo po izdatkih, pri drugem pa izdatki po dohodkih. V prejšnjih letih se je proračun posameznih podjetij detajliziral v posebnih pojasnilih l- proračunu mariborske mestne občine. Novi proračun Mestnih podjetij pa jc sestavljen po enotnem principu modernega industrijskega knjigovodstva z materialnim pregledom ter pregledom o personalnih ter drugih izdatkih. Letošnji proračun Mestnih podjetij je prvi te vrste v naši državi in izgleda, da bodo mariborski primer posnemala tudi druga mesta, čim bodo v smislu novega zakona izvršila reorganizacijo doslej avtonomnih mestnih podjetij po mariborskem vzoru. Dohodki in izdatki proračuna Mestnega zaklada in Mestnih podjetij so v približno istem razmerju kakor v dosedanjih proračunih, t. j. 1 : 1. Novi proračun bo javnosti nn vpogled razgrnjen še v teku tega meseca.
Delo naše Zbornice TOI
Zanimiva proračunska seja naše najvažnejše gospodarske korporacije
Ljubljana, 12. decembra.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je imela danes dopoldne svojo proračunsko plenarno sejo, ki jo je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Pred prehodom na dnevni red je predsednik v daljših izvajanjih počastil spomin na našega kralja-mučenika, tvorca naše ponosne kraljevine in zaščitnika našega gospodarstva. Pozval jc zbornični svet, da se ob svojem današnjem sestanku pokloni spominu našega velikega borca za osvoboditev in zedinjcnjc. ki je vso svojo življenjsko silo posvetil zgraditvi, zaščiti in umirjenju kraljevine Jugoslavije, konsolidaciji Balkana in ohranitvi evropskega miru. Zapustil nas je z izročilom »Čuvajte mi Jugoslavijo«, ki nam bo enako, kakor njegove zgodovinske besede v 6. januarskem manifestu, vodilo za bodoče delovanje in stremljenje. Ves jugoslovenski narod je pred vsem svetom s potoki solza dokazal, kako jc oboževal svojega velikega kralja. Noben plcbiscit ne bi mogel na bolj nedvomni način pred zgodovino dokazati razpoloženja vseh krajev naše države in dati jasnejši odgovor na zlohotno kampanjo, ki se vodi proti obstoju naše države. Poldruco desetletje smo z globoko vero občudovali velike napore našega modrega kralja. Njegov interes za gospodarska vprašanja in za zaščito nacionalne delavnosti je omogočil, da smo v kratkem času prišli do znatne osamosvojitve od inozemske gospodarske odvisnosti. Na poziv predsednika so vsi navzoči zborovalci, ki so poslušali komemoracijo stoje, trikrat zaklicali »Slava kralju Aleksandru I.«.
Ustanovitev muzeja kralja Aleksandra
Po cnominutnem molku je predsednik v svojih nadaljnjih izvajanjih poudaril, da vsi kraji naše prostrane domovine tekmujejo v tem, kako bi se čim bolj oddolžili spominu na veličastno delo pokojnega Viteškega kralja. Zato je njegova želja, da tudi zbornica postavi trajen spomenik. Zbornica že dolgo nabira zgradivo, ki naj priča o sposobnosti našega obrtništva in industrije v preteklih stoletjih. Ima že lepo zbirko zgodovinskih del umetne obrti v naših krajih. Zato smatra, da bi gospodarski krogi najlepše počastili spomin z ustanovitvijo muzeja, ki bo nosil njegovo slavno zgodovinsko ime. Predsedstvo zbornice je na seji dne 6. novembra sklenilo, da osnuje zbornica »Muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja« in predlaga, da odobri zbornica iz svojih sredstev znesek 250.000 dinarjev kot temeljno dotacijo sklada za ustanovitev tega muzeja in da tudi v bodoče proračune postavi nadal jnje primerne zneske, da bi mogla zbornica čim prej postaviti zgradbo muzeja. Obenem predlaga predsedstvo, da osnuje zbornica »Podporni fond kralja Aleksandra I. Uedinitelja« za podpiranje siromašnih in onemoglih bivših pripadnikov zbornice, iz katerega naj se vsako leto izplačajo siromašnim in onemoglim bivšim pripadnikom gospodarskih stanov podpore v znesku 25.000 Din. V imenu predsedstva je prosil, da zbornica ta sklep odobri in da obenem odobri pravilnike za oba sklada, kar je bilo soglasno sprejeto. S plenarne seje je bila nato poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravna brzojavka trgovinskemu ministru Juriju Dcmetroviču.
Naznanila predsedstva
Predsednik zbornice g. Jelačin je nato sporočil, da je trgovinski minister odobril zbornični proračun za leto 1934, kraljevska banska uprava pa zbornični računski zaključek za leto 1(,33. Trgovinski minister je nadalje odobril na zadnji zbornični seji sklenjeno spremembo zborničnih pravil, po kateri bo gostinski odsek štel 10 članov, in skupna zbornica 58 članov. Minister za trgovino in industrijo je imenovanje članov gostinskega odseka žc izvršil; ker pa še ni prišlo uradno obvestilo, ni bilo mogoče sklicati novih zborničnih svetnikov na današnjo sejo. Čim bo prišel odlok ministrstva, bo predsednik sklical sejo novega odseka, da se konstituira in prične z delom.
Na zadnji seji izvoljeni upravni odbor pokojninskega sklada zbornice se je 25. t. m. konstituiral. Zbornični upokojenci so izvolili za svojega predstavnika v upravnem odboru prvega zborničnega tajnika v pokoju dr. Viktorja Murnika. V smislu sklepov zadnje seje je zbornica izločila imovino pokojninskega sklada iz zborničnega premoženja in ga prenesla na samostojni pokojninski sklad. Na zadnji seji izvoljeni 9 članski odbor je skupaj s predsed-ništvom končno redigiral načrt volilnega reda za zbornico, ki je bil nato odposlan v odobritev trgovinskemu ministrstvu. V smislu organizacijskega statuta za abitu-rientski tečaj pri trgovski akademiji so bili v šolski odbor tega tečaja soglasno izvoljeni gg.: Ivan Jelačin. Stanko Lenarčič. Fran jo Sire. dr. Karol Pirjevec in dr. Ivan Pless.
V smislu zakona o obrtnih sodiščih je potekla funkcijska doba dosedanjih prised-nikov za obrtno sodišče in za obrtno pri-zivno sodišče v Ljubljani in je treba imenovati nove kandidate za te sodnike-lajikc in njih namestnike. Po predlogih posameznih odsekov je zbornični plcnum odobril kandidate za 27 prisednikov in 15 namestnikov za obrtno sodišče ter kandidate za 7 prisednikov za obrtno prizivno sodišče.
Ob koncu svojih sporočil se je predsednik spomnil nenadoma preminulega tovariša in dolgoletnega zborničnega svetnika g. Frana Kavčiča, ki je bil od leta 1927 član zborničnega sveta in si je z vnemo prizadeval za interese gostilničarske stroke, za katere si je pridobil velike zasluge tudi kot bivši predsednik ljubljanskega Združenja gostilničarjev in Zveze gostilničar-skih zadrug v Ljubljani. Lstanovil je tudi gostilničarsko šolo in gostilničarski dom. Zastopal je tudi zbornico v davčnem odboru in v ravnateljstvu OUZ.D. Zbornica bo ohranila blagopokojnika trajno v hvaležnem spominu. Na mesto pokojnega g. Kavčiča je zbornica imenovala v davčni odbor g. Joška Lauterja. gostilničarja v Ljubljani. Predsednik g. Ivan Jelačin je nato podal obširno in zanimivo predsedstveno poročilo, o katerem poročamo na drugem mestu.
Gospod predsednik je poročal tudi o letošnjem informativnem potovanju gospodarstvenikov v Bolgariji, kjer so bili jugoslovenski gospodarstveniki nad vse ljubeznivo in bratsko sprejeti. Na njegov predlog ie zbornica poslala ob priliki današnje Rf ie pord»-fl'-ne brzo;avke bratskim zbornicam v Sofiji, Plovdivu, Burgasu in Var-
ni. Več kakor eno uro trajajoče poročilo predsednika je zbornica sprejela * splošnim odobravanjem.
Proti šušmarstvu
Po končanem poročilu predsednika jc podpredsednik g. Josip Rebek poročal o potrebi omejitve prekomernega naraščanja obrtniških obratov. V mnogih obrtnih strokah obstoja številčna prenasičenost. Zaposlitev posameznih obrtnikov je občutno padia in k temu je pritisnila še konkurenca nekaterih industrij, ki izpodrivajo obrtniške izdelke s svojimi posebnimi prodajnimi metodami. Množijo se sicer odjave obrtnikov, ki pa se z odjavo ne izločijo iz rokodelske produkcije, temveč množe žc itak ogromno število oseb. ki z nelegalnim obratovanjem ubijajo legalno obrt. Administrativna sredstva za pobijanje šušmar-stva so se izkazala kot nezadostna. Y mnogih državah so v sličnih razmerah odredili obrtno zaporo, ki pa se ni dobro izkazala. Avstrija je na primer po dveletni obrtni zapori to zaporo sedaj ukinila, uvedla pa je stroge določbe za pobijanje šušmarstva, slične predlogom, ki so jih stavile naše zbornice na skupni konferenci v Skoplju. Tudi pri nas je nujno potrebno, da sc v tem pogledu poostre predpisi proti šušmar-stvu. Onemogočiti je tudi otvarjanjc prodajaln na drobno od strani industrijskih podjetij, zlasti podjetij oblačilne stroke in ukiniti take prodajalne v manjših krajih. Starostna meja za nastop obrti naj se dvigne od 21 na 24 let. Prav tako je treba omejiti režijsko delo v gradbeni stroki in ukiniti izvrševanje del v lastni reži ii ter režijsko delo raznih državnih in samoupravnih ustanov. Potrebno pa jc tudi pristopiti k sistematičnemu delu za olajšanje preseljevanja odvišnega števila našega obrtništva kakor tudi naraščaja v druge dele naše države. kjer še obstojajo možnosti razvoja za solidno obrt. K izvajanju podpredsednika g. Rebcka je zbornični svetnik narodni poslanec g. Krejči opozoril na nevarnost, ki preti jugoslovenskemu obrtništvu zaradi tega. ker zaposlujejo v nekaterih delih naše države obrtniki izredno veliko število vajencev, kar je velika nevarnost za bodoči razvoj obrtništva.
Obširno poročilo o gospodarskem položaju kranjskega sreza je podal zbornični sveinik g. Franc Sire. zanimivo strokovno poročilo o položaju izvozne trgovine lesa pa zbornični svetnik dr. Ernest Rekar. Zbornični svetnik g. Milko Senčar jc podal aktualno poročilo o izvozu sadja v Nemčijo, kjer je pokazal letošnji neuspeh izvoza jabolk v Nemčijo navzlic novi trgovinski pogodbi, kar je pripisati predvsem okolnosti, da zaradi zavlačevanja pri izdajanju izvoznic od strani 1'rizada in pri določanju izvozne premije nismo mogli izkoristiti ugodni trenutek za izvoz naših zgodnjih jabolk. Naša izvozna trgovina je pri tem utrpela prav občutno izgubo. O reviziji zbornicah faks je poročal zbornični konzulent g. Franc Žagar. S to revizijo se znižajo predvsem vse obrtniške takse in takse za preselitev obratov, kakor tudi takse za listine v zvezi s carinskimi olajšavami. Nespremenjene pa ostanejo takse za otvoritev trgovinskih in industrijskih obratov.
Zbornični proračun
O zborničnem proračunu za leto l'>35 jc poročal predsednik g. Ivan Jelačin. Novi proračun je nekoliko znižan in so predvideni izdatki v višini 3,015.000 Din (leta 1930. je znašal proračun še 4,952.00-> Din); dohodki so za prihodnje leto predvideni v višini 3,076.000 Din, tako da izkazuje proračun presežek kot blagajniško rezervo v višini 61.000 Din. V letu 1935. se bo pobirala na pridobnino in družbeni davek 8 odst. doklada (nasproti dosedanji 10 odst. do-kladi). Proračun je bil brez debate soglasno sprejet.
Zbornični podpredsednik g. Josip Rebek je nato podal obširno poročilo o davčnem vprašanju s predlogi za spremembo in dopolnitev davčne zakonodaje, zbornični tajnik dr. Koče pa je podal zanimiv referat o položaju in o zahtevah prevozniških obrti.
Za carinsko unijo z Bolgarijo
Pri zadnji točki dnevnega reda je zbornica obravnavala samostojne predloge. Z odobravanjem je bil najprej sprejet samostojni predlog zborničnega predsednika g. Iv. Jelačina, po katerem bo zbornica ulede na slično gospodarsko strukturo Jugoslavije in Bolgarije in na splošno težnjo po čim tesnejšem zbližanju obeh držav predložila ministru za trgovino in industrijo predstav-ko, da naj kraljevska vlada čim prej pristopi k pripravam za skorajšnja pogajanja za sklenitev carinske unije med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Zbornični svetnik g. Senčar je stavil številne predloge za sanacijo denarništva, zbornični podpredsednik g. Rebek predlog za zaščito čevljarske obrti, zbornični svetnik g. Kra-pež predlog glede izterjevanja davčnih zaostankov, zbornični svetnik g. Vrečar predlog glede odmere prometnega davka v kamniškem srezu, zbornični svetnik g. Holy predlog glede gradnje drugega tira na progi Zidani most — Zagreb, zbornični svetnik g. Lavtižar predlog glede zaščite kmetov in zbornični svetnik g. Windischer predlog glede šušmarstva in dela v režiji ter glede postopanja oblastev pri izdajanju obrtnih listov in upoštevala nerednih dokazil o usposobljenosti. Pri tem predlogu se je razvila zanimiva debata, ki je pripomogla do razjasnitve tega važnega vprašanja. Končno je zbornični svetnik g. Anton Ro-jina stavil predlog glede nedavnega razveljavljanja dovoljenj za porabo denatu-riranega špirita. Ob zaključku je zbornični svet na predlog podpredsednika g. Rebeka z odobravanjem izrekel zahvalo predsedniku g. Jelačinu za energično zavzemanje za interese gospodarskih stanov zlasti v sedanjih težkih časiii in mu soglasno izrekel zaupnico.
Nemško posojilo na Nizozemskem
Haag, 12. decembra AA. Doznava se, da bo Nemčija najela posojilo na Nizozemskem.
Vrem*nsta namtved
Zagrebška vremenska napoved za danes -Oblačno, deževno vreme, zmerno hladno
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: V južnih Alpah večinoma oblačno, v nižinah megla, od časa do časa deževno tei» peratura se bo najbrž nekoliko dvignila
Naši krapi in ljudje
General Denjikin na poti v Ljubljano
Danes prispe prvič v Ljubljano popularni ruski carski general Anton Ivanovič Denjikin. bivši glavni poveljnik ruske armade na jugu Rusije in n:vmestnik vrhovnega poveljnika admirala Kolčaka.
V	svetovni vojni si je general Denjikin pridobil velik sloves. Bil je poveljnik na ruski zapadni fronti, potem na jugoz.ipad-ni, nekaj časa pa je načeloval ruskemu glavnemu generalnemu štabu. V tej službi je bil najožji sotrudnik že pokojnega generala Aleksejeva. Z njim je 1918, ko je ruska vojska zapustila fronto, začel na jugu Rusije organizirati prostovoljce, da bi sc dalje vojeval z zavezniki. 1920 ie bil slednjič prisiljen zapustiti Rusijo. Prestal je hude borbe in prepustil je svojo vojsko generalu \Vranglu. Angleška vlada mu je ponudila pomoč, ki pa jo je odbil, se nastanil v Belgiji in se posvetil izključno znanstvenemu in književnemu delu. Že dolgo slovi general Denjikin kot eden največjih sodobnih ruskih vojnih pisateljev, njegova dela se tiskajo v inozemstvu, izšlo pa jih je nekaj tudi v Moskvi. Glavno njegovo književno delo je posvečeno dogodkom in osebam iz svetovne vojne, revolucije in državljanske voine. Zadnji čas izhajajo različni njegovi članki v ruskih, francoskih in angleških listih in obravnavajo razna vprašanja.
V	Ljubljani bo general Denjikin posetil rusko kolonijo. Izkoristil pa bo tudi priložnost za predavanje. Društvo ruskih oficirjev vabi ruske organizacije in vse goste Slovence, da posetijo to predavanje, ki bo obravnavalo sedanji mednarodni položaj in Rusijo. Predavanje ho jutri ob 19.30 v veliki dvorani hotela Tivoli. Vstop je vsakomur svoboden.

Lokar Ivan - SOletnik
I>anes bo slavil 80-letnico svojega življenja šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Lokar. Rodil se je 13. decembra 1. 1854. v Ljubljani. Svoje prvo učiteljsko mesto je imel v Starem trgu ob Kolpi, kjer si je izbral tudi svojo življenjsko družico, s katero je praznoval pred štirimi leti zlato poroko in ki mu je še vedno skrbna gospocinja. Iz zakona se jima je rodilo pet otrok, ki so vsi v ugodnih položajih.
Po Starem trgu je učiteljeval nekaj časa v Črnomlju, potem je bil voditelj v Dobličah pri Črnomlju, kjer je služboval i1 igo dobo, nazadnje pa je bil imenovan .i nadučitelja na Hrušici pri Ljubljani. Tu ie ostal do svoje upokojitve proti koncu vojne. Za počitek po neumornem učiteljskem delovanju si je izbral svoj rojstni kraj Ljubljano, kjer zdaj preživlja jesen svojega življenja.
Jubilant je začel učiteljevati v dobi, ki za učiteljstvo ni bila prijetna. Učitelje so zapostavljali in poniževali, kjer so jih le mogli. Kljub vsem neprijetnostim je zmerom vestno izpolnjeval svoje učiteljske dolžnosti in izpodbujal prebivalstvo, kjer je služboval, k naprednemu gospodarstvu. Kljub pičlim učiteljskim dohodkom je vse storil /a svoje otroke, da jim je omogočil ugodne položaje. V prostem času je iskal razvedrila na lovu in je slovel kot dober fovec. še pred šestimi leti se je z največjo vnemo udeleževal lova. Kljub častitljivi starosti je še zmerom duševno čil. V hudi zimi 1. 192S. se je na poledici ponesrečil in si poškodoval nogo, da zdaj težko hodi.
Po svojem prepričanju je bil vedno naprednega mišljenja, vendar pa se v ospredje ni silil. Njegovo odločno napredno prepričanje mu je nakopalo marsikatero bridkost od političnih nasprotnikov, posebno
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
na Hrušici, kjer je imel med vojno celo hišno preiskavo in druge neprijetnosti, kar je moža tako užalostilo, da je stopil v pokoj po skoro 401etnem službovanju.
Možu trdnega značaja želimo ob redkem jubileju še mnogo zdravih let!
Bakoviceva razstava podaljšana
Ljubljana, 12. decembra Dalmatinski slikar, profesor splitske tehniške srednje šole Štefan Bakovič, ki ima že nad teden dni v Hedžetovi dvorani svojo razstavo, je z njo pokazal Ljubljani vso lepoto Dalmacije, ki se kaže v njenih
folklornih znamenitostih, posebno v slikovitih, pestrih narodnih nošah in značilnosti dalmatinskih prebivalcev. V številnih slikah je prof. Bakovič upodobil seljake in brhke seljakinje v njihovih narodnih oblačilih, kakršne smo imeli v Ljubljani pri raznih prireditvah že večkrat priliko občudovati.
Poleg številnih slik tega preprostega dalmatinskega ljudstva pa razstavlja Bakovič tudi več rutinirano slikanih portretov, med njimi tudi pokojnega zgodovinarja monsi-gnorja Bulica, pa tudi več pokrajin, polnih svetle obmorske luči.
Bakovičeve podobe se odlikujejo po preprostem, vsakemu razumljivem podajanju, brez izumetničenih efektov, zato obiskovalcem zelo ugajajo. Saj pa so te podobe polne toplih barv, take, da jih more tudi najpreprostejši človek brez vsakega razlaganja uživati. Prof. Štefan Bakovič je nameraval razstavo, ki jo je doslej obiskalo lepo število občinstva in šol, danes zapreti, vendar pa se je zdaj odločil, da ostane odprta do sobote, da si jo morejo ogledati še tisti, ki se zanimajo, a doslej niso imeli prilike. Opozarjamo torej, da je za ogled razstave v Hedžetovi dvorani v Frančiškanski ulici še čas do sobote.
Beethoven v Mariboru
Maribor, 12. decembra
Beethoven spada k tistim veleumom, ki so v drznih korakih prehiteli svoj čas in svojo dobo. Njegovi sodobniki so dostikrat izražali pomisleke proti njegovim no-votarijam. Niso mu mogli slediti, niso ga povsem umeli, zlasti dela iz njegove tretje skladateljske dobe od 1815 — 1827, ki so jim bila ostala v marsičem nerazjasnjena, nekaka glasbena uganka. Nam, ki živimo približno eno stoletje za Beethovnom, se njegova dela zde sama po sebi umevna, povsem logična, naravna in jih lažje in in-timneje uživamo kakor so jih ob Beethovnovem času. Ta pojav nam je lahko migljaj glede pravega in nepristranskega presojanja del naših sedanjih, recimo, domačih modernih skladateljev, ki se drznejo skladati nekoliko čez navadne vsakdanje mere in običaje.
Beethoven je velik, ker je glasbo smatral za nekaj velikega, svetega. In dejstvo je, da ravno Beethovnove skladbe na neki poseben način učinkujejo na poslušalca in jih takoj v začetku v prvih taktih zazibljejo v neko resnobno razpoloženje. Pri Beethovnu ni nobenega igračkanja s toni, nobenih sentimentalnih okretov, ampak takoj se pojavi sila uma, energija volje, skratka, resnost življenja.
V svojih večjih' delih je Beethoven reševal probleme, ki so bili časovno ali osebno važni. V »Eroici« (III. simfonija) slavi heroja Napoleona kot bojevnika za svobodo. Zato je Glasbena Matica mariborska izbrala za spominski koncert ravno simfonijo »Eroico«, da počasti z njo nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, največjega pobornika za svetovni mir.
Koncert bo v ponedeljek 17. t. m. m naj nihče ne zamudi te veličastne prireditve predvsem že zaradi tega, ker je ves čisti dobiček namenjen kot prispevek za spomenik našemu Velikemu kralju. — Predprodaja vstopnic le pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju.
Uradne ure za prosjake
Ljubljana, 13. decembra
Kratko smo poročali o anketi, ki jo je sklical socialno-politični odsek mestne občine o vprašanju, kako izvesti zimsko akcijo za najnujnejšo rešitev tisočev, obsojenih na bedo in mraz. Posamezni govorniki so pri tej priliki navajali prav zanimive podrobnosti in stavili tudi nekaj predlogov, ki so vredni pozornosti in obravnave. Med drugim je nekdo navedel vnebovpijoč primer, kako malo ie še sodelovanja med zasebno iniciativo in javno upravo na polju humanitarnega dela. Neko podjetje je naklonilo vsoto 30.000 Din za socialne namene in za ta človekoliubni dar ie moralo plačati davščino v enaki izmeri kakor od vsakega dobičkanosnega posla. Davčna taksa je v tem primeru znesla okrog 10.000 Din. Taksna praksa pač ne propagira dobrodelnosti med ljudmi. Živahno so razpravljali posamezni govorniki o tern, kako bi se v Ljubljani omejilo število beračev po hišah. Predlog, da naj bi policiia onemogočila pritiskanje po kljukah — hiše na periferiji obiskuje povprečno po 15 do 20 prosjakov na dan, ki so po večini
izven Ljubljane doma — ni našel mnogo odmeva Zabeležiti pa je vredno misel, ki jo je sprožil tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, da naj bi se tudi za prosjačenje normirale nekakšne »uradne ure«. Prosjačenje je dandanes v resnici edina svobodna profesija, ki jo lahko človek izvršuje vsak čas.
Brezposelni prihajajo v hiše podnevi in ponoči, ko so ljudje zdoma ali pa doma, in čeprav je med njimi gotovo večina poštenih in resnih, izrabljajo pogostokrat to svobodo tudi razni življenja naveličani desperati, ki jim je že vseeno, ali delajo prav ali kriminal.
Rdeča, zdrava in polna lica, pa krepko rast imajo otroci, ki uživajo mlečno čokolado Mlekita. V nji se nahajajo vse one snovi, ki jih otrokovo telo potrebuje za rejo krvi in krepak razvoj mišic. Neposne-to mleko in kakao nista v nobeni drugi čokoladi v tako pravilnem razmerju za otrokovo prehrano združena kakor v mlečni čokoladi Mlekita.
Žaganje drv na dvorišču
ne proizvaja ravno najprijetnejših glasov. Nikdo tega rad ne posluša. Toda tudi vašega neprijetnega kašljanja noben rad ne posluša.
pa ne boste kašljali!
Kašelj manjši ali večji
uspesno
prepreči!
MIRIM "
KRALJICA ČOKOLADE
25 prič v kokainski aferi
Trgovanje z mamili je bilo široko razpredeno
Ljubljana, 12 decembra
Kokainska afera je mestoma enolična, tu in tam pa podaja zanimive podatke, kakšne skrivne zveze vladajo med razpečeval-ci, prekupčevalci in prodajalci raznih prepovedanih mamil. Tem ljudem pride vsako mamilo prav, da skušajo na lahek način zaslužiti kosmate dobičke. V glavnih obrisih se kaže pot, kako krožijo po tajnih virih kokain, morfij in opij iz kraja v kraj, iz države v državo. Na sinočnji razpravi so nekateri obtoženci poudarjali, da je eden takih prekupčevalcev razpolagal, kakor je sam zatrjeval, z milijonskimi krediti in je imel vedno dovolj denarja na razpolago.
Predsednik malega senata s. o. s. g. Fran Orožen je danes uvedel dokazno postopanje ter je pričel zasliševati priče. Naval v dvorano je bil danes večji. Med poslušalci so se seveda znašli tudi taki, ki se posebno zanimajo, kako se vodijo nepoštena poslovanja in so morda že sami kaj sodelovali pri sličnih kupčijah. Ves proces kaže, da se utegne še marsikaj razkriti.
Prvi je bil zaslišan Jakob Kranjc, po poklicu mizarski mojster iz Cerknice, ki sta ga dva orožnika pripeljala iz kaznilnice v Sremski Mitrovici, kjer ima presedeti daljšo kazen zaradi komunistične propagande. Jakob Kranjc je bil plačal Torkarju 25.000 Din, ker mu je ta obljuboval, da bosta delila veliko policijsko nagrado, če izsledi Torkar tihotapce s kokainom. V podrobnostih je opisal, kako je prišel v stike s Torkarjem in tovariši in kako so se nekoč peljali na Rakek. Med zaslišanjem je bil prisiljen omeniti značilno okolnost: »Delal sem samo s fašisti ob meji! Dobavljal sem razne športne potrebščine!« Med njim in Torkarjem se je vnel srdit besedni dvoboj. Priča je vztrajal pri svojih trditvah, Torkar pri svojih navedbah.
Druga priča Kovač iz Ljubljane je lepo po domače pripovedoval, kako je nasedel Torkarju zaradi kupčije s kokainom. Za prvi zavoj je plačal 17.000 Din, pozneje za pol kilograma še 6000 Din. Opisal je tudi, kako je čakal na glavnem kolodvoru italijanskega potnika iz Milana. TorkaT ga mu je predstavil. Potnik se je vsedel takoj v avtotaksi in se odpeljal proti Resljevi cesti. Dejal je, da gre na italijanski konzulat in da pozneje sklene kupčijo. Zamida mu je odkril, da je bila vse sama sleparija. Vzorec kokaina je pokazal magistru pharm. Bahovcu, ki mu je takoj rekel, da je treba stvar prijaviti policiji.
Med zasliševanjem naslednjih prič se je dvignila obtoženka Završanova ter prosila predsednika, da jo kam drugam premesti, ker jo Torkar vedno nadleguje: »Ričet bova žrla!« Predsednik je njeni prošnji ugo-dil.
Precej značilna je bila izpoved priče Fra-nja Juraka, ki je povedal, kako je prišel v zveze s Torkarjem in tovariši. Peljali so se nekoč z avtom na Rakek. S seboj so imeli zavoj kokaina m v neki gostilni so ga odprli. Jurak je vzkliknil: »To je slepar-
ska roba!« Nato Torkar: »Sem pa sam ogoljufan!« I,n kaj si je mogel Jurak pomagati, ko mu je Torkar trdil: Sitar (pokojni) v Ljubljani izdeluje tako robo!
Franceta Žigona, čevljarja iz Rožne doline, je osleparila druga skupina razpeče-valcev kokaina. Za prvo dobavo je plačal 14.000 Din in ima od tega še 6600 Din škode. Precej zanimiv je bil besedni dvoboj med branilcem Sitarja dr. Peganom in pričo Žigonom. Dr. Pegan: »Ali ste kdaj prej imeli s kokainom opravka?« »Ne! Zakaj bi ga rabil?« »Povejte, ali je to bilo prvič?« »Prvič!« »iKako ste poznali kokain? Kako veste, da je bil vzorec pravi?« »Kako vem? Toliko sem slišal, kako deluje kokain!«... »Kako?« »Na jeziku. Jezik otrpne!« »Ali ste profesionalen trgovec s kokainom, ali tihotapite?« »Ne odgovarjam na to vprašanje!«... »Verjamem, da
IZDELEK »UNION«, ZAGREB
vam ni ljubo!« Predsednik je naposled vprašal Žigona: »Kje ste dobili denar za kupčije, saj ste skromen čevljar?« Priča: »Od sestre iz Amerike!« »Slabo ga upravljate!«... »Slabo!« Predsednik: »Ali ste ga pa tudi kaj na drug način notri prinesli?« Priča je obmolknil... Obtoženi Svete je nato povedal, da ga je Žigon nekoč vpstt-šal: »Ali ne bi delali s ponarejenim denarjem?«
Zaslišanih je bilo vsega 25 prič o raznih okolnostih. Na popoldanski razpravi je prišlo do majhne senzacije. Prečitano je bilo poročilo orožniške postaje iz Planine glede enega obtoženca. Krivega pričevanja pred preiskovalnim sodnikom obtoženi Janez iz Planine, ki ga je bil Torkar oslepa-ril za 12.500 Din, se je dvignil in glasno spregovoril: »Priznam. Vse bom lepo povedal.« V dvorani je nastala tišina. Torkar je pobledel. Janez pa je odkrito povedal, kako je kupil od Torkarja kokain. Doslej je vse tajil, danes pa je razkrinkal Torkarja, da se je izdajal za Slavka Berce-ta in da mu je prodal ponarejen kokain za nekega šoferja. Povzročil mu je 12.500 Din škode, ker so že doma dognali, da je vse potvorba. Torkar mu je začel zmedeno nekaj ugovarjati, Janez pa z dvignjeno desnico: »Če ne bi bil pred sodnikom tako molčal, ne bi danes tu s teboj sedel.« Razprava se je zato močno zavlekla in se bo jutri nadaljevala.

"VALET"
.A^UoS^tl-K) p Safety Razor
Poenostavi si britje!
»VALETc Antostrop aparat najprikladnejši sistem britja na svetu. Ostri sam svojo britvico. Novo nabnišo-na britvica je ra vsako britje. — Britvic« ni treba menjavati, traja tedne. Ni treba odvijati in ni treba razstavljati. Izberite ^Va-leU.
Sušak krepko raste dalje
Važne nove zgradbe, začete in nameravane
Sušak, 10. decembr
Že več kot mesec dni trajajoče vprav pomladno vreme je začela motiti danes ju-govina, ki je nakopičila nad morje, Sušak in Učko goro težke črne oblake, iz katerih pa ne lije, temveč samo rosi od časa do časa droben dež. Mraza ni, tudi nobene burje, samo jugovina, ki je Primorec ne ljubi, pritiska in kar nekam mori človeka.
Sušak je ves razkopan. Razkopana je ena njegovih glavnih prometnih žil, cesta, ki vodi od Jelačičevega trga tja proti hotelu »Jadran« in naprej proti Martinščici. Na enem delu te ceste je že položena trdna betonska podlaga in ravno danes so začeli polagati nanjo asfalt. Upanje obstoji, da bo ta cesta- že do konca leta asfaltirana ter da bo ž njo pridobil Sušak zelo veliko, ker v poletnih mesecih je prah na nji močno kvaril mesto. Poleg te ceste se dela tudi na cestah na Karadjordjevem pristanišču, preurejene bodo Kosovska in Tvrševa ulica, gradi se kanalizacija na več mestih, in v že izdelani proračun za prihodnje leto, o katerem bodo ravno ta teden razpravljali, so vnešeni razmeroma veliki zneski za modernizacijo še drugih cest na Sušaku
Sušak je glede na svoje občinsko gospodarstvo zavidanja vredno mesto. Pred desetimi leti ni bilo, takrat pravkar osvobojeno mesto, v zemljiški knjigi niti z eno črko zaznamovano, danes pa je lastnik zemljišč, hiš, socialnih in gospodarskih naprav, ki reprezentirajo skoraj stomili-jonsko vrednost in je obremenjeno samo z razmeroma malenkostnim dolgom pri Drž. hipotekami banki (1,800.000 Din). Ta dolg se redno amortizira. Proračun za prihodnje leto se giblje okrog 18,000.000 Din.
V letu 1935. bo, kakor kažejo sedaj dejstva, realizirana tudi, pred letom zasnovana ideja o graditvi Narodnega doma. Prostor za to reprezentativno in praktično zamišljeno stavbo je že kupljen in leži sredi
mesta, na najbolj prometni točki, tam, kjer je stal dosedaj takoimenovani »kortil<<, ki je v večjem delu že podrt. Za to stavbo so že razpisane nagrade za idejne načrte, ki morajo biti položeni do konca februarja 1935. Projektanti sicer ne bodo imeli lahkega dela, ker je treba namestiti v stavbo poleg velike dvorane, ki se bo kosala z ono ljubljanskega hotela »Uniona«, tudi restavracijo, kavarno, eno manjšo dvorano, hotel, prodajalne, garaže, kopališča, društvene sobe in še marsikaj. Upajmo, da se bo čez leto dni na tem mestu že dvigala ponosna stavba vsaj iz svojih temeljev.
Kakor Ljubljana, ima tudi Sušak sajoj Delavski dom, ki bo v prihodnjem mesecu notranje opremljen in izročen svojemu namenu.
Da, Sušak raste in se razvija. Promet v njegovi luki narašča tako naglo in je že tako velik, da se je zgodilo pretekli teden, da ni bilo mogoče dobiti v vsem Sušaku in njegovi okolici voznikov za prevažanje tovorov, ker so bili. vsi zaposleni. Sušak stoji pred velikim problemom razširjenja luke. Ravno te dni se predsednik mesta mudi v Beogradu s celo kopico vprašanj, ki čakajo na rešitev in odločitev v raznih ministrstvih. Upamo, da se bo vrnil vesel kakor se je vrnil še vedno dosedaj.
Danes so se vrnili Sušačani z Oplenca. Veliko jih je bilo, ki so se peljali tja na to našo najnovejšo, veliko romarsko pot. kar se je opazilo zlasti po javnih lokalih v Sušaku. ki so bili za časa odsotnosti onih, ki so šli na Oplenac, skoraj prazni. Vsi se čutijo srečne, da so bili tam. — Lep pozdrav7 Ljubljančanom in drugim od našega sinjega Jadrana, ki je večno lep tudi danes, čeprav leže nad njim temni oblaki in je tudi morje temno in nemirno. P.
Kupuj domače blago!
LTURNIPREGLED
„ Vodnikova pratika"
Med pravkar izišlimi knjigami Vodnikove družbe je tudi vsakoletna »Vodnikova pratikac. Urednik pratike dr. Pavel Kar-1 i n je že z dosedanjimi letniki jasno pokazal, kaj hoče s pratiko: vedno je bila prava ljudska čitanka, ki nudi čitateljem vseh slojev in starosti kaj zanimivega štiva. Urednik je zmirom združeval prijetno s koristnim in si prizadeval, da dvigne prednost pratike preko njene časovne veljavnosti. To mu je v glavnem tudi uspelo. Če pregledamo dosedanje letnike »Vodnikove pratike:, vidimo, da je poleg aktualnega gradiva, (ki ga pa človek tudi pozneje rad potrleda, saj je v njem že kos zgodovine, naša nedavna preteklost) precej sestavkov, ki imajo daleč preko enega leta segajoči značaj in pomen. _ Vrh tega ne kaže Vodnikova pratika nikake vsiljive tendenčno-sti: s svojim pestrim gradivom predvsem poučuje in zabava. Prav zaradi tega se je tolikanj priljubila članom in drugim čitateljem, zlasti še na kmetih.
Tudi novi letnik samo potrjuje njen sloves. Poleg okusne opreme (s sliko Orača na učinkovito dekorirani naslovni strani) vzbuja letos posebno pozornost večje število ilustriranih prilog v bakrotisku. Predvsem je omeniti sliko pokojnega kralja v admiralski uniformi in portret mladega kralja v
6okolsVem kroju. Ker je bila pratika ob
«
tragičnem dogodku v Marseilleu že dotiska-na. je mogla Vodnikova družba samo v tej obliki počastiti mane narodnega mučeni-ka, kralja Aleksandra, ki ga je ponosno štela med svoje ustanovne člane, in izkazati vdanost njegovemu mlademu nasledniku. Dalje imaš celih šestnajst strani ilustriranih prilog: tu so izbrani posnetki iz Ljubljane in iz drugih naših krajev (posebno lepe so slike iz Koroške, pa iz domovine Slovencev ob Rabi na Madžarskem, iz Črne gore in razne zanimivosti iz širokega sveta). Poleg številnih slik na posebnih prilogah imaš dosti ilustracij med tekstom.
Po običajnem koledarskem gradivu, ki ustreza vsakdanjim potrebam, se vrste poučni in zabavni prispevki. Ze od samega začetka je hvalevredna navada, da na prvem mestu izide bodisi članek, bodisi leposloven sestavek, ki je v zvezi z Valentinom Vodnikom. Tudi letos je pratika zvesta lepi domači tradiciji: prinaša na uvodnem mestu odlomek iz romana »Andrijan Boršič«, ki ga piše dr. Ivan Lah V odlomku z naslovom »Gost od vzhoda« nas seznanja z osebo kapetana Rada Vučiniča, poslanika srbskega kneza Črnega Jurija, ki je bil na poti v Pariz, da zaprosi Napoleona pomoči srbskemu narodu. Vučinič se je ustavil v Ljubljani in je tu obiskal barona Zoisa, v razgovorih z Valentinom Vodnikom je pa
spoznal nekoliko drugačno podobo napoleonskih vojn, nego se je kazala iz prebujajoče se Šumadije. Tu je »gost od vzhoda«: spoznal tudi slovenske prilike in neprilike. Iz živahno spisanega in lepo zaokroženega odlomka je videti, da z romanom dr. Laha dozoreva nov zanimiv leposlovni spis o Iliriji. Mirko Š u b i c je spis opremil z učinkovitimi ilustracijami. — Zemljepisec dr. Roman S a v n i k nas vodi »Po sveti koroški zemlji*:, dipl. agr. A. J a m n i k pa v članku »Kaj bo?« obsežno razpravlja o današnji gospodarski krizi, zlasti še v zvezi s kmetijsko produkcijo in s posebnimi razmerami v naši državi. Mara Novakova daje gospodinjam dobre migljaje o shranjevanju posode in orodja; B. V. piše o novem mednarodnem jeziku; Albert S i c razlaga po J. Lusnerju arabske in rimske številke: Vilko Novak poroča o Slovencih na Madžarskem. Univ. prof. dr. Metod Dolenc je prispeval zanimivo poglavje iz zgodovine našega ljudskega prava z naslovom >Kakšne kazni so dajali naši ljudski sodniki«. Dr. P. Breznik seznanja čitatelja s koledarskimi vprašanji (»Stari in novi koledarji«), isti avtor piše tudi o najstarejših živih bitjih na svetu. Ivan Albreht je zastopan s povestjo »Merkurček ljubi«, ki jo je ilustriral Janko O m a h e n. Tone Koren uči čitatelja vedenja na cesti, na tramvaju, na avtobusu in na železnici. Vladimir R e g a 1-ly je prispeval zanimiv potopis »Po Črni gori in Durmitorju«, Rudolf D ostal pa obširneje razpravlja o pouku in vzgoji gluhonemih. Potem imaš pripovedni prispevek: Arnošta Adamiča »Človeka iz pod-
strešja«, ki ga je ilustriral France Podre-k a r. Po članku o tobaku in drugih mamilih sledi Mihe Mušiča »Pogovor o vijoli-lini«, nato imaš članek »Avto in domače živali«. A. J a m n i k je zastopan še z enim člankom: razpravlja namreč o načrtnem narodnem gospodarstvu in kmetijstvu. Znani psihiater dr. G 5 s 11 je prispeval avtoritativni članek »Alkohol in njega pobijanje:, iz vremenoslovja je posnet članek iNevih-ta se bliža«. Zopet leposloven spis: Gustava Strniše »Nestanovitna nevesta« z ilustracijami Domicijana Serajnika. Julij N a r d i n piše o ukaželjnem radio - amaterju. — Vmes med temi članki in povestmi pa imaš še dovolj raznega drobiža.
Tako je »Vodnikova pratika« za L 1935. dostojna tovarišica svojih enako imenovanih predhodnic. Za sklep poročila o tem letopisu Vodnikove družbe naj iz društvenega vestnika posnamemo, da se za prihodnja leta obeta Ivana Albrehta povest >Zareča-ni«, Iva Šorlija »Petdeset odstotkov«, Pavla Brežnika »Temna zvezda« in Davorina Rav-ljena potopis »Pot k mrtvim bataljonom«.
še enkrat „Žalujoči ostati"
Maribor, 10. decembra.
V soboto je bila v mariborskem gledališču proslava sedemdesetletnice Branislava Nušiča, najplodovitejšega in v širokih plasteh najbolj znanega srbskega pisatelja in dramatika. V okviru te proslave so uprizo-
rili Nušičevo najnovejšo trodejansko komedijo »Žalujoči ostali«, obeleženo z vsem značilnim koloritom Nušičevega ustvarjanja, snovnega izbora in tehnike v odrski obdelavi in izgradnji. Vsoto vseh raznih posebnosti, ki so Nušiču prinesle sloves, bi mogli kratko označiti kot nušičizem, ki je v naši odrski literaturi pojav zase in ki zahteva specialnega motrenja in ocenjevanja. V tej svoji najnovejši komediji je segel Nušič v snov, ki je komediografsko izredno mikavna in hvaležna. Nušič ni prvi, ki ga je ta snov zamikala. Mnogokje v svetovni literaturi zasledimo niti stare in vsepovsod trdno usidrane resnice o »žlahti, raztrgani plahti«. Celo v operni svet je ta snov prodrla (Gianno Schichi). Oblikovalec klasičnega formata bi utegnil iz tega ustvariti ve-kovito odrsko umetnino, ki bi zmagoslavno šla preko odrov vseh narodov in celin. Nu-žič je pristavil, da se ta komedija »dogaja vedno in povsod«, hoteč ii tako vtisniti pečat nadčasovnosti in izvenprosternosti. Če se izbrišejo nekatere značilne beograjske konture, se nam odkriva obdelana snov v resnično nadčasovnem in izvenprostornem merilu. Nušiču pa je bilo le do komike, rahle satire in neženiranih žgečkljivih draž-ljaev, ki naj jih gledalec čuti, nikakor pa ne zameri. Le redka je vrsta tistih v svetovni literaturi, ki si smejo in upajo takšne stvari dovoljevati, to tem bolj, ker Nušič ne prenapenja gledalčevih možganov, ampak ustvaria na neki ravnini, kjer je zaradi koketiranja z okusom množice ustreženo koristim gledališke blagajne in kjer hkrati tudi
Božanska
DANES SLAVNOSTNA PREMIERA
GRETA GARBO
v prekrasnem velefilmu Njen partner
John Gilbert
ob 4., y48. in 9.y4 zvečer
Kot dopolnilo »Paramountov« zvočni tednik: Poročne svečanosti princese Marine s Kentskim vojvodo.
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do ^13. ure. Vstopnice si lahko telefonično rezervirate ves dan! Telefonično naročene vstopnice dvignite najkasneje pol ure pred predstavo!
Ljubezen žene. ki je v XVTI. veku živela življenje današnjih sodobnih žena. Kristina, švedska kraljica ... krasna žena ... velika ljubimka...
STENA
ELITNI
TELEFON 21-24
KINO
MATICA
TELEFON 21-24
. ... • .	i .V-'	..-V - 4 ; t': *'•',. i-V : /»S»i.-l'-'-'f ' ' >.• «,	' •
♦ Z redom sv. Aleksandra Nevskega je
bolgarski car Boris odlikoval g. dr. Frida Pogačnika, konzularnega uradnika v Beogradu, doma iz Ljubljane.
+ Napredovanja v vojaški službi. V čin
brigadnili generalov so napredovali, kakor objavlja Službeni vojni list«, polkovniki: pehotni: Damjanova- Todor; artiljerijski: Pavlovič Jovan, Raj nič Mateja in Steva-novič Milutin; inženjerski: Djeloševič Dra-soš; v čin polkovnikov pehotna podpolkovnika Božič Ivan in Knez Rudolf; v čin majorjev kapetani -I. klase: pehotna: Viz-
ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR
19 3 5
Din 27-
jak Milko in Jaklič Vladimir; artiljerij-ska: Tominšek Branko in Krener Franjo; letalski: Hauer Hinko; intendantska pri mornarici: Dernič Ivan in Fink Radivoj; strojni: šušterčič Bernard; v čin kapeta-nnv II. razreda poročniki: artiljerijski: Pezelj Luka: sodni: Spindler Ciril; v čin poročnika bojnega broda II. razreda poročnik fregate Vala n d Rajko; v čin poročnikov podporočniki: pehotni: Marušič Mirko, Grandovee Janez, žeželj Štefan, Korent Ivan; artiljerijski: Cizelj Albin. Ermenc Ivan, Bajuk Jožef, Ožbalt Ivan: inženjerski: Ravhekar Alojz. Krajnc Alojz, Kavčič Ivan. Antolovič Anton, Bukša Ivan; letalski: Ožbalt Slavko. Stebernjak Alojz, Kla-vora Miho, štrus Ladislav; orožniški: Sedlar Dušan; za nižjega vo.inoteliničnega uradnika II. razreda tehniške stroke pri mornarici Pust M liajlo; za sanitetnega pomočnika TK. razreda Smrekar Rudolf.
£fcfPIr/U!& NA G3PLAČILO!
UMTCV.itt »»S/.( ..( I
„JDGO/i.SEVCtJA" ZACBEB, Draškovlf^va 34
+ Imenovanje v ravnateljstvu SUZOR.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je imenoval v ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. dr. Janka Kostla, tajnika Zveze društev priv. nameščencev v Ljubljani, kot člana. g. Zmaga Kožmana, tajnika Društva zasebnih nameščencev za kraniski srez iz Kranja, za namestnika.
* izpremembe v banovinski službi. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani so imenovani: dr. Furlan Tomaž za banovinskega asistenta v 7. položajni skupini pri zdravilišču na Golniku: Ogorelec Bogomir za obrtnegn učitelja v 9. položajni skupini na moški obrtni šoli v Ptuju; Pavlica Fr.
Esence za rum in likerje (32 vrst)
punč in grog izvleček
jelenova sol
soda bikarbona
pepelika
pecilni praški
vinska kislina
vinski kamen
vanilin sladkor
kadilo
Dsrogerija GREG9RIČ
dr. z o. z.
Ljubljana — Prešernova ulica štev. 5.
pa za banovinskega potovalnega učitelja za mlekarstvo v U. položajni skupini. Premeščena sta banovinski administrativni uradnik lic Ivan iz javne bolnišnice v Celju v javno žensko bolnišnico v Novem mestu, banovinski svetnik dr. gter Franjo pa je premeščen od banske uprave v Ljubljani k banovinskemu zdravilišču Dobrni ter obenem imenovan za upravnika omenjenega zdravilišča. — Pri bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani sta imenovani za arhivarki v 8. položajni skupini. Ljudmila Orehkova in Leopoldina šarabonova
<- predavanja ZKD. Sokol Moste priredi jutri ob 20. v sokolski kino-dvorani predavanje o temi: »Od SiišEkci do Bojana. Govoril bo predavatelj ZKD g. Viktor Pir-nat, učitelj. Predavanje spremljajo skioptične slike. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. — Sokolska četa Zalog priredi 15. t. m. ob 20. predavanje o Ne\v Yorku. Predava predavatelj ZKD g. dr. Pavel Brežnik. Predavanje bodo spremljale zadevne slike.
+ Popust švicarskih prevoznih podjetij za zimsko sezono 1934-35. švicarska prevozna podjetja nudijo potnikom iz tujine, ki se zadržujejo v Švici najmanj 7 dni, v času od 15. t. m. do 15. aprila 1. 1935. 30 do 45 odst. popusta pri voznih cenah. Vozni listki po znižani ceni se dobijo pri vseh potniških uradih društva »Putnik« in »Wagons Lits«.
+ Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 100 z dne 12. t m. objavlja uredbo o zaščiti denarnih zavodov, uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito, uredbo v zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij, uredbo o tečajih za strokovno izobraževanje občinskih uslužbencev, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«.
+ Smrt uglednega šolnika. V Omišlju na Krku je 11. t. m. preminil g. Jedrlinič Ni-ko, upokojeni šolski upravitelj, oče pisatelja srbskohrvatskih šolskih knjig, učitelja na meščanski šoli v Ljubljani g. Jedr-liniča Toma. Pokojnik, ki je bil tudi po rodu iz Omišlja, je dosegel visoko starost 84 let. Bavil se je mnogo s sadjarstvom in vinogradništvom ter praktično poučeval svoj narod v teh in tudi drugih kmetijskih panogah V Omišlju je osnoval posojilnico in čitalnico. Bil pa ni le vzoren učitelj, temveč res nacionalni vzgojitelj mladine. Ko je Avstrija razpadla, je bil on kot navdušen Jugosloven predsednik krajevnega narodnega sveta. Pokojnik je bil do zad-njega krepak, a ko mu je pred meseci umrla soproga, ki mu je rodila dva sina in eno hčer, je od potrtosti začel bolehati. Pokojniku časten spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
•s- Mesto Praga za dom slepih v Zemunu. Uprava Doma slepih v Zemunu je prejela iz Prage kot dar tamkajšnje občine svoto 10.000 Din Ta vsota je bila votirana po prizadevanju svetnika dr. Petra Zenkla kot prispevek za notranjo ureditev novega poslopja Doma.
♦ Iz Rogaške Slatine nam poročajo, da je to naše znano zdravilišče odprto tudi pozimi, številni bolniki na želodcu, jetrih in žolčnih kamnih kakor tudi odmora potrebni bodo z veseljem pozdravili to vest, saj je zimska narava v Rogaški Slatini prekrasna. Cene so globoko znižane in gostje uživajo vso udobnost in komfort, ker je hotel »Ljubljanski dom« opremljen s tekočo gorko in hladno vodo ter s central-
no kurjavo. Svetujemo, da si že sedaj naročite sobo za praznike. Za informacije je ravnateljstvo zdravilišča vedno rade volje na razpolago.
♦	Umirajoči slepec spregledal. V Banja-luki je Ah med Cerič, star 50 let pred tremi leti oslepel. Potrošil je vse premoženje, vendar si ni mogel spet pribaviti vida. Te dni pa je mož umrl žena in drugi, ki so bili v zadnjih trenutkih pri njem, pripovedujejo, da je eno uro pred smrtjo na obeh očesih spet spregledal.
*	Božične in novoletne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda se dobe po knjigarnah, trafikah in v pisarni CMD, Beethovnova ulica št. 2. — Kupujte le domače izdelke
Film ZKD
od petka dalje ob U3. popoldne vesela opereta
Valček ljubezni
Lilian Harvev — Wil!y Fritseh
♦	Božični kramarski in živinski sejem v Brežicah bo 19. decembra in ne zadnjo soboto pred božičem, kakor je pomotno navedeno v pratiki.
♦	Deklico z dvema glavama je rodila te dni žena kmeta Matije Hermana v Rumi Mestni fizik, ki je novorojenčka pregledal, je izjavil, da je morala mati v času nosno-sti pasti ali na kak-drug način poškodovati detetovo glavo, kar je imelo za vzrok formiranje dveh glav. Detetovo telo je sicer normalno, samo otrok ne more sprejemati hrane, zaradi česar je obsojeno na smrt.
SVETOVNA SENZACIJA
TARZAN
in njegova
DRUŽICA
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri.
ZVOČNI KINO DVOR
Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50
♦	Požar v Zgornjih Jablanah. V ponedeljek zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Fingušta Jožefa v Zgornjih Jablanah. S poslopjem vred je zgorelo mnogo slame, sena in poljskih pridelkov. Na pomoč so prihiteli gasilci iz ši-kol, Mihovcev in Cirkovcev, ki se jim je po srečilo ogenj omejiti in preprečiti že večjo nesrečo. V kratkem času je to že tretji požar v okolišu Cirkovcev. Ni izključeno, da je na delu zlobna roka.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
Ant. Nedošinska Lida B a a r o v a Vlad. B o r s k y Otomar Korbelaf
slavni češki umetniki igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja
Zlata Katarina
po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina«
Danes premiera ob 4., 7. in 9.15 uri.
ZVOČNI KINO IDEAL
Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din
visoka umetniška pričakovanja niso orehu do zadeta.
Snov je Nušič v pogledu odrske dinamika bistro pretehtal in razjioredil. Vsi trije sklepni prizori ob zaključku posameznih dejanj so izredno učinkoviti, pa tudi vmesni dogodki se prepletajo z živahnostjo zabavnih dialogov in plastiko kolektivnih nastopov. V glavnem prevladujejo v »Žalujočih ostalih kolektivni ansamblski nastopi. kji%r je podana neka izenačenost in uravno-vešenost, le oseba Agatonova stopa vidneie iz tega žlahtarskega kolektiva. Temu zua-čaiu igre je odgovarjala tudi režija, ki je skrbno pazila, da ne (»ostanejo posamezni nastopajoči družabni tipi objekt preostrega karikiranja in groteskirania. ki se ob delih s prevladovanjem skupinskih elementov kai rado samo po sebi poraia.
Pod režijskim vodstvom Jožeta Kovica se nam je predstavila slikovita serija teh osme.šenih tipov, ki |im stoji upokojeui sreski načelnik Agalon Aršie na čelu Edo Grom ga je dobro razčlenil iu mu vtisnil neko podobo, ki spada med najboljše Gro-uiove stvaritve. Ostaii sodelujoči so po značaju same igre precej utesnjeni v lastnih nagibih in ambicijah, so pa vsak v svojem delokrogu svojski podajali svoje odrske zasmilite. Režiser Jože Kovic je pritegnil k sodelovanju F u r i j a n a kot trgovca Tana-sija. Pavla Kovica kot občinskega uradnika Proko Puriča, Gorinška kot meščana Trifuna, Nakrsta kot odvetnika Petroviča. Dragutinovičevo kot Simko, Kraljevo kot Vido, Starčevo kot Gino, 2akrajškovo kot S ar ko, Gorinškovo kot tetko, Savinovo kot Danico. Osnovni znak njih igre je bilo pre-
mišljeno in s celoto skladno urejevano odrskih odnosov. Tej strnjeni celoti je dal tudi režiser poudarek s koncentracijo glavnega pozorišča, kjer se stikajo vodilni momenti
igre
Predavanje o sodobnem češkem slikarstvu.
Drevi ob 20. predava v prostorih »Zvezde« akademski slikar prof. Ivan Vavpotič o sodobnem češkem slikarstvu. Predavatelj je dober poznavalec likovne umetnosti bratskega naroda in ne dvomimo, da bo povedal mnogo zanimivega. Številni diapozitivi bodo ilustrirali njegova izvajanja in nas seznanjali s smermi in osebnostmi v sodobnem češkem slikarstvu. Kulturno zainteresirane ljubljanske čitatelje opozarjamo na to predavanje kot prvo v vrsti predavalmh večerov, ki jih pripravlja naša Jugoslov -češkoslovaška liga. Vstop je prost.
Vzgoja mladine za domačo literaturo ni
na vseh srednjih šolah taka. da bi zapustila v absolventu trajno zanimanje za domače pisatelje in sploh za književnost. Ni treba posebej poudarjati dovolj znanega dejstva. da uspeh zavisi predvsem od metode profesorja, ki poučuje v višjih razredih domači jezik in slovstvo. V tem pogledu je značilen naslednji pojav, s katerim smo se po naključju seznanili te dni: Ob šestdeset-letnici pisatelja Ksavera Meška so priredile učenke prof. dr. Ivana Laha na ženski realni gimnaziji v Ljubljani Meškovo uro s predavanjem in recitacijami. Plemeniti sad intenzivnejšega zanimanja za Meška je album, ki so ga naše licejke poklonile pisatelju Mešku. Tu je na stroj prepisano
predavanje ene izmed licejk. okrog petdeset gimnazistk pa je v album lastnoročno vpisalo svoje misli o Mešku, ali pa vsaj najljubše citate iz Meška. Tako je nastala edinstvena knjiga, ki kaže, kako »mladina pesnika slavi«. Samo s takimi in podobnimi metodami je mogoče v mladih ljudeh vzbuditi večjo vnemo za domačo literaturo in jih približati vodilnim pisateljem. Tudi jubileje nekaterih drugih pisateljev, med njimi Otona Župančiča, so licejke slavile z internimi šolskimi prireditvami, za katere so se dalje časa pripravljale tako. da so pridno čitale njihove spise.
Hugo Boettinger umrl. V Pragi je umrl znameniti češki karikaturist in portretist 1'ugo Boettinger Njegove humoristične risbe, ki so jih objavljale zlasti »Lidove Novi-ny«, so bile na takem glasu, kakor v Jugoslaviji risbe in karikature Pjera Križaniča. Na svoj značilni način je portretiral vse vodilne osebnosti češkoslovaške. Velik del svojih risb je podpisoval s psevdonimom Dr. Desiderius. Z njim je izgubila češkoslovaška likovna umetnost originalnega in plo-dovitega stvarjalca.
»Srpski narod u devetnaestom veku« je naslov monumentalnega dela, ki ga pripravlja založba Geza Kohn v Beogradu v redakciji Slobodana Jovanoviča. Stanoja Sta-nojeviča, Jovana M. Jovanoviča in Nikole Stojanoviča. Delo je razdeljeno v d v a j -s e t knjig, ki jih spišejo razni zgodovinarji in politiki. Obravnavalo bo vso zgodovino Srbov od 1788. do 1918. o vseh pokrajinah, ki so jih naseljevali (Srbija. Vojvodina, Črna gora. Hercegovina, Bosna, Hrvatska in Dalmacija).
bolgarski koncert v Ljubljani. V nedeljo 16. t. m. imamo v Ljubljani ljube in drage goste iz bratske Bolgarske. Prvič poseti naše kraje odlično pevsko društvo GU-SLA iz Sofije. GUSLA so moški zbor, ki šteje 70 izredno svežih, mladih izvrstno šolanih pevcev, ki nam bodo izvajali izključno le dela svoje glasbene literature. Zastopani bodo najmočnejši in najpriljub-Ijenejši bolgarski skladatelji, in sicer Dobri Hristov, Petko Stajnov, Hristo Mano-lov, Nikolaj Behterov, Rile, Benedikt Bob-čevski in Georgij Spasov. Dirigent zbora je Asen Dimitrov. Zbor ima v svoji sredi tudi dva solista in sicer Todora Mazova (tenor) in Georgija Rafajlova (baritoni Opozarjamo, da je to edini koncert sofijskega narodnega zbora GUSLE v Ljubljani. in sicer v nedeljo točno ob 20. v veliki Unionski dvorani. Sedeži od 10 do 40 Din. eo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Zastopniki ljubljanskih pevskih zborov so vljudno vabljeni, da se udeleže drevi ob IS. uri v Glasbeni Matici razgovora slede sprejema bratskih bolgarskih pevcev iz Sofije v nedeljo dopoldne na glavnem kolodvoru.
u_ Ljudska univerza. Danes bo predaval hon. prof. gosp. dr. Bohm Ludvik: Karteli in trusti, nadaljevanje in zaključek«. Začetek točno.
u— Koncert klavirskega tria. V petek
14.	t. m. se obeta v našem koncertnem življenju izreden dogodek, ko nastopi na samostojnem koncertu naš klavirski trio Rupel, Leskovic, Lipovšek. Mladi umetniki. zdaj vsi trije člani profesorskega zbora državtjesa konservatorija, so nam že od prej znani kot izvrstni solisti. Presenetila je trojica publiko lansko leto, ko se je združila v klavirski trio in imela svoj prvi koncert v Hubadovi dvorani. Zanimanje za ta koncert je bilo toliko, da dvorana ni mogla sprejeti vsesa občinstva. Zato bo letos koncert v Filharmonični dvorani. Za lanskim klasičnim programom so si umetniki izbrali izredno zanimiv spored, sestavljen iz del Rusa čajkovskega, Francoza Ravela in Španca Turine. Ravelov in Turinov trio se bosta v Ljubljani prvič izvajala. Pozornost zasluži zlasti Ravelova skiadba. ki predstavlja svojevrstno umetnino. morda eno najgenijalnejših del francoskega mojstra, in vsebuje za vse tri instrumente velike tehnične težkoče. Turi-nova muzika je izrazito španskega narodnega značaja. Njegov trio je dohil leta 192(5. veliko špansko državno nagrado. To delo je mladeniško sveže in polno ritmičnih domislekov ter preseneča poslušalca s svojo ljubkostjo in gladkim muziks-i"5^ tekom. Dovolj znan je pač čajkovskega trio, ki ima vse odlike tega slavnega slovanskega komponista. Cene vstopnic so 7<Mo nizke. *ato da bo vsakomur omosočen
obisk koncerta.
u_ Pozor, vojaški obvezniki! Zaprisega Nj. Vel. kralju Petru II. ne bo v vojašnici vojvode Mišica, temveč na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Vsi v Ljubljani bivajoči vojaški obvezniki naj pridejo v nedeljo 16. decembra t. 1. točno ob 9. uri k zaprisegi. Dohod na telovadišče je tik poslopja ob železniški progi. Pri vhodu mora vsakdo oddati svojo prislasnico. ki jo je dobil ob zglasitvi v Mestnem domu. Brez priglssm-ce vstop na telovadišče ne bo dovoljen. Kdor neopravičeno izostane, bo zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih.
u_ Rezervni častniki, ki žive v Ljubljani in še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru IT se pozivajo, da se najkasneje do 14. t. m' zslase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1.. soba 1. Zaprisega bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju Vhod ob poslopju bivšega kina Tivoli
u— Kemični seminar priredi v soboto
15.	t. m. pod okriljem »Prirodoslovnega društva v Ljubljani« predavanje. Govoril bo predsednik društva g. univ. prof dr. Makso Samec o temi: »Vzroki razlik med posameznimi rastlinskimi škrobi«. Gospod predavatelj, ki uživa na tem polju svetovni sloves, bo govoril o najnovejših izsledkih v raziskovanju škroba. Vabljeni so vljudno vsi člani in prijatelji društva, kakor tudi vsi ki se zanimajo. Predavanje 1>o v predavalnici mineraloškega instituta (univer za). Pričetek ob 18. url
u— Združenje trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev s špecerijskim ir. koI. ola-gom, obvešča članstvo, da velja glene nove naredbe o odpiranju in zapiranju za trgovine z mešanim, špecerijskim m kolonialnim blagom ter trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili določilo čl. 2. te naredbe. ki določa, da smejo biti te obratovalnice odprte poleti in pozimi od do 12 30 ter od 14. do 19.30 zvečer, izvzemsi v poletnem času, ko se morajo odpirati ob 15 uri popoldne. Odbor sekcije prosi in apelira na članstvo, da odpira svoje obratovalnice kakor dosedaj ob pol 8. zjutraj In zapira ob 7 zvečer. Odbor sekcije.
u_ združenje gostilniških podjetij v
Ljubljani vabi članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba nenadno premini-lega gostilničarja, člana g. Stošiča šimeta. ki bo danes ob 10. izpred mrtvašnice splo.s-ne bolnišnice. Zaloška cesta, k Sv. Križu.
u— Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu. Poskrbljeno je dnevno za posebno božično razpoloženje. Za prvi nastop danes ob pol 15. javljamo orgelski koncert dr Svare. ob 17. pa bo petje božičnih pesmi l. dekliške meščanske šole.
u_ v včerajšnjem članku o trojnem jubileju uglednega veletrgovca g. Frana Ose-ta, je izostal stavek z navedbo, da je g, Fran Oset lani prepustil vodstvo podjetin v št. Petru v Savinjski dolini sinu g. Stanku Osetu, ki je očetu najzvestejša opora.
u_ Slovensko zdravniško društvo v
Ljubljani bo imelo v petek 14. t. m. ob 18 znanstveni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni. Predaval bo prima-rij g. dr. I. Cholewa iz Brežic: O problemih raka v zadnjem desetletju. Vabljeni vsi gg. zdravniki.
u_ Pogreb blagopokojnega gostilničarja
g. šimeta Stosiča bo danes ob 16. izpred mrtvašnice Leonišča. Stara pot 2. in ne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, kakor je bilo pomotno javljeno.
u— Ljubljanski Sokol 6poroča, da je preminil njegov član brat šime Stošič, eo stilničar. Društveno odposlanstvo se udeleži pogreba danes ob 16. izpred mrtvašnice. Stara pot št. 2. v civilni obleki z znakom.
u— Brez stroškov lahko opravite veliko dobro delo. če malo pogledate po vaših omarah in kotih za Igračami, ki so se jih vaši otroci že naveličali in so vam prav sa
Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo pos!e<Iico nikotina
morate piti
Radensko!
Nikotin krči krvne žile, poveča tlak krvi, moti srce, pospešuje sklerozo in draži živce. Radenska širi krvne žile, manjša tlak krvi. krepi srce, preprečuje razvoj skleroze in miri živce,
Ako ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite. je za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno piti Radensko !
prav samo v napotje. Pri nas v gluhonem-nici pa imamo kopico otrok, ki jim v teh dolgih zimskih večerali nimamo kaj dati v roke, pa bi jim vaše darilo napravilo neizmerno veselje. Pomislite, di je trm siro-mačkom igrača še posebno i:i skoro edino razvedrilo, ker jim je zaprto kraljestvo pravljic in pesmi. V spoznanju, da je Vaši srečni deci vse to na stežaj odprto, boste gotovo brez oklevanja žrtvovali ta mal! trud. Ako sami ne utegnete priti v zavod, sporočite svoj naslov: Podpornemu drn-štvu za gluhonemo mladino, Ljubljana, gluhonemnica.
u— Kolesa izginjajo izpred hiš. Izpred Gospodarske zveze na Tvrševi cesti jc neznan tat odpelial Josipu Kočevarju kolo znamko .Togo«, vredno 120O Din, črno plo-skano in opremljeno z evidenčno številko 4090. Z dvorišča Nabavljalne za-druge na Masarvkovi cesti pa je nekdo ukradel prav tako 12no Din vredno kolo znamke Waf-fenrad. črno pleskano.
Z dodatkom
„A R O M A T I N A«
le še izboljšate okus klobasam. Poskusita to tudi Vi!_
Iz Maribora
a__Mladinska slavnost kot poklonit-ev
spominu blagopokojnega kralja Aleksandra in Petra 11. novega vladarja, ki se bo
vršila v nedeljo 16. t. m. v unionski dvorani ob 15. uri v prid revnim učencem, bo imela v programu razen pevskih zborov m deklamacij tudi izvirne simbolične nastope, alegorične slike ter nastop priljubljenih malih harmonikarjev P. R. K. Odbor najvljudnejše vabi cenjeno občinstvo, da žrtvuje poldrugo uro tej dobrodelni prireditvi in pomaga s prispevkom obuti in crt>-leči ubogo deco za zimo.
a— Zrakoplovstveni strokovnjak r Mw» boru. Jutri prispe v Maribor vseučiliški pro. fesor dr. Kurt Wegener, znan: rtrokovnjal: v zrakoplovstvu. brat onega \Vegenerja. k" se je tako tragično ponesrečil na svoji eks-pediciji v Grenlandijo- Znameniti raziskr* valeč bo na podlagi mnogih ekiopfičnih si iti razmotrival razvojne možnosti zračnih ladij* skih aeroplanov jadralnega in stratosferneg« poleta.
a—■ Tret.ii zgodovinski večer bo danes oi 20. v čitalnici Študijske knjižnice. Na dnevnem redu je referat o Podravju in novejž/ zgodovinski ter narodopisni literaturi-
a— Mariborska opera v radiu. Za desefr letnico Parmove tmirti so zamišljene razne spominske počastitve velikega dirigenta mariborska opere. Med drugim bo na prvi bo žični praznik kot na dan 10. obletnice Par move smrti prenašal ljubljanski radio op** ro »Urh. grof Celjski«, ki jo bo predvajal? mariborska opera.
a_ Podrobno imovinsko stanje mestrn
občine, odnosno MP je razvidno iz letnega obračuna za preteklo leto, ki ee bo obrav naval na jutrišnji seji. V omenjenem obra čunu je do zadnjih podrobnosti po vidikih industrijskega knjigovodstva točen pregled o imovinskem in premoženjskem stanju MP-V pregledu nepremičnin je precej zanimiva sedanja cen it vena vrednost in sicer za stanovanjska poslopja 22.650-160 Din. javn-a poslopja 12.098-00. obratna poslopja 102.200, kmet. posestva 78476. stavbišča 3 529.22^ obralna po-lopja in zemljišča 8,302.230, Mariborski otok 3.500.000. pašniki 106.42-0. go?*! 75.300. njive 241.075. vrtovi 9200, gramoznic« 292-395, pokopališče 177-788 Din. Skupna r« nitvena vrednost vseh nepremičnin MP zna? ša torej preko 50 milijonov Din. Sila velik« dela je zahteval podroben seznam vseh po slopij, posestev, parcel itd., ki je prvi te "vn ste v obračunskih pregledih Maribora.
a— Aktivna in pasivna podjetja. V ravnokar izišlem bilančnem pregledu mestnih podjetij za 1933 je razvidno stanje posameznih podjetij. Najrazveseljivejši pojav je, da izkazuje mestna plinarna, ki je bila dolgo vrsto let pasivna, prebitek 5S. 141.81 Din. Nadalje so aktivna: električno podjetje z l,14t>.225.05 Din, klavnica s 547 tisoč 127.54 Din in prodajalna MP na Aleksandrovi cesti. Ostala podjetja so pasivna, seveda pa so vštete v to stanje tudi razno investicije v zadnjih letih, kakor pri Mariborskem otoku itd.
a— Mestna podjetja, avtobusni promet, sporočajo cenjenemu občinstvu, da bodo v nedeljo 16. t. m. zaradi prisege vojaških obveznikov na Tezno vozili avtobusi vsakih 5 minut. Cena za tja in nazaj 4 Din. Predprodaja voznih listkov na Glavnem trgu.
a— Umrla je gospa Franja F e r e n č e-v a. Pogreb bo jutri ob 15. iz mestne mrtvašnice. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Dokument slepote. Pod tem naslovom je včerajšnji »Večernik« objavil aktualen članek v zvezi z ravnokar izišlo brošuro dr. Volkmarja, ki skuša dokazati nemški značaj Maribora in bivše Spodnje-štajerske. članek je v mariborskih nacionalnih krogih zbudil živahno zanimanje.
a— Zaprte trgovine. V ponedeljek 17. t. m. bodo kot na roistni dan blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I- mariborske trgovine v počastitev njegovega spomina zaprte.
a— Na mesnice in delikatesne trgovine imaio piko še nepogruntani rokovnjači in nepoboljšljivi elementi noči. ki se hočejo očividno za bližnje praznike nreskrbeti z raznimi dobrimi jestvinami- Na Vodnikovem tr"u so s silo odprli ključavnico na vratih Radejeve menice ter odnesli mesa in za 150 Din drobiža. Srečo so poizkusili tudi pri m^nic' na voglu Koroške ceste in Strme ulice, odkoder pa jih prepodil strah ob bližakv^ "e korakih Končno eo se spravili nad Kovačevo delikatesno trgovino v .Terds^k! ulici, kamor so udrli s ponarejenimi klin*;, pretaknil? vs^ kote te'-odnesli večie količine masla, slanine in sladkorja. Te in podobne muhe bo ponočnim nevarnežem že pregnala policija.
a_: Morfij in ogljik... 271etno Fani II. eo na Koroški cesti 62 našli nezavestno in z morfijem zastrupljeno. Razlog je iskati v neozdravljivi bolezni. Z ogljikom pa si je bolel vzeti življenje neki mlajši moški F. T. Pravočasno so ga prepeljali v splošno bolnišnico V ozadju je neuslišana ljubezen.
a— Dober zaslužek! Prodajalci nedeljskega »Jutra« za Pobrežje. Studence. Radvanje in Tezno so iščejo- Vprašati v upravi na Gosposki 11-1.
Iz Celja
Zaprisega vojaških obveznikov. V ^edeljo bo v Celju svečana zaprisega vseh ^pjaskih obveznikov, rojenih v letih 1885. Ao 1914. Te prisege se morajo udeležiti vsi, ki so odslužili svoj vojaški rok, t. j. vsi rezervni podoficirji, kaplarji, redovi, hranilci in dijaki, nadalje tudi nesprejeti častniki bivše a. o. armade brez ozira na starost. Zbirališče bo ob 8. zjutraj pred glavnimi vrati evangeljske cerkve v Celju (Jurčičeva ulica). Prisegli bodo pripadniki občin Celje-okolica Vel. Pirešica. Žalec, Petrovče, Sv. Jurij trg in okolica, Slivnica, Teharje, Drami je. Griže, Gotovi je in Sv. Peter v Savinjski dolini. Te občine bodo privedle svoje obveznike v Celje ob 8. ter se morajo v Celju bivajoči pripadniki teh občin priključiti svojim občinam. Pripadniki občin Sv. Pavel, Braslovče. Polzela in Vransko bodo prisegli na Taboru ter se naj zaradi tega ob istem času tam zberejo. Pripadniki občin Dobrna, Vojnik-trg in okolica ter škofja vas bodo prisegli v Voj-niku ter se naj ob istem času tam zberejo. Vsi obvezniki so dolžni udeležiti se ta dan prisege, sicer bi jih zadela kazen. Izvzeti so samo oni. ki so težko bolni ali iz opravičljivih vzrokov odsotni. Prepovedano je vojaškim obveznikom točiti alkoholne pijače od 15. opoldne do 16. t. m. do 18. ure. Obvezniki se opozarjajo, da se morajo brezpogojno pokoravati odredbam policijskih organov.
e— K smrti industrijca g. Petra Westna v Mediasu v Rumuniji še omenjamo, da je bii pokojnik ustanovitelj velike industrije pločevinastih in emajliranih ter srumijast.ih izdelkov ter lastnik dveh velikih tovarn na Poljskem ter ene tovarne v Rusiji in ene v Rumuniji. Njegova podjetja so zaposlovala do 7000 delavcev. Pokojnik je bil izredno agilen in velikopotezen gosnodar-stvenik ter uvideven delodajalec. Njegova podjetja vodita sedaj njegova dva sinova e— Ljubljanska drama bo gostovala v torek IS. t. m. ob 20. z učinkovito veseloigro Olge Scheinpflugove »Gugalnico«. — Predstava bo za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«.
e— Za božičnico drž. krajevne zaščite dece in mladine v Celju sta nadalje naklonili občina Celje-okolica 2-"00 Din in Celjska posojilnica 500 Din. Krajevna zaščita je naklonila okoliški deški narodni šoli v Celju 32.",0 Din za božičnico. Iskrena hvala!
e— Za občinske reveže celjske okolice so darovali svatje na svatbi g. Ferd* Ste-guja in gdč. Marjance Močanove v Zagra-du 184.75 Din. Občinska uprava za Celje-okolico se v imenu revežev prisrčno zahvaljuje za dar.
e— Opozorilo perutninarjem. Kokošjere-ja predstavlja v marsikaterih predelih naše banovine zelo važno pridobitno panoaro kmetijstva. Ravno štajerska kokoš pa uživa zaradi kakovosti jajc in mesa svetovni sloves, kar je dokazala lanska svetovna razstava v Rimu, kjer je odnesla štajerska kokoš prvo premijo. Ker pa pride na svetovnih tržiščih le enotno in odbrano blago do teljave, hoče kr. banska uprava v Ljubljani k temu pripomoči na ta način, da bo zi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca o ibranih štajerskih kokoši, katerih ne-snost je kontrolirana in zajamčena, po ceni 1 Din za komad. Kmetovalcem priporočamo, da v čim večjem številu nabavijo valilna jajca za razširjenje štajerske kokoši. Naročila sprejema za Celje in okolico tajivk kmetijske podružnice v Celju g. ,T Cabcršek v občinskem uradu na Bregu do 1. januarja 1&35. Pri naročilu je treba deponirati v naprej 1 Din za vsako jajce. Manj kakor 50 komadov se ne more naročiti.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna filma »On in njegov prijatelj«, in : Sumljivi kavalirji«.
REPERTOAR
DRAMA
Začetek ob 20. Cclrtek. 13.: Waterloo. B. P.-lek, 14.: Zaprto.
OPEltA.
Začetek ob 20. Četrtek. 13.: Hoffmannove pripovedke. Četrtek.
Petek, 14. ob 15.: Hovanščina. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol.
Linhartova igra »Matiček se ženi«
predstavlja prvi poskus ustvariti slovensko dramatsko umetnost. Delo je posneto^ po Beaumarchaisovi komediji rFigarova ženi-tevc S tem, da je Linhart presadil komedijo na naša tla, je dal Slovencem eno izmed prvih iger, ki je pomenila skoro pol stoletja edino pričo naše skromne dramat-ske književnosti. Leta 1849 je doseglo Slovensko društvo z vprizoritvijo te igre velik uspeh. Premiera se vrši v soboto 15. t. m. v režiji dr. Branka Gavelle.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Zač^tPk ob 20-1fv
Pobota, 15.: Hčerki njene ekscelence.
Nedelja, IG.: Hčerki njene ekscelence. *
sHčerki njene ekscelence«. velezabavna veseloigra, je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nenavaden uspeh. V glavnih vlo»ah nastopajo: Bučarjeva, Levarjeva, Er vina Wrischer - Petrovčičeva, Hanžič, Jug in Karns v ostalih vlogah ves ansainbl odra Ker so bile vse predstave razproda-kupite vstopnice že v soboto od 10. do
ne,
in
od 15. do 17. ure.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Za'«*«* k ob
Četrtek. 13.: Konflikt. C- Znižane cene. Zad-njič.
Petek. 14.: Zaprto.
Sobota. 15.: Žalujoči ostali. A.
Nedelja- Kr: Carjevič. D
Gospodarstvo
Problemi našega gospodarstva
(Iz poročila zborničnega predsednika g. Ivana J e 1 a č i n a na včerajšnji plenarni seji Zbornice za TOI.)
obrestovanja in odplačevanja. Ne dela se tudi nobena razlika po plačilni zmožnosti in se tretira dolgoročni dolg, ki je bil napravljen zaradi nakupa posestva ali inventarja enako, kakor dolg, ki spada v zadeve tekočega gospodarjenja. Vprašanje je po svojih posledicah mnogo predalekosežno, da bi se dalo urediti po enotni šabloni za vse raznovrstne razmere in pogoje. V naših krajih, kjer je kreditno gospuuarsivo visoko razvito, imamo nasproti 61.490 zadolženim kmečkim gospodarstvom pri istih denarnih zavodih tudi 134.000 vlagateljev kmečkega stanu, ki so s svojimi prihranki omogočili, da je prišel kmet do cenenega posojila. Enostavno odlaganje plačil skozi dve leti je povzročilo poslovnim krogom in denarnim zavodom težak udarec. Zanimiva jc ugotovitev, da je po uradni statistiki 65 odst. kmetov nezadolženih in da so zaradi imobilizacije dcr.arnih zavodov zmrznjeni prihranki stotisočev pripadnikov kmečkega stanu. Vprašanje našega denarništva, ki je v zvezi s kmečkimi dolgovi, je vprašanje psihološkega razpoloženja in čutenja širokih mas. ki ne smejo doživeti razočaranja, da so pogodbe in obveze samo fikcije. Dosedanji način obravnavanja tega vprašanja ni bil posrečen, zlasti ker je izzval v vrstah trgovine, obrti in denarnih zavodov popolno ohromelost. Ob koncu novembra jc bila izdana nova uredba o zaščiti denarnih zavodov, ki predvideva sanacijo v lastnem delokrogu z znižanjem obrestne mere za vloge z delnim pretvarjanjem vlog v delnice in s kompenzacijami. Kakor kažejo statistične ugotovitve, bi zadostoval majhen kredit za to, da se izplačajo vsi mali vlagatelji, ki bi želeli dvigniti svoje prihranke. Če bi se omogočila taka mobilizacija našega denarnega trga, bi to brez dvoma psihološko najbolje vplivalo na razpoloženje vlagateljev in na obnovo zaupanja v denarne zavode, ki je za ohranitev našega kreditnega organizma neobhodno potrebno;
Socialno-politično vprašanje.
V socialno-političnem oziru so se pojavili v zadnjih mesecih razni načrti zakonov. Tu je omeniti v prvi vrsti vprašanje minimalnih mezd. Ako gledamo današnje stanje, vidimo, da je isto delo, za katero se zahteva enaka kvalifikacija, v raznih delih države različno plačano. Celo v dravsk' banovini imamo v posameznih industrijskih skupinah razlike, ki znašajo 100 pa tudi 200 odst. Tako stanje je trajno nevzdržno ne samo s stališča delojemalca, marveč tudi s stališča gospodarja, ker vpliva na produkcijske pogoje in omogoča onemu, ki delovno moč slabeje plačuje, nižje produkcijske stroške, kar mu omogoča bodisi da kvari cene na trgu ali pa da doseže večji zaslužek na škodo delavstva. Ideal naprednega gospodarstva ni in ne more biti, da se znižujejo mezde navzdol preko one meje, ki jo določajo življenjski stroški, ker s tem le pada standard delavstva in njegova kupna moč. Zato tudi naša zbornica želi, da se temu vprašanju posveti potrebna pozornost in da se nivo delavskih mezd po možnosti čim bolj izenači. Za dravsko banovino je to vprašanje posebno važno, ker znašajo po ugotovitvah Centralne in-
čitajte tedensko revno »ŽIVLJENJE IN SVET"
Vsi napori zbornice v dobi od zadnje plenarne seje so šli za tem, da v danih razmerah pomagamo in rešujemo, da preprečimo še večje neprilike, ki se pojavljajo od vseh strani. Vršitev nalog zbornice je v sedanji dobi zelo težavna, ko je treba dan za dnem ugotoviti, da bi se dale mnogo neprilike preprečiti in ovire odstraniti, ako bi se upoštevali utemeljeni predlogi in dobronamerni nasveti gospodarskih institucij.
Utesnitev poslov v trgovini in obrti.
Vse naše gospodarstvo se giblje v skrajnih naporih, v vedno večji utesnitvi poslov in poslov'3 nesigurnosti. Obseg odjav in iz-prememb v stanju trgovinskih in obrtnih obratov se ne da več tolmačiti kot pojav običajnih konjunkturnih prilik. Če smo zabeležili na zborničnem področju v teku zadnjih dveh let 5246 odjav trgovskih tvrdk in 6000 odjav obrtniških obratov, so to številke, ki predstavljajo močan potres v zgradbi našega gospodarstva. To ni več selekcijski proces kot posledica zmanjšane donosnosti in nedovoljne zaposlenosti prizadetih strok, ki tudi ne prinaša ostalim trgovskim in rokodelskim obratom povečanja poslovnega prometa. Kljub temu računa finančna uprava pri odmeri pridob-nine z večjimi skupnimi dohodki, ki jih hoče doseči pri še preostalih obratih. Pri tem pa se vrste onih, ki se bavijo s posredniškimi posli s prekupčevanjem in s prevzemanjem profesionalnega dela brez oblastne prijave vedno bolj množijo. Po cenitvah, ki jih je dala zbornična anketa, se računa, da imamo v dravski banovini že okrog 10.000 oseb, ki izvršujejo obrtniška dela, ne da bi zadostile predpisom obrtnega zakona. Dobro razumemo težko borbo reduciranega pomočnika ali profesionalnega delavca in njegovo obupno prizadevanje, da se z lastnim delom preživi, vendar ne moremo v današn jih razmerah, ko mora obrtnik dati za davščine do ene tretjine ocenjenih dohodkov, dopuščati, da se dela iz izjeme pravilo in da oni, ki niso prijavljeni in nimajo dolžnosti nasproti državi in javnosti, odzemajo delo pravim obrtnikom. Taka tolerantnost bi vodila k anarhiji.
V	trgovini prihaja do kritičnega izraza deistvo, da so kooperativne prodajalnice v večjih mestih in industrijskih centrih pritegnile nase že preko polovice vsega blagovnega prometa. Tak razvoj nastavlja nehote pred dilemo: ali kooperativna trgovina ali pa privatna inicijativa. Doslej se je favorizirala kooperativna trgovina s privilegiji in ugodnostmi, dočim se trgovstvo vedno bolj obremenjuje in se zato ne smemo čuditi, če ta situacija izpodjeda tla tisočem trgovcev. Na drugi strani izločujejo /ropet industrijske prodajalne, ki se živahno množijo, poklicne trgovce iz posla. Zdi se. da se tega ne zavedajo oni, ki so sestavili n. pr. za Ljubljano skoro trikratno davčno oceno napram prejšnjemu letu. Proces pro-letarizacije se v številnih obrtnih strokah rapidno nadaljuje in postaja pereč socialni problem. Davčna praksa zlasti tudi ne vidi, da je medsebojna konkurenca v nekaterih strokah prišla tako daleč, da ie dohodek padel pod minimum vsake normalne režije.
Propadanje v lesni stroki. S skrbmi nas navdaja zlasti položaj našega šušmarstva naše lesne industrije in obrti, zlasti odkar je bila povišana uvozna carina na les v Italiji, ki obremenjuje naše blago s 60 do 100 odst. Šumarstvo je izgubilo docela svojo rentabilnost. Seka in prodaja se blago za vsako ceno, ker se mora pod pritiskom neodložljivih obveznosti prodajati. Donos gozdne posesti je danes obremenjen z dajatvami v višini 50 do 100 odst., kar je glavni razlog kritičnega stanja vse panoge. Ako je kje razbremenitev potrebna, potem je potrebna predvsem pri gozdni posesti, če se hoče zopet omogočiti racionalno delo. Dolgotrajna pogajanja, ki so se pred meseci vršila v Rimu za dosego sličnih carinskih in tarifnih ugodnosti za les. kakor jih ima Avstrija, so ostala brezuspešna. Jeseni bi moralo priti do novih pogajanj, ki pa so bila od-godena do razčiščenja zunanje politične situacije. Vprašanje italijanskih carin za les igra za dravsko banovino izredno vlogo, ker tvori les 60 odst. našega izvoza v Italijo. Zato je naša želja, da pride v tem pogledu čim prej do sporazuma. Enako nas interesira tudi ureditev odnošajev s španskim tržiščem, kjer so se pogajanja zaradi državljanske vojne zavlekla. Našo gozdno posest obremenjujejo danes poleg osnovnega in dopolnilnega zemljiškega davka 35 odst. banovinske doklade, 25 odst. banovinske cestne doklade sreskih cestnih dokiad in bremena za obvezno ljudsko delo, še izredni prispevek za vzdrževanje cest, 10 odst. banovinska zdravstvena do-klada, občinske doklade na neposredni davek, 2 odst. banovinska taksa na sečnjo gozdov, 2 odst. taksa za sklad za pogozdovanje, skupni davek na poslovni promet, takse pri izvozu in mestne voznine, vrhu tega pa še povišane železniške tarife. Jasno je, da je postalo to breme neznosno, zlasti odkar so cene tako hudo nazadovale in so bile v letih najobčutnejše krize uvedene nove in povišane davščine. Interesi šumarstva nujno zahtevajo, da se ta politika revidira.
Kmečki dolgovi.
V	nadaljnjih izvajanjih se poročilo predsednika bavi z vprašanjem kmečkih dolgov, ki se pogosto navaja kot eden glavnih vzrokov današnjega težkega stanja trgovine in obrti, zlasti na deželi. Uradna anketa kmetijskega ministrstva in Privilegirane agrarne banke, ki je bila izvršena pred ureditvijo vprašanja kmečkih dolgov, je ugotovila, da ao znašali ob času ankete dolgovi kmetov v Sloveniji pri zadrugah 396 milijonov Din. pri ostalih denarnih zavodih 216 milijonov Din in pri privatnikih 576 milijonov Din. Med ta posoiila. ki so jih dali privatniki, je všteti posojila kmetov medsebojno, obenem pa so v tej postavki v veliki meri obseženi tudi blagovni krediti pri trgovcih in dolgi kmetov za izvršena dela pri obrtnikih. Lahko si torej predstavljamo. kakšne posledice je imelo za trgovce in obrtnike odlaganje plačil. Po dolgi dobi neodločnosti se sedaj vračamo k ureditvi odplačevanja teh dolgov Glav ni vzrok neorilik leži še danes v tem. da je za kratkoročne in dolgoročne dolgove, za osebne in realne dolgove, kakor tudi za blagovne dolgove in za dolgove zaradi izvršenih del predviden docela enak način
spckcije dela v Beogradu pri nas stroški za prehrano delavca 25 do 100 odst. več nego v drugih banovinah. Od uspešne ureditve tega vprašanja, kakor tudi od ureditve prevozno-tarifnega vprašanja je odvisno, v kakšnem obsegu bo mogoče naši industriji vzdržati svoj akcijski radij. Zbornica smatra, da bi se to vprašanje najbolj uredilo s kolektivnimi pogodbami, ki naj bi veljale obvezno za celo stroko, ako bi jih sklenilo primerno število podjetij.
Načrti glede izvedbe zavarovanja za^ starost in onemoglost, ki so prišli doslej v javnost, se zdijo dokaj nezreli in nc morejo tvoriti podlage za razpravo. Pri tem ostane glavno vprašanje, ali je sedanji čas primeren za izvedbo zakonskega pooblastila, če prej v letih dobrih konjunktur nismo pristopili k izvedbi tega zavarovanja, ki pomeni vsekakor svojih 110 milijonov Din novih socialnih bremen. Glede na izčrpanost gospodarstva je v današnji situaciji priporočljiva skrajna opreznost in temeljita pr-jučitev tega dalekosežnega problema. Centralizacija pokojninskega zavarovanja, ki je bila predvidena v omenjenem načrtu uredbe, nasprotuje vedno naglašenemu stališču naših gospodarskih krogov in bi pomenila novo drenažo kreditnega in denarnega tržišča, ki jc že s prelivanjem pupi-larnega denarja v Državno hipotekarno banko doživel težak udarec.
Tarifna politika.
V transportni politiki jc zadnje povečanje prevoznih stroškov in prevozne takse preseglo ono mejo, ki jc pri današnjih cenah blaga dopustna, da se dovoz z železnico še izplača. Promet kosovnega blaga na železnici je pričel nazadovati in se danes že na velike razdalje na 2<>0 km prevaža komadno blago s tovornimi avtomobili, na manjše razdalje pa s podeželskimi vozovi, ker je kmet zaradi nizkih dohodkov in pasivnosti živinoreje prisiljen iskati postranskih dohodkov. Železniška uprava stoji pred odločitvijo, ali revidira svoje fiskalno stališče in skuša zopet po konkurenčnih pogojih pridobivati transporte, ali pa vztraja na svojem stališču, kar pa bo imelo za posledico nadaljnjo izgubo transportov.
Tudi v industriji so nastopile težkoče, posebno ker je bila odklonjena izdaja dovoljenja za približno 10 novih podjetij, od katerih je večina že instalirana in so nekatera že obratovala. Ni preveč zahtevano, ako izrazimo željo, da naj se že obstoječim podjetjem dovoli obratovanje. Ne smemo prezreti dejstva, da moramo najti nadomestila za one panoge, ki propadajo, in da ne smemo omejevati ekonomske aktivnosti industrijskega podjetništva, če hočemo slediti razvoju časa in potrebam domačega tržišča.
Davčna vprašanja.
Davčna reforma, ki jc bila uzakonjena tik pred zadnjo plenarno sejo, je dala zborničnemu uradu obilo posla. Zbornica je v vrsti predstavk opozorila finančno ministrstvo na nepravilno tolmačenje raznih zakonskih odredb. Številne so bile tudi zbornične akcije glede praktičnega izvajanja določb o minimalni pridobnini. Ocena pridobnine po novih predpisih je povsod izpadla mnogo višje nego za prejšnja leta. Davčni odbori skušajo prilagoditi pretirane ocene dejanskemu prometu, toda kljub temu je za večino strok po mestih osnova povečana od 60 do 80 odst. nasproti lanski osnovi. Predsednik je vse te neprilike razložil odposlancu finančnega ministrstva g. Stanoju Nedeljkoviču in mu v dolgi konferenci stavil niz konkretnih predlogov.
Madno NjyEA
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo. a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč.
\
Nova naredba o odpiranju In zapiranju obratov sisti-rana
Kraljevska banska uprava sporoča: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini od '20. novembra t. 1. (»Službeni list« 28. novembra 1934, št. 732 96) se začasno sisti-ra in ostane do nadaljnjega v veljavi dosedanja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini od 6. maja 19:10. (?SJužbeni list« št. 5/2). — Nova naredba bi morala z današnjim dnem stopiti v veljavo
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 6.6 na 198S-6 milijona Din. Pri tem je zlati zaklad narasel za 1.6 na 1823.3 milijona Din, devizne rezerve pa so se povečale za 5.6 na 166.3 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zmanjšale za 0.9 na 54.8 milijona Din, zaloga kovanega denarja pa se je dvignila za 6-9 na 187.7 milijona Din. Posojila na menice so ponovno popustila za 8.4 na 1575.4 milijona Din. lombardna posojila pa za 0-7 na 235.9 milijona Din.
Obtok bankovcev zaznamuje zmanjšanje za 23 0 na 4283.8 milijona Din. Obveznosti na pokaz so se istočasno povečale za 43-5 na 1311-9 milijona Din (pri tem so privatna žirovna dobroimetja narasla za 34.9 na 660.5 milijona Din). Obveznosti z rokom kažejo ponovno občutno zmanjšanje za 14.0 na 788.8 milijona Din. Kritveno razmerje je ostalo skoro nespremenjeno.
Gospodarske vesti
— Letni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško bo 17. januarja ob 10. dopoldne v hotelu Henke v Laškem. Na dnevnem redu so poleg bilance in volitev tudi spremembe pravil.
= V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: Tovarna kos in srpov Henrik Kieffer, družba z o. z.. Sv. Lovrenc na Pohorju (osnovna elavnioa 250.000 Din: poslovodje: inž. dr. Fric Maix. dr. Rudolf Beri in Anton Morocutti. industrijci v Mariboru): Koža. trgovina usnjarskih izdelkov in čevljarskih potrebščin, družba z o. z. v Tržiču (osnovna elavnica 210.100 Din; poslovodie: Majeršič Janez, usnjar; Rozman Janko, privatni uradnik in Kogoj Franc, usnjar, vei v Tržiču).
= V likvidacijo je stopila tvrdka Združene tvornice perila Ambrožič in Saboty, družba z o. z. v Mariboru.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Miheličeve, posestnice in trgovke v Ljubljani, šelenburgova 1 (poravnalni upravnik Ivo Trebar, zasebni uradnik na Rudniku pri Ljubljani; poravnalni narok 11. januarja ob 9.. prijavni rok do 6. januarja).
Borze
12. deeembra.
Na ljubljanski borzi so oficielni devizni tečaji v splošnem nekoliko popustili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.11). V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 229 in v grških bonih po 29-37.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi nadalje prijazna. Za kaso notira vojna škoda 336 do 338 (v Beogradu promet po 337). za december pa so bili zabeleženi zaključki po 337 in 333. V ostalem je bil promet samo še v delnicah PAB po 220 in v delnicah šečerane Osijek po 120.	/
Doriie
Ljubljana. Amsterdam 2314.85 — 2326.21. Berlin 1372.91 — 1383.71, Bruselj 799.13— 803.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 169.03 — 170.63. Newyork 3395.78—3424.04, Pariz 225.68—226.80, Praga 142.95—143.81, Trst 291.79 — 294.19 premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20.
Curih. Pariz 20.3625, London 15.29, Ne\v-vork 308.8750. Bruselj 72.15. Milan 26.35, Madrid 42.1750. Amsterdam 208.8250. Berlin 123.95, Dunai 57.20. Storkholm 78.80. Oslo 76.80. Kobenhavn 68.25. Praga 12.9050.
Dunaj. (Tečaii v priv kliringu.) B«M><rrad 12.30. London 26.71. Milan 45.95. Newvork 538.59. Pariz 35.60. Praga 21.87. Curih 174.44. 100 S v zlatu 128 S pap.
Ktekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336 do 338, 7 odst. invest. 69 bi., 4 odst.
P-O-č-A-S-I
—	ali gospod, to je zdaj že peta čašica . . .
—	ah, kako si prozaičen, to je vendar pra\"i Po-korny-Koyal liker!
® ®
LIKCrjI
?OKOi9ny
Ali ste že poskusili naš BRAN DY MEDICINAL?
agrarne 40 den., 7 odst. Blair 54.50 do 55.25, S odst. Blair 63 do 65, 7 odst. Drž. hip. banka 64 do l>8, 6 odst. begluške 54.50 den.: dclnice: Nar. banka 5500 bi.. PAB 230 do 222, Šečerana Osijek 119 do 121, Trbovlje 101 do KIS.
Beograd. Vojna škoda 337 do 337.50, 7 odst. invest. 70 do 71, 4 odst. agrarne 41 do 41.50 (41.50), (> odst. begluške 56.50 do 57 (56.75), 7 odst. P.lair 54.50 do 55.50. 7 odst. Drž. hip. banka 65.50 bi.. Narodna banka 4950 bi.. PAB 224 do 227.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12 95, Državne železnice 19.50, Trboveljska 13.95, Alpine-Montan. 10.35.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago. 12. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100.50, za maj 101.50; koruza: za maj 80.3750.
-f \V in n i pes. 12. df>cpml>ra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78.62"), za maj 83.50.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi se (vse za »slovensko po^aio. plačljive v 30 dneh): pšenica (no mlevski tarifi): bnškn 78 kg po 152 — 155. baška 79 ka r>o 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetna sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117: čaeu primerno sjba po 107-50 do 110: moka (fro Luiblinna b^ov nrom davka); baška »0 po 232.50 — 237.50, banatska po 240 — 242.50, slavonska po '230 — 232.50; otrobi: pšenični brez prometnega davka debeli 135 — 140. drobni 110 — 115.
-I- Novosad-ika blagovna borza (12. t. m.) Tendenca mirna. Promet slab. Cene so ostale nespremenjene.
+ Budimpeštanska terminska borza (12, t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za msrc 15.98 _ 15.99, za maj 1640 — 16.41; koruza: ja maj 11.25 — 11.26.
BOMBAŽ.
-t- Liverpool, 11. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za december 6.75 (6.73), za maj 6.72 (6.69)
.BLAGOJS
" [ F V ,


Predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka LNP. Danes ob 20. se vrši v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti zdravniško-sportno predavanje »o srcu«. Predava mestni zdravnik g. dr. Ahčin s pomočjo skioptičnih slik. Za njim bo tolmačil nogometna pravila savezni sodnik g. Pfundner. Z ozirom na koristnost in važnost tega predavanja pričakujemo od aktivnih športnikov vseh panog polnoštevilno udeležbo. Vabljeno tudi ostalo občinstvo. Vstop prost.
Službeno iz LNP. Danes se vrši predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Opozarjajo se vsi klubi LNP v Ljubljani. da strogo obvezno pošljejo na to koristno in poučno predavanje najmanj 5 aktivnih članov. Pričetek točno ob 20.
Službeno iz LNP. Danes ob 20. seja k. o. v prostorih LNP (Nebotičnik). Na sejo se vabijo v svrho zaslišanja: Verčnik Tone (Grafika), Trček Ivan (Mars), Cimper-man Lojze (Reka). Zupet Jože (Svoboda, Ljubljana), Starman Adolf (Sloga, Ljubljana), Prhavc Rudi (Zalog).
Službeno i t LNP. Opozarjata se SK Železničar in CSK, da se bo preostanek ne-odigrane prvenstvene tekme igral predvidoma 16. t. m. V kolikor klu^a želita, da se smatra ta tekma za odigrano, naj to brzojavno takoj sporočita LNP.
ASK Primorje (Predsedstvo). Vse podporno članstvo, kakor tudi funkcionarje raznih klubskih odsekov vabimo na sestanek, ki bo danes ob 20.30 pri Levu. (Nogometna sekcija). Danes od 14 .naprej strogo obvezen trening liginega in prvega moštva. Opozarjajo se verificirani igrači, da se sigurno udeležijo današnjega predavanja ki ga priredi kulturno-vzgojni odsek LNP ob 20. v dvorani Okrožnega urada.
Izjava. Na razne interpelacije glede organizacije tekme z reprezentanco JNS 9. t. m. na Stadionu izjavlja odbor SK Ilirije, da je vodil vso blagajniško in reditelj-sko službo sam LNP in da SK Ilirija ni bila pritegnjena v nobenem pogledu k sodelovanju. Odbor SK Ilirije.
SK Ilirija. Trening I. skupine bo danes ob 14.30; trening ostalih skupin ta teden odpade zaradi deževnega vremena. V nedeljo se odigra predzadnja jesenska prvenstvena tekma z mariborsko Svobodo, pred-tekma bo le ob povoljnem vremenu.
SK Slovan. Drevi ob 20. v klubovi sobi pri Krušiču strogo obvezen sestanek za vse verificirane igralce v svrho določitve postav za nedeljski tekmi.
SK Reka. Pozivata se A ln B moštvo, da se udeležita zdravstvenega predavanja LNP danes ob 19 30 v dvorani Okrožnega urada.
Smučarski klub Ljubljana. Tekmovalci Bevc. Klančnik. Lesjak. Mihelič. Mikule-tič. Močnik. Podboj. Polajnar. Rotar in Svetina, naj se zglasijo zaradi verifikacije v petek 14. t. m. ob 18. v klubovem lokalu, Zvezda n nad. S seboj naj prince vsak po eno fotografijo. (Damski od* 'k). Danes ob 20. sestanek v klubski sobi.
Obglavljene kobilice
Senzacionalni eksperimenti dunajskih biologov
Na biološkem poskusnem zavodu dunajskega profesorja dr. Hansa Przibrama delajo ta čas velezanimive in za bodočnost morda prevažne poskuse z indijskimi pali-častimi kobilicami.
živalica pride v stekleno posodo, v katero so postavili z nekoliko kapljicami etra namočen košček va^. Kobilica spočetka teka in skače naokrog kakor v travi, polagoma pa postanejo njeni gibi počasnejši, žival izgubi veselje do svojih skokov in zaspi. V tem trenutku jo vzamejo iz posode in pritrdijo z žico na voščeno ploščo. V eksperimentatorjevih rokah se zabliska ostra britev, hiter gib — in približno pol
centimetra dolga glava kobilice se loči od telesa. Iz rane ne priteče nobena kri. trup ostane še nekaj časa živ in bi zamrl šele čez nekoliko sekund. Toda eksperimenta-tor noče, da bi žival poginila temveč izvrši dejanje, ki spominja na neverjetne dogodivščine fantastičnih romanov. Odrezano glavo, ki je bila komaj sekundo ločena od trupa, zgrabi namreč s pinceto in jo pritisne s skrajno previdnostjo k rani na trupu. Žival ostane dve, tri ure na voščeni plošči, kakor mrtva hipoma pa se zgane, kakor da ji ni bila glava nikoli odrezana! Glava se ji je pač znova prilepila na telo, ki pa ostane še nekoliko ur
Nobelova nagrada za mir
Dva angleška laureata
Letošnjo in lansko Nobelovo nagrado za mir sta prejela dva Angleža: predsednik razorožitvene konference Artur Henderson in publicist Norman Angeli.
Henderson, ki mu je bila podeljena nagrada za njegove zasluge za omejitev oboroževanja med velesilami, je zdaj v 72. letu. Rodil se je v Glasgovvu. V začetku je bil livar in strojnik, politično pa je pripadal zmerom Delavski stranki, kateri je izkazal neprecenljive usluge s svojimi or-ganizatoričnimi zmožnostmi. V svetovni vojni je pod vlado Lloyda Georgea prvič postal minister, in sicer v času, ko je sedanji ministrski predsednik Mac Donald sedel v zaporu zaradi odtegovanja vojaški službi. L. 1924. je nastal med Hender-sonom in Mac Donaldem spor zaradi izjave prvega na nekem shodu, da je za revizijo versailleske mirovne pogodbe. Spor se je končal na ta način, da je Henderson izjavil, da je to njegov.-) privatno, ne pa službeno mnenje. L. 1930. je Henderson izjavil v ženevi, da drža/e preveč trosijo za oboroževanje. Povedal je, da požre oboroževalna industrija letno 20 milijard zlatih frankov Zato so ga 1. 1932. izvolili za predsednika razorožitvene konference. V tem svojstvu je tudi lani poleti prepotoval Evropo, da bi osebno stopil v stike z evropskimi vodilnimi državniki. Njegova misija ni imela zaželjenega uspeha. Kljub temu ^ je Henderson vedno žilavo prizadeval, da bi dosegel kakšen uspeh v tej smeri. Za to idealistično in vztrajno prizadevanje mu je pač bila po-deliena letošnja Nobelova nagrada za mir.
Norman Angeli, ki je prejel mirovno nagrado zs lansko leto. ie zdaj 60 let star in se je rodil v Holhearhu. V mladosti je študiral na Francoskem, pozneje je živel
..................
Artur Henderson
dolgo v Zapadni Ameriki. Po povratku v Evropo je prevzel glavno uredništvo pariške izdaje londonskega »Daily Mai i a«. Od 1. 1914. pripada pacifistični struji in je mnogo storil za pomirjenje mednarodnih duhov, v knjigi »The great illusion« dokazuje, da moderna vojna nikomur ne prinaša koristi. Tudi Norman Angeli pripada laburistom ter je bil od angleškega kralja za svoje delo povzdignjen v pleme-nitaški stan. Niti Angeli ni poseben prijatelj versailleskega miru in značilno je, da je bila Nobelova nagrada za mir letos prisojena dvema možema, ki se ne strinjata s položajem, ustvarjenim po premirju 1. 1918.
Briglatonski ženski morilec pred sodniki
Angleška justica v hudi dilemi
Pred angleškim porotnim sodiščem v Lc-■vvesu se jc tc dni začela obravnava proti 26 letnemu natakarju Tonvju Manciniju, ki je obtožen umora plesalke Lvonele Saun-dersove. Truplo te ženske so našli v začetku letošnjega junija v Rrightonu in vse kaže, da je bila žrtev umorjena med 10. in
Ton v Mancini

Vi morda ne verujete reklami, toda damo vam iskren nasvet: Poizkusite prati s »Hubertus« milom in »Perion« praškom za pranje. — »Pa sta res izborim« boste dejali!
In domača sta! Svoji k svojim!
15. majem v Mancinijevem stanovanju. Smrt je po zdravniških izjavah nastopila zaradi udarcev s težkim predmetom.
Natakar Mancini slej ko prej zatrjuje, da je nedolžen, toda priče, ki jih je sodišče pozvalo na zaslišanje, močno obremenjujejo obtožcnca. Državni tožilec, ki je dolgo okleval z obtožbo natakarja, je na podlagi izjav prič prišel do zaključka, da je Mancini nedvomno morilec. Mancinija zagovarja eden najspretnejših angleških kazenskih braniteljev Burkett. Za izid tega nenavadnega procesa vlada na Angle-* škem velikansko zanimanje.
„Ves zaslužek sem zapil. • .u
V lleuersvverdi na Nemškem so oblasti prijele nekega notoričnega pijanca, ki je zapil ves svoj tedenski zaslužek. Obesili so mu na vrat tablico z napisom »Ves tedenski zaslužek sem zapil« ter ga vodili po ulicah, da so ga ljudje zasmehovali.
Zajec ustrelil lovca
V Kecelu na Madžarskem se je te dni primeril čuden slučaj smrti. Neki lovec je na lovu ustrelil zajca. Obesil ga jc s puško vred čez ramo ter ga nesel domov. Med-potoma pa je zajec v smrtnem krču še enkrat iztegnil noge, se zaplel z njimi v petelina in sprožil strel. Svinčenke so pogodile lovca v glavo smrtno, da je kmalu nato podlegel poškodbi.
Stroj, ki rešuje enačbe
Kakor smo že poročali, preizkušajo na Tehnološkem zavodu v Massachusettsu aparat, ki sta ga izumila tehnika Push in Wilbur in ki avtomatično rešuje tudi enačbe s tremi neznankami. Ta čas gradita izumitelja pripravo, ki bo reševala tudi enačbe z desetimi neznankami.
pritrjeno na voščeno podlago, da ne bi s preživahnimi gibi oviralo procesa prilep-ljenja.
24 ur pozneje se kobilica osvobodi in naj potem še tako skače, glave ne izgubi več. Večina živali. Ki so jim na ta način preizkusili trdoživost, je po kratkem času sicer poginila, neki odstotek pa jih ostane le živ, kakor da se ni nič zgodilo, živali žrejo z zdravim tekom vsakovrstno zele-njad in ležejo jajca — dosedanje eksperimente so izvršili samo s samicami — zgodilo se je celo, da so se živali, ki so jih obglavili po šesti levitvi, levile še sedmič brez vsake škode. Vse njihove življenjske funkcije se odigravajo torej normalno. Sedaj raziskujejo na omenjenem zavodu samo še to, da-li se obglavljenim kobilicam zrasejo tudi prerezani živci. Vsa ta raz-iskavanja so največjega znanstvenega pomena, čeprav so eksperimentatorji zelo rezervirani z izjavami o fantastičnih možnostih, ki se tu odpirajo na podlagi ponovne vzrasti odrezanih glav.
Velike gorske ekspedicije za 1. 1395
švicarski inženjer Marceli Kurz, ki se je udeležil letošnje odprave na himalajski vrh Hidden Peak, piše, da je za prihodnje leto pripravljenih že 7 odprav za Himalajo, šest evropskih in ena ameriška. Cilj jim bodo Nanda Devi, Nanga Parbat, Kan-džencenga in Karakorum. Američani bodo proučevali na gori Godwin Austen vpliv gorske višine na človeški organizem.
Evropskim in ameriški odpravi ko konkurirala prvič tudi indska. Indci so osnovali »Indian Himalayan Expedition Club«, ki si je naložil nalogo, da v petih letih postopoma osvoji najvišji vrh sveta. Mount Everest. Na vsem svetu je baje 13 vrhov, ki presegajo SOOO m. človeška noga pa še ni premagala nobenega. Najvišji doslej premagani vrh je Kamet v zapadni Himalaji s 7755 m. Posamezne odprave pa so na raznih osemtisočakih dospele seveda že višje, čeprav ne na vrh.
Francoske literarne
nagrade
Te dni so v Franciji podelili letošnje nagrade za književnost. Goncourtovo nagrado je prejel pisatelj Ro<jer Vercel za knjigo »Capitaine Conan«. Verccl velja za enega najboljših sodobnih francoskih poznavalcev Orienta. Služil je kot častnik v svetovni vojni pri vzhodni vojski in je v tem svojstvu dodobra spoznal Rumunijo. Vercel je profesor za francosko književnost na gimnaziji v Dinanu. Literarno nagrado Thophrasta Renaudota pa je prisodila komisija pisatelju Louisu Francisu za knjigo ^Blanc«.
Smrt
belgijskega raziskovalca
Baron de Gerlache veliki belgijski raziskovalec polarnih morij, ki se je proslavil posebno z ekspedicijo na »Belgici«, je umrl v Bruslju, star 69 let
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami.
Drago Schwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
PRAVKAR IZIŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PR.IOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: UZBEŠKI KMET S KALJANOM Naslovna slika: SPREHOD V DECEMBERSKEM SONCU (Foto)
SONCE ČUVA SVOJE SKRIVNOSTI — SMISEL IN DOSTOJANSTVO DELA (Delo v zgodovini narodov - rp> — VERT VE RTOV A 200 LETNICA ( k) — ČLOVEŠTVO PO VERAH — SONCE, SMRT. GLODALCEV — SLUČAJ V ŽIVEM SVETU (Dr. egh)
—	REŠEVALNI TANK ZA PODMORNICE (jn> — NAŠ JEZIK (V. Novak: Bogo-janski - Bogojančan — Lac in lasso - A.) — Dr. Anton Debeljak: SKOZI BEOGRAD V PEC (3) — J. J. RABEARI VELO: PRESQUE-SONGES (A. Debeljak j
—	FIZIOLOGIJA HLADNIH DNI (Dr. tn) — ALI JE VREDNO ŽIVETI? — SPANEC IN USPAVILA (br > — SMRTNI ŽARKI — M a r g i t a Matches: DIVJI PARADIŽ (47) — A. Debeljak : RUDOLF FRIDERIK KNAPIC (1) — SKROMNOST IMENITNE UCENJAKINJE (A) — NIPONSKI DUMPING — ŽIVLJENJEPIS ^GROFA ZEPPELINAt — ENO STOLETJE ZAŠČITE ŽIVALI (St) — TEHNIČNI OBZORNIK (Prva električna gorska železnica v Evropi - trna) — ČLOVEK IN DOM (Ročna dela iz ličja) — RADIO — IZ MODERNE MEDICINE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — ZANIMIVOSTI — Na platnicah: HUMOR (Adamson)
— KRIŽALJKA — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se nanoča pri upravi, Ljubljana. Knafljeva ulica 5, m stane na leto (dve knjigi) 80 Din, z# pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Ta venec je hotel položiti kralj Aleksander
Te dni je položil v Marseilleu naš general Marko 31 i h a j I o v i č na spomrnffc Poilus d' Oriont spominski venec. Ta pietetni čin, ki je stal blagopokojnega, kralja Aleksandra I. dragoceno življenje, je zdaj izvršil posebni odposlanec naše vojske v
imenu hvaležne Jugoslavije
Izletniki v zaprtem trezorju
Panična dogodivščina v Pragi
Pri ogledu cerkve sv. Vida na praških Hradčanih se je te dni primerila nenavadna reč. Skupina turistov, ki je štela 150 oseb, med njimi precej otrok, je obiskala cerkev sv. Vida in porabila to priliko tudi za ogled zakladnice v ccrkvi, kjer hranijo dragocene češke insignijc za kronanje nekdanjih čeških kraljev. Zakladnica je majhen prostor, ki leži pod cerkvijo. Zaprta je s posebnimi vrati, ki sc ne dajo odpreti od znotraj.
Ko so se hoteli izletniki vrniti po poti, kakor so prišli v zakladnico, pa so straho-ma opazili, da so vrata zaprta. Nekdo jih
je bil zaprl še preden so si mogli ogledati znamenitosti v trezorju in 150 oseb jc bilo s tem ujetih v zakladnici, iz katere ni mogel nihče ven.
Med obiskovalci je nastala razumljiva panika. Nekemu izletniku se je končno le posrečilo skozi majhno okence opozoriti ljudi v cerkvi sv. Vida, kaj se ie zgodilo. Toda stvar s tem še ni bila rešena. Morali so o dogodku obvestiti policijo, ki jc rabila dve uri. da Je zade\o pojasnila in prinesla ključ od vrat v zakladnico, šele potem so mogli izletiki drug za drugim polagoma zlesti na prosto.
Čebelna kaga
na Angleškem
Na Angleškem razsaja kakor po nekaterih drugih deželah že nekoliko let skrivnostna kuga. ki uničuje čebelne družine. Ze mnogo panjev je postalo njena žrtev.
Letos v marcu se je pričelo po točno določenem načrtu raziskovanje, ki naj bi ugotovilo vzroke te bolezni in ji našlo leka. To delo je osredotočeno v poskusni postaji v Rothamstedu pod vodstvom eambridgeskega biokemika prof. dr. Tar-ra. V poletju so on in njegovi sodelavci imeli pod stalno kontrolo stotine in stotine čebelnih farm po vsej Angleški, neprestano so stikali za okuženimi panji, sumljivo satovje in na Videz obolele ličinke so takoj poslali v Rothamsted, da jih tam natančno preiščejo. V mnogih primerih so rešili čebelna ljudstva, ki bi bila drugače posvečena smrti, toda povzročitelja te smrti niso še odkrili.
Prof. Tarr pravi, da bo treba vršiti to delo vsaj še eno poletje, da se an deške čebele rešijo strašne nevarnosti, ki jim preti.
Zoro Aga med sloni
V zoološkem \rtu v Kalkuti je umrl slon Jumbo, ki so ga smatrali za najstarejšega indskega slona. Ko je prišel leta 1931. v London, je štel baje 140 let in je bil slovita točka na sporedih raznih cirkuških podjetij. Pozneje je prišel spet v Indijo, kjer je dočakal baje še svoje 153. leto.
ANEKDOTA
Neki profesor lippkega konservatorija pripoveduie. kako mu je pred vojno tedanji ravnatelj Moritz Seiiert izročil urnik z besedami: ->Od S. do 9. imate klavirsko uro. Pridite tako proti 10. Prej itak ni nikogar tu.
VSAK DAN ENA


V m •
»Ali je vaš pes dober čuvaj?« »Dober. Samo ponoči ga moramo zbuditi, pa laja.«
filarcelle Tinayre'
86
orn
Roman
29
Nekega večera, ko je bil Noel mirnejši in Jozana boljše volje, mu je pripovedovala, da je bila z gospodično Bonovo na vsakoletni slavnostni pojedini Zveze krojačic.
»Šestdeset žensk nas je bilo, povabljenih, delodajalk in delavk... Pri poslastku je imela predsednica govor, in tajnica je napila novinarkam, gospodični Bonovi, gospe Foucartovi, .veliki borilki za ženske pravice'... Gospodična Bonova jc odzdravila ... Iri tudi jaz sem morala govoriti.«
»V imenu gospe Foucartove?«
»In v imenu novinark... Presmcšno jc bilo!... Smejala sem se, in poslušalke so se smejale z menoj vred. .. Sama ne vera več, kaj sem. rekla, a spominjam se, da sem govorila o vas..
»O meni?«
»Da. navedla sem neki stavek iz ,Delovne žene', samo zaradi
veselja, da sem mogla izreči vaše ime.. Moram pa moram govoriti o vas...« »Ljubo moje!«
»Gospodična Bonova je to opazila. novo me ni nič sram ...« »Kaj pa pred Florvjevko?« »Nekoliko bolj...« »A menda ne preveč.«
Ne morem si pomagati.
Ali pred gospodično Bo-
»Ne, ne preveč... Florvjevka ni neumna... Ze davno je uganila najino... simpatijo... In FoucartJ Zelo vljuden je — kar od sile vljuden, če ni bilo celo posmeh, ko me je vprašal: .Kaj menite, ali je Noel Delvsle še na Francoskem? . Nič več aa ni videti...'«
»In kaj ste mu odgovorili?«
»Odgovorila sem mu: ,Seveda, gospod Delvsle jc še na Francoskem'.«
»In ste seveda zardeli?«
»Kakor mlado dekletce... In tako tudi moje tovarišice pri ,Ženskem svetu' domnevajo nekaj, kar ni resnica...«
^To vam ni nevšečno?«
»Meni?... Zakaj neki?... Vsemu svetu bi razglasila, da vas ljubim...«
»Torej vam ni ničesar žal?«
»Kako bi mi moglo biti žal? Tako srečna sem!«
»Tako srečna?... Uboga, ljuba moja! Srečni ste vkljub vsemu temu. čeprav imate takega strašnega, oblastnega, togotljivega prijatelja, ki je mnogokrat kriv, da morate jokati?«
»Da, vzlic vsemu temu sem srečna... Ljubljena sem in ljubim: nič več nisem sama, in vse moje gorje_najino gorie — je pozabljeno. kadar me spet pogledate s tem milim pogledom in mi rečete-,Ljuba moja' Še je mnogo otožnosti v vas, a sleherni dan poznava drug drugega bolje... Obljuba sreče je že sama v sebi sreča ..
»Krasno bitje ste, Jozana!«
Sedela sta drug zraven drugega na divanu. Topli, vlažni poletni večer je dajal mladi ženi nekaj sanjavega in koprnečega. Naslonila se je vznak na blazine... Rahla. lahka obleka, ki je puščala komolce proste, ni ovirala njenih gibov ...
>Da,« je sam pri sebi dokončal Noel, »tako krasna in ganljiva in vredna, da si je želim ...«
Njegovi pogledi so objemali Jozano kakor milovanje; izprva plašni, so postajali drznejši in se nato spet odvračali, se vračali k temnim lasetu, k nežno začrtanemu uhlju, k osenčenemu vratu, k zastrtemu telesu, ki je moralo biti pod skrivnostnim varstvom obleke kakor bela roža pod listjem... In Noel je mislil na to, da je Jozana žena in da bo njegova ...
»Tolikanj vas ljubim,« je nadaljevala. »Odkar sem vaša, tako ljubosumno pazim nase! Nič več ne dovoljujem malemu Bersierju nedolžnih šal, ki sem jih prej trpela od njega...«
»Mali Bersier vam dvori?«
»O ne! Pomirite sej... Bersier mi ne dvori... Flirta... hotela sem reči: flirtal je... P»ekla sem mu, da mi njegovo vedenje ne ugaja, pa je zaupal Floryjevki, da... viham nos!... Ta Bersier pač ne ve, da sem posvečeno bitje, dostojanstvena in pomembna oseba... skratka — vaša Jozana!... Nikar me tako ne poljubljajte, Noel... Prenervozna sem... Ne!... Ali ste ob pamet?...«
Ljubeče, proseče jo je bil objel...
»Jozana!... Ce mi že ustnic ne daste, mi vsaj dovolite, da vam naslonim čelo na ramo in ovijem roko okoli vas... In zdaj mi govorite, kar hočete, hude besede, ki jih ne bom slišal, ali pa milu joče, da se bodo kakor poliubi zgrinjale na mojo dušo... Oh, kako rad vas imam nocoj: vaše oči, vaše roke, vaš glas in vse, česar še ne poznam in kar me vabi... Saj mi še ni šestdeset let, Jozana, in rad vas imam z vso moško ljubeznijo. Grda Jozana, mrzla Jozana!«
>Ne, Noel, nikar ...«
»Nič drugega naju ne loči kakor neosnovan pomislek.«
Iz življenja na deželi
Iz Hrastnika
h— Zaprisega vojaških obveznikov občine Hrastnika-Dola bo v nedeljo 16. t. m. v Trbovljah na športnem prostoru poleg Sokolskega doma. Vsi -'ojaški obvezniki, rojeni v 1. 1884. do (ne 1880., kar je bilo prvotno napačno razglašeno) 1914. se zbero točno ob 9. dopoldne pred označenim prostorom.
h— Naš« duhovnija je obhajala na Marijin praznik 5letnieo obstoja. Obenem pa jo bila tudi Barbarina cerkvena proslava v naši zasilni cerkvi. Pri službi božji je pel pomnoženi cerkveni zbor, spremljan od orkestra. Pravijo, da se bo ta cerkvena proslava drugo leto vršila že v novi cerkvi. Popoldne na omenjeni praznik je priredilo Društvo sv. Barbare v dvorani Sokolskega doma izseljensko nedeljo. Program je bil dober.
POLJČANE. V nedeljo se je vršil pri Jlahoriču občni zbor strelske družine. Društvo si je v preteklem letu napravilo na strelišču zavetišče in si nabavilo novo puško na zračni pritisk, vojaške puške bo treba popraviti ali pa zamenjati, ker so strelci zaradi nedostatkov dosedanjih pušk izgubili veselje do streljanja. Izvoljen je bil povsem nov odbor, ki ga sestavljajo gg. inž. Kulik, Mahorič, Bergar, Jezernik in Kovič. Predsednik je ostal g. živko. — Prisega vojaških obveznikov za občino Poljčane bo v nedeljo 18. t. m. ob 10. v Slovenski Bistrici.
Prodaja na veliko in malo. Lovska društva dobijo znaten popust. Zahtevajte cenike!
novi vzorci
težko posrebretti
100 gr srebrne plasti.
iz Nicelkroma »Nicro«
ki sa e rjavi
ter jedilno orodje iz čiste »A L P A K E«
v L j ubijam pri tvrdkaft!
x) Avg. Agnola, Franc Golob Julij Klein, Franc Kolmann, Ant. Krisper, Alojzij Pauschin, x) Ivan Samec,
F. M. Schmitt, x) Schneider & Ve-rovšek, Fr. Stupica, x) H. Suttner.
Z x) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kvaliteti. Ostali juvelirji in urarji v Ljubljani pa nimajo jedilnega orodja znamke Berndorf.
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in
zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-
litrska steklenica Din 35.—.
Reg. S. br. 4787-32
M Ml I mli
Javna sadna
v konkurzu .Tugosport«. Ljubljana. Miklošičeva cssta 34, se nadaljuje dne 13. decembra in naslednje dni.
Dne 13. t. m. se bodo prodajali zlasti radijski aparati in radijske potrebščine, športne potrebščine: šotori, kajak ter fotografski aparati in fotografske potrebščine. Naslednje dni se bodo zopet prodajali gramofoni, gramofonske plošče in gramofonski deli ter gramofonske potrebščine.
i!!i
lili!
Milini!!!!!
hiihi liillll
pravljenje
seHsu*!**^
in nerazpo^enjao motnje ^v
funkciji spoimh org	^
popuščaj	in nesigur-
seksualne nerv^.
^v FlšI PROIZVOD N.VlNOV EJSl * pilule
^škodljive hormonske P
Ge
I1	m za žene
za moške	so iz
(rožnate).	'zdravih ži-.
njih. tim karnah
Glavni depoziter-
Zagreb 6 -
rium varšavska ulica 11-
- Vf~V „ moške (rjave) Cene pBu^J ^ate) so iste: in za ženske.(to	30 kom.
Poizkusni ^
žepnim etui j	^očilom
Zahtevajte obenem no
zanimivo »o P	motenj Pn
»Zdravljenje spol ^
inOŠU ' S,, soc. pol- to Odobreno od,^br. 24601 — nar-	l0784
STUDENICE PRI POLJCANAH. Tu so
v nedeljo v režiji učitelja g. štefancioze vprizorili fantje in dekleta, včlanjeni v Društvu kmečkih fantov in deklet, dve igri, »Trpine« in »Tri tički«. Vsi igralci so se zelo potrudili. Med odmori je sviral tamburaški zbor, ki ga je uvežbal šolski upravitelj g. Janko živko. — Ob priliki 601etnice je jubilant trgovec g. Franc Kavčič daroval za uboge tukajšnje šolarje 300 Din. Prisrčna hvala'
Četrtek. 13. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Po-ročila. — 13: Narodno obrambni dan. — 13.10: Cas. plošče. — iS: Plošče. — 18.20: Smuška ura ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — 18.50: Srbohrvatske narodne na ploščah. — 19: Srbohrvaščina. — 19.25:
Čas. jedilni list, program za petek. _ 19.30:
Nacionalna ura: Karadiordje zavzame Beo-grad 1806. (univ. pref. dr. Sfanoie Stanoje-vič). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila, radio - orkester.
Petek. 14. decembra.
IJUBL.TANA 11; Šolska ura: Donava in njen pomen za našo kraljevino (dr. Y. Bo-hinec). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila.
_ 18: Narodno obrambna ura. — 18.10:
Čas. plošče. — 18: Mladina in nova stvarnost (dr. S. Gogala). — 18.20: Radio - orkester. — 18 41): K vprašanju sodobne umetnosti (prof. P". Vodnik). — 19: Radio - orkester. _ 19.3i): Nacionalna ura: Andri
Kačič Milo^č (nnlv. prof. dr. Barič). — 20: Jedilni list. program za soboto. — 20.10: Komorni trio jgtr. Trost, MiiHer, Svetel). — 21.10: Severnoevropske pesmi (Drago Žagar). _ 21.40: Čas, poročila, radio - orkester.
BEOGRAD 16-30: Pesmi. _ 20.30: Iz Zagreba. _ 22.15: Orkester. _ ZAGREB
12.80: Plošče. — 17.15: Pesmi. —- 20.30: Klavirski koncert--21: Pesmi. — 22: Operni zbor. — PRAGA 19.30 Lahka glasba. — 20.50: Simfoničen koncert. — 22.13: Plošče.
_BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. —
VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka godba. — DUNAJ 12: Plošče.
_ 16.10: Orkester. — 17.4o: Klavirske
skladbe. — 19.15: Božične pesmL — 20: Igra. — 21.55: Pesmi. — 22.50: Lahka glasba. — BERLIN 20.15: Schillerjev večer. — 21.10: Orkester. — 22.30: Lahka glasba. — K5NIGSBERG 20.15: lz Berlina. — 21.10: Simfoničen koncert. — 21.30: Mešan program. _ STUTTGART 20.15: lz Berlina. — 22.30: Kompozicijska ura.
Lep večer v našem radiu
v torek zvečer je v našem radiu nastopila gospa .Marta Oberwalder, ki je ob spremstvu radijskega orkestra in klavirja res odlično zapela "nekaj arij iz francoske opere Manon in drugih. Izvrsten kolora-turni "las gospe Obervalder je vse radijske poslušalce prav prijetno presenetil a naša radijska postaja je s tem ponovno dokazala, da hoče svojim slušateljem napraviti čim nestreiše in umetniške večere.
SOKOL
Sokol v Mostah pri Ljubljani poziva članstvo, ki r>i i. decembra priseglo Nj. Vel. kralju Petru n. naj to stori v petek 14. t. m. ob pol 20. v kinematografski dvorani. Članstvo, ki tudi ta dan ne bo priseglo. bo po odredbi SSKJ črtano.
Sokol na Viču Donovno obvešča članstvo, ki še ni priseglo Nj. Vel. kralju Petru II.. da bo prisega jufri, v petek, od pol 20. dalje v društveni pisarni. Kdor izostane, bo črtan.
ZA SP0RT
in
promenado!
so najnovejši vzorci prispeli pri
Lenasi & Gerkman
Oglejte si jih

1
l!!l!!!!l
lllllll!
lliiliiliil
Odda se v Rajem
krasno
pokojnega Paula Vrankarja, držav. dipl. dentista, ugodnimi pogoji. Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev,
pod zelo 2, prvo
Naznanjamo žalostno vest, da nam je nocoj umrl v Leonišču naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak in nečak, gospod
šime Stošfe
gostilničar
previden s tolažili sv. vere, v 42. letu starosti.
Pogreb hlagopokojnika bo v četrtek, dne 13. t. m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. decembra t. 1., ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1934.
nadstropje. Event. ponudbe na Marijo vd. Vrankar istotam.
OSčiTia M »MT!	iav<n3
Žalujoči ostali.

CENENA OŽiČNA PRODAJA
KVALITETNO BLAGO, TODA ČASU PRIMERNO CENENO!
Din 29*
ve«. 20-25
Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučcvine in nsnja. Vel. 26—SO : samo Din 34.—
Din 35
ženske copate, lepi desini; najfinejša izdelava Din 48.— in 65,—. Za moške copate iste cene. Tudi visoke z zapono.
Din 155*.
Rjavi telečji boks z okrasom. Isti v najboljši Izdelavi s kombinacijo tjulenjevega usnja od Din 175— dalje.
Din 148'
Črni šcvro z okrasnim luknjenjcm. Isti iz laka in antilop usnja ali iz rjavega ševroa z rjavim usnjem aH z rjavim antilop usnjem od Oin 175.— dalje.
Zelo elegantni čevlji iz antilop usnja s pentljo. Isti v najboljši izdelavi Din 195.—
z odlično uspelim likom blagopokojnega kralja Aleksandra umetniško izdelane iz 800/000 čistega srebra, črno oksidirane, izdeluje zlatarska delavnica
Stojana Orešcanina Beograd, Terazija 24
Gg. trgovci in zastopniki, ki žele vzorec z rabatom, naj pošljejo Din 10.— v poštnih znamkah.
10746
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mati
FRANJA FERENC
dne 12. decembra ob 9. uri dopoldne po dolgem, mučnem trpljenju mirno preminula.
Pogreb bo v petek, dne 14. decembra 1934, ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša bo v soboto, dne 15. decembra 1934. ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 12. decembra 1934.
Žalujoči: FRANJO, soprog; KRISTA, hčerka; MIRO-10823 SLAV, sin, in ostalo sorodstvo.

Din 110.'
Snežni čevlji iz gumija z volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem, črni ali rjavi od Din 125.— dalje. Velika izbira najmodernejših oblik.
LJUBLJANA, Tyrševa cesta la, »Petovia« MARIBOR, Gosposka ulica 17. CELJE, Aleksandrova cesta 1.
'tU'. .

po$or
1
Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljši odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki. Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki.
Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«.	9577
f.. »si*-	? .<*
SCHAUB -RADIO WELTSUPER J5 z retonatorjem
Najnovejše čudo nemške radiotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoli, pa boste vse slišali in videli.
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo
INŽ. KORNEL FRIEDMANN, Zagreb, Ulica barona Jeiačiča 1 (Iliea la) TeL 33-84
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 2.— davRa za vaaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 'l.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! l/e. ee zantevate oo Osrlasneea^oddelka .Jutra. JJj,, 3,. v Inamkah.
Vse pristojbine za male oglase }e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacrjska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljublfasa.
TUDI VAŠA CECA
ima v »Ženi in domu« svoj zabavni kotiček.
Ko pride »žena in dom« v hišo, se otroci zanj kar stepo in ga prva pregledata Mihec in Metka. Če hočete zase in za otroke razvedrila, si naročite »Ženo in dom« pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10.
S prilogo za kroje in ročna dela ne stane več ko Din 18.— na četrt leta.
Eno številko dobite zastonj na ogled.
'IUUUJ J
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova ! Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Proda vačicu
može da hude i počctnica. co 22 godine, sa svršenom srednjom školorn, koja govori hrvatski, njemački i nadjarski ili franeuski — traži draguljar. — Ovome c<dgovarajuče ponude pa »likom na: Niko Bogdan, Ihibrovnik.	34G71.-.1
Krojaškega
pomočnika
7:a fino veliko delo, z dobrimi referencami, sprejme f.c.-etič, Masarvkova c. '4
Čevljar, pomočnika
► prejme takoj Kukman-Jlalrj, Franči.-kanska n!. S
SZSUt
Gostiln. kuharico
»a boljšo gostilno, iščem 2a takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra;.
Ileseda 1 Din, davek 2 Din.
šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Potnik
Sa tovarno perila veletrgovino manufakture vpeljane tvrdke za štajersko, ITrekmurje, se proti provi-7iji sprejme. Pod značko »Vpeljan potnike na oglas, oddelek »Jutra*. 34Wr>-d
Beseda 5 Din, davek 2 Din. 7a šifro ali dajanie naslova S Din. Najmanjši znasek 17 Din. Dijaki 12 Din
Inštruktor
akademik-odličnjak. c-.-ueao Jn vedno uspešno poučuje *se gimn. predmete: daje »olidno podlago. Ponudbe ra oglasni oddelek -.Jutra« pod = Zajamčen uspeh».
SCT60-4
Službe, išče
Beseda 50 para. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Oin. Najmanjši znesek 12 Din.
Lesni strokovnjak
I najboljšim znanjem za nakup in prevzemanje vseh vrst lesa. večletno prak fo. išče nameščenje pri večjem podjetju. Samostojen knjigovodja in kore-f-pondect. tuili v nemškem jeziku. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pol šifro »Sovo leto*.	34.7<3'i-2
Boljša gospodična
gre v kavarno ali bufet kot pr::ktikcntinja ali blagajničarka.
Nastopi takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod značko .--Ljubljana 20c.
34769-3
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Kupujte in
prodajajte
vsakovrstne rabljene predmete (tudi oblačila). »1'ro-mot«, Napoleonov trg št. 7 347U4-«
Lasten ribolov
ki vsebuje tudi postrvi, v bližini Ljubljane prodam. — Pojasnila daje Maček, Cankarjevo nabrežje.
^ 17'."'7 'i
Zimski plašč, kostum, damsko uro
in lepo storo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	347t?7-f>
Pisalni stroj
stensko uro. orehovo spalnico in žinmice poceni prodam. Ogledati: --Prilika*. Kersnikova (Nova) ulica 7.
:-1700-0
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanie naslova 5 Din. Naimanišl znesek 17 Din.
Enonadstropno hišo
vogalno, s 5 sobami, 2 kabinetoma. pritiklinami, verando. elektriko, vodovodom. plinom in vrtom, pet minut od tramvaja na severovzhodni periferiji prodam za knjižice. Pojasnila uaje Grašek, Gledališka 4.
34770-2!'
Beseda i Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanišl znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
BanoviD. hranilnice, Mestne hranilnice in Zadružne gospodarske banke, kakor tudi zunanjih zavodov — večje in manjše zneske — kupim takoj po navišji ceni. Cenjene ponudbe pod »Kaven-, poštni predal IfiO 34730-uo
Vloge
Mestne. Kmetske in Kreditne banke kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Imetje«.
o	16
Hranilne vloge
Okrajne in Mestne hranilnice v škof j i Loki, kupimo Naslov v slaščičarni Žužek
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje, informacije daje Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/11. 34.785-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupni« po najvišjih eenab
CERNE — juvelir
Ljubljana. VVolfova alica 3.
m
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslove 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
z dobro vpeljano kuhinjo.
na prometnem kraju Ljub Ijane oddam v najem pro ti odkupnini inventarja. — Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Dgodno« 34734-19
Parterno skladišče
svetlo im eu,ho. SO—100 m-na prometnem krajm. tud. dvoriščno, ee išče za takoj ali s 1. februarjem. Po mn-Ziippti 6 pri!k!ij'UČewinni psamiSJcim! prostori z en-o a!i dvema sobama. — »Ukod« d. d.. Lj-ubljan«. Tvrše-va cesta 31, telefon 32-40.	34420-10
F hajeni
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
z inventarjem, v prometnem industrijskem kraju na Dolenjskem dam pod ugodnimi pogoji z novim letom v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Resni reflektanU.	S47CKKCT
Pridelki
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanišl znesek 17 Din.
Cvetlični med
30 mtc po Din 0 kg prodaja samo na debelo čebelarstvo Blaževac, Tiško-revci via Djakovo.
347*17-33
Razna perutnina
jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dramo). Telefon 3756. 34434-33
Prima zimska jabolka
sortirana, od Din 2.50 dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za
dramo). Telefon 2105 ali
-->—-	5M4SO
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din
Boljšo dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo v bližini univerze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3J777-2C
Stanotarije
Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za šifro ali dajanie aaslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanja
oddam na Zaloški cesti. — Pojasnila daje Mergentha-ler v Mostah. 3469'.-21
G. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom in njene posledice
Tako je moral viseti, dokler mu niso ognjegasci z lestvicami in drugim orodjem prihiteli na pomoč. A ubogo gospo Milo-goznico je potem še teden dni bolel nos.
Stanovanje
obstoječe iz 2 majhnih sob brez kuhinje, v visokem pritličju v Beethovnovi ul. oddam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »300 Din«.	24.75.1-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. ianu.irjem. —■ Vprašati v Knafljevi ulici štev. KVIT.
Dvosob. stanovanje
parketirano, s kabinetom, shrambo in pritiklinami oddam s 1. januarjem v Ve-rovškovi ulici štev. <58.
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimsnjši znesek 17 Din.
V Kranju
i š f e m prijetno enosohno stanovanje, po možnosti s kopalnico. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutrar pod »stntmar	9stt«-?!/»
8eseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
eoInč™> m zreč.n-o, f posebnim vhodom, odidajn — Očeta na. Robnik šm*v. 4fT.
34584-33
Preskrbite se pravočasno z zimsko obutvijo!
P© poročilih metereo-
istaj se pri™ Mižuie zimsko vreme-
»CEirsfSS^
Za gospode galoše, v katerih lahko svobodno gazijo po blatu in brozgi Čisti čevlji — zadovoljna gospodinja!
29«"
Ne čakajte na zadnji trenutek Pridite v naše prodajalne že sedaj, dekler nI velikega navala* da vas zamoremo vestjo pestreri
Za nemirne otroke in odrasle
škorrijčki, zajamčeno nepre-močljivi
Po delu udobnost v naših copatah, ki so gorke in poceni
89.-
Z gumastim podplatom
priporočljiv za dela ; električnih napravah.
S toplo volneno podlogo in usnjenim podplatom, ne bojte se zime, ne mraza
Solidni čevlji z usnjenim podplatom otrokom za zimo in šport
JrES?
Gospem za vsak dan, ko gredo iz hiše, naše odlične in poceni snežke
g
k-MiriLa*"-!**
ilustrirana slovenska revija
vam nudi
tedensko pouka in zabave
v besedi in sliki
Opremljeno sobico
čisto in separirano, z elek triko oddam v centru me-
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5
GOSTILNIČARJI!
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MAKIMvOV,
Sremski Karlovci. Fruška gora.
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
,©lla' Tropirl
BELI »OLLA« OMOT
Znaki: „čuva]te

slavi ju!"
s sliko blagojKikojnega kralja Aleksandra I.. garantirano pozlačeni s čistim 24-karatnim zlatom izdeluje in prodaja samo na veliko: POOBLAŠČENA KOVNICA, D. D. BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišica 43.: Prodaja v manjših količinah: SLAVKO MARKO VIČ, MARIBOR.	0666
Lepo sobo
s posebnim vhodom, z uporabo klavirja in kopalnice takoj oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
347tT>-23
Opremljeno sobo
oddam s IjG. decembrom ali pozneje 1 ali 2 stalnima gospodoma, event. z uporabo kopalnice, kurjavo in zajtrkom. — Mirje, Mar-montova ulica štev. 23.
34753-23
Beseda 50 para. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Oin. Najmanjši znesek 12 Oin.
Dijak
išče stanovanje z vso oskrbo na Mirju ali kje v bližini. J^onudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod šifro »Dijak«.	34772-23/a
Opremljeno sobico
iščem za takoj blizu tobačne tovarne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sobica«. 31783-2^.1
Nov šivalni stroj
pogrezljiv, ugodno naprodaj v Dvorakovi ulici 3'i levo. — Primerno božično darilo!	31775-20
Za razmnoževanje
kupimo rabljen, dobro ohranjen stroj »Senzator«. Ponudbe na »Čehostaklo« B. Lisek, Komenskega ul.
34782- J.)
Seseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
KM
zszsss
rns
Beseda 2 Din, davek 2 Oin za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Meta, dvigni pismo!
34.740-34
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
vzame v najem Ljudski oder na Viču. 3475f>-2fi
Beseda 1 Din, davefc 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Prima psička
lepa, čistokrvna, pritlikava (Zwerg-Spitz), bele barve, tU mesecev stara, se proda v dobre roke. Na-•sta — Emonska 8/1, levo. | slov v vseh poslovalnicah 34776-23 »Jutra«.	347.'. 6 o7
Bosanske
COPATE
najlepše in najcenejše darilo. Prikladno za Miklavža in Božič. Dobite jih pri
»ČILI M«
pasaža Nebotičnika.
PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI
pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Če Vas roke aH noge začnejo srbeti ali peči dodajte vodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Ce pomočite potem noge ali roke v to mlečno kopeli, bo sproščeni kisik prodrl v ?nojnice ter pomiril in izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečine in srbečica prenehajo še pred ootekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boste največjo "god"^-Kurja očesa se omehčajo tako, da lih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. No ili boste lahko čevlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ali plesali vso. noč z najugodnejšimi
°^Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena je neznatna.
pravilno govoriti, citati in pisati pomeni: dvigniti svoj ugled v družbi, pridobiti si pogoje za lahko in dobro nameščen je in možnost povečanja dohodkov in mnogo drugih prednosti pred ostalimi.
Mi Vam nudimo možnost, da se na lahek in zabaven način naučite:
NEMŠKO
v šestih mesecih
ITALIJANSKO ANGLEŠKO STENOGRAFIJO
v štirih mesecih
v dveh ^ . mesecih
in to doma, kamor Vam bomo pošiljali predavanja po pošti;
a vse to Vas bo staio
samo
na mesec
O lahkoti in praktičnosti naše metode najbolje pričajo tisoči zahvalnic, ki smo jih doslej prejeli od naših učencev vseh stopenj izobrazbe.
Naša šola je po številu učencev največja, ona je tudi najstarejša dopisna šola za tuje jezike, ker je bila osnovana 1. 1930.
Za učenje po naši metodi ni treba nikega predznanja ali posebnih šolskih priprav. Vsakdo, ki zna pisati in citati latinico, mora doseči cilj, ako dnevno posveti učenju 30 minut.
Javite nam na dopisnici svoj točni naslov in navedite, kateri jeziki (ali stenografija) vas zanima, pa vam pošljemo popolnoma zastonj zanimivo knjigo »O učenju tujih jezikov«, potem obširne in okusne prospekte o naši šoli in končno: predavanja za prvih osem dni iz jezika, ki vas zanima, da boste imeli priliko, da se sami uverite o idealni lahkoti in veliki praktičnosti naše metode.
DOPISNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV
»PERFEKT*
BEOGRAD, poštni predal 557.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
arelnje Davorin Bavljen. - Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adoll Rltoikat, - Za Narodno tiaHarno i. d. kot dskamarja Fran« Jereršek. - Za Inaeretm del ja odgovoren Alojz Novak. - Vsi * tjubljajii
Obmejni pas
Akcija JNS ob meji na štajerskem — živahno gibanje nacionalnih in kulturnih organizacij — Nujne potrebe naše severne meje — Radijska postaja v
Mariboru
Maribor, 12. decembra.
Na zadnjem občnem zboru mariborskih sreskih organizacij JNS se je pokrenila misel, da naj bi se delegati obmejnih srezov od časa do časa sestajali k posebnim sejam, na katerih bi se obravnavala specialna vprašanja obmejnega ozemlja. Pred kratkim so nacionalne obrambne organizacije mesta Maribora iz svoje srede osnovale meddruštven odbor za obmejne zadeve. Končno je treba še pristaviti, da tudi mariborska Zveza kulturnih društev obrača posebno pozornost narodno-kultur-nim potrebam naše severne meje in je v svojem področju ustanovila v to svrho poseben odsek. Vse to so simpatični začetki organizirane samopomoči našega obmejnega naroda in bodo prej ali slej vodili do ustanovitve enotne instance za nacionalno delo v obmejnem pasu.
Kakor pa je gotovo res, da državna in avtonomna uprava ne more sama zadoščati izjemnim nacionalnim, gospodarskim in kulturnim potrebam obmejne pokrajine, ki so mnogokrat večje in bolj komplicirane kakor v ostalih predelih domovine, tako je brez dvoma točno, da tudi obmejne občine, srezi in lokalne institucije same zase ne bi mogli storiti vsega, kar bi bilo potrebno ne samo v krajevnem, marveč predvsem v občem narodnem in državnem interesu. Zato bo naloga obmejne instance, ki se pripravlja, v veliki meri ta, da bo skrbela za dobro informativno službo, za točno evidenco in za zvezo med lokalnimi čini-telji na eni ter med oblastmi in centralami obrambnega dela na drugi strani. Skratka, pripadla ji bo poleg lastne iniciative tudi vloga posrednika med periferijo in narodnim središčem.
Da vladajo v obmejnem pasu posebne razmere, ki jih je treba obravnavati z vso skrbnostjo in tudi delikatnostjo, bi bilo odveč govoriti. Gre tu za ozemlje, na katero je bil do prevrata tuji vpliv najmočnejši in kamor segajo še zdaj kljub državnim mejnikom stare zveze s severa.
Iz zgodovine prevrata vemo, da si je avstrijsko nemštvo prav do zadnjega, ko je bila usoda monarhije že zapečatena, prizadevalo, da pritegne k Avstriji sodne okraje Maribor, Marenberg, Ptuj in Št. Lenart. Tem okrajem se pridružuje na zapa-du prevaljski, na vzhodu pa ljutomerski srez s celim Prekmurjem. Vse to ozemlje predstavlja severni obmejni pas, ki mu je treba posvečati posebno skrb. Naravno je, da sledovi nemške penetracije in kulturnega zasužnjenja v kratkih šestnajstih letih niso mogli povsem izginiti, marveč jih je občutiti še danes, in bo tako ostalo vsaj dotlej, dokler bo živela generacija, ki je vzrastla v atmosferi zavestne germanizaci-je. Nacionalni delavci imajo baš v tem pasu pomembno in odgovorno nalogo vzgojne obnove, ki jo vršijo, kar se mora priznati, z občudovanja vredno požrtvovalno vnemo. Omagati pa bi morali, če jim narod kot celota ne bi dal potrebne zaslombe in pomoči.
Res je, da oficielna Avstrija ne stavlja revizijskih zahtev. Da pa naši severni sosedje še vedno sanjajo o nemškem Mariboru, o Pohorju in Slovenskih goricah, ve narod ob meji prav dobro. Vidi namreč neposredno pred seboj organizirano delo Gradca in Celovca za »Grenzland«, ki se tam zelo na široko pojmuje in se ravna bolj po kartah svojega »kulturnega območja«, kakor pa po senžermenskem zemljevidu. Organizirani izleti na mejo in ekskurzije v naš obmejni pas nas lahko vsak čas prepričajo, da Bartscheva »nemška bol« še ni pozabljena. Nakupovanja zemljiške posesti, ki se jim kljub opozo-ritvam naših poslancev še ni postavila meja. niso ničesar slučajnega, marveč predstavljajo postopno izvajanje sistematičnega načrta.
Madžarska »tisočletna tradicija«
V	teku ženevske debate o težki obtožbi sokrivde madžarskih oblasti v marsejskem zločinu se je madžarski zastopnik Tibor Eckhardt skliceval med drugim tudi na »tisočletno narodno in kulturno tradicijo« Madžarov v Evropi. Pred zbranimi zastopniki narodov, ki so po svoji zgodovinski tradiciji neprimerno starejši in je med njimi madžarski narod ravno najmlajši, seveda s tem poudarjanjem nikakor ni dosegel učinka, kakor ga je pričakoval, temveč je nasprotno vzbudil samo vesel nasmešek.
V	deželi krone sv. Štefana so prepričani, da na vsem svetu ni naroda, ki bi bil Madžarom enak po slavi njihove narodne in kulturne tradicije. Tam verujejo s slastjo vsako legendo, zgodovinarji smatrajo svoje fantazije za golo resnico in so v tem duhu vzgojili ves madžarski narod.
Kakor so temni izvori o prihodu nezaže-ljenih gostov iz srednjeazijskih step, pa je ohranila zgodovina iz tistih časov med drugim vendar dve zgodovinski dejstvi, ki jih je treba omeniti, da se v pravi luči vidi madžarska oholost. Prvo dejstvo je. da so bili Slovani v devetem stoletju, t. j. že pred prihodom Madžarov element kulture s tako razvitim jezikom, da se jc v njem lahko propovedovalo krščanstvo in da so bile nanj lahko prevedena vsa tedanja glavna verska in obredna dela. Ta stvar je pri nas in v ostalem svetu toliko znana, da se nam zdi neumestno poudarjati jo češče. obenem pa tako sama po sebi umevna, da se nikoli ne ponašamo i njo.
O Madžarih pa zgodovina pripoveduje, da so kot polnagi divjaki prihruli iz Azije in da so bili na zelo nizki stopnji kulturnega razvoja. Bili so nomadi, kočujoči iz kraja v kraj in kronist je kot posebno zanimivost zapisal o njih, da jedo surovo knnjsko meso. ki so ga prej pod seboj na sedlu nekoliko zmehčali. Verjetno je na vsak način, da so se poslej nekoliko obrusili vsai v svoji zunanjosti, da pa so po svoji duši ostali stari divjaki, so dokazali obilno v teku svetovne vojne, ko so ob zasedbi Srbije morili ne samo ranjene vojake, marveč tudi dojenčke, ženske tn starce.' Njihova zverstva so dokumentarno
Minule dni je voditelj avstrijske domovinske fronte Starhemberg v Celovcu in Beljaku razvijal svoj politični program. Govoril je o nemški »Ostmarki«, ki je bila nedavno svetovna sila Habsburžanov, ki je od leta 1918 današnja mala Avstrija, pa £o — so Gott will — postala zopet svetovna sila, ki bo imela moč, da oblikuje svet po svoji volji. Današnja avstrijska politika — je dejal — predstavlja pravo vsebino velikonemške misli.
Ni treba sicer agitacije nemškega kne-.za jemati tragično ali morda misliti na * neposredno ogrožanje političnih mej, značilna pa je za duha, ki vlada onstran Karavank in Kozjaka, mi pa imamo dovolj vzroka, da napravimo iz našega obmejnega ozemlja duhovno trdnjavo.
Naše obmejno ljudstvo je dobro in vdano državi in jugoslovenski misli, pričakuje pa po pravici, da se mu olajša življenjski položaj z odpravo nedostatkov, ki so že mnogokrat dali povod za pritožbe. Ureditev dvolastništva, zgradba prometnih sredstev, odprava šikan malega obmejnega prometa so gotovo stvari, ki ob primerni uvidevnosti niso neizvedljive, rodile bi pa moralne sadove, ki bi jih merodajni činitelji ne smeli podcenjevati.
Glavni problem pa je in ostane emancipacija od tujega kulturnega vpliva. O šolskem in vzgojnem vprašanju tu ne bomo obširno govorili. Ce smo pravični, moramo priznati, da je na polju osnovnega šolstva zabeležiti vsaj ta napredek, da so se izpolnile vrzeli v učnem osobju in da na obmejnih šolah ni več nezasedenih učnih mest. Ostane pa še vedno odprto vprašanje šolskih zgradb, čigar avstrijski vzgled tik ob meji še posebno podčrtava.
Važna kulturna nujnost naše meje je izpopolnitev srednjega in strokovnega šolstva. V to poglavje spada zadeva popolne prekmurske gimnazije, razbremenitev prenapolnjenih mariborskih zavodov in končno nujno potrebna ženska srednja šola in šola za ženske poklice. V tem pogledu je stanje po ukinitvi ženskega učiteljišča v Mariboru še bolj nevzdržno, kakor je bilo prej. To niso lokalne kaprice, to so važne potrebe naše meje, ki imajo vsenaroden in vsedržaven značaj.
Pa še ena kulturna zadeva je, ki jo je treba v tej zvezi omeniti. Ni dovolj, da nemški zvočni filmi paralizirajo vzgojno delovanje slovenskega gledališča, ki ga tesne razmere — posledice nerazumevanja merodajnih faktorjev ovirajo v razmahu. Pridružil se jim je nemški in madžarski radio. Ob štajerski in koroški meji se poslušajo samo prenosi z Dunaja in Gradca, v Prekmurju pa neovirano vlada Budimpešta, vse to brez možnosti omejitve ali cenzure. Tujim prenosom podlegajo celo nacionalni ljudje — iz enostavnega razloga, ker se ljubljanski programi skoro ne slišijo. Že več kakor leto dni se govori o oddajni postaji v Mariboru, lokalni faktorji so pripravili vse potrebno, nabirali naročnike in uvedli primerno propagando. Zdi se pa, kakor da je zadeva reorganizacije naše radio-postaje popolnoma zaspala. Kaj koristi obmejnim abonentom nacionalna ura, čc njen glas zaradi tehničnih nedostatkov ne prodre do njih. Slovenski, oziroma jugoslovenski radio je za nas ob meji nujna nacionalna zadeva, ki bi se ne smela tretirati zgolj po gospodarskih, trgovskih vidikih.
Tako bi lahko navajali še primer za primerom, toda naj bo za enkrat dovolj. Hoteli smo le opozoriti našo javnost na dolžnost, da smatra obmejni pas za zadevo vsega naroda in podpre domače nacionalne delavce v njihovem stremljenju, da ga čim tesneje priklenejo skupni domovini. Posebne razmere, ki vladajo tukaj, zahtevajo posebih ozirov pa tudi posebnih sredstev, ki jih zmore samo celota. Meja sama je pripravljena storiti svojo dolžnost, v kolikor ne presega njenih moči.
ugotovljena po francoskih, italijanskih in švicarskih nepristranskih pričah ter tvorijo najtemnejša poglavja svetovne voine.
V ostalem pa so se vsekakor znatno prilagodili narodom, sredi katerih žive že tisoč let. Od slovanskih sosedov so prevzeli nošo, znaten odstotek svojega besednega zaklada, naučili so se jesti in še danes pravijo obedu obed, večerji vačora, južini u2o-na; tudi dneve v tednu so se navadili razločevati: serda, čiitortok, pentek, celo krmo za svoje konje so se naučili pripravljati in ji od tedaj pravijo sena. Glasbo so si takisto prisvojili, našli pa so tudi cigane, da so jo širili po svetu.
Njihova največja junaka sta Hrvat Ni-kola Zrinjski in Janoš Hunjadi, ki je po materi Srb, po očetu Rumun; njih največji pesnik Petofi se je - mladosti pisal Petrovič, njih učenjak Vamberv pa Bamberger; njihovi politiki so Slovak Košut in Andras-sv de Krasna Horka, njih odlični jezikoslovec šajnovič, ustvaritelj slovstvenega jezika pa Slovak Pazmanj; generali in junaki iz borb 1. 1848-49. pa so Slovak Klap-ka, Hrvat Damjanič, Poljak Btem, Nemec Tiirr in mnogo drugih, le Madžarov ni med njimi. Plemstvo nosi imena Cekonjič, Festetic, Pejačevič, Jankovid, Maric, pa tudi Klebelsberg, \Vickenburg, Pallavicini in Odescalchi: o Batvanyih, Erdodijih, Be-thlenih in Rakoczijih po je ugotovljeno, da niso madžarskega izvora. Najodličnejša sta med njimi vsekakor nadvojvoda Jožef Habsburg in princ von Windischgratz, vrla Madžara.
Kdo bi izpod današnjih imen še lahko razbral tisoče in tisoče Slovanov, Nemcev, Rumunov in Židov, saj vemo, da se izumirajoči madžarski živelj že dobrih 50 let množi samo s pomadžarjevanjem in izpre-memba imena je v deželi svetoštefanske krone običajni patriotični čin. Predsednik Gomboš bi se moral po očetu pisati Kno-pfer, njegov brat, ki študira v Avstriji, se še tako piše, njegova mati pa je rojena Weitzel in še danes ne zna madžarski. Zato ni nič čudnega, ako so tud* v Ženevo poslali moža, ki se piše Eckhardt. Družbo mu je delal gospod Kanva de Kania, doma pa so najbolj vpili in delali razpoloženje za Madžarsko rasist Meško, zapriseženi sovražnik Slovakov Žilinski in Žid Sortsey. Mora se reči, da je bila čista Arpadova kri in tisočletna tradicija dokaj dobro zastopana.
G. Jevtic v Ljubljani
Na povratku iz Ženeve v Beograd, se je
zunanji minister g. Bogoljub Jevtid pripeljal včeraj dopoldne v Ljubljano. Čeprav je izrazil željo, da naj zaradi narodne žalosti izostane vsak sprejem, ga je pričakovalo na postaji več sto Ljubljančanov. Zbrani so bili na peronu številni naši ugledni možje, lepo je bilo zastopano naše narodno ženstvo, postavljen je bil tudi častni oddelek gasilcev. Ko je po majhni zakasnitvi ob 9. privozil brzi vlak z jeseniške strani na glavni kolodvor, je množica pohitela proti salonskemu vagonu. V voz so se povzpeli naši gospodje senatorji, predsednik mestnega sveta dr. Puc in novinarji. G. Jevtid je vzradoščen sprejel čestitke. Prvi je izpregovoril kratko g. dr. Puc, nato senator g. Ivan Hribar, za čestitke pa se je minister zahvalil z besedami.
»Morali smo zmagati, ker smo se borili za pravično stvar Ves svet se je zgražal nad zločinstvom onih, ki so povzročili mu-čeniško smrt našega Viteškega kralja. Vsi so uvideli, da je naša stvar pravična, zato je morala zmagati. Lahko pa vam zatrdim, da je to šele začetek. V kratkem se bo marsikaj resničnega šele odkrilo, nakar bo pravici zadoščeno. Zdaj pa moramo biti zadovoljni, da je zmagala mednarodna morala in da ie bilo reSevanie mednarodne odgovornosti uravnano v pravo smer«
V	nadaljnjem razgovoru je minister Jevtic še dejal:
»Bodite prepričani, da bo pravici do kraja zadoščeno. Verjemite, da imamo močne, dobre in zanesljive prijatelje, ki nas bodo v tem podpirali. In oni so prepričani, da je naša stvar pravična in poštena.«
V	imenu ljubljanskega narodnega žen-stva je izročila g. Jevtiču gospa Majarono-va krasen šopek rdečih nageljev, prepleten s svilenim narodnim trakom. Enako vzra-doš&en je nato g. minister sprejel tudi šopek, ki mu ga je izročila hčerka g. senatorja Hribarja. Na željo grajskih prebivalcev je potem g. dr. Puc predložil g. ministru grajsko spominsko knjigo, ki je rade volje zapisal vanjo:
»V spomin in v znak hvaležnosti za prisrčen sprejem. — B. Jevtic.«
Ob vzklikanju občinstva se je g. Jevtid nato poslovil, nakar je brzi vlak krenil proti Beogradu.
Poklonitve na Oplencu
Topola, 13. deccmbra. Danes je obiskal Oplenac gibraltarski škof dr. Ba.\ton. Položil je na grob pokojnega kralja Aleksandra venec v imenu anglikanske cerkve in canterburyjskega nadškofa. Okoli poldneva je prišlo na Oplcnac okrog 300 Srbov iz Rumunije in sicer iz Temišvara in Ara-da. Položili so na grob krasen lovorjev venec in leseno žaro, polno prsti z grobov med svetovno vojno umrlih srbskih inter-nirancev iz Arada.
Popoldne so prinesli predstavniki kotor-ske svobodne plovbe lovorjev venec z velikim sidrom, spletenim iz oljčnih listov, nato pa se je korporativno poklonilo na grobu Velikega kralja še predsedništvo Zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije.
Slava kraljevske rodbine
Beograd, 13. decembra. AA. V dvoru na Dedinju se je vršilo ob slavi Nj. Vel. Ija rezanje slavskega kolača v navzočnosti Nj. Vel. kralja Petra IL, Nj. Vel. kra-ljice-matere, Nj. Vis. kne/.a-namestnika, članov kraljevskega doma in civilnega in vojaškega doma.
Napredovanje v državni službi
Beograd, 13. decembra, p. V višjo skupino je napredoval tehnik Fran Kuglič pri tehničnem oddelku banske uprave v i <ub-liani.
Novi notar pri Sv. Lenartu
Beograd. 13. decembra, p. Z odlokom ministra pravde je imenovan za notarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dosedanji notarski pripravnik v Ljubljani Kari Jagodič, ki je svoje mesto že nastopiL
Bolgarski finančni minister v Londonu
Sofija, 13. decembra. AA. Z včerajšnjim simplonom se je ob 14.30 odpeljal v London finančni minister Todorov v spremstvu viceguvernerja bolgarske narodne banke Božilova. Namen potovanja g. To-dorova je, da doseže v razgovorih z lastniki predvojnih in povojnih bolgarskih posojil začasen modus vračil, dokler se ne ugotovi višina možne bolgarske letne anuitete. Bolgarija bo v Londonu zahtevala, da transferji v tujih devizah ne znašajo več ko 10 odst.
Ljubljana, 13. decembra. Davi ob 8.45 se je peljal skozi Ljubljano minister Todorov. Za hip se je pomudil pri oknu SOE je imel nekaj zamude.
Litvinov v Berlinu
Pariz, 13. decembra. w. »Le Journal« poroča, da bo Litvinov, ki je danes za 4S ur prispel v Berlin, obiskal zunanjega ministra Neuratha in mu podal izjave o zadnjih francosko-ruskih dogovorih
Zaupnica francoski vladi
Pariz, 13. decembra AA. Poslanska zbornica je s 387 glasovi proti 175 glasovom sprejela celotDi načrt o osdravljenju žitnega tržišča. Vlada je pri glasovanju postavila vprašanje zaupnice.
Huda zima v Ameriki
Newyork, 13. decembra. A A. Strahoviti mraz, ki je vladal v Newyorku že od začetka prejšnjega tedna in ki je terjal tudi več smrtnih primerov, je snoči popustil
Huda nesreča pri koncertu
Liverpool. 13. decembra. AA. Med božičnim koncertom, ki so ga priredili v šoli v Clementu, so se v dvorani v prvem nadstropju nenadoma vdrla tla. Od 3C0 poslušalcev jih je 211 padlo skozi nastalo. vrzel v pritličje. Vsi so ranjeni, med njimi mnogo otrok. 34 oseb so morali takoj prepeljati v bolnico.
Koncentracijska taborišča za potepuhe
Madrid, 13. decembra. AA. Vlada je sklenila ustanoviti tri koncentracijska taborišča, da bodo v njih moralno izpreobrafali potepuhe s poljskimi deli.
Dimo Kazasov v Beogradu
Prisrčen sprejem novega bolgarskega poslanika prt prihodu v našo prestolnico
Beograd, 13- decembra, p. Snoči je prispel
v Beograd novi bolgarski poslanik na na- ' sem dvoru, bivši minister Dimo Kazasov,
velik prijatelj Jugoslavije in stari borec za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje. Prav tako, kakor njegovo slovo v Sofiji, je bil tudi njegov prihod v Beograd prava manifestacija bratske vzajemnosti, ki je zavladala med obema sosednima bratskima narodoma. Ka-zasova eo pričakovali na beograjskem kolo-dwru poleg osobja bolgarskega poslaništva in zastopnikov zunanjega ministrstva mnogoštevilni osebni prijatelji in znanci ter skoro korporativno Jugoslovensko-bolgarska liga, ki ea je sprejela z viharnimi ovacijami. G. Kazasov je bil oči vidno isnenaden nad nepričakovano prisrčnim sprejemom ter se je za številne dokaze simpatij in prijateljstva ginjen »ahvalil-
Danes dopoldne se je Kazasov najprvo vpisal v dvorno knjigo. Ker se je zunanji minister Jevtic vrnil šele zvečer ga danes ni mocel poeetiti. Opoldne je Kazasov na bolgarskem poslaništvu sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo. Uvodoma je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo, da je imenovan za zastopnika Bolgarije v Beogradu, kjer se počuti kakor med brati. Nadeja so. da bo s svojim delovanjem pripomogel do še tesnejšega zbližanja. Bolgarski narod je iskreno prežet novega duha in Jugoslavija ima resnične prijatelje od Vidina do Petriča. V
ve eni bolganskem narodu je dozorelo spoznanje, da sta jugoslovenski in bolgarski narod sorodna po krvi in jeziku m vse okoliščine narekujejo kar najtesnejše sodelovanje. Mnogoštevilne pismene in uetinene želje, ki so me spremljale ob mojem odhodu iz Sofije, so temu najboljši dokaz. Bolgarski narod je prežet mistične vere, da je izbrana pot zbližanja in sodelovanja najsrečnejša za oba naroda. Ob koncu je Kazasov apeliral na vse jugoslovenske novinarje kot stare tovariše, naj združijo z njim vse svoje sile, da ustvarimo srečno bodočnost za oba naroda. Prosil jih je obenem, naj preko jugoslovenskih listov spo-roče njegove tople pozdrave vsemu bratskemu jugoslovenskemu narodu, nad katerim sije solnoe sreče pod življenjsko mladim kraljem, kateremu želi dolgo življenje, polno sreče in uspehov.
G. Kazasov je pripeljaj s seboj v Beograd tudi svojega sina, ki je letos maturiral na sofijski gimnaziji. Vpisal se bo na beograjsko pravno fakulteto, da bi imel tako čimbolj priliko spoznati jugoslovenski narod in se nioirel že v pvoji zgodnji mladtvsli tkv svetiti delu za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije.
O. Kazasov bo v tekn prfhodnjfh dni v svoji nastopni avdienci izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu svoja poverilna pisma-
Temelji nove poljske
zunanje politike
Predsednik zunanjepolitičnega odbora Sejma o od-nošajih med Poljsko in Francijo
Krakov, 13. decembra d. i>Illustrowany Kuryer Codzienny« je objavil razgovor svojega političnega reporterja s predsednikom sejmskega zunanje političnega odbora knezom Januszem Radzivvilom o francosko-poljskih odnošajih.
Knez Radziwil je v uvodu govoril o gospodarskih odnošajih, ki povzročajo težave tudi v političnem razmerju med obema zavezniškima državama. Napetost v gospodarskih odnošajih. ki je nastala zaradi francoske eksploatacije poljskih sirovin, se je v zadnjem času še bolj zaostrila zaradi izgona poljskih delavcev iz Francije; pa tudi v trgovinski politiki se med obema državama pojavljajo težave, na kakršne poljska vlada ni naletela pri državah, s katerimi nima zavezniških političnih od-nošajev.
V političnem pogledu je Radziwil glede na pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta poudaril, da Poljska nikakor ne more dopustiti, da bi se vprašanja, ki se tičejo neposredno nje, med katera spadajo razmerje napram baltiškim državam, kakor tudi nemške in ruske zadeve, uredila brez njenega aktivnega sodelovanja. Na drugi
strani Poljska tudi ne more pristati na to. da bi se Franciji na ljubo vmešavala v po-dunavska in balkanska vprašanja.
Mi si prizadevamo, ohraniti zvezno pogodbo s Francijo kot temeljni kamen naše zunanje politike. Nas vežejo prijateljske pogodbe tudi z Rusijo in Nemčijo, ki sta odločilna elementa za stabilizacijo miru v Evropi. Poljsko-nemška pogodba nikakor ni pomenila smrtnega udarca za poljsko -francosko prijateljstvo. Stvarno pomeni poljsko-nemška nonapadalna pogodba politično razbremenitev Francije.
Kar se tiče še posebej razmerja napram Nemčiji, ni enakega mnenja kakor nekateri evropski politiki, da je treba Nemčijo docela izolirati. Taka prisilna izolacija bi bila celo nevarna za evropski mir. Pogodba z Nemčijo je definitivno uredila vsa sporna vprašanja med obema državama. Poljska Nemčiji ni priznala nikakih posebnih koncesij, naravnost fantastične pa so govorice, da bi se bili poljski in nemški državniki sporazumeli o nekih interesnih sferah v Evropi in si jih sorazmerno razdelili.
Socialni problem trboveljske občine
Trbovlje, 13. decembra
V torek popoldne se je vršila plenarna občinska seja, na kateri se je v glavnem razpravljalo o najbolj pereči zadevi, to je o občinskih ubožnih in socialnih potrebah. Iz poročil referentov je razvidno, da oskrbuje občina 361 občinskih ubogih, kar stane občino mesečno 16.719 Din. Poleg tega mora občina skrbeti še za brezposelne, ki jih je po uradni ugotovitvi 644, z družinskimi člani skupno 761. Niso pa tu všteti brezposelni intelektualci, ki jih je tudi precejšnje število. Oženjenih brezposelnih jc 36. Za te je preskrbljeno za zimo, ker so zaposleni pri občinskih delih. Za samske brezposelne, ki jih je okrog 400, pa ima občina na razpolago samo 40.000 Din, kar je za zaposlitev vseh pri kakih javnih delih odločno premalo: zaposlili bi se s temi sredstvi kvečjemu lahko za 10 delovnih dni. Zato bo občina prehranjevala te brez-poslne v javni kuhinji, za kar bi znesek 40.000 Din zadostoval.
G. Lavrini je bil naziranja, naj bi tudi teh 40.000 Din ne ostalo neproduktivnih in naj bi brezposelni odslužili ta znesek s kakšnim delom. G. Pliberšek je menil, da smo pri nas preveč ozkosrčni. V nekaterih državah dobivajo brezposelni redno podporo, celo večjo, kakor so ponekod pri nas zaslužki. Kar se tiče stroškov kuhinje, se zadeva zdaj proučuje in se bo tudi tam napravilo, kar je mogoče. Socialni problem trboveljske občine je eden natežavnejših, ker ni na razpolago sredstev. G. občinski predsednik je naglašal, da bo treba najti potrebna sredstva, ko se bo sestavljal proračun za prihodnje leto.
Pri volitvah v kmetijski odbor so bili izvoljeni za odbornike gg. Ahac, Zadobov-šek. Forte, Gričar in Jordan, za namestnika pa gg. Mrzelj in Prašnikar. Podružnici Kmetijske družbe se je prepustilo, da sama nominira svojega zastopnika. V gradbeni odbor je bil izvoljen g. Sotler, v sreski gradbeni odbor gg. Klenovšek in Jordan, v odbor za popravo volilnih imenikov pa gg. Jordan in Pust.
Na vprašanje g Lavrinija, v kakšnem razmerju so dajatve trboveljskega prebivalstva v bednostni sklad in podpore, ki jih dobiva občina iz tega sklada, je odgovoril g. občinski predsednik, da je dalo trboveljsko prebivalstvo v ta sklad okrog 500.000 dinarjev, prejelo pa je na raznih podporah okrog 400.000 Oin, torej manj, kakor je vplačalo. G. občinski predsednik je naglašal, da je bednostni sklad namenjen zlasti industrijskim krajem, zaradi česar bi moralo dobiti Trbovlje več, kakor vplača, ali pa vsaj toliko. V tem pogledu, da bo interveniral na odločilnih mestih.
Nova šola v Podkra ju
Radeče. 13. decembra V Podkraju se je vršil doslej pouk v zasebni kmečki hiši, a na prizadevanje šolskega upravitelja v Radečah g. Ivana Ped-nika je uprava občine Radeč kupila pred leti to posestvo, na katerem se je na njegovo pobudo in na pobudo predsednika občine g Antona Polanca zgradila lepa šolska stavba za enorazrednico. Poslopje
je stalo 140.000 Din. Akcijo za zgradbi« je z veliko vnemo vodil podkrajski šolski odbor pod vodstvom predsednika g. Ivana Kajiča. Poslopje je zgradil gradbeni podjetnik g. Martin GoriSek iz Brežic po načrtih banovinskega inženjerja g. Navin-ška in po strokovnih nasvetih banovinskega šolskega inšpektorja g. Skulja. Za učiteljico je imenovana gdč. Stanislava Zem-ljakova iz Krškega.
Tovarniško delavko je izropal
Kranj, 13. decembra
Prav na god sv. Miklavža je eden izmed izgubljenih popotnikov, kakršnih se dandanes na tisoče izprehaja po naših cef»tah in vaseh, stopil v nezaklenjeno stanovanje tovarniške delavke Frančiške Rantove v Spodnjih Duplah pri Kranju. Ker ni bilo nikogar doma, se je nepovabljeni gost ogledal po hiši — in, glej, če ima človek srečo, ga tudi v stanovanju siromašne delavke lahko čaka izdaten plen. V nekem loncu je v kuhinji našel spravljenih celih 8 tisočakov v gotovini, v predalu pa še zlato damsko ovratno verižico in dva zlata ženska prstana. Mimo tega je pobral še črn plišast ženski plašč, novo žensko črno krilo, volnen damski pulover in dva para nogavic. Da se pokrepča za beg, se je prijazni gost pred odhodom postregel še s kruhom in žganjem.
Trgovine bodo 17. decembra odprte
Beograd, 13. decembra AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo razglaša: Po čl. 2. zakona o praznikih je državni praznik razen dneva uedinjenja tudi rojstni dan Nj. Vel. kralja. Ker je postal s smrtjo kralja Aleksandra I. vladajoči kralj Nj. Vel. Peter II. in je njegov rojstni dan 6. septembra, se ho v bodoče proslavljal kot državni praznik ta dan in se čl. 154. odst. 3. obrtnega I '<ona nanaša na ta dan. Zato so 17. decembra trgovine lahko odprte.
Austrfa v Angliji zopet poražena
Stoke, 13. decembra. w- Svojo zadnjo igro na turneji po Angliji je moštvo dunajske Austrie izgubilo proti enajstorici Stoke Citv x 0 : 1 (0 : 1).
Vremenska nanoved
Splošni vremenski pregled 13. t. m.:
Glavni ciklon nad Britanskimi otoki in sekundarni nad Genovskim zalivom. Vedro vreme v jugovzhodni in jugozapadni Evropi, medtem ko v ostalih delih prevladuje oblačno vreme z dežjem v posameznih krajih. Sneg v Alpah. — V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme na zapadni polovici in na skrajnem jugu. Delno oblačno v se-vernovzhodnih krajih.
Zagrebška vremenska napoved sa danes: Oblačno, le začasno nekoliko vedro, zmerno toplo.
Novosadska vremenska napoved za pe* tek: Pretežno oblačno v vsej državi s precej vedrim vremenom v vzhodnih krajih. Zdaj pa zdaj dež v zapadnih krajih.
Dunajska vremenska napoved ta petek:
Malo spremembe; večinoma oblačno; ponekod deževno, sicer pa južno in milo.
Naši krafi tn l|nd|«
Bolgarska pesem v Ljubljani
H koncertna sofijskega pevskega zbora »Gusla« v nedeljo
Zbor »Gusla« ie bil ustanovljen 1920 v Sofiji. Ker je član zveze bolgarskih pevskih zborov, je njegov oficielni naslov »Naroden hor Gusla«. Zbor ima danes 70 mladih, krepkih in izvrstno šolanih glasov, ki jih vodi od leta 1929. dalje dirigent sofijske Narodne opere g. Asen Dimitrov. Prvi zborov dirigent je bil Hristo Mano-lov, mlad in mnogo obetajoč bolgarski skladatelj. Delovanje »Gusla« je zelo plodovi to, zbor ima veliko število koncertov 7.3. seboj. Pozna ga vsa Bolgarija, na koncertnih turnejah pa je bil že v Češkoslovaški, Rumuniji, Turčiji, Italiji in Madžarski, enkrat je kcmcertiral tudi v Beogradu. Vsi tuji kritiki izrekajo zboru največje priznanje kot enemu izmed najboljših evropskih moških zborov. V svojem bogatem repertoarju ima dela vseh bolgarskih zborovskih skladateljev pa tudi dela svetovnih avtorjev. V nastopnem naj sledi nekaj podatkov o skladateljih, ki so zastopani na sporedu.
Dobri Hristov je eden najvidnejših in ■najbolj upoštevanih starejših bolgarskih skladateljev. Rodil se je 1875 v Varni. Glasbene študije je končal leta 1903. na konservatoriju v Pragi pri skladatelju Antonu Dvoraku. Njegovo javno delovanje datira od leta 1907. dalje predvsem v Sofiji. Najprvo je bil gimnazijski učitelj, zatem ravnatelj srednje glasbene šole; od leta 1922. dalje je redni profesor državne glasbene akademije. Ustanovil je Sofijea-nom prvi zbor in obogatil bolgarsko glasbeno literaturo z najrazličnejšimi deli, ki so bila odlikovana s prvimi nagradami. Veliko večino svojih del je zajel iz bogastva narodne glasbe. Dobri Hristov je član bolgarske akademije, njegova hčerka Lilijana Dobri Hristova pa je tudi pri nas znana pianistka.
Petko Stanjev je brez dvoma najpriljub-ljenejši bolgarski skladatelj, ki je trenutno tudi predsednik Zveze bolgarskih narodnih zborov in Zveze bolgarskih skladateljev. Rodil se je 1£96 v mestu Kazanliku
v dolini rož. V svojem petem letu je popolnoma oslepel in dovršil nato državni zavod za slepe. Glasbene študije je končal 1923 v Draždanih. Piše dela za orkester, komorno glasbo, predvsem pa za zbore. Na ljubljanskem koncertu se izvaja najpopularnejši njegov zbor »To mi je milo in drago«, ki je izredno melodiozen in tudi ritmično zelo zanimiv.
Hristo Manolov je tudi iz Kazanlika, rojen 1898. Glasbene študije je dovršil na akademiji v Sofiji ter se izpopolnjeval v Pragi in Nemčiji. Predvsem piše za zbor in samospeve, komponiral je tudi opero. Kakor omenjeno, je bil prvi dirigent zbora »Gusla«.
Nikolaj Bekterov se je rodil 1. 1896. v mestu Nikopolu. Tudi on je v zgodnji mladosti oslepel, se posvetil glasbi ter je danes učitelj violine na državnem zavodu za slepe. Napisal je celo vrsto pesmi za zbor, samospeve in nekaj orkestralnih skladb.
Benedikt Bobčevski se je rodil 1895 v Varni. Kompozicijo in dirigenistvo je študiral v Monakovem in na Dunaju. Kot skladatelj je izredno plodovit, doma v vseh oblikah in njegova dela se tudi zelo mnogo izvajajo po vsej Bolgariji. Gd 1925 dalje je dirigent Narodne opere.
Ljubljansko občinstvo opozarjamo na nedeljski koncert iz več razlogov. Ta koncert nas bo seznanil z glasbeno literaturo bratskega bolgarskega naroda. Bolgarski skladatelji zajemajo v prvi vrsti iz bogatih narodnih zakladov, iz bolgarske narodne pesmi, ki je tako v melodičnem, posebno pa še v ritmičnem pogledu izredno zanimiva. Odprl se nam bo nov svet, izvajanja moškega zbora »Gusla« so na visoki umetniški stopnji; prav posebno pa še opozarjamo na glasbeni material tega zbora. Že pri plovdivskih pevcih smo v maju občudovali izredno svežost glasov. Zbor »Gusla« se pripelje v Ljubljano v nedeljo dopoldne ob 9.45 z beograjskih brzim vlakom direktno iz Sofije.
Vozili se bomo z opatijskim tramvajem
Uprava ljubljanske električne cestne železnice je že prejšnji mesec prejela celotno pošiljko električnih cestnih voz iz Opatije, ki jih je nato v svojih delavnicah deloma že lično predelala in prilagodila ljubljanskim prometnim potrebam. To preurejanje je dalo bolj mak? opravka, ker so opatijski vozovi dospeli v Ljubljano prav dobro ohranjeni, tako da jih je bilo treba samo prepleskati ki izvršiti malenkostne mehanične reparature. Izmed desetih motornih voa jih bodo nekaj morda predelali še za priklopne vozove, dva pa bosta že za božič prišla na krožno progo v mestu. Njuna zunanjost in udobnost bosta brez dvoma znatno zasenčili naše stare tramvaje, ki že itak dolgo sem niso bili pri občinstva deležni kdove kolikšnega spoštovanja-
Pri obnovi opatijskih voz se je prav dobro izkazala delavnica, ki so jo opremili
v desnem traktu remize. Vsi stroji v tej delavnici so na električni pogon, tako v kovačnici, mehaničnem in mizarskem oddelku, in so to naše najmodernejše delavnice. Izdatki, potrebni za nabavo vseh teh strojev, se zdaj visoko obrestujejo, ko more uprava cestne železnice v lastni režiji
CULTURNI PREGLED
Ante Kovačič
'Je dni je minulo osemdeset let, kar se je rodil ta nadarjeni pisatelj, obenem pa je poteklo pet in štirideset let od njegove smrti. Pri nas zasluži omembo že zaradi te^a ker se je njegov oče priselil v Hrvatsko Zagorje iz slovenskih krajev, potem pa kot avtor povesti »Ljubljanska katastrofa«. Kovačičev roman »U registraturi« ej imenoval Milan Marjanovič »najgrandioznije dielo naše literature«. >epopejo našega života od osvita 19. vijeka ovamo, epopeju
pela i <*rada.« Ante Kovagi,; .ie bil eden 1Z: med resničnih stvariteljev v hrvaški prozi osemdesetih letih prejšnjega ^letja^ pisa-teli ki ie po nekaterih straneh daleč prekosil ftenoo. Gjalskega in vse	Izgine Če so spomnimo, da je umrl v starosti ?5 lrt m"aiSo tem boli obžalovati Kovačičevo' neprijazno usodo. V drugačnih razmerah bi Kovačič dozorel v pisatel a svetovnega kova. Tako pa je zapusi samo genialne strani med kopico bol] ali manj povprečne literature. .
Ante Kovačič se je rodil pri Mariji Gon-ci ob Sotli kot sin siromašnega zagorskega »možeka«. čisar imenitni portret nam je ohranjen v romanu »U registraturi«. zaradi siromaštva se je težko pretolkel skozi šole, bil je gojenec pri frančiškanih in je tndi že oblekel kuto kot novincijant, vendar
ga je živahni temperament po dovršeni gimnaziji pognal ven, v svobodno življenje, s čimer se je dokončno zameril očetu. Postal je odvetniški pisar, obenem pa je študiral pravo. Po doktoratu 1. 1880. so se mu razmere izboljšale; bil je odvetniški konci pijent, navsezadnje pa odvetnik v^ Glini. Tu je ostal le malo časa: na neki vožnji se je prehladil, dobil vnetje možganskih open in je umrl 10. decembra 1889 v umobolnici v Stenjevcu.
Kovačičevo literarno delo je dokaj obilno. Izpočetka se je poizkusil v poeziji; izbor teh pesmi je dolgo po njegovi smrti izdal sin Krešimir Kovačič z uvodom A. G. Ma-toša (1908). Njegovi romani in novele (»Ba-runičina ljubav«, ^Ljubljanska katastrofa«, »Seoski učitelj«, »Ladanjska sekta«, »Fiš-kal« in dr.) so izhajali večidel v >Vijen-cu« in šele po smrti v samostojnih knjigah. Z nekaterimi svojimi spisi je vzbujal afere in pohujšanje. — Ko je 1. 1886. izhajal v Balkanu satirični roman »Medju žabarima«, ga je moral prekiniti zaradi besnih nasprotij, ki jih je povzročil med pristaši Kovačl-6eve stranke v Karlovcu. (Prohaska.^ Pregled savremene hrvatsko-srpske književnosti.) Roman »U registraturi« je vzbudil v hrvaški javnosti silen hrup. Neki zagrebški list ga je nekajkrat napadel, nazivajoč
opraviti vse reparatnre Številnih opaffjskih voz. Le tako je mogoče, da bodo izdatki za ta popravila res malenkosni, saj pride na voz za porabljeni materijal komaj 3000 dinarjev.
Koncert klavirskega tria
Drevi bodo koncertirali v Filharmonični dvorani v Ljubljani gg. Rupel Karlo, Le-skovic Bogomir in Lipovšek Marijan, vsi trije znani kot redki izvajajoči slovenski umetniki. Gospodje, izmed katerih je vsak izvrsten solist, so se združili v klavirski trio z namenom, da prirede vsako leto več komornih koncertov in na ta način nekoliko požive naše skromno koncertno življenje. Njih nastop odlikuje visoka umetniška kvaliteta in izbran spored. Na lanskem prvem koncertu so v prenapolnjeni mali dvorani izvajali klasike. Letos pa so si izbrali romantičen in impresionističen program.
Prva točka je Trio v a-molu slavnega skladatelja Čajkovskega, ki so ga umetniki izvajali z velikim uspehom na novinarskem koncertu. Nato sledi osrednia točka sporeda, veliki Ravelov Trio, mojstrska umetnina francoskega skladatelja, ki je morda eno najtežjih del v literaturi sploh. Odlikuje ga nenavadna zvočna barvitost, pester ritem in virtuozna izraba instrumentov. Zadnja skladba koncerta je Trio španskega skladatelja Turine. Ta nam še neznani skladatelj je največji predstavnik sodobne španske muzike. Za njegovo in-vencijo je značilna toplina in lirika, pa tudi živ ritem, ki ga rad uporablja celo iz španske narodne glasbe ter vpleta med svoje domisleke. Tudi to delo preseneti poslušalca s svojim pestrim zvokom, ki se ga je naučil skladatelj pri Francozih.
Vljudno so vabljeni vsi ljubitelji komorne muzike, da posetijo polnoštevilno nocojšnji koncert, ki obeta biti umetniški dogodek. Vstopnice so v predproda:i v Matični knjigarni in pri večerni blagajni od 15 Din navzdol.
"1x3 obvezal, da bo ▼ danem pravcu deloval med narodom za dvig nacionalne vzgoje in pomorske orientacije. Po završenem tečaju bo vsak udeleženec napisal tudi primerno predavanje.
Predavanja na tečaja bodo naslednja: Naše obmorsko ozemlje in Jadransko morje. Naše obmorsko ozemlje v preteklosti. Slovenska obala ob Jadranu in njeni prebivalci. Morje v našem gospodarstvu. Morje v slovenski literaturi. Morje v jugoslovenski umetnosti. Morje je zdravje. Jadransko vprašanje v mednarodni politiki. Naša mornarica. Ideologija Jadranske straže. Organizacija JS in PJSl Razgovori.
LTčiteljstvo in druge interesente vabi Oblastni odbor JS, da se nujno prijavijo v tečaj, ki bo imel za vsakega udeleženca tudi veliko osebno vrednost Predvsem naj se javijo poverjeniki PJS in odborniki Krajevnih odborov JS, pa tudi drugi, ki imajo zanimanje za našteta vprašanja ter bi bili voljni delovati v navedenem smislu. Prijavo je poslati nujno, najkasneje do 19. decembra na Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, Tvrševa cesta la-IV. V prijavi je treba navesti poleg naslova s pošto in srezom poklic, starost ter ev. dosedanje delovanje v Jadranski straži. Vsakdo, ki bo sprejet, bo pravočasno obveščen. Čuvajmo Jugoslavijo! ču-t
Maribor ima svoj Jadranski dom
Maribor, 13. decembra V okviru mariborskega oblastnega odbora Jadranske straže se je izvedla plemenita in hvalevredna iniciativa, ki je šla za tem, da se je v Bakru kupila lepa hiša, ki bo služila preko počitnic odmora in počitka potrebni mariborski deci. Danes je realizacija ideje Jadranskega doma izvršena stvar in je treba zbrati le še del potrebnega denarja, ki je tudi že zagotovljen.
Pogodba je že podpisana, v kratkem pa pojde v Bak.ir posebna delegacija, ki bo izvršila potrebne priprave za primerno preureditev Jadranskega doma. Posebna zasluga za uresničenje lepega in človekoljubnega načrta gre zlasti sreskemu načelniku Milanu Makarju, ki se je v funkciji zaslužnega sodelavca v vodstvu JS z vso vneme zavzel za izvedbo velikega načrta.
Pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže
Ljubljana, 13. decembra Jadranska straža je s svojim sistematičnim delom mnogo pripomogla k nacionalni orientiranosti našega naroda ter se je tudi med prebivalstvom dravske banovine že močno ukoreninila, saj šteje v obsegu ljubljanskega in mariborskega Oblastnega odbora 94 poverjeništev in 64 krajevnih odborov z okoli 25.000 člani ter po šolah vseh vrst 660 podmladkov z nad 65.000 člani. Zanimanje za jadranski pokret raste pri nas iz dneva v dan.
Da ee bodo vsi sedanji kakor tudi bodoči delavci JS še globlje in stvarneje seznanili z vprašanji, ki se tičejo našega morja kakor tudi njegove obrambne organizacije in jim bo tako to veliko nacionalno delo med narodom olajšano ter bo privedlo do še boljših in večjih uspehov, priredi Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani v letošnjih božičnih počitnicah štiridnevni pomorsko-propagandni tečaj.
Namenjen je prvenstveno našemu učitelju, ki vodi podmladek JS ter tudi v krajevnih odborih mnogoštevilno deluje, namenjen je pa tudi drugim, ki se zanimajo za jadransko vprašanje. V tečaj bo sprejetih 60 oseb. Vršil se bo tečaj v Ljubljani od 2. januarja popoldne do 5. januarja zvečer. Hrano in stanovanje bodo imeli tečajniki brezplačno. Vsak tečajnik si bo moral kriti le vozne stroške.
Predavanja bodo v trgovski akademiji. Predavali bodo izključno strokovnjaki. Prosti čas bo posvečen ogledu znamenitosti. Tečajnikom bodo zagotovljene tudi razne kulturne dobrine. Vsak tečajnik se
Do 20% več svetlobe
vajmo nase morje!
Kokainarji bodo sojeni v soboto
Ljubljana. 13. decembra Snoči ob 19.30 prekinjena obravnava se je danes ob 15. nadaljevala. Predsednik s. o. s. g. Fran Orožen je najprej objavil sklep, da se vsi nadaljnji dokazi, ki so jih i predlagali branitelji na snočnji obravnavi kot nepotrebni zavrnejo, ker je stvar dovolj pojasnjena. Nato so sledili plaidoyerji.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je izrekel g. senatnemu predsedniku zahvalo za njegovo trudapolno delo, ki je omogočilo jasnost, da se je vsa kokainska zadeva pojasnila. Glede tihotapstva mamil, katerih promet je po zakonu reguliran in omejen, vidimo, da se s tem bavijo navadno trgovski j>otniki, upokojeni železničarji in ljudje, ki žive na meji države in so po legi domačije zapeljani, da se spuščajo v take posle. So tri kategorije tihotapcev mamil: potniki, mešetarji, ki imajo prosto vožnjo in preprodajalci in tihotapci v obmejnih krajih. Nato je g. državni tožilec analiziral v vseh podrobnostih rezultate dva dni trajajoče obravnave. Sledili so govori sedmih branilcev. Vsi plaidoverji so bili živahni in so trajali nad 6 ur. Nato je bila razprava proglašena za končano. Sodba bo objavljena v soboto dopoldne.
Drzen poizkus sleparstva s ponarejenimi tovornimi listi
Kamnik, 13. decembra Za 45 tisočakov je hotel neznan slepar oslepariti industrijca g. Ivana Nastrana v Radomljah. Mlad, v preprosto domačo obleko napravljen moški, se je namreč predstavil v pisarni znanega Nastranove-ga mlina in predložil duplikate tovornih listov, češ, da mu je poslal 3 vagone pšenice na podlagi nedavno sklenjene kupčije. Neznanec je govoril v nemščini, srbohrvaščino je lomil le za silo. Nastranov knjigovodja g. Lovšin si je ogledal duplikate tovornih listov, ki so imeli pravilne datume, žige firme, ki je imela dobaviti pšenico, in žige železniške postaje Bokov v Vojvodini. Vsi trije izvodi so bili neoporečni in bi nihče ne mogel dvomiti o njihovi pristnosti, le dober opazovalec, ki ima dan za dnem v rokah tovorne liste, je mogel opaziti, da so žigi železniške postaje bolj okrogli. To dejstvo je vzbudilo pri knjigovodji sum, da nekaj ni v redu.
Čeprav je tuji trgovec silil in prosil, naj mu izplača 45.000 Din ali pa vsaj da nekaj na račun, se knjigovodja ni dal premotiti. Rekel mu je, naj počaka do naslednjega dne, da prevzame žito. Tujec se je vdal in izjavil, da bo počakal do jutra v Radomljah, vendar pa je zvečer nenadno izginil proti Ljubljani. To je bilo pač dokaz, da so bili duplikati tovornih listov ponarejeni in da se je neznani slepar bal, da ga bodo prihodnji dan prijeli.
Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josef o vi« grenčieL Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izbor-no učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drgerijah in špecerijskih trgovinah.
ga »ostudno blato, v katerem ni niti trohice duhovitosti« in je hujskal naročnike, naj odpovedo >Vijenac«. (N. Žic, >Obzor«, 13. t. m.) L. 1881. je izdal satiro »Smrt Babe čengičkinje«, ki v nji travestira Mažu-raniča, takratnega bana in avtorja sloveče pesnitve »Smrt Smail - age čengiča«. Tudi v »Pismih iz Bombaja« je pokazal močno satirično žilico. Mladi Kovačič je prehitro zašel v vrtince kajkrat malenkostnih političnih bojev, postal je zagrizen starčeviča-nec in se ni mogel dvigniti preko svojega ozkosrčnega okolja. To ga je očitno oviralo tudi v literaturi.
Med njegovimi spisi je vreden največje pozornosti že omenjeni roman >U registraturi«. Kdor ga je čital, ne pozabi več nekaterih sijajno orisanih karakterjev in situacij, zlasti samega glavnega junaka Ivice Kičmanoviča, njegovega očeta, soseda »ku-mordinarja Zorža«, vaškega učitelja itd. Opisi Ivičine mladosti na vasi. poti v šolo, velike noči v Hrvatskem Zagorju, vaške »inteligence«, pretepa v krčmi, študije nekaterih kmečkih tipov, vse to je tako močno, da tedanja doba. ki je še stala pod vtisom Šenoevega romantizma. sploh ni mogla pravilno in pravično oceniti Kovačičevesa spisa. Nič se ne čudimo, da je v tedanjem zagrebškem okolju vzbuial javno pohujšanje. Tako krepke realistične hrane ni mogel malomeščanski čitatelj prebaviti, preveč so ga razvadile cenene literarne sladkarije, kakor iih je zlasti producirala tedanja nemška literatura, izvzemši tedaj ie revolucionarne naturaliste. Saj celo prvi prevo-
di Turgenjeva in Tolstega niso mogli vzbuditi zadostne pozornosti.
Roman Anta Kovačiča >U registraturi« bi si nedvomno pridobil sloves ne le doma, marveč eelo v širšem svetu, če ne bi bil tako neenakomeren. Kovačič je očitno zaradi kompromisa z občinstvom obilno vpletal med realistične opise skoraj nemogoče romantične prizore in zapletljaje. Ne poznam spisa, ki bi mu v toliki meri škodovala zmes dveh literarnih stilov, kakor je škodovala temu Kovačičevemu delu. Zaradi nemogoče kompozicije in delne oblikovne ne-dognanosti je to delo danes bolj literarna kurioziteta. nego reprezentativen spis hrvaške književnosti. Vem pa, da se moram k nekaterim njegovim stranem vračati vedno znova. Kovačevieevi opisi Zagorja, njegov neprisiljeni humor, posamezne osebe njegovega romana, to je danes morda bolj živo, nego je bilo v osemdesetih letih. Toda danes iščeš samo posamezne vrhove, ki štr-le nad dokaj nizkim hribovjem ostalega Ko-vačičevega dela. — Njegova krajša proza je zanimala še moderniste okrog 1. 1910., ko je izšla v zbirki »Savremeni hrvatski pisci«. Kovačičevo pero je hvalil prefinjeni Matoš in napisal uvod dvem njegovim knjigam. Roman »U registraturi« je izdala Matica Hrvatska 1. 1911. in drugo izdajo po vojni.
V noveli »Ljubljanska katastrofa« opisuje Kovačič slovenske kraje. Pripoveduje o potovanju dveh mladih Hrvatov po Kranjskem in humoristično slika tedanje razmere, vmes pa se odigrava ljubezenska pustolov-
za mani denarfa
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekahunenib
D
Obveščeni so bili o tej zadevi tudi mengeški orožniki. Ti so poslali na vse strani obvestilo o prebrisanem sleparju, ki bi rad na lahek način prišel do lepih tisočakov, vendar pa za tujcem ni sledu. Trik s ponarejenimi tovornimi listi ni nov. Pred leti je na podoben način neki slepar, ki je bil tudi iz Vojvodine, pripravil nekega Kamničana ob težke tisočake.
Za las je ušel smrti
Bled. 13. dccembra
Kakor drugod, vlada tudi pri nas na Gorenjskem letos izredno mii adveat. Zato se vršijo razna dela na vrtovih, na polju.
v	gozdovih nemoteno dalje. Celo stavbna sezona še ni povsem ukinjena in marsikje so razna popravila, prezidave in obnove »a dnevnem redu.
Tako vidimo na Bledu že več mesecev skupino zidarjev, ki so zaposleni pri prezidavi in razširjenju \Volflingovega poslopja nasproti hotela »Toplice«. Tu^ je zaposlen tudi 301etni zidar Valentin Torkar s Sela pri Bledu. Ko so podirali neki zid, je padel svojih 30 kg težak kamen z višine kakih sedem metrov ter zadel spodaj zaposlenega zidarja Torkarja na glavo. Torkar se je takoj ob udarcu zgrudil m obležal na mestu nezavesten. Tovariši so mu priskočili na pomoč. Po malem »e je zavedel in sam šel k bližnjemu zdravniku, da ga pregleda. Zdravnik razen ran na gia-
vi	ni ugotovil hujših poškodb. Bila je prava sreča v nesreči, da je kamen padel najprej na spodaj stoječi zidarski oder in je šele od tam od strani oplazil Torkarja na glavi. Le tako je bila moč padca ublažena, sicer bi bil kamen nesrečnemu delavcu razbil in zmečkal glavo.
VSAKA PAMETNA EN' ODLIČNA DAMA
uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla - izplakovalno sol. (Isla Spul-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. — Za Jugoslavijo;
Paracelsus k. d., Zagreb 3.
Velik vlom v Št. Janžu pri Mozirju
Mozirje, 13. decembra Prijazna vasica St. Janž v gornjegraj-skem srezu je pred dnevi doživela drzen vlom, kakršnega kronika v Savinjski dolini že dolgo ni zabeležila. Neznani tatovi so ponoči vdrli v trgovino Antona Turn-ška in odnesli za zvrhan voz vsake vrste bogatega plena. Vlomilca, ki sta bila po vsej priliki dva, sta vzela s seboj predvsem ogromno zalogo manufakturnega blaga. Odnesla sta 20 moških in ženskih ter več otroških jopic, 30 otroških in 10 moških čepic, 50 komadov moškega perila, okrog 130 m barhenta v osmih večjih kosih, okrog 125 m ženskega cajga, 40 m blaga za moške obleke in Še nekaj drugih ma-nufakturnih drobnarij. Prav tako sta močno oplenila tudi špecerijski del trgovine. Tu sta vzela med drugim 10 kg surove kave, 4 kg žgane kave ter nekaj slanine in sira. Z njima je šlo tudi 15 kg usnja za podplate, nekaj kolekov in nekaj gotovine, tako da trpi okradeni trgovec škodo v skupni vrednosti nad 14.000 Din.
ščina z dvema sestrama. Motiv te novele sloni baje na Kovačičevih osebnih doživljajih.
Kako je torej s faksimUira-no izdajo Prešerna
Kot iskren ljubitelj Prešerna spremljani z vso pozornostjo natančna raziskavanja ia nove izsledke univ. prof. dr. Kidriča o našem velikem pesniku. Z napeto pozornostjo pričakujem njegovi knjigi o Prešernu, zato sem z užitkom bral razgovor z g. prof. v >Jutru« 11. decembra 1934.
Toda ob stavku glede faksimilirane izdaje Prešerna, češ, da ne gre za fotoiito-grafijo, ampak za delo spretnega risarja, ki je poteze z roko prenašal v kamen (pravilno bi bilo na kamen) — sem se moral kot grafik zaustaviti in tu moram gosp. profesorju odločno oporekati. Zadeva je taka-le:
V letu 1908., ko je tiskarna Blaznik založila edinstveno slovensko delo, Prešernove »Poezije« v faksimilu, je bila reprodukcijska tehnika že tako razvita, da bi se ljubitelj, ki se je odločil za izdajo, vendar ne poslužil najbolj primitivnega reprodukcijskega sredstva. Bilo bi pod Častjo renomi-ranega. priznanega zavoda, da bi v vabilu za naročbo faksi mila nudil navadne liste kakega nepomembnega risarja. Ce je risar direktno risal pesnikove poteze na kamen, je moral risati narobe, t. j. z zrcalom. Če pa bi pavziral list za listam z vse-
LJUBLJANA GOVORI LE O
GRETI GHRBO
in njem
Film še nedosežene lepote! Samo oni, ki je videl ta umotvor, more razsoditi.
KRALJICI KRISTINI
Elitni kino Matica Danes samo ob 4. uri.
Telefon 21-24	Večerne predstave odpadejo radi koncerta.
Domače vesti
♦ Dr. Niko Zupanič — častni občan občine Gradac. V proslavo 201fctnice Niške deklaracije je imel odbor občine Gradaf v Beli Krajini v stari šoli v Podzemlju slavnostno sejo, na kateri je izvolil svojega rojaka, bivšega ministra dr. Nika Znpani-ča, ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani, kot prvoboritelja za osvobojenje in uedinjenje Slovencev s Srbi in Hrvati za svojf-ga častnega občana. V šolski učilnici, kjer je g. dr. Zupanič prejemal prve nauke, je predsednik občine g. Peter P^-zdirc razložil občinskim odbornikom veliki pomen Niške deklaracije in zasluge dr. Zupaniča. Na predlog g. župana je nato občinski odbor soglasno izvolil g. dr. Nika Zupaniča za častnega občana občine Gradac v Beli Krajini, da s tem dokumentira svoje priznanje in hvaležnost možu, nesebičnemu propagatorju jueoslovanstva v najtežjih zgodovinskih časih.
DOZE ZA PUDER
žepne in namizne v veliki izbiri. Parfumerija VENUS pred glavno pošto.
+ Nacionalna ura Jadranske straže v radiu. Izvršni odbor ,TS v Splitu opozarja vse svoje odbore in Poverjeništva, pa tudi članstvo in javnost, da bo v soboto 15. t. m. ob 19.30 uri do 20. ure v našem radiu predavanje pod naslovom: Cilji Jadranske straže.
+ 17. decembra reden pouk. Kr. ba.nska uprava uradno razglaša: V ponedeljek 17. decembra ne bo šolske maše ter se ta dan vrši na vseh šolah redni pouk.
♦	Predavanja ZKD. Sokol Moste priredi drevi ob 20. v Sokolsko kino-dvorani predavanje. Predavatelj ZKD k. Viktor Pirnat bo govoril o snovi: Od Sušaka do Bojane-. Skioptične slike bodo pojasnjevale vsebino predavanja. Po predavanjii se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. — Sokolska četa Zalog priredi jutri ob 20. predavanje o Ne\v Torku. Govoril bo predavatelj ZKD g. dr. Pavel Brežnik, predavanje bodo spremljale slike. — Vajeniški dom priredi pod okriljem ZKD IV. t. m. ob 10. predavanje o temi: *Od Sušaka do Bojane t. Govoril bo g. Viktor Pirnat. Skioptične slike.
♦	Učiteljstvo !n druge prijatelje Jadranske straže opozarjamo na razpis pomorsko propagandističnega tečaja Jadranske straže, ki je objavljen v današnji številki Učiteljskega tovariša.
♦	Letna skupščina nastavnikov šol za defektno deco. Združenje nastavnikov šol za defekt no deco bo imelo prvo redno letno skupščino S. in 4. januarja v dvorani zavoda za glnhonemoe v Beogradu, Deli-gradska ulica 40.
+ V pisemskem zračnem prometu z Južno Ameriko so pristojbine relativno visoke in kot enota za taksiranje velja že teža od 5 gramov. Ker pa tehta po večini vsak pisemski ovitek s papirjem več kot 5 gramov ali celo nad 10 gramov, je društvo za zračni promet »Air France« izdalo poseb-
/.VOCNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
DANES
ob 7. in 9. uri nepreklicno zadnjikrat češka opereta
Sv. Anton vseh zaljubljenih patron
Rezervirajte si vstopnice! Tel. 33-87.
Pride v torek
»Z LATA K A T A R I N A«
opereta v češkem jeziku.
ne kuverte in poseben papir, tako da bo navadno pismo tehtalo manj ko 5 gramov. Papir bo dvojen, za pisanje z roko in za pisanje na stroj. Takšen ovitek s papirjem vred bo stal 1 dinar .Prodaja se bo začela s 1. januarjem 1035, in 6icer pri poštah Ljubljana 1, Maribor 1 in Celje.
♦	Mesto občinskega delovodje odnosno pripravnika bo razpisala v prihodnji številki Službenega lista« občina Rogaška Slatina. Interesenti se na to številko opozarjajo.
♦	Polževo ima telefon. Neverjetno se sliši in vendar je res. Prvi dolenjski smučarski in planinski dom pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, kjer po zapeli krampi in lopate šele letos proti koncu pomladi, je že dograjen in v glavnem tudi opremljen, ima pa tudi že svoj telefon, ki je včerp.j prvič zapel. Prvi pogovor med Ljubljano in Polževim je bil včeraj popoldne, ko je vodja Ljubljanske gradbene družbe stavbni k g. Iv. Bricelj, ki je požrtvovalno in vestno vodil gradnjo doma, sporočil predsedniku SK Polža inž. Milanu šukljetu veselo vest, da je telefon v domu že instaliran. Napeljati je bilo treba nad 4 km dol-ero telefonsko napravo. Zanimivo je, da je to zdaj edini telefon, ki ga ima Višnja gora poleg javne govorilnice na pošti. Da bo telefon v našem novem smučarskem domu velikega pomena, ni treba posebej omenjati. Idealistom, ki so dosegli v tem kratkem času tako velik us.peh, pač lahko čestitamo!
ZA PULOVERJE
ANGLEŠKA VOLNA
TONI JAGER,
Ljubljana. Dvorni trg štev. 1.
♦	Zimska markacija skozi Jelovco na Ratitovec. Radovljiška podružnica SPD
nam je poslala: Radovljiška podružnica SPD je na novo markirala zimsko pot s postaje Soteske na Rovtarico in odondot na Pečano. S tem je izpeljana najbližja varianta za obisk Ratitovea pozimi. S postaje Soteske spelje tovor vzpenjača do
vrha, do koder jevedno pregažena pot. S
ceste do vrha vzpenjače je tričetrt ure hoda, odondot po lepi vozni poti 1 uro na Rovtarico, kjer so na poprejšnje obvestilo gozdni upravi v Bohinjski Bistrici na razpolago udobna prenočišča. Z Rovtarice do Pečane je dve uri udobne hoje po krasnih jelovških gozdovih. Iz Pečane pe doseže vrh Ratitovea v 20 minutah. Ratitovec s planinama Pečano in Klomom ima smu-ške terene, ki se prištevajo med najideal-nojše v naših planinah. Sestop čez planino Klom v Dražgoše in češnico ali iz Draž-goš v Kropo, iz Ratitovea v Sorico ali pa
v Bohinjsko Bistrico, povsod v lepem in položnem smuku. Smučanje in hoja skozi gozdove naj bosta brez vriska in vpitja.
♦	Tujski promet v Hrvatskem Primorju je letos dosegel rekordne številke. V devetih mesecih je naš gornji Jadran in Gorski kotar obiskalo 59.912 turistov, nočnin pa je bilo 582.455. Inozemcev je bilo 53%.
♦	V Zadru pobijajo šolsko mladino. V zadarski osnovni šoli je neki učitelj te dni med poukom v 3. razredu tako udaril učenca Mirka Batuša, da se je fantič na mestu onesvestil. Rana je 15 cm dolga in v bolnišnici so v skrbeh za otrokovo življenje. Na odločen protest našega konzula je bil divjaški učitelj odstranjen iz službe.
♦	Ogenj v kinematografu. V Gjurgjevcu je v torek zvečer nastal ogenj v opera-terjevi sobi, ko so ravno vrteli film »Ma-dame Butterfly«. Vnelo se je še pet filmov in plini so omamili operaterjevega pomočnika. Reševalci so ga prenesli na dvorišče, kamor se je razbežalo tudi občinstvo. Bila je vsa sreča, da sta hrabra operaterja preprečila eksplozijo.
♦	Zastrupljevalka Milka Pavlovičeva v Pavijanih pri Bjelovaru, kjer je bilo letos zastrupljenih 16 oseb in jih je 7 umrlo, je začela simulirati blaznost. Zdravniki v
Stenjevcu pa so potrdili, da je pri pameti in tako bo to ena največjih kriminalnih razprav zadnjih let. Doslej je bilo ualtta-nih nekaj nad 40 prič.
♦	Umoril je brata in dva »tarča in zato stoji pred osiješkim velikim senatom Martin Ivič iz Komletincev. Brata je zaklal le pred 20 leti, ker je pri kvartanju * njim izgubljal. Pred 7 leti pa je vzel k sebi star zakonski par, od katerih je potem izsiljeval 2000 Din. Ker mu nista mogla ustreči, ju je pobil in obesil, potem pa razbobnal, da sta šla sama v smrt. Obsodba te zveri v človeški podobi bo izrečena šele po rezultatu nekaterih novih poizvedb.
♦	Božične in novoletne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda sc dobe po knjigarnah. trafikah in pisarni CM D, Beethovnova ul. št. 2. — Kupujte le domače izdelke!
♦	Celega pol leta so snežke nenadomestljive. Celo v rani pomladi varujejo svojega ( lastnika pred prehladom. Vaša garderoba se bo ponovno obogatila, ako boste nosili snežke \Vimpassing.
♦	»Doslej ste vi delali za mene, zdaj bom pa jaz delal za vas«, je rekel svojim delavcem popularni tvorničar pohištva Nikola Borota v Sremski MitroviH. ko je zadnja leta nastopila kriza. Plemenitega moža so včeraj pokopali ob ogromni udeležbi prebivalstva.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz LituMlane
U_ Poklonitveni pohod na Oplenac. Vsi
tovariši, ki so se prijavili za ta pohod, naj sigurno danes do 18. ure plačajo še 15 Din. katere mora vplačati akcijski odbor iz Zagreba železniški direkciji. Prispevek se sprejema v tajništvu »Jadrana«.
u— Ljudska univerza. Danes predavata v tečaju »Naša država« o našem jugu g. profesor dr. Savnik, o narodnem preporodu pa gosp. prof. Zwitter. Pričetek točno.
u— Ruski general Denjikin prispe v Ljubljano danes ob 9.45 z beograjskim br-zovlakom. Na glavnem kolodvoru ga bodo sprejeli predstavniki ruskih oficirjev in ostale ruske kolonije ljubljanske. Zvečer ob 19.30 bo g. general predaval v veliki dvorani hotela »Tivoli« o sodobnem mednarodnem položaju in o Rusiji. Vstop je vsakomur svobode. Vabljeni so poleg ruskih rojakov vsi prijatelji ruske kolonije.
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in vsem interesentom, da se pričnejo spet tečaji za najnaprednejše ln tečaj za dikcijo in konverzacijo. ki jih bo vodila lektorica ga. Copelandova. Prijave v društveni knjižnici. MVolfova I/I ob sredah in sobotah od 18. do 19. ure. Odbor.
u— Nocojšnji komorni koncert v Fil-harmonični dvorani bo v vsakem pogledu izredno zanimiv. Program je najskrb-nejše sestavljen, obsega znamenita dela Čajkovskega, Ravela in Turina, izvajalci so naši najmlajši umetniki, ki so se za ta svoj letošnji prvi kocertni večer pripravili z vso temeljitostjo. Kdor hoče imeti drevi velik umetniški užitek, ga vabimo, da pride v Filharmonično dvorano točno ob 20. Predprodaja sedežev po 15, 12 in 10 dinarjev, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice.
u— Manifestacijakl zbor, napovedan včeraj v »Slov. Narodu« za nedeljo dopoldne v Unionu, se iz tehničnih razlogov ne more vršiti.
u— Imenovanje v sodni službi. Za sodniškega pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovan g. dr. Franjo Omla-dič iz Braslovč.
u— Pogreb Gregorca Antona, višjega revidenta državnih železnic v pokoju 6e je vršil v sredo popoldne ln je pokazal, kako je bil rajnki priljubljen. Na zadnji poti ga je spremljala nepregledna množica njegovih znancev in prijateljev iz vseh stanov, posebno v častnem številu pa so bili zastopani stanovski tovariši in naše
Hotel—pension
„OIymp!c"
na Bledu dam v naje m.
Več pove lastnik A. Breznik, Ljubljana, Aleksandrova 7.
Prodam gozd
v Sloveniji
ca 50 km od Rakeka, ki ima približno en in pol milijona jelovih debel, starih 30 do 70 let. Gozd ni bil še nikdar eksploatiran. Interesenti lahko dobe naslov v oglasnem odd. »Jutra« ali stavijo ponudbe pod br. 39156 na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
Samo še danes svetovna senzacija
TARZAN
in njegova
DRUŽICA
PTedstave danes ob 4., 7. in 9. uri.
ZVOČNI KINO DVOR
Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50
nacionalne organizacije. Sokol I. je spremljal svojega zvestega brata s praporom in z velikdm številom bratov Sokolov v kroju in civilu. Pred hišo žalosti in pred razhodom so mu pevci zapeli ialostinko. Igrala je železničarska godba. Vsi ohranimo požrtvovalnega in delavnega moža * najboljšem spominu!
u— Vsem neaktivnim oficirjem v vednost. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani poziva vse rezervne in upokojene oficirje in vojne činovnike, da se udeleže danes ob 17. v oficirskem domu predavanja, na katerem bo predaval predsednik Udruženja penzioniranih oficirjev iz Beograda g. Vasa Božidarovič, polkovnik v pokoju. Vabijo se tudi rodbine oficirjev.
Film ZKD
danes in jutri v soboto ob %3. uri
Valček ljubezni
Lilian Harvey — \Villy Fritsch
u— V društvu »Soča« bo v soboto 15. tega meseca v salonu pri »Levu« ob pol 21. zelo zanimivo predavanje g. ravnatelja Karla Mahkote o doživljajih, vtisih in uspehih turneje Glasbene Matice po Bolgariji. Predavanje bo po kratki zgodovini o Bolgariji spremljano s skoro 100 skiop-tičnimi slikami iz najlepših krajev-mest Bolgarske, tako bomo n. pr. videli med drugimi glavno mesto Sofijo, Plovdiv, Stare Zagore, Trnovo, Varno na Črnem morju, Ruse na Dunavu itd. Ne zamudite lepe prilike in pridite pravočasno, ker se obeta za ta večer še večja udeležba kakor običajno. Vstop vsem prost. Vsi dobrodošli. Vabi predavateljski odsek.
Ant. Nedošinska Lida B a a r o v a Vlad. B o r s k y Otomar Korbelar
slavni češki umetniki igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja
Zlata Katarina
po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina« Danes premiera ob 4., 7. ln 9.15 uri.
ZVOČNI KINO IDEAL
Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din
u— Okrajna organizacija JNS za Kra-kovo in Trnovo vljudno vabi svoje člane, da se udeleže pogreba prerano in nenadno umrlega člana Baha Antona, ki bo danes 14. t. m. ob pol 15. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu.
u— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 29. decembra ob 18. uri v društvenem poslopju. Kongresni trg 1, I. nadstropje. Dnevni red je naslednji: 1. poročilo in predlogi ravnateljstva, 2. ureditev računov preteklega leta, 3. poročilo in predlog revizorjev, 4. volitev članov ravnateljstva in revizorjev, 5. določitev članarine, 6. odločitev o eventualnih samostojnih predlogih, 7. slučajnosti.
u— Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška. Zadnja naknadna sokolska zaprisega za zamudnike bo v petek 14. t. m. ob 19. uri v Sokolskein domu v Šiški.
u— Sokolsko društvo Ljubljana II. poziva vse ono članstvo, ki še ni položilo pri društvu zaobljube Nj. Vel. kralju Petru II., da stori to danes ob pol 19. ali pol 20. v telovadnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Društvo bo moralo vsakogar, ki te dolžnosti do danes ne bo opravil, črtati iz seznama članstva. Zdravo! — Uprava.
u— Opozarjamo na današnje predavanje gospoda senatorja dr. Vladimira Rav-niharja. Predaval bo danes ob 18. uri v justični palači dvorana štev. 79. »O postanku in razlagi § 160 zakona o nespornem postopku.«
u— Cesta — plesna reportaža Katje De-lakove. Plesna umetnica Katja Delakova je pred kratkim gostovala na Dunaju s Dlesno reportažo »Cesta« — ln doživela izredno velik uspeh. V torek 18. t. m. nastopi s »Cesto« v ljubljanskem dramskem gledališču. Za »Cesto« je napisal književnik Ljudevit Mrzel literarne vložke, pesmi
mi napakami in različnimi črnilnimi madeži, ne bi nikdar napravil tako lepih grafičnih listov. Pomislimo samo. koliko bi veljal tak način reproduciranja?! Vsekako hi izdajo. ki ne bi bila nikak Prešernov faksi-mile, ogromno podražil. Čudim se. da se s. profesor ni prej informiral pri specialistih grafične stroke, preden je podal to izjavo v javnosti. Lahko bi se informiral pri sedanjem vodstvii Blaznikove tiskarne, ki ima lep štab kvalificiranih ljudi — med njimi prvovrstnega inozemskega strokovnjaka. Prepričan sem, da bi ta gospod takoj pojasnil. da listi niso risbe, temveč faksimile Prešernovih pesnitev, napravljeni edinole fototehnično. Meni osebno je vse to jasno, odkar imam sam to krasno edicijo. Zaradi večje gotovosti sem se prepričal ori znanem grafičnem strokovnjaku, ki je bil več let v inozemstvu pri velikem in renomi-ranem zavodu, sedaj je pa pri nekem našem uglednem podjetju vodja litosrafične panoge. To je crosp. I.oize Ž a j a r. Dal mi je naslednjo izjavo: »Ta faksimile je napravljen fototehnično. Da bi bilo to delo kakega spretnega risaria. je izključeno.* (Dovolil mi je, da ga lahko imenuiem.)
Ker sem. kakor rečeno, lastnik faksimi-la Prešernovih poezij, in ker ie gotovo v interesu številnih drueih ljubiteljev tega faksimila — (faksimile ima že precej visoko raritetno ceno), prosim gosp. univ. prof-Kidriča, da — ko se prepriča v Celju pri primerjanju tiska z originalom — svoie izsledke ponovno objavi.
t}. Justin, slikar - grafik.
Pravopisna komisija Znanstvenega društva je bila ustanovljena pred nekaj meseci z namenom, da pripravi in izda nov slovenski pravopis in pravorečje. Komisijo tvorijo profesorji: dr. Fr. Ramovš, dr. Anton Breznik, dr Rajko Nahtigal. dr. France Kidrič, dr. Ivan Prijatelj in dr. Ivan Gra-fenauer. Med počitnicami je šestnajst slavistov prebralo vse književne proizvode zadnjih 40 let in so zabeležili okrog 40.000 besed, ki sodijo v pravopisje in 10.000 besed, ki naj bi jih vsebovalo pravorečje. ^Znanstveni vestnik«, ki poroča o ustanovit-
vi te komisije pristavlja, da izide pravopisni in pravorečni priročnik že v jeseni prihodnjega leta. Ni treba niti poudarjati, da tak priročnik ustreza živi in vsakdanji potrebi vseh, ki pišejo slovenski in je treba ta načrt samo pozdraviti!
Andre Gide r slovenščini, v založbi Tiskovne zadruge je dotiskana nova knjiga: roman slovečega francoskega pisatelja An-drea Gidea »Vatikanske ječe« v prevodu dr. A. Ocvirka. Knjigo prejmejo naročniki še pred božičem.
Nov fasopis. Akademska založba je pričela izdajati v redakciji dr. Mirka Rupla ■»Znanstveni vestnik«. Prvi zvezek prinaša med drugim članke o novem pravopisu in pravorečju (dr. M. Rupel), o organizaciji ljubljanskih arhivov (dr. Jos. Mal), o mariborskih znanstvenih zavodih (Franjo Baš), poročila o raznih znanstvenih društvih in dr.
Druga knjiga Ramovševe Historične gramatike slovenskega jezika je napovedana za prve tedne prihodnjega leta. Takisto izide po Novem letu šesti zvezek Slovenskega biografskkeea leksikona.
Josef Kallinikov v slovenskem prevodu. Pravkar je izšel pri Zvezni knjigarni v avtoriziranem Drevodu Rudolfa Kresala roman nedavno ra Češkoslovaškem umrlega ruskega prevodnika Josefa Kallinikova ■•Ženske ir menihi«. V njem je avtor z brezobzirnim realizmom razkril tajne ruskih samostanov in pokazal na gnila m-;*ta v organizmu ruske pravoslavne cerkve. Za božič ie izšla prva knjiga na 552 straneh, druga izide že ob Novem letu. O tem obsežnem romanu, ki ga založnica še daje v subskripcijo (oba dela 220 Din), priobčimo obširnejši referat.
Bucikov »čuvar Jadrana«. Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani je izdal veliko reprodukcijo Bucikove kompozicije »■Kralj Aleksander kot čuvar Jadrana«. Na valovečem morju se ziblje parnik s fantastično razpetimi jadri. Iz te simbolične ponazoritve našega morja zrase v nebo, k nevidnemu solncu segajoči, a od njega ob-sinjeni lik kralja mučenika, ki drži v eni roki velik ščit z državnim grbom, v drugi roki pa izdrti meč. Obraz viteškega kralja razodeva odločnost in junaško vedrino ter je zadet izredno živo. Njegovo telo obdaja oklep. V vsem se kažeta neomajna volja in samozavestna moč; preko vseh
viharjev časa zmaguje ljubezen do domovine, ki se ne straši žrtev. L*metnik Bucik je idejo čuvarja Jadrana posrečeno združil s krepko poudarjeno formo. Slika se naroča pri »Jadranski Straži«.
Uspeh našega umetnika v tujini. V Parizu je bila v Grand Palais otvorjena velika jesenska umetnostna razstava »Salon d' Autoinne«, kjer razstavljajo poleg slik in kipov tudi umetno-obrtniške izdelke, pohištvo, keramiko, steklarstvo in drugo. Razstavljenih je bilo okrog 1900 del. Zastopani so bili skoraj vsi narodi. 800 umetnikov je razstavilo svoja dela, med njimi je dominiral slavni holandski slikar van Dongen z apartnim damskim portretom. Tujcem je bilo pripuščeno predložiti le po dvoje del. Ker je bila udeležba ogromna, je žirija odbrala samo najboljše stvari. Od Jugoslovenov sta razstavila kiparica Rajka iz Bosne in slovenski slikar Rajko Slapernik iz Ljubljane. Slednji se je zadnje čase uveljavil tudi kot dober portre-tist v olju. Spomladi letos je odpotoval v Italijo in od tam zaradi študij v Pariz. Na razstavi je bil zastopan z dvema slikama in sicer »Forum Trojanum« in »Motiv iz pariške okolice«. Njegovi sliki sta vzbudili precej pozorno9ti. Rajko Slapernik je že s prvimi uspehi pokazal, da še mnogo obeta.
Kupuj domače blago!
v prozi, katere bo recitirala ga. Nada Obereigner-Jaksova. Muzikalno vodstvo tega izredno zanimivega večera, ki obeta biti svojevrstna senzacija, je v rokah prof. Pavla šivica. Zaporednost slik. Uvod (Beethoven), Uvertura (Chopin), debela klepetulja (Musorgski), suha soseda (Čaj-kovski), otrok iz predmestja (Brahms), delo, kri (BortJtiewicz), hrepenenje (Korsa-kov), veselje (Chopin), prosjaček (Brahms) pijanec (Windsperger), mati (Wolfsohn), odsev (Weill). One dramske.
u— pekovski in brivski pom xnik! (ce). Pridite vsi na protestno zborovanje, ki sc bo vršilo v soboto zvečer ob pol 9. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev zaradi ukinitve pravkar izišle na-redbe o odpiranju m zapiranju trgovin in obratov. Prosimo točnostti! — Strokovna komisija za Slovenijo.
u— Obrtniško društvo poziva svoje članstvo, da se udeleži pogTeba pokojnega člana g. Antona Bacha, mesarskega mojstra danes ob pol 16. popoldne iz splošne bolnišnice.
u— »Hčerki njene ekscelense«, izvrstno
veseloigro ponovijo v šentjakobskem gledališču to soboto in nedeljo ob 20.15. Igra je zelo duhovita in zabavna ter je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Ker so bile vw predstave razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupd občinstvo vstopnice že v predprodaji, da se tako izogne navalu pri večerni blaeajai. Predprodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in 15. do 17. ter e*o uro pred predstavo
u— Lepo delo. Brivski pomočnik Lojze Perko s Stareea trga je naslikal pokojne-pa kralja v objemu Zveličarja. Sliko je H-ročil našemu oglasnemu oddelku, kjer je razstavljena.
u— Nova Dukičeva hiša pod streho. Včeraj so novo zgradbo v Dukičevem bloku ob Gajevi ulici okrasili s smečjem in narodnimi trohojnicami v znamenje, da je hiša pod streho. Hišo, ki so jo prvotno ia-meravali zidati samo štirinadstropno, so zgradili petnadstropno, da se tako sklad-neje ujema z obema prvima palačama.
u— Nesreča v goidu. Včeraj i$o pripeljali v bolnišnico 24 letnega gozdnega delavca Alojzija Mdkoliča iz Travnika t Loškem potoku, ki mu je pri spravljanju lesa v gozdu padel težak hlod na desno nogo in mu jo zk>mil v goVnd. Prav tako so morali prinesti v bolnišnico pokiru-eo leto starega Vladimirja fcagrarjevejra, sina žagarskega delovodje iz Kamnika pri Pre-serju, ki se je igral okrog štedilnika, pa mu je iznenada bušll ogenj v nfcraz in rrre prizadejal nevarne opekline.
u— Draga potegavščina. Pismonofta A?>-drej izpod Krima je prišel poleti okoli 20. na dom občinske babice. Ker je ni bilo doma, je možu naročil: r-Francka naj gre takoj na Poljane k I^nki!« Mož je vprašal: *.Te kaj novega? Andrej: Mati že sama ve!« Kmalu nato je babica hitela s svojim orodjem dve uri daleč v hribe. Tn tam so ji povedali: »Ni nič novega pri hiši. Vas nismo klicali!« Francka se je vsa upehana pozno v noč vrnila domov. Užaljena, da jo je pismonoša tako grdo potegnil, je zahtevala najprej po odvetniku, da poravna stroške za pot, nočnino in zamudo časa v znesku 235 Din. Andrej se za to ni zmenil. Povabili so ga k sodniku. Pa je najbrž pozabil, da ima »dan« Da sodniji. Sodnik je izrekel sodbo, s katerr ima Andrej plačati 235 Din z %% od 31. julija naprej in stroške tožbe 134 Din.
u_ Zadeva o ljubljanskem moralnem
škandalu. Kakor smo zabeležili pred dnevi, je ljubljanska policija priSia na sled velikemu moralnemu škandalu, v katerega je zapletena tudi dolga vrsta oseb iz ime-nltnejših slojev. Moža, ki je osumljen, da ie dajal zaključenim družbam svoje stanovanje za raznovrstne ekscentrične in perverzne rendez-vonsje na razpolago, je policija izročila sodiščn, proti ostaKm osumljencem pa še intenzivno vodi preiskavo. Afera se razrašča iz dneva v d«*n. Poleg pornosrrafskih fotografij, ki so krožile po intimnih družbah, in poleg erotičnih ekscesov, ki so jih uprizarjali na stanovanju, prihajajo na dan tudi skoraj fantastične zgodbe o izsiljevanjih in delikat-ne zgodbe o rmetnih abortih. Ljudje, kt so prizadeti, so raznih starosti ln socialnih položajev. Policija zaslišuje ugledne gospode, neke tuje plesalke, mesčanska dekleta, ljudi z dežele. Najintimnejše podrobnosti o ter redkem škandalu pač nikoVi ne bodo mogle priti v javnost, obširneje bomo poročali o stvari, kakor hitro bo preiskava
zaključena.
u_ V mestni klavnici se bo jutri v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni.
u_ Pri »Bobenčku« zopet vsak petek
namočena polenovka
u_ Tičarjeve božične izložbe vas vabijo za nakup vseh primernih daril.
Iz Celja
e— Postavitev spomenika blagopokojiu -mu kralju v Celju. Pred dnevi je bil v Narodnem domu sestanek zastopnikov obla-stev, uradov in organizacij. Na sestanku je bilo z veliko večino glasov sklenjeno, da se postavi v Celju spomenik blagopo-kojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Izvoljen je bil ožji delovni odbor, ki ga tvorijo gg.: predsednik dr. Juro Hrašovec, tajnik Albin Marčič (ki ga je imenoval predsednik), blagajnik Stanko Pere ter odborniki ravnatelj Franc Jerič, Josip Kramar, Anton Lečnik, mag. Andro Posavec, Janko Vranjek in Bogomir Zdol-šek. Ožji odbor je kooptiral g. Draga Na-prudnika kot namestnika blagajnika. Na prvi seji ožjega odbora, ki je bila v torek, je bil kooptiran širši odbor, ki ga tvorijo gg. in ge.: Franjo Dolžan, polkovnika Dušan Gavrilovič in Mihajlo Golubovič, dr. Alojzij Goričan, Josip Jagodič. opat Peter Jurak, Ela Kalanova, dr. Ernest Ka-lan, župan Vinko Kukovec, ravnatelj Todor Lazarevič, narodni poslanec Ivan Prekor-šek, Franc Rebeuschegg, Marica Serneče-va, ravnatelj Josip Smertnik. Rudolf Ster-mecki in sreski načelnik dr. Ivan Vidmar. V kratkem bo izšel poziv na javnost in obenem bo uvedena nabiralna akcija za postavitev spomenika.
c— Na ljudskem vseučilišču v ponedeljek 17. t. m. ne bo predavanja. Prihodnje predavanje bo šele po božičnih šolsikih počitnicah, in sicer v ponedeljek 14. januarja.
e— Tekma izložb. Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju bo priredilo za svoje člane tekmo izložb. Izložbe se bodo ocenjevale od 16- do 20. L m. Sodelovati smejo samo člani društva, ki naj tudi do 16. t. m. prijavijo tekmujoče izložbe pri tov.
Olipu, tvrdka Stermecki. Društvo je razpisalo deset nagrad za najlepše izložbe.
e— Opozorilo lastnikom motornih in drugih vozil. Kdor želi s 1. januarjem vzeti svoje vozilo iz prometa (pod plombo), naj vloži zadevno prošnjo pri pristojnem upravnem oblastvu najkasneje do 31. t. m. dopoldne.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna filma »On in njegov prijatelj« in 2 Sumljivi kavalirji«.
Iz Maribora
a— Jakob Petelin-Gallus, (1550—1591) eden naših največjih rojakov, je med komponisti šestnajstega stoletja poleg Palestri-ne in Orlanda Lassa med najmarkantnejši-mi tedanjega vokalnega stila. Znamenit je zlasti po svojih motetih, ki spadajo pač med najlepše, kar je produciraia njegova doba v tej umetniški formi. Eno najglobljih, »Ecce quomodo moritur iustus«, poje -bor Glasbene Matice na svojem spominskem koncertu dne 17. t. m. Nihče naj ne /.amudi te svečane prireditve predvsem že zaradi tega, ker je ves čisti dobiček namenjen kot prispevek za spomenik našemu Velikemu kralju. Predprodaja vstopnic samo pri ge. Zlati Brišnik in g. Hofer.
a__Iz častniške službe. Podpolkovnik
Gjorgje Petrovič je postal polkovnik in je prevzel poveljstvo mariborskega vojnega okrožja. V čin podpolkovnika je bil pomaknjen major Gerovac, poveljnik mariborske OTOžniške čete. Dosedanji mariborski garnizijonar polkovnik Cakovski je premeščen v čakovec, njegovo dosedanje mesto pa je prevzel podpolkovnik Marko Nikolič.
a__Mariborski rezervni častniki se udeležijo nocojšnjega predavanja upokojenega polkovnika Vase Božidareviča, ki ga ima od 18. do 19. v dvorani kina Apolo. Govoril bo o patriotizmu in čutu dolžnosti.
a— Zaprisega vseh vojaških obveznikov rojenih od 1885. do vključno 1914. bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 11. na tezenskem vojaškem vežbališču. Obvezniki naj pridejo na Tezno že ob 9- ker se bodo od te ure dalje izklicevali vsi prisotni obvezniki, kar mora biti do 11. gotovo. Na Tezno bodo vozili z Glavnega trga avtobusi.
a— Ves aparat angažiran. Priprave za zaprisego vojnih obveznikov, ki bo v nedeljo na Teznem, zahtevajo toliko podrobnega dela, da je mestnemu vojaškemu uradu morala priskočiti na pomoč z odpravo zadevnih poslov tudi predsedstvena pisarna. kjer so te dni neprekinjeno pridne roko na delu, da se morejo obsežni in ogromni pripravni posli reševati.
a— Radi pribave podatkov vseh onih v jugoslovensko vojsko nesprejetih častnikov, nadalje vseh obveznikov, kaplarjev in podčastnikov iz rezerve, ki so rojeni v letih 1885 do vključno 1914, niso pa pristojni v Maribor, bivajo pa v mestu in bodo morali k zaprisegi dne 16. t. m. na Tezno, se ponovno opozarjajo, da se javijo nepreklicno danes in jutri pri mestnem vojaškem uradu.
a— Nuši? v stndenškem gledališča. Stalno sokolsko gledališče v Studencih je proslavilo 701etnioo znamenitega srbskega kome-diografa z uprizoritvijo Nušičevega »Navadnega človeka«. Režija je bila v preizkušenih rokah režiserja Mlakarja.
a— Tečaj o dajanju prve pomoči pri nezgodah organizira tukajšnja ekspozitura OU7jD pod okriljem RK. Predvidena sta nižji in višji saiaaritanski tečaj. Dostop v višji tečaj imajo samo absolventi nižjega tečaja, v nižji tečaj pa se lahko prijavi vsakdo. Tečaj se bo vršil v večernih urah od 18. do 20.
a— Novosti v železniški službi. V smislu dogovora med zastopniki naših in avstrijskih železnic, ki se je izvršil letos juri ja meseca v Mariboru, se uvede z Novim lotom na progah št. Uj-Maribor, glavni kolodvor, ter Dravograd-državna meja, signalizacija avstrijskih zveznih železnic. Osebje, ki vrši službo na teh progah, prometniki, kretničarji in sprevodniki, se bodo naučili avstrijskih signalnih predpisov ter bodo delali poseben izpit.
a__In vendar: vzpenjata ni utopija. Mariborčani eo malodane pozabili na načrt, da se na Pohorja zgradi vzpenjača- Odbor, ki mu načeluje g. Gjuro Valjak, pa je med tem tiho in vztrajno nadaljeval svoje delo- Dosegel je uspeh. Našla se je švicarska družba, ki je pripravljena pod zelo ugodnimi pogoji nuditi kredit 3,00.000 Din, ki so »zamrznjeni« pri beograjski Hipotekami banki. Pohorska vzpenjača se torej začne lahko takoj graditi, čim se izvrši nakazilo že dovoljenega denarja.
a— Prikliiioitev k Mariboru desni breg-V krajih Zlatoličje. Loka in Ročno <se je izpeljala akcija, da bi se omenjeni trije kraji priključili srezu Maribor desni breg. Za priključitev se je izreklo 90°'n vsega prebivalstva- Omenjene naselbine snadajo geografsko in gospodarsko k srezu Maribor
desni breg.
a__Elektrika prodira. Te dni se je pričelo napeljevanje električnega omrežja na Tezno. Tudi se vrši napeljava električne cestne razsvetljave v Pobrežju in na Teznem Na novo pride dvajset žarnic, s čimer bo vprašanje dosedanje pomankljive razsvetljave v tem predelu zaenkrat rešeno.
a__No' časopis. S 1. januarjem prične
v Mariboru izhajati dvomesečnik »Zadružna zastava«. Izdajateliica lista je tukajšnja Nabavljalna zadruga državnih nameščencev.
a— Deeemberske muhe — Včeraj je prinesel v uredništvo -»Jutra« pokazat g. Jakob Pučko iz Pobrežja jagode in troben-tice, ki jih je iztaknil te dni pri Vurber-gu. Tudi priroda ima včasih svoje muhe.
a— Kako je to mogoče? V Kovačevi trgovini na Frankopanski cesti so bili vlomilci in odnesli 2000 dinarjev in več blaga. Ni pa pokvarjena nobena ključavnica. Obstoja mnenje, da se je moral eden od vlomilcev v času, ko je bila trgovina še odprta, skriti v kakšen kot. ter da so ob domenjeni uri z združenimi močmi odprli dvoina vrata.
a__Pride kazen! V Šmiklavžu in Mako-
lah so žolčni ljudje poškodovali vsaj-^ni spominski lin'. Makolskega storilca so že iztaknili. Zolčnost pregnati!
Iz življ&niia na dežel?
Iz Ptnfa
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom in film »Ahasver«.
HRASTNIK. Kino Sokol predvaja v petek ob 20.15 in v nedeljo ob 15.15 uri in 20.15 velefilm «Mata Hati«, tednik in črtan film. Sobotna predstava odpade zaradi akademije.
Gospodarstvo
Položaj naše lesne stroke
(Iz poročila zb. sv. dr. Ernesta Rekarja na plenarni seji Zbornice za TOI)
Razmeroma velike količine lesa, ki smo jih izvozili letos kljub težki krizi in nizkim cenam, kažejo, da predelavo in izvoz lesa ne uravnavajo več normalni gospodarski pogoji, temveč se ves razvoj lesnega gospodarstva vrši pod težkim pritiskom neke višje sile, ki sili gozdnega posestnika, da 6eka svoj gozd brez izgledov za najmanjšo rentabilnost. Naš gozdni posestnik je primoran sekati gozd, ker nima razpoložljive gotovine za nujne obveznosti. Ta razvoj polagoma uničuje podlago našega solidnega gozdnega gospodarstva in mora imeti zlasti za kmečko gozdno posest najtežje posledice.
Nastaneta dva problema: problem cen in problem racionalne produkcije, ki naj proizvaja le to, kar trg zahteva. V pogledu cen so bili letos v februarju na mednarodni konferenci v Trstu sklenjeni posebni protokoli, ki so vezali razna produkcijska področja na minimalne cene. Ti dogovori so imeli dober vpliv na razmere bosanskega področja, ne pa v območju slovenske in 6ušaške lesne produkcije, že na konferenci v Trstu so grajali način trgovanja preko Sušaka, kjer se steka tudi velik del slovenske produkcije. Bil je podpisan poseben protokol za to območje, ki se ga pa niso držali ne produeenti iz dravske banovine, ne produeenti iz območja Sušaka. Nadaljevala se je licitacija navzdol in popolna nedisciplina, zaradi neštetih malih in najmanjših izvoznikov, ki so na milost in nemilost izročeni tujim agentom, kar katastrofalno vpliva na cene Kljub temu, da je Italija letos povišala uvozno carino na mehak rezani les od prejšnjih 7 na 45 lir za kubični meter in da je za bukovino uvedla prohibitivno carino 100 lir, smo letos izvozili v Italijo po količini celo več nego lani, medtem ko je avstrijski izvoz lesa v Italijo nekoliko nazadoval. Naš dumping je torej onemogočil Avstriji, da bi dosegla lansko množino, akoravno dobi povrnjenih na carini pri mehkem lesu 20 lir pri kub. metru. Naše cene tudi onemogočajo Italiji, da bi izkoristila visoke uvozne carine, ki jih ni uvedla le iz fiskalnih razlogov, temveč tudi v zaščito lastne produkcije.
To nazadovanje avstrijskega izvoza v Italijo je razumljivo, kajti stroga kontrola izvoza tam onemogoča razmetavanje lesa za vsako ceno. Avstrija si je postavila princip, da dovoli le rentabilne posle, ker nosijo nerentabilni posli kapital iz dežele Zadnje konference na Dunaju in v Gradcu nam kažejo, da avstrijska lesna industrija zopet kaže na nas kot na one, ki onemogočajo umirjenje italijanskega tržišča. Italijani sami pa ugotavljajo, da je baš jugoslovenski izvoz onemogočil efekt novih uvoznih carin, ki so bile izdane v zaščito italijanske gozdne posesti. Ni čuda, če se danes pojavljajo glasovi od strani italijanskih industrijcev, da se mora napraviti konec temu nevzdržnemu stanju. Govori se že o uvedbi kontingentov, ki naj omejijo uvoz jugoslovenskega lesa.
V pravilnem razumevanju stvari je minister dr. Ulmanskv po znani konferenci v Gradcu predlagal ministrskemu svetu kontrolo izvoza lesa. Ni izključeno, da so go-
tove industrije zavzele stališče proti kontroli in odločujoče faktorje informirale v nasprotnem smislu ter tako onemogočale uresničenje kontrole, če pa bo šla stvar tako naprej, se bo morala kontrola vendar uvesti, seveda pa se bo morala prilagoditi razmeram, tako da ne bo mogla oporekati zagrebška lesna industrija. Kako potrebna pa je kontrola izvoza, naj pokažejo številke. Tesani tram i so monopolni izdelek Slovenije, saj krije Italija le majhen del lastne potrebe. Ker pa je ta izdelek dostopen vsakemu prekupčevalcu, je slovenska lesna produkcija v 7 mesecih paralizirala vso italijansko uvozno carino na tesane trame. Cene tramov se kvarijo torej od slovenskih izvoznikov in tujih agentov, ki izkoriščajo ma'lega producenta. Cone rezanega lesa pa kvarijo slovenski mali produeenti in izvozniki, deloma pa tudi mali produeenti sušaško-senjskega produkcijskega okoliša, ki dobivajo les iz državnih gozdov ter razlaščenih veleposestev po neverjetno nizkih cenah in so tako v stanju izvajati dumping, ki se mu mora prilagoditi tudi vsa slovenska lesna industrija. ki izvaža rezani les preko Sušaka. Pri najmanjši disciplini in kontroli bi se cena za kub. meter rezanega lesa lahko zvišala najmanj za 15 lir. Ta diferenca, ki jo danes poklanjamo Italijanom, bi znašala pri letošnjem izvozu okrog 400.000 kub. metrov približno 22 milij. Din. temeljita remedura bi bila potrebna glede cen, po katerih kupujejo male žage v območju Sušaka in Senja les iz državnih gozdov in razlaščenih veleposestev. Tu je treba določiti minimalno ceno, izpod katere se les iz teh šum ne bi smel oddajati. Problem cen 6e da saj deloma rešiti s kontrolo Izvoza Ta rešitev pa ni nujna samo zaradi direktne škode, ki nastaja, ampak tudi zaradi protiukrepov, ki jih bo sicer storila Italija.
Tudi rešitev problema racionalizacije je nuina. Novi sistemi v gradnji in industriji zahtevajo spremembe dimenzij in kvalitet ter naglo prilagoditev faktični potrebi trga Ena najvažnejših nalog snujočega se Centralnega odbora bo, da daje direktive v tem pogledu. Razen tega čakajo nujne rešitve mnoga vprašanja administrativnega in finančnega značaja. Odveč bi bilo govoriti o davščinah in socialnih prispevkih, ki bremenijo naš izvoz. Sem spadajo železniške tarife in postranske pristojbine pri železnici (tehtarina je n. pr. določena na 30 Din za vagon ne glede na vrednost blaga) Tudi stroški v plačilnem prometu so pretirani, in prav tako stroški za ove-renia pri izvozu. Previsoke cene, ki so vnešene v ceniku za zavarovanje valute, povzročajo mnogo dela in nepotrebnih stroškov pri prošnjah za odpis zneskov, ki jih ni mogoče doseči. Tudi gospodarstvo razlaščenih gozdov se mora voditi po komercialnih vidikih.
Za ilustracijo sedanjih razmer naj le navedemo, da dobi danes producent tramov le še 2S odst. predvojne zlate cene, cena okroglega lesa pa znnša le 33 odst. predvojne cene v zlatu. Pri teh cenah rentabilnost gospodarstva ni moeoča.	še brezobzirni avtoritativni ukrepi lahko rešijo, kar se rešiti da.
Izvoz sadja v Nemčijo
Iz poročila o izvozu sadja v Nemčijo, ki ga je imel zbornični svetnik g. Milko Sen-čar na plenarni seji Zbornice za TOI dne 12. t. m., posnemamo naslednje zanimive podrobnosti:
Ce hočemo označiti pomen sadne trgovine za severnovzhodni del naše banovine, zadostuje ugotovitev, da je samo v obeh mariborskih srezih (desni in levi breg) n<ul 420.000 jablan, v ljutomerskem srezu pa nadaljnjih 150.000 jablan. Povprečna sadna letina donaša dravski banovini na leto okrog 360.000 stotov jabolk. Toda baš zadnji dve leti sta bili v tem pogledu ekstrem-ni: leta 1932. smo imeli rekordno letino 633.000 stotov, lani pa komaj 127.000 stotov.
Sadjarstvo se je smatralo dolgo časa tako v naši kmetijski produkciji kakor tudi v trgovini kot postranski posel in šele v zadnjem času pričenjajo produeenti kakor tudi izvozniki spoznavati važnost te panoge za blagostanje prizadetih krajev. Ker ležijo glavni sadjarski produkcijski centri neposredno na severni meji, so ;;e od nekdaj usmerjeni na izvoz v Srednjo Evropo. Velika razlika med ceno, ki jo dobi naš producent, in ceno, ki jo plača konsument v inozemstvu, nas sili k temu, da to panogo organiziramo. Za izvozno trgovino sadja so potrebna skladišča, je potrebno pravilno kondicioniranje in embaliranje sadja, ureditev transportnega in tarifnega vprašanja, pa tudi ureditev trgovsko-politične-ga in carinskega vprašanja.
Na novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo smo polagali velike nade. Nemčija nam je kljub stremljenju po zaščiti domače sadne produkcije dala v tej pogodbi, ki je stopila v veljavo poldrugi mesec pred pričet-kom izvozne sezone, dovolj ugodnosti, da bi lahko uspešno plasirali presežek naše rane sadne produkcije. Znano je, da se je zaradi poslovanja Prizada pri kontingenti-ranem izvozu sadja v Nemčijo razvila časopisna polemika, pri kateri pa so ostale nekatere točke nepojasnjene. Predvsem je treba ugotoviti naslednje: Ako dobi naš producent za sadje 1 Din za kilogram ali pa 3 Din, znaša ta razlika samo v dravski banovini pri povprečni produkciji 72 milijonov Din. Razumljivo je. kaj pomeni to za nacionalni dohodek in gospodarski promet. Znano je, da so bile za izvoz jabolk po kontingentu od strani Prizada odobrene premije. Trgovinska pogodba je stopila v veljavo 1. iunija, naš izvoz jabolk pa bi
se glede na zgodnje poletje lahko pričel že sredi julija. Lahko bi izkoristili izredno konjunkturo, ki se nam je nudila, prišlo pa je tako, da smo najugodnejši čas zamudili in s tem utrpeli veliko škodo.
Glede premij na izvoz jabolk je treba poudariti, da je Prizad te premije potrdil izvoznikom šele 10. avgusta t. 1., in sicer v višini 60 Din za 100 kg pakovanih in 10 Din za 100 kg jabolk v raztresenem stanju, to pa šele pod pritiskom večkratnih pismenih, telefonskih in brzojavnih ur-genc. Prizad je potrdil te premije še s pridržkom »neobvezno«, tako da izvozniki niso bili sigurni, ali lahko računajo na gornjo višino premije ali ne. Združenje sadnih izvoznikov, ki je strokovna organizacija naših sadnih trgovcev, je takoj zahtevalo, da se premije obvezno potrdijo, kar pa Prizad ni storil. Nekaj naših izvoznikov je medtem vseeno poslalo okrog 30 vagonov jabolk v Nemčijo za poskušnjo in za pridobitev zvez za poznejše sadje. Pri vseh teh pošiljkah pa niso dobili niti voznine, pri nekaterih vagonih so morali še znatne vsote doplačati za voznino in carino. Zaradi tega je bilo »Prigodno udruženje izvoznikov«, to je sindikat izvoznikov, čigar osnovanje je zahteval sam Prizad, sredi oktobra primorano, pozvati Prizad na odgovornost, s čimer se je pričela medsebojna borba za odškodnino. Medtem se je sindikat razšel. Prizad je sicer odklanjal vsako odgovornost, je pa takoj obljubil povišati premijo od 60 na 80 Din pri pakovanih jabolkih in od 10 na 25 Din pri jabolkih v raztresenem stanju. Zaradi Prizadove odgovornosti za nastalo škodo se je razvila obširna korespondenca. Končno se je zaradi mirne izravnave v decembru napotila posebna deputacija v Beograd, ki je po daljših pogajanjih s Prizadom izravnala zadevo tako, da ima Prizad takoj izplačati izvoznikom, ki so letos izvažali v Nemčijo, povišane premije, ne glede na to, kdaj bo dobil po kliringu na razpolago zneske za premijo.
Po podatkih, ki jih je zbralo Združenje sadnih izvoznikov, smo letos izvozili v Nemčijo 42 vagonov jabolk, v Italijo 112 vagonov, v Češkoslovaško 566 vagonov in v Francijo 26 vagonov, skupaj 746 vagonov, dočim smo izvozili 1. 1^32. v Nemčijo 1632 vagonov, v Češkoslovaško 785 vagonov in v Avstrijo 1764 vagonov.
V začetku letošnje sezone so plačevali naši izvozniki za rana jabolka 1.50 Din po kilogramu v upanju, da bodo blago lahko
uspe$no prodali. Ker pa Prizad nI pravočasno uredil vseh formalnosti za izvoz v Nemčijo, so nas prehitele druge države z ranim sadjem: medtem jc dozorelo sadje tudi v Nemčiji, ki je imela izredno obilno letino. Cene v Nemčiji so zaradi tega tako padle, da je bil vsak izvoz nemogoč. Češkoslovaški trgovci, ki so se pri nas pojavili, so izkoristili ta položaj in cena je padla sredi avgusta na 0.75 Din. Ob koncu septembra so se cene nekoliko popravile na 1 Din do 1.50 Din po kakovosti, v teku zadnjega meseea pa na 1.50 do 2 Din odnosno za prvovrstna sortirana jabolka 2.20 do 2.50 Din. V drugi polovici novembra je Prizad dodelil kontingent za izvoz 75 vagonov jabolk v Nemčijo, ki ga pa naši izvozniki niso mogli izkoristiti, četudi bi cena konvenirala. ker je treba n« plačilo v kliringu sedaj čakati 5 do f> mesecev. Osta nek jabolk (40 do 60 vagonov) se bo moral prodati v tuzemstvu odnosno v Italiji in Češkoslovaški. Glede kliringa z Nemčijo je še dodati, da je ta kliring spomladi še dobro funkcioniral in so plačila dospela v teku enega meseea. S tem so tudi računali naši izvozniki. Doživeli pa so veliko razočaranje zaradi rastoče zakasnitve plačil v kliringu. Narodna banka je ponudila izvoznikom lombardni kredit do višine 80 odst. dobroimetja za njihov račun vplačanih mark proti 6.5 odst. obrestovanju in predložitvi solo menice. Prošnje za ta posojila pa so bile le deloma ugodno rešene, in še to po preteku treh tednov od dneva vložitve. Narodna banka si jc o vsakem prosilcu preskrbela municiozne informacije glede bonitete, čeprav so bili zneski v markah za dotičnega prosilca že vplačani. Znan jc primer, ko jc bUo izplačano kot predujem le 55 odst. dobroimetja. Z zakasnitvijo plačil pa niso bili prizadeti samo izvozniki, temveč tudi produeenti. ker izvozniki niso imeli sredstev, da bi blago od producenta prevzemali. M.iogi so si morali pomagati z dragimi kratkoročnimi posojili. Treba hi bilo vsekakor poskrbeti za boljše izenačenje klirinškega salda in poveriti kako drugo ustanovo z vodstvom klirinškega račun«*.
Gibanje našega Indeksa cen
Narodna banka je objavila indeks cen na debelo za mesec november, ki je nasproti prejšnjemu mesecu popustil od 63.6 na 62.7 (1926 = 100), torej za 0-9 točke. Indeks cen razstlinskih proizvodov se je nasproti oktobru popravil za 0.3 na 59.1 torke, indeks cen živinskih proizvodov pa je precej popustil, in sicer za 2.8 na 55.6 točke; indeks cen mineralnih proizvodov je ostal nespremenjen na višini 78.6 točke, indeks cen industrijskih proizvodov pa je popustil za 0.7 na 65.3 točke. V primeri z istim mesecem zadnjih let vidimo pri posameznih indeksih naslednje spremembe:
indeks cen rast. živ. ind. totalni nov. 1928 134.9 107.1 93.9 104.7 „ 1931 70.9 63.6 68.7 68.6 „ 1932 59.7 60.2 67.6 64.7 „ 1933 53.7 58.2 69.1 63.1 „ 1934 59.1 55.6 65.3 62.7
Padanje splošnega nivoja cen se je v glavnem ustavilo, saj kaže novembrski totalni indeks nasproti lanskemu letu malenkostno razliko 0.4 točke, nasproti predlanskemu pa 2 točki. Nasproti novembru 1931 je sedanji indeks za skoro 6 točk nižji, in to navzlic zunanji oslabitvi dinarja.
Indeks cen glavnih izvoznih predmetov je v novembru popustil za 1.3 na 60.5 točke, dočim se je indeks cen glavnih uvoznih predmetov dvignil za 0.6 na 67.7 */o, tako da se je napetost med obema indeksoma povečala v našo škodo za 1.9 točke, medtem ko se je ta razlika prej stalno krčila.
Gospodarske vesti
_ Novi komisar Prve hrvatske štedio-
nice. Za komisarja pri Prvi hrvatski šte-dionici je bil postavljen g. Dušan Plavšič, bivši pomočnik finančnega ministra. Dosedanji komisar dr. Ivo Spevec je bil razrešen dolžnosti.
— Skupščina Centrale industrijskih korporacij se bo vršila 20. in 21. decembra v Beogradu. Med drugim je na dnevnem redu sprememba pravil.
_ Izredna konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic se bo vršila 21. t. m. v Beogradu. Na tej skupni konferenci se bo razpravljalo predvsem o pridobnini obrtnikov.
Borze
13. decembra.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes za malenkost popustili. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu 8.10 do 8.J0 (v Zagrebu promet po 8.14>._ V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 228.17. v grških bonih pa po 29.50. dočim so se španske pe-zete nudile po 5.00.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje precej čvrsta in je bil za kaso zabeležen promet po 338 in 340 (v Beogradu po 337) in za december po 337.50 in 340. Tudi v ostalih državnih vrednotah je bila tendenca nekoliko prijaznejša. Promet je bil zabeležen samo še v delnicah Trboveljske po 105.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 232G.7G, Berlin 1371.25 — 13S2.05, Bruselj ;a'J.lo — 803.07, Curih 1108 35 — 1113.85, Lun ioa 168.92 — 170.52. Nevvvork 3394.39—3422T",, Pariz 225.71—226.83. Praga 142 95—143.81, Trst 291 68 — 294.08 (premija 2S odst.). fVvsti"jsk: šiling v privatnem kliringu 810 do 8 ?l»
Curih. Pariz 20.37. London 15.2775, Nevvvork 308.8750. Bruselj 72.10. Milan 26.37, Madrid 42.20. Amsterdam 208.90. Berlin 123.90. Dunaj 57.25. Storkholm 78.70. Oslo 76.70. Kobenbavn 68.20. Praga 12.91. Varšava 58.30. Atene 2.9250.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.30, London 26.67, Milan 45.95. Nevvvork 538.50, Pariz 35.60, Praga 21.87, Curih 174.35.
Klekti.
Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 337.50 _ 340. za december 337.50 — 338. 7°/» investicijsko 69.50 — 70.50. 49/o agrarne 40.50 — 41.50. TJ* Blair 54.50 — 56, 8V« Blair 63 bi.. T*« Drž. hipotekama banka 64 den., 6° o begluške 55 den.; delnice: Priv. agrarna bank« 224 — 230. Šečerana Osijek 12o — Trbovlje 102 — 106.
Beograd. Vojna škoda 336.50 _ 337 (337). za december 330 — 337. 7®'* investicijsko 70 25 — 71 (70.50). 4°'« agrarne 41.50—42 (42). 6°/» begluške 56 _ 56.50 (56.75). za december 56.25 — 56 50 (56 40). 7"'o Blair 55 — 55.25 ( 55.50), Narodna banka 4900 bi., Priv. agrarna banka 226.50 — 228 (228. 225)
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.97. Državne železnice 19.65, Trboveljska 13.55,
Blagovna trZlšča
ŽITO.
+ Chicago. 13. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 100.25. za maj 101.3750; koruza: za maj 88.3750.
4- Ljubljanska borza (13. L m.) Tendenca za žito je bila mirna. Zaključen je bil en vagon koruze. — Nudi se (vse za tilovetk&o postaio. plačljivo v 30 dneh): pšenira (po mlevski tarifi); baška 78 kg po 152 — 155. baška 79 kg po 155 — 157.50: koruza (po navadni tarifi); nova umetno rjušeua e kvalitetno garancijo oo 115 do 117: času primerno sjha po 107-50 do 110: moka <fro Lmbliana b^? nrom. davka); baška »0; po 232.50 _ 237.50, banatska po 240 _ 242.50, slavonska po 230 — 232.50; otrobi: pšenični brez prometnega davka debeli 135 _ 140. drobni 110 _ 115.
+ Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška in gornjebaška 106 — 107; haška ladja Tisa 114 — 116; ladja Begej 113 _ 115; slavonska 112 — 114; sremska in gornjebanatska 106 — 108; južnobanat-ska 105 _ 106. — Oves: baški in sremski 76 _ 78; slavonski 81 — 83: baški ladja 84 — 86. — Rž: baška 105 _ 107. _ Ječmen: baški. sremski, 65/66 kg 105 — 107.50; jari. 67/68 kg 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 58 — 59; sušena 64 — 65; za december - januar 60 — 61; banatska
53 _ 56; sušena 61 — 62; sremska sušena
ladja 73 — 74. _ Moka: baška in banatska
(v oklepajih sre«mska. slavonska) >0g« in 5 0f! g« 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2« 150 — 170 (147 50 - 157.50); >5< 130—150 (127.50 - 137.50). >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120). >7< 100 _ 105 (100 — 105); ,8t 90 - 95 (90 - 95) - Otrobi- baški. sremski 72 — 74: hanatski 71 — 73: baški ladja 73 — 75. — Fižol: baški. sremski beli 127430 - 130.
BO MRAZ.
+ I^iverpool, 12. doc. Tendenca iuvihb. Zaključni tečaji: za december 6.70 (6-77), za maj 6.72 (6.72).
REPERTOAR
DRAMA
Začetek ob 20. Petek, 14.: Zaprto.
Sobota. 15.: Matiček se ženi. Premiera. Javen.
Nedelja. 16. ob 15.: Orli?. Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Waterloo. Izven. Znižane cene.
nPEitv
Začetek ob 20. Petek, 14. ob 15.: Hovanščina. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol.
Sobota, 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Cene od 24 Din navzdol. Izven. Nedelja, 16. ob 15.: Od bajke do bajke. Balet. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Traviata. Cene od 30 Din navzdol. Izven.
★
>Veseli dan, ali Matiček so ženi« je naslov Linhartove igre, ki jo vprizori drama prvič v soboto dne 15 t- m. v režiji g. dr Gavelle. Linhart je prevedel in lokalizi-ral delo francoskega pisca Beaumarchaisa, ter ga na ta način presadil na naša tla. Delo je duhovito in lahkotno, ter vzbuja s svojimi zapleti ia ji najbolj komične prizore. Vlogo Matička igra g- Sancin, njegovo nevesto Nežiko ga- Mira Danilova, barona g-Levar in baronico ga. Nablocka. Kdor pozna režije dr. Gavelle v naši drsmi. zna ceniti njegovo delo. ki obeta s to vprizoritviio novo lepo predstavo.
Dijaštvo opozarjamo, da bo danes ob 15. v operi Musorgskega r Hovanščina t po znižanih cenah. Ker prinaša opera vsebinsko odlomek iz ruske zgodovine, priporočamo dijaštvu. da se seznani s to izredno lepo in zanimivo opero.
Zanimiva premiera komične opere »Štirje grohjani« Wolffa - Ferrarija se vrši 19. t. m. v operi. Muzikalno vodstvo je v rokah dr. Švare. režira pa g. Primožič-JŠtirie grobiane« poieio ns- Betetfo. Primožič. Marjan Rus in Zupan. V režiji g. Primožiča. ki je do potankosti izdelana in podčrtava romanska šegavost in nagajivost žen. ki zagodejo svojim grobim možem šalo, bo »»ašlo delo okvir za umetniško zrelo in do-enano predstavo.
Abonente prosi uprava Narodnega gledališča. da poravnajo četrti obrok do 14. decembra.
SBNTJAKORSKO GLPDALISČE
Za5*tek ob 30-IR Sobota. 15.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja. 16.: Hčerki njene eksrelence.
MARIBORSKO GLEP\LI5CR Zače»«k ob 20.
Petek. 14.: Zaprto.
Sobota. l!5.: Žalujoči ostali. A.
Nedelja. 16.: Carjevič. D
NuŠicevo satirično komedijo »Žalujoči ostali« ponove v soboto, 15. t. m. Delo nosi vse odlike Nušičevega pisanja ter učinkuje po zabavno pisanem dejanju in po izvrstni ti piki nastopajočih oseb. Prikazuje grabežljivo žlahto. ki preži na dedščino za bogatim pokojnikom. Režija je Kovičeva. Predstava bo za red A.
Stolzova opereta »Izgubljeni valček« je »šlager« prav iste učinkovitosti kakor Grofica Marica«, >Pri belem konjičku^ itd. Prirejena je po zvočni opereti »Dve srci v tri-četrtinskem taktu«-, ki je bil eden najbolj popularnih zvočnih filmov. Režijo vodita Vladimir Skrbinšek in B. Stupica. inscena-tor je inž. arh. B. Stupica. plese študira A. liarastovič
Radio
Petek, 14. decembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Donava in njen pomen za našo kraljevino (dr. V. Bo-hinec). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila.
_ 13: Narodno obrambna ura. — 13.10:
Čas. plošče. — 18: Mladina in nova stvarnost (dr. S. Gogala). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: K vprašanju sodobne umetnosti (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. _ 19.30: Nacionalna ura: Andrija Kačič Milošič (univ prof. dr. Barič). — 20: Jedilni list, program za soboto. — 20.10: Komorni trio (gg Trost. Muller. Svetel). — 21.10: Severnoevropske pesmi (Drago Žagar). _ 21.40: Cas, poročila, radio - orkester.
ANEKDOTA
žena nekega lipskega flavtista, ki je bil pred 70 leti priznana kapaciteta v svojem področju, je stopila nekega jutra v mesarno ,rekoč: »Mojster, dajte mi danes pol funta več mesa nego običajno. Moj mož mora nocoj igrati namreč veliki šolo.«
VSAK DAN ENA
Izvor poljuba
Toka) preživljata medene tedne
železna toka v Rusiji
»Svoboda" v rdečem raju
Varšavski dopisnik londonskega »Dailv Expressa« poroča svojemu listu zanimive podrobnosti o umoru leningrajskega komunističnega voditelja Kirova ter o ukrepih, ki jih je izdala moskovska vlada po njegovi smrti.
Kirov, vodja leningrajske režimske centrale, ie bil eden najožjih sodelavcev in prijateljev diktatorja Stalina. Ubil ga je Leon Vasiljevič Nikolajev, bivši član odbora za nadzorovanje delavcev in kmetov. Freiskava, ki jo je odredila vlada neposredno po zločinu, je pokazala, da je prišlo v leningrajski organizaciji »Ogpu« do razkola. To organizacijo so namreč kanili razpustiti, zato so njeni člani pripravili upor.
Ko so v Moskvi izvedeli, kaj se pripravlja v Leningradu, so poslali tja oddelek moskovske »Ogpu«, toda ko je dospel oddelek na mesto, so ga sprejeli s streli. Prišlo je do oboroženega spopada med nasprotnima taboroma in padlo je kakšnih deset mož. Vojni minister Vorošilov se je prav tedaj mudil v Leningradu ter je alarmiral vso garnizijo. Rdeče čete so obvla-
dale upornike ter aretirale vse njih somišljenike. Istočasno so oblasti odredile preiskavo tudi v Moskvi. Prijeli so štirinajst uradnikov in so jih neutegoma ustrelili.
Jagoda, vodja »Ogpu«, je bil takoj nato odstavljen. Nepopisna pa je bila krvava sodba, ki je sledila tem dogodkom. Dopisnik »Dailv Expressa« poroča zanesljivo, da so rdeči mogotci po kratkem zaslišanju ustrelili 200 ljudi. Pet minut po razsodbi so jih postavili ob zid in jih pokončali s salvami. Med žrtvami je tudi vsa rodbina Kirova. Niti njegovi stari materi niso prizanesli. Lurviv, vodja leningrajskih upornikov »Ogpa«, je padel v borbi za policijsko ravnateljstvo in je s tem ubežal sigurnemu usmrčenju. Neki moskovski sodnik z imenom Ivanov je samo v enem dnevu izrekel 32 smrtnih obsodb. V govoru na pogrebu Kirova pa je izjavil vojni minister Vorošilov: »Noben nasprotnik Stalina ne bo živel dalj kakor do konca letošnjega leta. Prisegam, da bodo v začetku leta 1935 vsi Stalinovi nasprotniki v Rusiji pod zemljo.«
Napoleonova žena in moški
Kako je veliki vojskovodja sam zakrivil svoj dokončni vojaški poraz
Kakor smo že poročali, bodo te dni v Londonu na javni dražbi prodali veliko število Napoleonovih pisem njegovi ženi Mariji Luizi, posebno pisma po 1. 1812. Takrat je Napoleon dočakal strahoviti polom v Rusiji, a vsa skrb, ki jo izraža v pismih svoji ženi, je ta, da-li je njegov sin zdrav in da-li je ona srečna.
V nasprotju s temi pismi pa kaže dnevnik Marije Luize. ki ga bodo prodali ob isti priliki, da svojega moža in sploh moških ni posebno marala Dnevnik, ki obsega 133 strani in ki ga je cesarica zgubila v marcu 1814. pri begu iz Tuilerij, pravi n. pr. nekje, da je cesar pri neki paradi čet učinkoval kakor kakšen narednik. Druga beležka pravi: »Možje so neznosni. Če bi
se znova rodila, bi se ne poročila nikoli več.« Na drugi strani se pritožuje nad rev-matizmom, ki ga je dobila baje zato, ker jo je Napoleon navzlic hladnemu vremenu prisilil voziti se z odprtim vozom in v kratkih rokavih. »Samo ženske poznamo trajno ljubezen, moški pa so frfravi,« pravi Marija Luiza.
Med Napolenonovimi pismi je posebno zanimivo tisto, v katerem je cesar svoji ženi 23. marca 1814. natančno poročal o svojih vojaških načrtih. To pismo je prišlo Bliicherju v roke, ki je po njem uravnal svoje vojne operacije tako, da je Napoleona doletel neizbežni poraz. Da bi zavrnil vsak sum, pa je dal Bliicher pismo prepisati, original pa je poslal cesarici.
želodec
Ljubezen gre v resnici skozi
Zakaj se poljubljajo ljudje, ki se imajo radi? Zakaj je postalo izraz ljubezni baš medsebojno stiskanje ustnic in njih mlaskajoče odpiranje?
Znanost, ki je prodrla že v notranjost atomov, ki je ugotovila kemično sestavo Sirija, izumila vesoljstvo m odkrila v Mezopotamiji novo vrsto drevesnih stenic, je stala še včeraj v zadregi pred tem vprašanjem. še včeraj, kajti danes je tej skrivnosti že na sledu.
Gotovo ste že opazovali golobe, kadar se »kljunčkajo«. Gotovo ste pri tem prišli na misel, da je ta reč presneto podobna kljunčkanju zaljubljenega človeškega para. Videlo se vam je zelo dražestno, toda dalje sigurno niste mislili. Ne pa tako tisti znanstvenik, ki je zaslutil, da bi utegnil rešiti tudi stari problem o izvoru poljubljanja, če bi rešil problem, od kod kljunč-kanje pri golobih.
In našel je rešitev. Psihoanalitična razlaga o moralni erotiki« in »kompleksih do-
jenčka«, ki so se ohranili še v dozorelo dobo, ne more nikogar zadovoljiti, saj golobi vendar niso sesalci in se na psihoanalitične teorije zase pogrulijo. Vzrok njihovemu kljunčkanju je drugod in ga je omenjeni znanstvenik tudi ugotovil.
Prav za prav je ta ugotovitev malo porazna za tiste, ki postavljajo ljubezen v nadzemeljske sfere. Opazovanje je povedalo namreč sledeče: Golob in golobica sta se znašla pred kupom slastnega zrnja. In golob se je pri tem vedel zelo malo kava-lirsko. Najboljše »grižljaje« je svoji družici odnesel pred kljunom. Ob koncu je bila njegova golša prepolna zrnja, samiči-na golša pa malo da ne prazna. In tedaj se je začelo kljunčkanje — izzvala ga je golobica. Pa ne iz ljubezni, temveč — zaradi gladu. Kljunčkanje ni imelo drugega namena, nego da goloba pripravi do tega, da bi spustil grižljaj za grižljajem iz zaloge v svoji golši v odprti kliun lačne golobice. Ljubezen gre skozi želodec.
Razžagana plesalka
Kako so prijeli morilca brightonske žrtve
Kakor smo že včeraj poročali, stoji pred angleškim porotnim sodiščem v Levesu slaboten mlad mož, ki ga smatrajo za najbolj svojevrstnega zločinca, s katerim je imela angleška justica opravka v zadnjih letih. Tega moža, natakarja in barskega plesalca Tonvja Mancinija, ki je obtožen umora plesalke, katero so imeli vsi za njegovo ljubico, je izdala malenkostna reč — nekaj ženskih las, ki jih je morilec mimogrede izpulil svoji žrtvi.
Čitatelji našega lista se gotovo še spominjajo poročil o grozoviti najdbi letos poleti na postaji v Brightonu. V črnem kovčegu, ovitem v ovojni papir, so nekega dne odkrili razrezano truplo mlade ženske brez glave. Morilec je žrtvi z žago odstranil glavo in ude. Kmalu nato so v drugem kovčegu odkrili plesalkine noge. Ugotovitev, kdo je prav za prav žrtev, je bila zelo težka. To je povzročilo, da je postal ta zločin ena najbolj zamotanih letošnjih kriminalnih afer v Angliji. Kakšnih deset dni po prvotni najdbi so v Brightonu odkrili še drugi kovčeg z žensko glavo in roko, skoro ob istem času pa so v garderobi neke restavracije odprli zavoj, v katerem sta bili še dve ženski nogi in žensko truplo.
Senzacija se je s tem še povečala. Ugotovljeni sta bili dve žrtvi, o morilcu pa nikjer duha ne sluha! Toda kriminalni apa-
rat, ki je bil alarmiran, je z največjo opreznostjo iskal krivca. Slednjič se je izkazalo da že več dni pogrešajo plesalko, katere dober znanec je bil natakar in v sili tudi barski plesalec Tonv Mancini. Mancini je imel z izginolo plesalko že štiri mesece ljubavno razmerje. To je potrdilo sum, da je on zločinec, ki ima na vesti najdeno žrtev.
Scotland Yard je imel polne roke dela. Vsa policijska ravnateljstva v Angliji so bila opozorjena, da je Mancini na begu. Samo v okolici Londona je iskalo morilca 5000 detektivov in 120 avtomobilov. In zgodil se je skoro čudež. Policijski avto, ki je brzel po cesti proti Etthamu, bi kmalu povozil človeka. Vozač je v zadnjem trenutku zavrl, potnik pa se je ustavil. V svitu žarometov, ki so vrgli stožce svoje svetlobe po čudnem pasantu, pa se je nenadoma razgalil obraz moža, ki so ga iskali s tiralico. Bil je Tonv Mancini. Prijeli so ga. Pri njem so našli dva kovčega ovojnega papirja, v kakršnega je bil ovit rjavi kovčeg v Brightonu. Med tem papirjem je bilo nekaj ženskih las ...
Z mikroskopsko preiskavo so ugotovili, da so lasje, ki so jih našli pri Manciniju, istovetni z lasmi plesalke in Mancini je bil izročen sodišču, ki ga bo zaradi umora skoro gotovo obsodilo na smrt.
Naval na sodišče k obravnavi proti Tonyju Manciniju
Enajst ranjenih pri avtomobilski katastrofi
Blizu Saint Cyra v Franciji sta na odprti cesti trčila dva potniška avtomobila. Pri sunku je bilo enajst oseb ranjenih, ena pa nsmrčena. Slika nam kaže oba prizadeta avtomobila, ko so ju spravili zopet na cesto
»Pravite, da so hlače do zadnje nitke iz volne. Ali mi morete tudi jamčiti, da je tako?«
»Tega pa ne morem, kajti gumbi so k* kovine*;
Požarna katastrofa v Michiganu
Poročali smo že, da je izbruhnil v mi-chiganskem Lancingu požar, ki jc upepelil hotel, v katerem je bilo v trenutku katastrofe okolu 200 gostov. Prvotno so menili, da število žrtev ne bo preseglo 40 ljudi, policijski ravnatelj O' Brien pa se je uve-ril, da je dejanski položaj mnogo hujši. Žrtev je po dosedanjih cenitvah okolu 100, prav toliko oseb pa tudi pogrešajo. Poskusi, da bi izkopali vse mrliče izpod razvalin, se doslej niso obnesli. Tudi ne morejo trupel agnoscirati, dokler ne najdejo tujske knjige, ki je po vsej priliki zasuta pod zidovjem uničenega hotela, če se je sploh ohranila.
Očividci požarne katastrofe poročajo strašne podrobnosti. Med ognjem so se odigravali v hotelu neverjetni prizori. Ženske so tekale z gorečimi lasmi in obleko kakor furije po hodnikih. Mnogo hotelskih gostov so v tej blazni dirki za rešitev lastnega življenja pohodili do smrti. 20 minut so se iz plamenov slišali obupni klici na pomoč, potem je vse utihnilo, ker se je goreče poslopje z gromovitim truščem sesulo na kup. Nekateri nesrečniki so v strahu za življenje poskakali v ledenomrzlo reko Grand River, kjer so za zaradi neznosnega hlada kmalu utonili.
Maščevanje odklonjenega snubača
V Novipešti je postala 16 letna Julija Fbldiakova, hči premožnega prekupčevalca s konji, žrtev svojega 32 letnega ljubimca. Ta mož, z imenom Dulka, je po poklicu čevljarski pomočnik in nasilen človek. Ze večkrat je hotel imeti Julijo za ženo, kar pa so njeni roditelji vedno odklonili. Grozil je deklici tudi, da jo bo ubil. Zadnjo soboto je prišel ponjo. Odvedel jo je v gledališče in Julija, ki je poznala nasilnost snubača, je. preden je odšla z njim, preiskala njegove žepe. Ko se je uverila, da nima pri sebi revolverja, je privolila v njegovo spremstvo. Po predstavi je spremljal Dulka dekle zopet domov. Medpotoma sta se sprla in čevijarki pomočnik je potegnil iz žepa nož ter zabodel Julijo. Po zločinu je ostavil truplo na cesti ter izginil brez sledu.
Pogled na Himley, kjer se zdaj mudita Kentski vojvoda in njegova mkida soproga,
vojvodinja Marina
In poljubljanje tudi, se je mahoma posvetilo opazovalcu, ki se mu je v tem trenutku ponudila doslej najboljša teorija o tem predmetu. Pračlovek je živel od surovega mesa, od korenin, jagod in sadja. To za še nedorasle njegove otročiče ni bila bogve kako pripravna hrana. Oče in mati sta jim morala pomagati. Skrbno sta prežvečila vsak grižljaj in ga potem iz svojih ust preložila v usta lačnih otročičev. še danes se matere v nasprotju z vsemi pravili higiene ne morejo odvaditi, da bi prvo trdo hrano svojih otrok prežvečile v svojih ustih ali jo vsaj prej pokusile same. Takšna hranitev od ust do ust pa zahteva, da se ustnice pritisnejo na ustnice in se cmokajoče odprejo. To je predhodnik poljuba. Vedno je bil združen s čustvom ljubezni, ljubezni staršev do otrok in narobe. dokler ni postal samostojni izraz ljubezni. Spomnimo se na pse znamenitega ruskega biologa Pavlova. Kadar jih je krmil. se je vedno oglasil zvonec in pozneje je zadostoval znak z zvoncem brez hrane, da je živalim pričel teči želodčni sok. Mati je nadaljevala pritisk ustnic na ustnice še pozneje, ko otroku ni bilo več potrebno. da bi ga hranila iz svojih ust. Torej nekakšna hranitev na prazno ali z drugo besedo: poliub. ln kdor še ne verjame, da ima poljub tu svoje korenine, naj se spomni, da se imnio zaliiiMieni ljudje tako radi, da bi se najrajši »od ljubezni požrli«.
Chateaubriand v Rimu
Te dni so odkrili v iiimu glavo francoskega filozofskega pisatelja Chateaubrlan-da. To odkritje smatrajo Italijani za dober uvod v nove odnošaje s Francijo
Robinzon dr. Ritter mrtev
Podlegel je zastrupljenju s pokvarjenim mesom
Jedva se je do kraja pojasnila smrt tovariša baronice Wagnerjeve, i kraljice« Galapaških otokov in njenega norveškega prijatelja, že prihaja z Južnega morja avtentična vest o koncu drugega Robinzona, ki je s svojim življenjem nekako postavil primer za odmik od civilizacije. Ta mož je Nemec dr. Ritter, bivši zdravnik v Berlinu. Njegovo smrt je razglasil neki ameriški novinar, član »United Press«, ki ga je poslala z ecuadorsko ekspedicijo na Galapaške otoke, da poizve podrobnosti o smrti Lorentza in njegovega norveškega prijatelja.
Ameriški novinar je imel priliko, sestati se z Doro Koerwinovo, Ritterjevo prijateljico na otoku, ki mu je povedala o smrti svojega prijatelja naslednje podrobnosti:
Dr. Ritter je prošli mesec ustrelil na lovu podivjanega prašiča. Ti prašiči na Galapaških otokih so prav za prav potomci domačih prašičev, ki jih je pripeljal v te kraje raziskovalec Cook s svojo odpravo. Mladiči so v gozdu podivjali. Ritter je prinesel svoj plen domov, ga odri in vrgel drobovje svoji perutnini. Ker pa je bilo drobovje zaradi dolgega ležanja zasmraje-no, so začele kure po vrsti crkavati.
Ta usoda je pretila tudi kokoši, ki je bila dr. Ritterju posebno mila. Mož ni mogel gledati, kako poginja ter jo je zaklal in skuhal, čeprav je moral vedeti, da je takšno meso nevarno, ker vsebuje razkro-jene strupe, ga je jedel. 19. novembra je zbolel in dva dni pozneje umrl. ne zaradi sončarice, kakor so v prvem trenutku pisali nekateri listi, marveč zaradi zastrup-ljenja. Dora Koeruinova je pokopala svojega prijatelja, čigar smrt je bila prav tako nenavadna kakor njegovo življenje, pred verando svoje hišice v majhnem grobu.
Koerwinova je vsa obupana zaradi te smrti in pravi, da ji je naravnost nemogoče, živeti brez njega, posebno še. ker jo vsaka podrobnost na otoku spominja nanj.
Zato je sklenila da se bo vsaj mimogrede zopet vrnila med ljudi, kjer bo skušala pozabiti svojo veliko izgubo.
Takoj po smrti svojega moža je Dora Koervvinova odpotovala drugam in se pridružila zakoncema VVittmer. 15. decembra se bo pa v Guayaquilu vkrcala na ladjo m se odpeljala v Nemčijo, šele pozneje sa bo vrnila v svoj divji paradiž, ki ji je prinesel toliko utehe v družbi dr. Ritterja ter jo na koncu pahnil v veliko nesrečo i njegovo smrtjo.
Poveljnik mednarodne policije v Posaarju
Zdravnikova nezgoda
V Viborgu se jc te dni primerila nenavadna nezgoda. Neki zdravnik, specialist za bolezni v vratu in ušesih, je imel doma majhno slavje. Šc preden so se gosti razšli, pa so k njemu pridirjali starši z deklico, ki je pogoltnila iglo. Bila je potrebna takojšnja operacija. Zdravnik se je pripravil nanjo, toda med operacijo je deklico napadel hud kašelj in med njim jc zletela igla iz grla še pred zdravnikovim po-sežkom. Priletela pa je naravnost v zdravnikovo oko, zaradi česar se je moral operater takoj vsesti v avtomobil ter se odpeljati v bolnišnico. Tam so mu iglo sicer izdrii iz očesa, toda kljub temu je zdravnik v nevarnosti, da oslepi, ker se mu je oko vnelo.
Angleški generalni major C. J. C. G r a n t, katerega predlaga londonska vlada za komandanta mednarodne policije med posaar-skim plebiscitom
Jima ne iščejo več
Kakor poročajo iz Ncw Vorka, so ameriške oblasti ustavile iskanje avstralskega letalca Ulma in njegovih spremljevalcev, ki so izginili na poletu v bližini Havajskih otokov ali nad Tihim oceanom. Zdi se namreč nemogoče, da bi bili pogrešanci še živi. ker se zaradi razburkanega morja njih letalo ne more držati tako dolgo nad vodo.
Bogataši še bogatijo
Finančni minister Zedinjcnih držav je izdal statistični pregled, ki kaže, da so se dohodki imovitih Američanov v prošlem letu pomnožili, medtem ko so se dohodki občanov v splošnem skrčili. Celih 46 ameriških državljanov je navedlo v davčnih podatkih, da so imeli lansko leto najmanj 1 milijon dolarjev čistih dohodkov, medtem ko je bilo 1. 1932 samo takšnih oseb. L. 1031 je imela Amerika 77 »čistih« milijonarjev, v rekordnem letu blagostanja 1929 pa celo 513. Statistika ne navaja bogatašev z imeni. Največji bogataši v Ameriki so še vedno Ford, Mellon in Rok-kefeller mlajši.
ŠPORT
Zaključek v ljubljanskem drugem razredu
Na dvojni praznik so odigrali v ljubljanskem drugem razredu še preostalih osem tekem in tako zaključili jesenski del prvenstvenega tekmovanja. V teh osmih tekmah so bih udeleženi vsi klubi drugega razreda razen Korotana, ki je že prej odigral svojih devet tekem. V vrhu tablice sta bila ogorčena konkurenta Grafika in Mars, ki sta imela vsak samo po eno tekmo, ostali klubi so pa morali igrati oba dneva.
Konkurenca se je tik pred koncem zelo zaostrila, ker se ni nobenemu moštvu posrečilo pridobiti tekom jesenske borbe toliko prednosti, da bi si vsaj za en termin zagotovil položaj. Samo na koncu tablice se je tekom dogodkov položaj ustalil, vsi ostali klubi so se pa od trojice Svoboda-Mladika-Slavija toliko oddaljili in obenem ohranili med seboj tako tesno distanco, da so bile še na samem koncu tekmovanja možne še vsakojake solucije.
Zadnjič je bilo poudarjeno, da imajo štirje klubi, med njimi tedaj najbolj šibko stoječi Slovan, odprto pot na prvo mesto. Res se je posrečilo Slogi in Slovanu, da sta se prerila pred Grafiko in pred Marsa, ki sta stalno vodila v tablici, še opIo Reki je uspelo, da je potisnila Marsa za sebe na peto mesto, če bi bila ostala po kakem naključju tekma med Slogo in Marsom, ki je končala s tesnim rezultatom 2:1 za Slogo, neodločena, bi bil Slovan prezimil na prvem mestu tablice.
Tak položaj je zelo kvarno vplival na duhove. Pokazalo se je to na dveh igriščih, na Tržaški cesti in za Kolinsko tovarno, in taki dogodki gotovo niso prava reklama niti za igrišča niti za sodelujoče klube. Dasi sta ta dva dogodka v vsej sicer zanimivi, ostri in napeti konkurenci precej osamljena, je vendar treba že ob njihovem samem pojavu povedati tistim, ki jim gre, da to ni način športne borbe in da ga je treba z vso odločnostjo odkloniti.
Na igrišču Reke sta domačin in Grafika bojevala svojo odločilno bitko. Grafika bi bila z zmago dosegla prvo mesto. Za tekmo je bil po sporazumu določen najboljši izmed mladih sodnikov g. Pfundner, za ka-tryega se klubi kar tepejo. Pravijo, da je tekmo sodil po svojem običaju dobro in objektivno. In kaj se mu je pripetilo? Ko je upravičeno izključil iz igre Grafičinega igralca Usenika, je ta navalil nanj in ga tvorno napadel. Savezna pravila predvidevajo za tak prestopek izredno ostre sankcije in jih bo moral LNP brez dvoma v tem primeru uporabiti. Ta dogodek je tembolj obžalovati, ker je bila sicer igra med moštvoma na izredni športni višini, gotovo prvorazredna.
Nekaj podobnega se je zgodilo na Slo-vanovem igrišču, kjer je imel g. Pevalek soditi tudi zelo važno in odločilno bitko med Slogo in Marsom, v dani situaciji je bil Slovan na izidu tekme zelo zainteresiran, rečeno je že bilo zakaj, in ni nič čudnega, če je njegovo pristaštvo želelo neodločen izid tekme. Toda način, kako je dajalo izraza svojim željam gotovo ni primeren. da bi ga bilo stalno uvesti na na-a igrišča. Ponovni vpadi občinstva na grišče so bili uvod, konec prizora pa je tvoril napad na sodnika, ki je dopustil, da tekma ne konča z neodločenim rezultatom. L.NP je že ponovno z zaporami nad igrišči ukrotil duhove, če ne bo šlo drugače, bo treba tudi na ljubljanska igrišča aplicirati to prakso!
Potek končnega dejanja v jesenskem ekmovanju je bil torej povsem v skladu r. napeto situacijo zelo razburljiv, vendar si ponovitve ne želimo, če se torej abstrahi-ramo od teh nevšečnosti, ki bodo gotovo xstale samo izjeme, je treba vendar ugo-: oviti, da je LNP z letošnjim tekmovanjem v ljubljanskem drugem razredu ostvaril način konkurence, v katerem se sodelujoči klubi povsem izživljajo, in je prav zato dosegel vsestransko priznanje. Podsavez bo moral samo še malo poostriti kontrolo in nekoliko tesneje napeti vajeti, da se bo konkurenca razvijala tudi z moralne strani brezhibno, pa bomo imeli v bodoče v Ljubljani lepo športno konkurenco, ki :tegne prinesti najboljše plodove.
Po dvodnevnih tekmovanjih se je tabli-a od sedmega mesta navzgor temeljito
Črtajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
spremenila in bo ohranila preko zime to sliko;

STAREJŠIM LJUDEM ZAGREN JU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32
				
		J	■	
V neizmerni žalosti javljamo, da je nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
BAH ANTON
mesarski mojster
po kratkem in mučnem trpljenju, v cvetu svoje mladosti 12. t. m. preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 14. t. m., ob %15. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k Siv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
Ljubljana, 14. decembra 1934.
Globoko žalujoči: ANGELA, soproga; TONČEK, sin, ln ostalo sorodstvo.
Sloga	9	7	0	2	23:12	14
Slovan	9	6	1	2	31:11	13
Grafika	9	5	2	2	36:15	12
Reka	9	6	0	3	30:17	12
Mars	9	5	1	3	27:10	11
Jadran	9	5	1	3	27:16	11
Korotan	9	4	1	4	20:23	9
Svoboda	9	2	0	7	19:35	4
Mladika	9	1	0	8	10:39	2
Slavija	9	1	0	8	9:55	2
Razlike od Korotana pa tja do Sloge niso velike in je z gotovostjo računati, da bodo že prve spomladanske borbe prinesle obenem tudi prve spremembe v tablici. S tem se bo napetost v konkurenci samo stopnjevala in bo gotovo tudi zanimanje med športnim občinstvom, ki že sedaj ni bilo neznatno, za borbe naših drugorazrednih bistveno naraslo. Pa se bomo spomladi zopet oglasili.
SK Ilirija v preteklem letu
V dvorani OUZD se je v sredo zvečer ob obilni udeležbi članstva vršil 24. redni občni zbor SK Ilirije. Zborovanje je bilo vseskozi mirno in so bila vsa poročila, kakor tudi vsi sklepi sprejeti soglasno in večinoma brez debate.
Zborovanje je otvoril predsednik dr. St. Lapajne, ki* je uvodoma počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Uedinitelja ter se je njegovemu pozivu odzvalo članstvo s trikratnim »Slava«. Po zaobljubi Nj. Vel. kralju Petru n. so zborovalci poslali pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Andjelincrviču, pozdravna pisma pa banu dr. Marušiču in predsedniku občine dr. Pucu. Predsednik je nato v kratkih obrisih podal pregled klubskega življenja v pretekli sezoni.
Sledilo je tajniško poroč.lo, iz katerega posnemamo, da so klubovo delovanje zlasti ovirala denarna vprašanja v prvi vrsti pa javne dajatve in visoka najemnina športnih prostorov, posebno Stadiona. Novi odbor bo moral temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo. Več besed je tajnik posvetil tudi sportno-političnim zadevam in je pri tem omenil odnošaje z nadrejenimi instancami. Klub šteje 1200 članov. Blagajniško poročilo izkazuje 1,400.000 Din denarnega prometa in se je klubov dolg zmanjšal za 12.000 Din. Predlog revizorjev glede absolutorija je zbor sprejel soglasno.
Načelniki posameznih sekcij so zatem podali pregled udejstvovanja SK Ilirije. Večina sekcij, čeprav letos skoro niso bile deležne podpore od strani glavnega odbora, je dosegla velike uspehe in ima v svojih vrstah več državnih prvakov in rekorderjev. Po uspehih so med prvimi plavalna lahkoatletska in table-teniška sekcija ki imajo vsaka po več državnih prvenstev. Dočim je bil cross-country že od nekdaj domena lahkoatletov Ilirije, se je plavačem uresničil dolgoletni san: največjo trofejo jugoslovenskega plavalnega športa so z morja prenesli v planine — postali so najboljši plavalni klub v državi. Tudi druge sekcije so dosegle nad vse častne uspehe. Uveljavila se je tudi najmlajša sekcija — hokej na ledu, ki pa je vezana na inozemske nasprotnike. Vsa poročila so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. Predsednik je še posebno poudaril velik propagandni pomen Planice z njeno, do danes največjo obstoječo skakalnico.
Zbor je nato sprejel po upravnem odboru predlagano resolucijo, ki obravnava finančno sanacijo kluba in med drugim tudi vprašanje dvočlanstva ter se je naročilo upravnemu odboru, da pod vzame primerne korake proti včlanjenju aktivnih članov Ilirije v športne sekcije drugih klubov, ako ima dotično sekcijo tudi Ilirija. Delovanje naj bo v bodočem letu usmerjeno pripravam za velikopotezno organizacijo klu-bove 251etnice, ki jo bo Ilirija praznovala leta 1936.
Zadnja točka dnevnega reda so bile izpopolnitve odbora, ker je moralo po pravilih polovico odbora odstopiti. Novi odborniki so bili izvoljeni soglasno in je celokupni odbor sestavljen tako-le: predsednik dr. Stanko Lapajne, podpredsednika ravnatelj dr. Vrhunc in Ivan Tavčar, tajnika Polajnar in Verbič, blagajnika Medič in Meli-tzer, gospodarja Florjančič in A. Kos, arhivar Komar; odborniki; dr. J. Berce, dr.
B. 2užek, Inž. Floudek, M. Lajovic, podpolkovnik Orlovič, dr. Florjančič, dr. M. Radman, Peter šumi, inž. F. Fine, Kare! Soss, R.Juvan, arh. Schell, A. Končan. Za načelnike sekcij so bili Izvoljeni: ženska dr. Mayer, drsalna in hokej inž. Bloudek, Vodišek, sabljaška Mandeljc, tenis Truden, težka atletika Držaj, table,tenis Nagy. Za nogometno, lahkoatletsko, plavalno in smučarsko sekcijo bodo načelniki koopti-rani pozneje na predlog sekcij. Za revizorje so bili izvoljeni Babšek, Rabič. I. Florjančič. namestnika A. Kane, Ciril Trošt, razsodišče notar Ušlakar, dr. Jenko, dr. Pretnar, dr. Kuhelj.
S pozivom na složno delo za napredek kluba, je bil zbor zaključen.
Občin zbor SK Tržiča
Nedavno je sedanja uprava SK Tržič položila račune o svojem delovanju v preteklem letu. Uvodoma je pozval g. predsednik navzoče, da se poklonijo manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja s trikratnim Slava! in da vzkliknejo sedanjemu našemu najvišjemu pokrovitelju kralju Petru N. trikratni »Zdravo!« V svojem nagovoru je g. predsednik omenil, da sta bili vodilni misli v poslovnem letu dve: uravnanjc klubskih financ in moralni dvig nekaterih sckcij. Prva misel je podprta že sama po sebi zaradi današnjih prilik, ka iti kriza se še vedno pozna v športnem življenju. Izvedba druge zamisli, to jc moralni dvig sekcii, pa je bila predvsem odvisna od gmotnih sredstev: kako pa naj se izenačita ta dva nasprotujoča si dejstva, je bila stvar uprave. Dokler pa bo imel klub še nekaj tako požrtvovalnega članstva, kot ga ima sedaj, bo lahko prebrodil sedanje težko finančno ozračje.
Iz poročil posameznih funkcionarjev je razbrati precejšnje delovanje in udejstvo-vanje v športnih panogah. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je imela uprava 14 rednih in 1 žalno sejo ter 3 sestanke. Dopisov je prejela 79, odposlala pa jih je 122. Blagajniško poslovanje se je kretalo blizu vsote Din 25.000.
Prav posebno so se pa postavili smučarji z zavzetjem obeh prehodnih pokalov: tvrdke Glanzmann & Gassner in g. dr. Gucklerja Gerharda iz Kranja. Pokal tvrdke Glanzmann Gassner je branil doslej SK Skala z Jesenic s svetovnima smučarjema gg. Pačkom in Heimom na čelu. V tehničnem oziru so bile smuške prireditve vsekakor zadovoljive, saj je bilo vse na mestu: tehnični »odniki zdravnik g. dr. Pance Pavel, reševalni odsek tuk. Gasilske čete itd. Dasiravno jc uprava posvečala vso pažnjo denarnim zadevam kluba in je zaradi tega ukinila nogometno sek-
cijo, je bilo prenovljeno tenišče in je teniška sekcija letos delovala prav posebno živahno. Izveden je bil prvi teniški turnir, o čemer smo že poročali. Turnir nam je pokazal nekatere malenkostne nedostatke, ki se dajo sicer z lahkoto odstraniti; večjega pomena pa je sistematična strokovna vežba žoganja, kar pa se bo odpravilo s pomočjo trenerja. Z radostjo je vzelo članstvo na znanje, da je klub dosegel ugoden sporazum z znanim gostilničarjem g. Ankele Ivanom od Sv. Ane za zgraditev športne skakalnice. To je bila že od vsega početka največja naloga uprave. S skakalnico bo prišel naš klub v vrsto onih, ki razpolagajo z vsemi zimskosportnimi panogami. Klub je imel lansko zimo tudi plesno šolo pod vodstvo mg. Lavša Mir-kota, ki je uspela v moralnem oziru prav dobro. Končno se je g. predsednik zahvalil tudi »Jutru«; za naklonjenost. Soglasno je bila izvoljena dosedanja uprava z malenkostnimi spremembami, pod predsedstvom g. Stalcerja.
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Za nedeljo 16. t. m. se delegirajo: v Ljubljani: igrišče Ilirije ob 14.15 Ilirija: Svoboda (Maribori, Deržaj (spor.), rez. Cimperman; igrišče Slovana ob 14.15 Slovan :Grafika. Mrdjen: igrišče Reke ob 14.15 Reka:Hermes Ramovš. V Mariboru; igrišče Rapida Rapid :Maribor. Pfundner, pričetek ob 14.15; v Mengšu, Mengeš:Radom-lje ob 14.15, Dolinar; v Čakovcu. igrišče čakovečkega ob 14.15. ČSK: železničar, Reinprecht, to pa le, ako se vrši nadaljevanje prekinjene prvenstvene tekme. Glej službene objave LNP. Tajnik n.
Ljubljanski zimsko-sportni podsavez ima drevi ob 20. v damskem salonu kavarne Emona sejo upravnega odbora. Klubski delegati naj se seje gotovo udeleže. Važno zaradi sestave programa.
Hermes:Reka Da podpre akcijo za revno šolsko deco. se je odločila Reka, da v ta namen odigra v nedeljo ob 14. na igrišču Reke ob Tržaški cesti prijateljsko tekmo s Hermesom. drugim klubom podsavezne lige iz Ljubljane. Z ozirom na človekoljubni namen prireditve je pričakovati, da bodo prijatelji nogometa in dobrotniki šolske dece polnoštevilno posetili to tekmo.
Smučarski tečaj SPD pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru za začetnike in manj izvežbane smučarje se bo vršil od 25. decembra do vključno 1. januarja. Pokrajinska lega te planinske postojanke, s krasnimi smuškimi vežbališči v okolici Sv. Janeza, je glavno izhodišče mnogih smučarskih izletov v Bohinjske planine. Zraven Sv. Janeza je dobro vzdržano drsališče. Za visokogorske ture so vedno na razpolago vodniki. Za smučarski tečaj stane prijavnina, vsa prehrana in prenočišče v toplo zakurjenih sobah skupno za ves čas
le Din 500. Sicer pa stane sedaj in pozimi sploh oskrba v Sv. Janezu in Zlatorogu od Din 55 do 65. Tečaj vodi smuški učitelj JZSS g. Kveder Janez. Prijave sprejema in informacije daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija, vhod iz pasaže ,telef. št. 29-63.
Slalom klub 34, damski odsek. Danes ob 19. uri zopet redna smučarska telovadba na državnem ženskem učiteljišču, vhod levo na Resljevi cesti. Bodite točne, ker točno začnemo in nehamo. Pridite polnoštevilno. Novi klubov lokal je sedaj na Aleksandrovi cesti 5, pritličje, desno, kjer so na razpolago vse informacije od 8. do 13. ure in od 14. do 20. ure dnevno.
SK Grafika. Drevi ob 19. uri sestanek I. in I.B moštva zaradi nedeljske tekme s SK Slovanom. Posebno se opozarjajo, da se udeležijo sestanka igrači Marjetič, Jer-šek. štrukelj, Mihelič, Lave, Jurca. Vsi točno in sigurno.	.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 19.30 članski sestanek v Delavski zbornici. V nedeljo igra I. moštvo v Domžalah, rezerva pa v Kranju. Vrnšek I. se poziva da danes do 20. vrne vso opremo za sebe in za brata.
SK Reka. Danes ob 19-30 strogo obvezen sestanek vseh nogometašev; Broni in Galič gotovo! Vabi se tudi članstvo zim-sko-sportne sekcije.
Zagorsko športna mladina je zopet bogatejša na športni pridobitvi. Sokolsko društvo v Zagorju je zgradilo s prispevkom Smuškcga odseka SPD in Tujsko-promct-nega društva za »Ocepkovo gmajno«- moderno, preko 40 m dolgo smusko skakalnico. Iskrena želja smuškcga sveta sc je s to zgraditvijo končno izpolnila. Gradila se je po načrtu stavbenika g. I. Rozmana iz Ljubljane, ki je gradil veliko skakalnico v Planici. To je prva skakalnica v Zasavju, kar bodo gotovo toplo pozdravili tudi vsi zimski športniki v in izven Zasavja. Leži sredi Zagorja, jedva 15 minut od postaje ter se nahaja na senčni strani gmajne, kamor ne posije vso zimo solnčni žarek.
Otvoritev se bo vršila ob ugodnih snežnih razmerah že v začetku januarja, nakar že danes opozarjamo vse športnike. Dan še pravočasno javimo.
V tekoči sezoni se bo vršila tudi med klubska tekma za prvenstvo Zasavja za 1. 1935, ker se zaradi slabih snežnih raz.mei ni mogla vršiti lani.
20. januarja bodo v Zagorju smučarske tekme Celjske sokolske župe na daljavo m v skokih kombinirano. Poleg teh prireditev jih bo še mnogo v letošnji sezoni, d-a bodo tako prišli na svoj račun tudi smučarji skakači, ki ne morejo na Gorenjsko. Zelo ugodno priliko bodo imeli smučarji iz Zagreba, ker jim bo ta skakalnica ena najbližjih. pa posebno za začetnike tudi dovolj velika.
ki krepi io zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVRO SEBENIH Ljubljana Vil
Kurja očesa
Ns-jt>o!j8e eredertTo protf kurjim oieeom »CLa-vdo« je m«M
g-
Dottt« r l«-fc«roah. droben jab nU naraTooet is uvor ni«- io glavnega
Oovajte se pomuedfcl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Potrtega srca javljam imenom vseh sorodnikov, da je dne 10. t. m. umrl v 90. letu svoje starosti moj predragi brat. oziroma stric in svak, gospod
IKlifaael Keršič
posestnik in trgovec v Podkloštru na Koroškem
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto. 15. t. m., ob 10. dopoldne v Podbrezjah na Gorenjskem.
V Podbrezjah, dne 13. decembra 1934.
ANTON KERŠIČ.
Te Dovestice so nam otrokom najljubša darila
Božiček, prinesi nam lih!
Dobijo te v vaeh knjigarnah ia poslovalnicah „Jutra". Po pošti jih razpošilja po 12 Din in 3 Din poitnine uprava »Jutra** v Ljubljani.
532348534823534853484823234823534848484853535348532353234853235348235353235353484848235348535353484853485353235353534848482353485348484848482353530102000100022323530200000000025348534848535353480001020200022300535348230001000227000153530000010101535323532348482323914823
tfarceile 11nayre:
87
Upornica
Roman
>Ne,< je žalostno dejala, s-to ni neosnovan pomislek, ampak strah, da ne bi s prenagiico ugonobila svoje dragocene ljubezni... Odpor, ki mi ga očitate, ni koketnost.«
i Kar prelahek vam je ta odpor!«
>Kar prelahek!... Ali res tako mislite?«
V poltemi je videl, kako ie zardela.
>Tudi meni še ni šestdeset let, in ljubim vas ... Ali bojim se ..
>0 Joz&'t«! Dvomi me obhajajo, ali sva se prav odločila...«
Molčala je.
>Vaša vojja naj se zgodi!« je rekel Noel. s Sama bova trpela zaradi tega!«
Njegova roka je izpustila njeno ramo. Nekaj časa je Noel molčal.
>Povejte kaj,< je nato nenadoma izpregovoril. »Karkoli... Zamotite me, da ne bom.mislil... Kam ste šli s pojedine kivjučic?«
>V bolnišnico — z gospodično Bonovo.«
>Zaradi kakega članka?«
>Ne, neko bolnico sva šli obiskat... Ali se spominjate ,gospe devet' iz ,Sinje liiše'? Pripovedovala sem vam u njej. .<:
>Nu, in? .. .<
Gospodična Bonova jo je po naključju spet našla. Na smrtni postelji leži... za jetiko, v zadnjem stadiju. Ljubimec jo je zapustil... Blagi človek se je bal, da ne bi nalezel bolezni.c
J In otrok?«
»Zapuščen, nemara že mrtev...«
»In se zanimate za to .gospo devet'? Opravičujete jo?«
»Da... Zagovarjati je sicer nočem, a opravičujem jo. Bila je »olj žena kakor mati, in njen ljubimec, lekarniški vajene«, buržuj, ,učeni gospod', ki se ji je zdel višje bitje, ji je bil zabičil, da otročajev ne more trpeti in da naj se odloči ali za otročaja ali pa zanj.«
»Vi, Jozana, taka dobra mati, ste polni prizanesljivosti do slabe matere!... Ali je to moralka emancipirane ženske?«
^Seveda!... Neizobražena, pasivna, nezavedno ravnajoča žena je, kadar ljubi, premnogokrat to, kar mož naredi iz nje .. .<
»In materinski nagon?«
»Ta se navadno upira zlim izkušnjavam ... skoraj zmerom ... a vselej vendarle ne. So ženske, ki tega čuvstva nimajo in ljubijo v otroku najprej njegovega očeta ...«
Jozana je govorila hitro, v eni sapi. in ni videla bolečine, ki je izpreletela Noelu obraz.
»Ljubimec ;gospe devet',« je nadaljevala, >bi bil lahko zdramil v njej speči nagon, in potem bi bila uboga ženska postala mati kakor marsikatera druga, in bi bila ljubila otroka svoje ljubezni ...«
-Molk je nastal. Jozana je uganila Noelovo misel. Nemirno je vstala, da bi prižgala svetiljko.
Kesala se je svojih neprevidnih besed.
»Jozana?.. ■<
»Nu, povejte ...«
»Ali sle vi imeli materinski nagon? Ali ste ljubili otroka zaradi njega samega?«
Ukvarjala se jc s cilindrom in senčnikom svetiljke, kakor da hi ii oboje nagajalo:
»Kako sem nerodna!«
Nato je negibno obstala v rožnati svetlobi, ki je zakrivala bledost njenih lic.
»Prosim vas, nikar ne lazite...«
>Saj nočem lagati... Cemu to vprašanje?«
»Da spoznam vso vašo dušo ...«
»Nu prav!... Materinski nagon v meni ni bil posebno visoko razvit...«
In zdajci:
»Strašno je. kar delate... Zanke mi nastavljate... Še do tega me boste pripravili, da se bom kesala svoje odkritosrčnosti ...«
»Mar mislite, da mi poveste s tem kaj novega?«
»Zakaj me potem vprašujete?... Da bi me preizkus'i?... Ali zato, da bi še nekoliko bolj trpeli?...«
»Nekoliko bolj ali nekoliko manj, kaj to de? Zdaj sem tega že navajen!«
»Oh.« je rekla jokaje, »nikoli se ne biste potolažili! Niti pamet vam ne more pomagati zoper to ljubosumno strast!... Ia dvomim, da bi kedaj postala srečna!«
Njene solze so ga ganile, in trudil se je, da bi jo pomiril; a tudi ta večer sta se ločila drug od drugega z žalostnimi, neve-selimi čuvstvi.
Stopal je v toplo, deževno noč. Malodušen jc bil in nezadovoljen z Jozano in s samim seboj. Zato mu je bilo malo mar, kako dolga je ta samotna pot domov. Prav nič se mu ni mudilo ... Kdaj pa kdaj se je na vogalu ulice odtrgala od zidu zakotnega hotela človeška senca... Gologlava deklina mu je polglasno nekaj zaklicala; druga je šla za njim in ga ogovorila. Zavrnil jo je, a brez osornosti. Jozanine besede so mu prihajale na misel:
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tečejo služb. Najmanjši uiesefe za enkratno objavo ogla&a Din 1 Z.—. Dopisi Ln ženitve se zaračunajo po Din 'i.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratne pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj&i znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostaU oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka zs vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje nftsfnvorv NajmaniSi znesek za enkratno objavo o^las« Din 17.—
Ponudbam na šifre ne Drfla^aite znamk! Le. če za n te vate oo Oglasneea oddelka »Jutra« odeovor priložite
Difl	v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Litihltsfia.
E22ZZ53
Be-eda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Službo v slaščičarni
ilobi 2&—JU let stara prodajalka. Prednost imajo že izurjene v tuj stroki. Pismene ponudbe na oglasni oddelek >Jutra* pod šifro
®±'ošwna 100«.
Pek. pomočnika
ki bi raznašal tudi kruli — sprejme takoj parna pekar-aa v Litiji.	MTiO-l
Prodavačicu
jnož,e da bude i porotnica, do 22 godine, sa svršenom srednjom školom, koja govori hrvatski, njemački i madjarski ili francusUi — traži draguljar. — Ovome odgovarajuče ponnde sa slikom na: Niko Bogdan, I^ubrovnik.	34671-$
Sprejmemo
za laknjien nastop: 2 ix-veibani kuharici. 2 natakarici in garderoberja. Nadalje 2 vajenca hotelsko-indnstrijske stroke, z znanjem nemščine in slovenščine, 7. najmmj 2 razredi srednjih šol. Prvi naj vpo-šljejn ponudb'- s prepisi stričeva! in sliko, drtisri pa fliko in šolsko spričevalo »a Ženevski savez, Maribor OišeO-1
Siužbo potnfka-inkasanta
dobi zmožen večje kavcije. 7,nanje nepotrebno. Popise 7. znamko pod »Mesečno ">V10 Pin in provizija* na oglasni oddelek r-Jutra«.
Sluf.be išče
Beseda 5(1 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje czslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
1(>00 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge aii kaj gličnega. — Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra«
Kuharica
zmožna kmetske in meščanske kuhinje, gospodinjstva in gospodarstva, išče mesto v pošteni hiši. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Trbov Ijah pod šifro »Zanesljiva«.
21792-2
r m
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepe jaslice
kompletne ali posamezne hlevčke, pastirčke, ovčice, palme itd. razprodajam najceneje v Ljubljani, Sv. Petra testa iT.	SJt&tf-G
.Nogavice, rokavice,
damsko perilo, kravate itd.
od danes naprej 15 % popusta od reklamnih cen v izložbi. — Nogavice »Bem-ber^<, Miklošičeva cesta M
Fotoaparat
9 X 1r2. za plošče in film. Ann^tigmat 1:3.9, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
31S01-C
Površniki
trenc-boc ootr. usnjem-i »o k njiJS	Najbolj nalt»p
pr1 Prenkerjn. Sv. Petra e št. 14.	13MS
Kapital
Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din
10.000—15.000 Din
posojila iščem
proti mesečnemu odplačevanju in vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vknjižba«.	34806-16
Posredujem denar
vseh denarnih tivodor
na hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljana
G!ede!i3k» 12. ttfef SR-10 957-16
G, Th. Rotman:
Vožnja s kolesom in njene posledice
Med tem sta bila Slavko in Zdravko že zunaj vasi. »Stojta! Stojta!« je zdajci zakričal orožnik in se jima z razprostrtimi rokami postavil na pot. Očividno sta vozila prehitro!
Kupim knjižice
Ljubljanske kreditne banke Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*.
Hranilne knjižice kupite in prodaste
vseh denarnih zavodov najugodneje edino pri Bančno kom. zavodu v Mariboru. Za odgovor 3 Din	34449-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din.
Komfortno vilo
a 1000 m2 vrta ugodno prodam pod Rožnikom. — Ponudbe pod ši^ro ^Hipoteka in knjižice Mestne hranilnice £ na oglas, oddelek Jutra 34805-3)
Lotim
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisarniški prostor
pritličen — v centru mesta oduam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 7o0«. 3tfedt?-f'0
Pisarno
po mogočnosti opremljeno in s souporabo telefona vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.
aifs(r7-!0
V najem
Beseda 1 Din. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Usnjarsko podjetje
vpeljano, dam takoj v najem. Prodaja ni izključena. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sobo in kuhinjo
za 2.S0 Din oddam s 1.
januarjem 2 odraslima osebama v Linhartovi ul. 28.
34S1S-2I1
Dvosob. stanovanje
lepo. kletno, po ugodni ceni takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
3iS:i7-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. januarjem. — Vprašati v Knafljevi ulici štev. 13/11.
ujm-31
§
tanovanja
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Naimanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
v sredini mcRta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra« pod »Enosobno«.
atTSS-ai/a
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Vina
prvovrstna, črna in bela, Vam nudi za praznike po ugodni ceni. in postavi na dom od oO litrov naprej
»Belokranjska klet«
Ljubljana VII, Gasilska nI. št. 3.	31S33-33
r'j.uiwin T*
rfesrda I Dio, davek 2 Din. za šifro ali dajaoje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sostanovalca
sprejmem v veliko zračno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3itji*)-:S:
Opremljeno sobo
i 2 posteljama	oddam — najraje dv»ma	dijakoma. Naslov v vseh	poslovalnicah »jut/a*.	Maes-ae
Opremljeno sobo
separirano, s strogo posebnim vhodoc, išče m. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« ;-od šifro »Oospod«.
G4S24-iVa
JJ>
Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
Je dvigniti sledeče šifre:
Akademik, A. V., Absolutno varno, Bled-Božič. Cisto Dobra, Državni uslužbenec. Dijak, Eksistenca zasigura-
Kako se rešite
na, Garancije zmožen, Gospodinja —40, Gotovina 32.000, Gotovina, Gotovina takoj, Gostilna na deželi. IG. januar, Iskrenost J.. I. K. 1935, Jugopražarna, Kapital 160.000, Komfort, Ločeni računi, Ljubljana, Lepa prilika. Lep lokal, Moj dom, Nobenih stikov, Na Gorenjskem, Organizacija. Osamljena, Okolica Ljubljane. Podružnica, Primerna kavcija, riačam takoj v gotovini, Plačam takoj, Redoljubna 31, Sobica, Sreča, Stalna, Sem brez doma. Skromna trajna eksistenca. Srebro, Sreča v nesreči, Simpatija, Solnčno stanovanje, Samo za hrano. Strojepisje, Siguren uspeh. Se-kač, Takoj prodam. Točno, Trgovina. Ubogljiva, Udobno. Vestna, Vitrina. Voziček, Zaboji, Značajen Du-najčan, Z novim letom, Zagorje. Zasignrana bodočnost 300, 44, 300.000._
V podruž. »Jutra« v Celju
je dvigniti sledeča pisma:
Bodočnost 5, Celje, Ded-ščina. Dobro vpeljan. Dro-bilec. Ford, Lucerna, Nova hiša. Poceni, Posojilo. Lepa bodočnost. Poštena prodajalka. Prevzamem in Dia-čam takoj. Trometna točka Savinjska dolina. Sloga. Takoj, Takojšnja ženitev. Zelo simpatična. Zmožna gospodinja, Zobozdravniška praksa.	318:C-it
ntkiu (mi m mi
;<5
kje bo oglaševal ker ve, da ima le dnevnik z vedDO poinim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev.
		
	vri v ."V^.vi*; A'.- j	: - - .
uu
KAJ SEM SE NAUČILA OD NEKEGA SPEC/JAL/STA ZA KOZMETIKO
Med spanjem koža na lica popušča in najlažje absorbira redilne sestavine Biocela, ki je sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Tako izginejo gube, znamenja utrujenosti in vse druge napake polti. Zjutraj se pojavi sveža, jasna in lepa nova koža, ki je bila pod staro. Na ta način je videti vsaka žena za 10—15 let mlajša.
To mi je povedal neki znameniti pariški kozmetik, ko mi je govoril o sijajni iznajdbi
dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Stej-skala, ki je odkril Biocel. Dokazal mi je, da vzroki gub in ohlapnosti ličnih mišic niso stvarni, marveč posledica pomanjkanja Biocela v koži. To dragoceno sredstvo za pomlajevanje, ki se dobiva od mladih živali, je zmešano v kremi Tokalon rožnate barve. Poizkusite to sredstvo še drevi in že jutri boste na videz mlajši.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Premog Jr Karbopakete ' Y drva in koks /N* nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Bosanske
COPATE
najlepše in najcenejše darilo. Prikladno za Miklavža in Božič. Dobite jih pri
»C I L I M«
pasaža Nebotičnika.
Nenadoma nam je umrl naš ljubljeni petletni malček
H ikl Lu jo čančer
Z njim lega. v prerani grob vsa najina srčna nada.
Dunaj—Rab, dne 13. decembra 1934.
Wiga in Lujo čančer.
10831
.... *.•>.	,	. V-'*.-- . -' '.-,-' '.-'/'■J
. ,"«.-.. -v":	■	■ * - -,v .*.»,«. '-s
ZAHVALA
Najiskrenejc se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti našega ljubega in nepozabnega moža, očeta in dedeka, gospoda
Alojzija
posestnika v Rušah
iH
izrazili svoje sožalje; enako vsem, ki so krsto dragega rajnkega zasuli z venci in cvetjem, kakor tudi vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti, zlasti odposlanstvu Zgodovinskega druftva in Društva ma-gistratnih uslužbencev v Mariboru. Posebej se zahvaljujemo veleč, župniku g. Ferdinandu Pšundru in občinskemu predsedniku g. Davorinu Lesjaku za lepe spominske besede ob grobu ter ruškemu pevskemu društvu in pevskemu zboru mariborskih magistratnih uslužbencev za poslovilne žalostinke. Vsem in za vse: najlepša hvala!
Ruše—Maribor, dne 12. decembra 1934.
Žalujoči ostali.
10837
			
jjgg B	1		■
I STANDARD RADIO ZA VAS
3 baterijski aparati
KB 333 A — 3 elektronski aparat »Bandpass« s še nedoseženo selektivnostjo.
KB 363 — 4 elektronski aparat, enak po jakosti modernim aparatom za mrežni priključek.
KB 398 — 6 elektronski super z vsemi odlikami modernih super-heterodinov.
SKUPNE LASTNOSTI:
Razsvetljena skala
Vgrajen elektrodinamični zvočnik
Minimalna uporaba toka zaradi 2-voltskih svetilk in
posebnega patentiranega načina stika.
(Jreiuje Davorin Ravljea
— Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. —
Za Narodno tiskarno d. d. kot tjskarnaiia Franc Jezeršek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f LJubljani